leto xliv, št. 44
Ptuj, 7. novembra 1991 cena 22 tolarjev
še nekaj dni in na duri zidanic po Halozah in Slo-
vensliih gorica ti bo potrka! Martin. V nedeljo ob pol-
noči mu jih boste seveda odprli. Naj pride med vaše
sode in naj — tako kot že tisočletja — tudi tokrat
opravi svoje najlepše poslanstvo: krst mošta. In še v
tistem hipu bo postalo vino, najbolj plemenita, a
hkrati najljubša pijača Slovencev. Praznik je to, velik
praznik ne le za vinogradnike in kletarje, marveč za
vsakega, ki do te žlahtnine goji poseben — spoštljiv
odnos. Martin pa je že tak, in to je še ena njegovih le-
pih lastnosti, da v »krstitke« nikoli ne pride praznih
rok. S seboj vedno prinese tudi pečeno gos. Med po-
kušanjem »ta novega« si jo boste seveda privoščili.
Taka je navada in tradiciji, še zlasti če je prijetna, se
ne gre odrekati!
Kaj pa mi »mestjani«, ki živimo po blokih in nima-
mo niti vrtička, kaj šele vinograda aH vinske kleti?
Kje bomo in kako bomo pričakali Martina? Odgovor
je dokaj preprost: kakor kje in kakor bo kdo zmogel
aH želel.
Sekateri smo si generalko v pričakovanju tega ve-
likega praznika že privoščili. Ne daleč, ne v Halozah,
ne v Slovenskih goricah, temveč na Vičavi! V lokalu,
ki ima ►sf značilnosti evropske ekskluzivne ponudbe,
so nam martinovo pojedino takole »za vajo« pripravi-
li kar med tednom. Najprej aperitiv — žgani aH vin-
ski, po želji... nato pa tisto glavno — Martinova
gos. Z najbolj očarljivim nasmeškom na ustih nam je
to slastno jed postavila na mizo sama šefica Olga Gr-
diša.
Oh, kako je zadišalo! Lepa, velika, sočna in hrust-
ljavo zapečena, kot se za praznično gos spodobi. Zra-
ven pa še rdeče zelje in mlinci, da o »ta novem« niti
ne govorimo. Pojedina za bogove, vam rečem! Odšli
smo zadovoljni, prezadovoljni, kajti s tako gosjo po-
strežejo le pri ZLA TI GOSKI na Vičavi!
Foto: L dani
Za razvojne projekte
dvajset milijonov tolarjev
Na drugi razpis sredstev razvojnega sklada občine Ptuj je prispelo 21 vlog.
Predsednik občinske vlade Branko Brumen je povedat, da ga izredno veseli, da je
med ljudmi velika pripravljenost za vlaganje svojega denarja, če so na razpolago
tudi druga sredstva pod relativno ugodnimi pogoji.
21 prosilcev je predložilo projekte
v investicijski vrednosti 161.5 milijo-
na tolarjev, iz občinskega razvojnega
sklada pa pričakujejo 35,5 milijonski
delež, četudi so razpisali le osem mili-
jonov tolarjev.
Podobno kot ob prvem natečaju bo
potrebna kakovostna izbira, saj bi bi-
lo nesmiselno razpisano višino poso-
jila drobiti med 21 prosilcev. Branko
Brumen pravi, da se bodo po vsej ver-
jetnosti odločili za enega do dva večja
projekta in projekte, ki zahtevajo do
500 tisoč tolarjev soudeležbe občine.
Da bi bila odločitev na jutrišnji seji
občinske vlade lažja, bodo selekcijo
opravili že v skupinah za negospodar-
ske in gospodarske projekte. Mnenje
o ekonomski upravičenosti je za vse
predložene načrte pripravila KB Ma-
ribor — Poslovna enota Ptuj.
Občina Ptuj je v Sloveniji po doslej
znanih podatkih največ namenila za
razvojne projekte. Ob sprejemu pro-
računa je obljubila šestnajst milijo-
nov tolarjev, v kratkem jim bo dodala
štiri. Dvajset milijonov tolarjev naj bi
spodbudilo mnogo večja investicijska
vlaganja in omogočilo odprtje vsaj
200 novih delovnih mest. V občinski
vladi pričakujejo, da bodo njihovemu
zgledu sledili tudi v večjih družbenih
firmah, kjer so letos zelo skromno in-
vestirali.	MG
Bogat Martinov teden
v času .Martina bo v Ptuju in okolici živahno. Program prireditev
so pripravili v Turističnem društvu Ptuj v sodelovanju z občinskim izvrš-
nim svetom, Mercatorjem Izbiro Panonijo ter Kmetijskim kombinatom
— Haloze, sodeluje pa tudi Kmetijska zadruga Ptuj s svojo hranilno-
kreditno službo.
V gostilnah prodajajo mošt za-
sebnih in družbenih vinogradni-
kov, zraven pa ponujajo jedi, ki
sodijo na martinov jedilnik.
Največ martinovih prireditev
bo jutri, v soboto in ponedeljek.
Center dogajanja bo v petek na
prostoru pred Mercatorjevo Bla-
govnico in v Miklošičevi ulici.
Ob 19. uri bodo v cerkvi svetega
Martina na Hajdini nastopili
moški pevski zbor Gasilskega
društva Hajdoše, mešani pevski
zbor Kulturno prosvetnega dru-
štva Stane Petrovič iz Dražencev
in citrar Franci Roban. Sobotne
prireditve bodo trajale do 12. ure
pred Blagovnico naj bi nasto-
pil zabavni ansambel. Kdor bo
želel, bo lahko kupil mošt in ko-
stanje.
Na dan svetega Martina (11.
novembra) bo d^renj že od 10.
ure. Osrednja prireditev tega dne
bo maša s posvetitvijo mošta ob
16. uri v cerkvi na Hajdini. Ob
spremljavi gostujočih duhovni-
kov jo bo vodil monsignor pa-
nonsko-gradiščanskega vinskega
viteškega reda Mirko Pihler. Kr-
stitev posvečenega mošta bo ob
17.30 na Bakhovem trgu v Ptuju.
Obred krstitve mošta bo opravil
domači gledališki igralec Tina
Kopajzerov. Za ljubitelje vinskih
napitnic bodo ob 20. uri v jedil-
nici Minoritskega samostana za-
peli Koledniki iz Kamnika. Mar-
tinovanje bodo končali opolnoči.
Na dan svetega Martina naj bi
se v Ptuju srečali predstavniki re-
publiške in občinske, vlade. Te-
me pogovora bodo ne glede na
praznik zelo resne. Pogovarjali
naj bi se o makroekonomski po-
litiki v Republiki Sloveniji in
njenem vplivu na poslovanje
podjetij v občini, avtonomnih
oziroma nadomestnih virih za fi-
nanciranje lokalne samouprave
in o Ptuju kot obmejni občini.
Ce bodo republiški ministri
vabilo sprejeli, si bodo ogledali
tudi ptujsko martinovanje, ki je
gotovo med največjimi v Sloveni-
ji. Prireditve so eden od bodočih
stebrov ptujskega turizma.
MG
^UVODNIK-N
TGA ubijajo,
mar ne ?
čeprav v TGA Kidričevo od 1. oktobra spet plačujejo elektriko,
se slovenska javnost vse bolj ukvarja : negotovo prihodnostjo lega
sicer ekonomsko zdravega in ekološko ozdravljenega kolektiva.
Grožnja je namreč posredno namenjena tudi nekaj tisoč zaposle-
nim v vsej slovenski aluminijski reproverigi. Pa grožnja ne prihaja
iz sveta, kjer je trenutna cena aluminija najnižja v zadnjih dvajse-
tih letih. Tega cikličnega pojava so v TGA vajeni, saj vedo, da no v
kratkem cena spet začela naraščati. Grožnja prihaja iz slovenskih
vladnih krogov, bojda zaradi neplačanih dolgov TGA slovenskemu
elektrogospodarstvu. Res je, da v Kidričevem niso plačevali elektri-
ke skoraj teto dni. vendar trdijo, da gre le za poravnavo računov
za tistih 40 megavatov električne energije, ki so jih vrnili slovenske-
mu elektrogospodarstvu, ko .so dokončno odklopili elektrolizo A. Pa
tudi za tistih 35 milijonov dolarjev, za katere jih je država osiroma-
šila oh lanskem nerealnem tečaju dinarja.
TGA Kidričevo je bila lani namreč najboljši neto izvoznik v
Sloveniji, saj je prodala v tujino za 109 milijonov dolarjev svojega
kvalitetnega in cenjenega aluminija. In ob tem, da je država jema-
la z več strani, ni logično pričakovati, da bi .se v TGA strinjali z da-
leč najvišjo ceno električne energije med vsemi trinajstimi evropski-
mi proizvajalci aluminija. Trenutno plačuje TGA za kilovatno uro
elektrike blizu 10 nemških pfenigov, medtem ko je pri drugih proiz-
vajalcih najvišja cena 5 pfenigov.
Osnovni model, ki ga predlagajo Kidričani slovenski vladi, je
le prilagoditev razmer evropskim standardom in ekonomskim pogo-
jem. In če so se v TGA z modernizacijo proizvodnje in ekološko sa-
nacijo s temi standardi izenačili, saj so s svojim aluminijem konku-
renčni in celo v zgornjem delu lestvice najboljših, jih doma v Slove-
niji to tepe. Vlada noče razumeti (ah pa tega enostavno ne želi), da
je povsod po svetu aluminijska industrija del nacionalnega gospo-
darstva, da je cena elektrike prav zaradi tega subvencionirana. Po-
vsod po svetu vedo, da je potrebno tesno sodelovanje med državo,
proizvajalci aluminija in elektrogospodarstvom, le pri nas nekdo
vztrajno želi, da bi bile te povezave čimbolj krhke in morda celo pre-
kinjene.
Kajti če se uresniči grožnja ministra Tomšiča o odklopu elek-
trolize B, potem to pomeni konec za TGA Kidričevo. Že če ostanejo
brez elektrike dobro uro, pomeni ponovni zagon celotne proizvodnje
novih 22 milijonov mark stroškov, pri čemer ni vštet izpad proizvod-
nje. In kdo bo potem upravičil vse dosedanje žrtve, milijone dolar-
jev, vloženih v napredek, v proizvodno in ekološko sanacijo TGA ?
Kdo bo poskrbel za nekaj tisoč brezposelnih delavcev v TGA, v slo-
venjebistriškem Impolu in drugih slovenskih porabnikih aluminija ?
V	TGA odločno in argumentirano zavračajo vse nepremišljene
in nestrokovne kratkoročne »rešitve«. Vse dosedanje slovenske vla-
de so v to uspeli prepričati. Tudi vladi nove samostojne države Slo-
venije so pred letom dni predložili gradivo s svojimi argumentirani-
mi trditvami, pa ni odziva. Pravzaprav je, le popolnoma drugačen,
kot so ga pričakovali. Kajti v predalu direktorja slovenskega elek-
trogospodarstva so že »navodila«: ». . .pripravite načrte za delno
ali popolno odklapljanje v skladu z dobavnimi pogoji... v primeru,
da soglasja ne dosežete, uporabite postopke za primer redukcij ozi-
roma havarij na elektroenergetskem sistemu . ..«
V	kratkem lahko torej pričakujemo kakšno večjo okvaro slo-
venskega elektroenergetskega sistema. Ali pa ...
M. Ozmec
Ravnateljski stolček
ni kar tako
Vihar, ki se je v treh osnovnih šolah v lenarški občini dvignil zaradi
sklepa skupščine, da imenuje nove vršilce dolžnosti ravnateljev, se je že
nekoliko polegel. Ko je občinska skupščina po Zakonu o zavodih še
imela v svoji pristojnosti imenovanje ravnateljev, je namreč sprejela
sklep, da ravnatelji v osnovnih šolah Gradišče, Voličina in Zgornja
Ščavnica opravljajo svoje delo kot vršilci dolžnosti, po enem mescu
pa bo skupščina imenovala ravnatelje. Ker je vmes prišlo do spre-
membe in so odslej za razpise ravnateljskih mest zadolženi sveti šol,
je skupščina lahko glede na svoje prejšnje sklepe imenovala te vršilce
dolžnosti. Te je v oktobru tudi imenovala. Imenovala je nove ljudi,
zato je med bivšimi ravnatelji in nekaterimi učitelji završalo. Od ob-
činskega vodstva so zahtevali sestanke, na katerih bi jim pojasnili, kaj
se dogaja. Občutek so imeli, da so jim ravnateljevanje neupravičeno
odvzeli in jih prepustili ugibanjem, kaj naj počnejo. Po dveh sestan-
kih so v minulem tednu zadeve nekako zgladili. Bivši ravnatelji bodo
do novih razpisov izpolnjevali svoje učne obveznosti, lahko pa se bo-
do prijavili tudi na nov razpis. Toda do takrat in do izbire »pravih«
ravnateljev bodo posle ravnateljev opravljali novi, predvsem mladi
učitelji, ki jih je imenovala skupščina.
Cisto tako, kot bi predaja poslov med bivšim in novim ravnate-
ljem morala potekati, seveda ni šlo. V Gradišču ni bilo težav, večjih
tudi ni bilo v Voličini, zapletlo pa se je na Zgornji Ščavnici, kjer rav-
natelj ni hotel imeti časa za predajo poslov in se je sestanku z novim
izogibal. Za tiste, ki so prišli na novo seveda ta dogajanja niso bila ra-
vno prijetna, vprašanje pa je, kako se bodo do njih sedaj vedli bivši
ravnatelji in učiteljski zbor. Vsekakor dejstvo, da so jih na šolo morali
spremljati predstavniki občinske vlade, zanje ni bilo prijetno. Toda
prava vojna se šele začne, saj bodo dokončne odločitve padle šele po
razpisih svetov šol. Ti bodo najbrž kmalu. Občinski poslanci pa so z
imenovanji že napovedali, koga bodo na posameznih šolah podprli.
d. 1.
2 — DOMA IN PO SVETU
KONEC AVGUSTA V PTUJSKI OBČIN117.569
ZAPOSLENIH. LAN113.099
Kam s trebuhom
za kruhom?
DO KONCA LETA NAPOVEDANIH 625 TRAJNO PRESEŽNIH DE-
LAVCEV • KONEC SEPTEMBRA 4.045 BREZPOSELNIH • PRI
ZASEBNIKIH ZAPOSLENIH 876 DEIAVCEV • V PODRAVJU
_BREZPOSELNIH 17.536_
Konec septembra je bilo v ptujski občini 4.045 brezposelnih de-
lavcev, lam konec septembra 3.168. In nič ne kaže, da se bo njihovo
število kaj zmanjšalo - nasprotno. Zaskrbljujoč je še posebej poda-
tek, da je med brezposelnimi kar 2.120 mladih do 26. leta, prvič pa jih
išče zaposlitev 995. Tistih, ki so ostali brez dela zaradi stečajev podje-
tij, je 603, v Podravju 1.584.
V pripravništvo s sofinanciranjem Zavoda za zaposlovanje je bi-
lo letos vključenih v ptujski občini 193 mladih, lansko leto 213.
Za usposabljanje brezposelnih so bili organizirani tečaji tujih je-
pkov (angleščina, nemščina), računalništva, osnovni in nadaljevalni
knjigovodski tečaj, tečaj industrijskega šivanja, za viličarje, za podje-
tnike, kuharje, natakarje, prodajalce, upravljalce centralnega ogreva-
nja in za javna dela, kot so pspodinjska pomoč na domu, varstvo
okolja, zdravstvena nep na domu, varstvo otrok. V ptujski občini je
bilo v te oblike usposabljanja vključenih 184 brezposelnih, v Podrav-
ju 959.
Med brezposelnimi v ptujski občini jih ima največ prvo stopnjo
izobrazbe, sledijo s četrto in peto stopnjo, z visoko izobrazbo jih je
brezposelnih 27. Kar 419 delavcem je družba sofinancirala dokup za-
varovalne dobe za upokojitev, 793 iz štirih podjetij ima sofinancirano
čakanje na delo doma, 572 delavcem pa je bila omogočena prekvalifi-
kacija oziroma dokvalifikacija. Na natečaj republiškega sekretariata
za delo »1.000 novih delovnih mest« je iz ptujske občine prišlo 14
vlog za 101 delovno mesto; uspelo je trinajst vlagateljev za 99 novih
delovnih mest. Kljub temu pa se število brezposelnih povečuje, hkrati
pa ni izgledov, da bi lahko v kratkem pričakovali kaj več delovnih
mest. Ob tem je treba tudi vedeti, da imamo trenutno še moratorij na
stečaje podjetij; ko bo moratorij ukinjen, pa lahko pričakujemo, da
bo število brezposelnih naraslo tudi za število podjetij, ki bodo šla v
stečaj.
NaV
V staro lovrenško osnovno
šolo se vrača življenje
Urnid Albin Froniotion je dobi-
ta > nttjem od Skupščine občine
Ptuj poslopji stare lo\renške os-
no\ne šole. Pred tem se je i njima
neuspešno »trudila« firma Stav-
benik.
Novi najemnik je hitro pričel
uresničevati določila pogodbe.
Poslopje je uredil od zunaj in de-
loma tudi že v notranjosti. V prit-
ličje se je naselil novi zasebni tr-
govec Fredo Bauman, ki je v ob-
novo prostorov vložil več deset
tisoč nemških mark. Tone Pernat,
uslužbenec firme Albin Promoti-
on, sicer pa vodja lovrenške iz-
postave avstrijske firme Siemens,
je povedal, da bodo v nekdanjo
šolo preselili svoje upravne pro-
store. To je začasna rešitev, saj
naj bi že prihodnje leto uredili
drugo poslopje, v katerem bodo
proizvodni, poslovni in servisni
prostori firme Siemens. Albin
Promotion ni več le zastopnik te
avstrijske firme, temveč njen se-
stavni del. Avstrijcem je nera-
zumljivo, da lovrenški del vlaga
kapital v ureditev najemnih pro-
storov. Sicer pa so lokacijo zelo
dobro ocenili: je vstran od mest-
nega vrveža in v bližini letališča.
Nerazumljivo jim je bilo, da so
nekdanjo šolo strokovnjaki spo-
znali za neuporabno in jo name-
nili za rušenje. Kasnejši pregled
je pokazal, da je stavba še upo-
rabna, le obnoviti jo je bilo tre-
ba.
Fredo Bauman, novi zasebni
trgovec, se je s firmo Albin Pro-
motion dogovoril o najemu pro-
storov za samopostrežno trgovi-
no z mešanim blagom. Odprl jo
je 30. oktobra in je za zdaj prva
zasebna trgovina v Lovrencu,
druga pa v krajevni skupnosti.
Za stranke bodo delali vsak dan
od 8. do 19. ure, ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. ure.
Trgovino je simbolično odprla
hčerka Aleksandra, blagoslkovil
pa jo je župnik Kari Pavlič.
Fredo Bauman seje za delo na
svojem odločil zaradi slabega
ekonomskega položaja podjetja
TGA, v katerem je delal več let,
saj ni vedel, ali bo še jutri imel
službo. V imenu ptujske Obrtne
zbornice je novemu zasebniku
čestital predsednik Roman To-
manič.
MG
Takšna je preurejena nekdanja lovrenška osnovna šola iz leta 1879.
Nova trgovina Lovrenčan. (Posnetka: KOSI)
Na Grajenščaku imajo novo trgovino
Zanjo sta zaslužna zakonca Erika in Mirko Caf, ki že dobri dve desetletji delata v Nemčiji Sprva sta na-
meravala odpreti trgovino z elektroniko, pozneje pa sta se odločila za trgovino z živili oziroma mešanim bla-
gom. V njej sta zaposlila eno prodajalko.
Trgovina dela pod okriljem
firme EUROTRON, ki sta jo
ustanovila zakonca Caf. Občani
Drstelje, Grajenščaka in Mestne-
ga Vrha, ki se bodo oskrbovali v
njej, so že v soboto pokazali, da
sta se zakonca pravilno odločila.
Trgovinica je majhna^a kljub te-
mu ponuja vse, kar občani potre-
bujejo. Erika Caf je tudi poveda-
la, da se bodo trudili, da bi vse,
česar kupci v trgovini trenutno
ne bodo našli, dobavili v nekaj
urah. Načrtuje tudi, da bi špece-
rijo vozili na dom. Za kupce ima-
jo odprto vsak dan od 7,30 do
18. ure, ob sobotah od 7,30 do
13. ure in ob nedeljah od 9. do
II. ure. Trudili se bodo, da jih ne
bodo razočarali, predvsem pa že-
lijo biti konkurenčni v ponudbi
in vzpostaviti pristen stik s kup-
cem. Z blagom se oskrbujejo pri
različnih dobaviteljih, kruh pa
vozijo iz Varaždina.
Zakonca Caf — žena Erika se
bo v kratkem za stalno vrnila iz
Nemčije — imata še velike načr-
te. Na Grajenščaku želita posta-
viti — veliko trgovino. Prostor
zanjo že imata.
Nova trgovinica na Grajenšča-
ku 98 a je klasičnega tipa. O nje-
ni založenosti pa se lahko prepri-
čate po telefonu 775-905.
Zakonca Caf v svoji trgovinici.
(Posnetek: KOSI)
Od nedelje
do nedelje
Za prejšnji teden v Sloveniji so bolj kot atraktivni poli-
tični dogodki značilni odmevi na politična dogajanja, ki
so javnost zaposlovala skoraj ves minuli mesec.
SPREMEMBA SLOVENSKEGA
POLITIČNEGA ZEMUEVIDA
Ce gre verjeti terenski raziskavi časopisa Delo med pri-
bližno 1000 anketiranci, potem je v odnosu do strank po
razkolu Slovenske demokratične zveze prišlo do po-
membnega zasuka. Anketa je namreč pokazala, da je po
popularnosti prva med strankami Peterletova krščanska
demokracija, za katero bi v tem trenutku volilo 16 odsto-
tkov vprašanih, tesno pa ji sledi nova Ruplova Slovenska
demokratična stranka s 15,8 odstotka glasov. Na tretjem
mestu so prenovitelji s 13,5 odstotka glasov, sledijo pa li-
beralni demokrati, zeleni, socialdemokrati, kmečka stran-
ka in socialisti. Nekdanja Slovenska demokratična zveza,
ki je z novim predsednikom dr. Rajkom Pirnatom dobila
novo ime — Narodnodemokratska stranka — se je z 1,8
glasov uvrstila šele na 9. mesto. Podatki torej res kažejo,
da je precej verjetno, da je Slovenska demokratična stran-
ka zasedla sredinski politični prostor in tako spremenila
njegovo dosedanjo politično podobo. Desno od nje naj bi
bile torej Krščanskodemokratska, Kmečka in še nekatere
manjše stranke, levo pa Stranka demokratične prenove. V
prihodnjih tednih je pričakovati tudi bolj jasno profilira-
nje predvsem Liberalnodemokratske stranke, znotraj ka-
tere se prav tako ustvarja frakcija, ki ni zadovoljna s se-
danjim predsednikom Jožefom Školčem. Bolj jasno pa
bodo najbrž morali zarisati svojo podobo tudi Pučnikovi
socialdemokrati, še posebej če res drži trditev, ki jo je iz-
rekel dr. Tine Hribar, da je Demos mrtev.
KONEC DEMOSA?
Seveda je očitno, da je po ustanovitvi nove Ruplove
stranke, ki ima v slovenski skupščini kar 12 poslancev.
Demos v precej drugačnem položaju. To je pokazala tudi
razprava na torkovi seji Demosovega sveta, na kateri so
obravnavali novo koalicijsko pogodbo, ki bi zdaj že se-
dem strank Demosa zavezovala pri političnem delovanju
in seveda predvsem pri glasovanju v skupščini. Predlog
pogodbe bodo obravnavale vse stranke, vendar je med
»demokrati« že slišati opozorila, da se nima smisla pono-
vno zavezovati v takšni koaliciji, čeprav sodelovanje z
Demosom ne odklanjajo.
ZASEDANJE SKUPŠČINE
Da pa se v Demosu res dogaja marsikaj, česar pred ča-
som še ne bi pričakovali, je pokazalo tudi zasedanje slo-
venske skupščine. Demosovi poslanci so namreč zapustili
zasedanje zbora združenega dela in to pozneje pojasnili s
svojim nasprotovanjem predsedniku zbora Jožetu Zupan-
čiču, ki naj bi s spretnimi proceduralnimi manevri oviral
vsebinsko razpravo o privatizacijskem zakonu. Seveda pa
se v ozadju skriva vsebinski spor glede omenjenega zako-
na, zaradi česar je bil prav zbor združenega dela, v kate-
rem Demos nima večine, tarča ostrih napadov in diskvali-
fikacij.
Spet se je pokazalo, da so politične metode dvorezna
zadeva, saj so Demosovi poslanci pred časom obtoževali
opozicijo, ki je prav tako zapustila skupščino, najhujše
politične obstrukcije.
Slovenska skupščina pa je obravnavala še nekatera
druga vprašanja. Med drugim je družbenopolitični zbor
sprejel posebno izjavo, v kateri ugotavlja, da zvezni orga-
ni Jugoslavije še vedno blokirajo slovenski zračni prostor
in letalsko družbo Adria Airw'ays, kar je seveda nelegi-
timno početje. Vlada naj bi pripravila predlog ukrepov
na tem področju.
Ob tem je bilo konec tedna slišati nekatere napovedi,
da se utegne blokada kmalu končati. To je izjavil tudi
>rometni minister Marjan Kranjc, saj so slovenske obla-
sti že storile vse, da bo letalski prevoznik lahko preverjal
tehnično usposobljenost za letenje pri avstrijskih kontro-
lorjih, zvezna vlada pa naj tudi sprejela ukrepe za »odpr-
tje zračnega prostora nad zahodnimi deli Jugoslavije«.
GOSPODARSKE RAZMERE
Tudi minuli teden v Sloveniji ni minil brez stavk. To-
krat so se za opozorilno enodnevno prekinitev dela odlo-
čili železničarji. Zahtevajo višje plače in njihovo redno
suklajevanje z rastjo plač v gospodarstvu, podpis kolekti-
vne pogodbe in reorganizacijo Železniškega gospodar-
stva Ljubljana.
Seveda pa je glede na podatke o rasti cen v prihodnosti
mogoče pričakovati še nove izbruhe nezadovoljstva. Ok-
tobra so namreč drobnoprodajne cene v primerjavi s sep-
tembrom zrasle kar za 21,5 odstotka, kar kaže, da uvedba
tolarja ni niti najmanj zmanjšala dosedanje vrtoglave inf-
lacijske spirale. V primerjavi z lanskim oktobrom so tako
cene večje za 168 odstotkov, kar seveda že kaže na jasne
znake hiperinfiacije.
§e posebej pa je zaskrbljujoča rast cen življenjskih po-
trebščin, ki je še nekoliko višja, saj znaša 22,4 odstotka.
Ob vse večjem številu brezposelnih, ki jih je že blizu
80.000, je to vsekakor nevarna socialna bomba.
Ob vsem tem seveda pada realna vrednost plač. Pov-
prečna avgustovska bruto plača je v Sloveniji znašala
16.549 dinarjev oziroma približno 780 nemških mark, de-
jansko izplačane plače pa so seveda za približno polovico
manjše. V primerjavi z zaslužkom avgusta lani to pomeni
zmanjšanje v povprečju za 20 odstotkov, dejansko pa od
5,5 odstotka v gozdarstvu do 31 odstotkov v zdravstvu.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA
SESTANKA V HAAGU
Pogosta tema v slovenski javnosti v minulem tednu je
bilo tudi vprašanje, kaj se bo v prihodnjih dneh zgodilo
na mirovni konferenci v Haagu. Dejstvo je namreč, da
zadnji predlog evropske skupnosti, ki govori o nekakšni
carinski uniji, ni. nesprejemljiv samo za Srbijo, ki bi želela
seveda več, temveč tudi za Slovenijo, ki bi pristala kvečje-
mu na cono svobodne t^ovine, kot je dejal zunanji mini-
ster dr. Dimitrij Rupel. Ce bi pristali na carinsko unijo, to
pomeni tudi skupne institucije, kar pa bi nas potegnilo v
nekakšno novo Jugoslavijo, meni Rupel.
Problem pa seveda utegne nastopiti zato, ker bi lahko
evropska skupnost uvedla gospodarske sankcije proti
vsem, ki ne bodo sprejeli njenega predloga, torej tudi
proti Sloveniji. Zato je v minulih dneh potekala tudi do-
kaj intenzivna diplomatska aktivnost, ki bi takšen razplet
dogajanj preprečila, pri tem pa Slovenija računa pred-
vsem na dosedanjo naklonjenost Nemčije.
MADRID — Američani so na-
povedovali, da bo prišlo do treh
bilateralnih srečanj med izrael-
sko in skupno arabsko delegaci-
jo. Prvo srečanje je, kljub ostrim
tonom med delegacijama, le bilo,
drugo pa je zaradi zamude sirij-
skih n libanonskih predstavni-
kov odpadlo. Izraelski diplomati
so nekaj časa čakali, nato so od-
šli. Vendar so kmalu po dogodku
izjavili, da so še pripravljeni na
pogovore.
Dodatno zapleta možnost strp-
nih pogovorov še napad Izraela
na južni del Libanona. Američa-
ni so od Izraela zahtevali, naj ta-
koj prekine te napade. Ce se bo
to zgodilo, komentatorji napove-
dujejo, da pogajanja v Madridu
vsekakor še imajo možnost vzpo-
staviti mir na tem že desetletja
vročem delu sveta.
• • •
ČEŠKA IN SLOVAŠKA -
Decembra naj bi se prebivalci te
federacije na referendumu odlo-
čili o prihodnji ureditvi odnosov
med Češko in Slovaško. Spora-
zum med obema stranema je nu-
jen, vendar do resnih pogovorov
še ni prišlo. V Bratislavi obtožu-
jejo Havla, češ da je preveč po-
časen in ne jemlje resno slova-
ških zahtev. Tudi v sami Slovaški
so mnenja o bodoči suverenosti
deljena. Federalisti se zavzemajo
za sedanjo obliko, nacionalisti za
povsem samostojno državo Slo-
vaško. Zanimivo je tudi avstrij-
sko mnenje o češko-slovaških te-
žavah. Menijo, daje njihov polo-
žaj povsem drugačen kot položaj
Srbov in Hrvatov in da Slovaki
nimajo razlogov, da bi bežali iz
skupne države s Čehi. Opozarja-
jo pa tudi, da bo Slovaška kot
najmanj razviti del federacije sa-
ma le stežka preživela.
• • •
MOSKVA - Boris Jelcin,
predsednik Ruske federacija od
15. novembra namreč ne name-
rava več plačevati v zvezno bla-
gajno, kar bo tej povzročilo veli-
ke preglavice. Plačevati namera-
va samo tiste resorje, s katerimi
bo sklenila pogodbe s posebnimi
pooblastili, v posameznih resor-
jih pa le tiste dele, ki jih potrebu-
je. Poleg diplomatov se zato čuti-
jo ogroženi tudi delavci tajne ob-
veščevalne službe.
• • •
KOLUMBIJA: — To deželo
že nekaj časa pretresajo napadi
levičarske gverile Simona Boli-
varja na vladne predstavnike.
Zadnji tak spopad je bil v bližini
mesta Femedios. Gverilci so na-
padli vojaško vozilo in ubili pet
oseb. Prilastili so si orožje in ra-
dijsko postajo ter se vrnili v hri-
be.
• • •
BELFAST — Tudi pripadniki
irske republikanske armade
(IRA) ne mirujejo. Pred kratkim
so napadli bolnišnico v Belfastu,
kar je prvi primer napada na ne-
policijske cilje. V požaru, ki ga je
povzročil eksploziv, je umrl pet-
letni deček, pet oseb pa je bilo
huje ranjenih.
• • •
LUSAKA — Novi predsednik
Zambije je postal Federik Čilu-
ba. Star je oseminštirideset let,
doslej pa je uspešno vodil Giba-
nje za večstrankarsko demokra-
cijo. V deželi, ki jo pesti pomanj-
kanje in jo pretresajo korupcij-
ske afere, bo imel zelo težavno
nalogo.
Kot je najavil, je njegov cilj
vzpostavitev učinkovitega prav-
nega reda, zasnovanega na svo-
bodnih parlamentarnih volitvah.
• • •
OZN — Svetovno organizaci-
jo pestijo veliki finančni proble-
mi. Denarja je imela le še za de-
lovanje do konca oktobra, v no-
vembru pa poznavalci napove-
dujejo temeljito razpravo o nje-
nem nadaljnjem delovanju. Tre-
nutno v njej potekajo tudi ka-
drovski boji za prevzem položaja
generalnega sekretarja. Največ
možnosti imata dva afriška kan-
didata.
d.l.
TEDNIK - 7- november 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
ZANIMIVOSTI
BEOGRAD — Gibanje za
združitev Srbije in Črne gore je
od skupščin republik zahtevalo,
da preučita apel gibanja za raz-
pis referenduma za združitev teh
dveh republik, ki naj bi bil 30.
novembra.
PL'LJ— Že v sredini prihod-
njega leta namerava Hrvaška za-
četi graditi železniški predor sko-
zi Učko, ki bo stal približno 180
milijonov din. Z modernizacijo
in elektrifikacijo prog bo vožnja
od Pule do Zagreba trajala samo
tri ure. To bo omogočilo tudi
gradnjo super hitrih železniških
transverzal, kot je npr. od Bu-
dimpešte prek Zagreba in Reke
do Pulja, s hitrostjo 250 kilome-
trov na uro.
NEVV YORK - Iz poročila o
porabi zdravil, ki so ga pred
kratkim objavili v ZDA, je raz-
vidno, da Američani letno zauži-
jejo več kot 500 ton pomirjeval-
nih sredstev, več kot 250 ton bar-
bituratov ter več kot 1.200 ton
antibiotikov.
SOFIJA - Predsednik Bol-
garske akademije znanosti je
sporočil, da so bolgarski znan-
stveniki v grobu kralja Borisa
III. našli njegovo srce in doku-
mente, ki so ga identificirali. S
preučevanjem srca, ki je izredno
dobro ohranjeno v tekočini za
balzamiranje, bodo lahko odgo-
vorili na še nerazrešeno vpraša-
nje: ali so Borisa, očeta nekda-
njega bolgarskega kralja, ki je
preminil leta 1943, zastrupili
Nemci ali je umrl naravne smrti?
STRASBURG - Tudi Evropa
se je odločila za zaščito »dosto-
janstva« moških in žensk na de-
lovnem mestu. Evropski parla-
ment je sprejel posebne ukrepe
proti spolnemu nadlegovanju.
Izdelali so natančen seznam ti-
stega, kar razumejo pod »spolno
nadlegovanje«, vanj pa so med
drugim vključili tudi pomenljive
poglede in žvižge. Velika Britani-
ja pa je sprejela zakon, po kate-
rem je mož zaradi posilstva la-
stne žene lahko tudi kaznovan.
RIM — Na vseh cigaretah, ki
jih bodo prodajali v Italiji, bo
moral biti v prihodnje označen
odstotek nikotina in opozorilo,
da so cigarete škodljive za zdra-
vje. To predvideva nov zakon, ki
bo začel veljati prej kot v enem
letu. Tisti, ki bo prodajal cigarete
brez zdravstvenih opozoril, bo
kaznovan z zaporom do enega
leta.
PARIZ — Najmanj 400 tisoč
oseb je bilo v Franciji v zadnjih
letih okuženo z virusom zlateni-
ce in aidsom zaradi transfuzije z
okuženo krvjo. Ta podatek je bil
objavljen v zaupnem sporočilu,
ki ga je ministrstvu za socialno
varstvo poslal bivši direktor Na-
cionalnega centra za transfuzijo
Michel Garetta. Garetta je bil
obtožen tudi za škandal, ki je iz-
bruhnil aprila lani, ko seje 1.200
hemofiHkov okužilo z virusom
aidsa, ker so dobili kri, za katero
se je vedelo, da je rizična.
MILANO — V galeriji Aren-
gario v Palazzo Reale v Milanu
je pred tednom pet slikarjev za-
čelo ustvarjati »Guernico Croati-
co«, sliko enakih dimenzij, kot
jih ima istoimensko Picassojevo
platno. Umetnina bo predstavlja-
la trpljenje hrvaškega naroda v
sedanji vojni. Ko bo slika konča-
na, jo bodo poslali v svet. Akcijo
organizira in realizira skupnost
Alpe—Jadran.
DUNAJ — Znana filmska
umetnica Liza Minelli je pred
tednom na Dunaju pripravila
koncert, namenjen hrvaškim
otrokom. Prireditev je bila dobro
obiskana, izkupiček pa name-
njen Zagrebu oziroma hrvaškim
otrokom, ki so morali zaradi voj-
ne zapustiti svoj dom. Večje šte-
vilo vstopnic je kupil dunajski
župan Helmut Zilk, njegovemu
primeru pa so nato sledili še
mnogi drugi politiki in kulturni
delavci Dunaja.
PALO ALTO - V tem kali-
fornijskem mestu so kirurgi neki
ženski, ki je tehtala 232 kilogra-
mov, odstranili cisto, težko 137
kilogramov. Do sedaj je najtežja
odstranjena cista tehtala 51 kilo-
gramov.
Govori se.. .
... da Slovenija pridobiva
vie' novopečenih državlja-
nov. ki se pridno učijo sloven-
ščine. Tako slišimo v naših lo-
kalih tudi tole: »Tu .ie eno pe-
pel] aru, prosim!«
. . . da trgovci delajo nelojal-
no konkurenco mesarjem, ko
pišejo svoja reklamna sporoči-
la »VSE ŽA KOLINE«. V za-
dregi pa so, ko vstopi kupec in
zahteva srednje debelo svinjo.
... da na vseh mrtvih dan
letos ni bilo več toliko krznene-
ga in cvetličnega blišča, ki je
prejšnja leta krasil pokopališ-
ča. Nekateri trdijo, da smo
bolj revni, drugi pa, da smo
postali pametnejši.
. . . govori se tudi o lepljivih
ravnateljskih stolčkih v Lenar-
tu. Menda so se bivšim ravna-
teljem odlepili šele po posredo-
vanju z občinskim lepilnim ra-
zredčilom.
... da nekateri v odgovorih
na delegatska vprašanja in v
svojem ravnanju še vedno upo-
števajo vojno stanje. Smetarji
so. tako razumemo iz njihove-
ga delegatskega odgovora, voj-
no slutili že maja. Zato obve-
stilo vsem: »Vojna za Sloveni-
jo je že zdavnaj končana«.
Zdaj lahko začnete sortirati
odpadke in ravnati s pokojni-
ki. kot da bo sto let mir.
...dajev pisarni direktorja
davčne uprave nekaj nevsa-
kdanjega. Biti mora kak nega-
tiven naboj. Naši novinarki ni
uspel magnetofonski zapis,
obrtniki pa zapuščajo pisarno
bledi (strokovnjaki ugotavljajo
morebitno povezavo med ma-
gnetizmom in davčnimi odloč-
bami).
... da so v občinski upravi
zmanjšali nadomestila za ma-
lice in potne stroške, namestili
pa ure, ki evidentirajo prisot-
nost delavcev. Nekaterim bodo
oboje (potne stroške in mali-
co), kar ukinili. Ura je namreč
nastavljena tako. da jim ob
odhodu vseka uro prihoda.
Čas. prebit na delu je: 00 ur in
00 minut. Tudi tako se špara.
... da je mlada slovenska
država dobrodušno odvezala
devizno vrečo. Vsak državljan
lahko kupi dnevno po 1.000.00
(z besedo: tisoč 00/100) nem-
ških mark. Tudi avtor tega pi-
sanja upa ponuditi tisočem
brezzobih psov golo zadnjico:
»Ugriznite, če morete, sicer pa
marš!« In kje je tu logika dr-
žave? »Le kupujte na tisoče
mark. gospodje državljani, s
tristo markami mesečne plače.
Sicer pa nehajte šimfati
oblast!«
Po končani vaji so se gasilci zbrali na Hardeku.
Sklepna prireditev
v mesecu požarne varnosti
Zadnjo oktobrsko nedeljo so gasilci ormoške občine preizkusili,
kako lahko v mestu pogasijo požar, če jim pri vsem tem zmanjka vo-
de.
Zbralo se je okoli 300 gasilcev iz vseh 22 prostovoljnih in enega
tovarniškega gasilskega društva. Sodelovalo je 28 gasilskih vozil vseh
kategorij.
»Požar« so uspešno pogasili s peno in vodo, ki so jo pripeljale
cisterne, pa tudi z dravsko, ki so jo po dveh navezah z več črpalkami v
verigi vlekli iz Drave.
Predsednik Občinske gasilske zveze Ormož Mirko Munda je po-
vedal, da so z vajo sklenili letošnjo akcijo v mesecu požarne varnosti,
več preventivnih akcij s področja požarnega varstva pa so opravili tu-
di v gospodinjstvih in na kmetijah.	vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
EKOLOŠKA OKROGLA MIZA V PTUJU
Zakonsko varstvo
okolja do konca leta?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Znova je imel v uvodu glavno bese-
do predstavnik ekološkega inženirin-
ga iz Maribora. Zato, ker je ta firma
izdelala sanacijski načrt Dravskega
polja in v njem precej jasno in nedvo-
umno odkrila največje onesnaževalce
okolja. Dravsko polje trpi predvsem
zaradi onesnažene podtalne vode.
Eden največjih bazenov pitne vode je
žrtev toliko strupov, da je že na meji
ali pod mejo užitnosti. Zadnji čas so
največji problem nitrati, predvsem v
črpališču Lancova vas, ki je že daljše
obdobje izločeno iz vodovodnega si-
stema.
Toda to so znane ugotovitve, in če
jih bomo ponovili še tisočkrat, to ne
bo pomagalo. Nitrati se iz leta v leto
povečujejo, približno za dva miligra-
ma na liter vode letno. Tako si lahko
izračunamo čas, ko bomo vodo iz pip
uporabljali le še za pralne stroje in za
umivanje, za pitje pa ...
Zakon o varstvu okolja naj bi po-
magal k hitrejšemu reševanju nakopi-
čenih ekoloških težav. Dravsko polje
je lahko pri njegovem uresničevanju
poskusni zajec. Imamo vse, česar za
čisto okolje ne bi potrebovali: indu-
strijo, gost promet, intenzivno kmetij-
stvo, na stotine črnih odlagališč, na
desetine z vsem mogočim založenih
gramoznic. Imamo tudi zloglasno Ko-
zoderčevo jamo s tempirano ekološko
bombo. Sedaj je potrebno sprejeti za-
kon, nabrusiti kose in iti v boj.
Miha Jazbinšek opozarja, da je vse
omenjeno dediščina preteklosti. Z njo
moramo opraviti vsi skupaj, saj smo v
preteklosti živeli pač tako, da smo kar
tekmovali, kdo bo naravi naredil več
škode. Dolg do narave lahko popla-
čamo iz ekološkega sklada Le-ta naj
bi se na začetku napojil iz privatizaci-
je, pozneje pa redil na račun onesna-
ževalcev. Bo ministru uspela pametna
poteza?
Okrogla miza je dala ministru ve-
deti, da je zakon o varstvu okolja ži-
vljenjskega pomena za ptujsko obči-
no. Kar dva odstotka površin ji na-
mreč pokrivajo odlagališča. Največje
površine si lastita odlagališče rdečega
blata in ptujsko jezero. Slednje je ve-
lika greznica sosednjega Maribora.
Ptujski župan se zato sprašuje, ali bo
lahko Ptuj izdal račun Mariboru za
njegovo izdatno onesnaževanje Dra-
ve in ga tako prisilil v gradnjo čistilne
naprave. Župana skrbi tudi, ali nam
bo lahko na osnovi novega zakona re-
publiška skupščina »določila« breme
jedrskega odlagališča, ker pač imamo
»najbolj primerno« lokacijo. Ta vpra-
šanja so bila za ekološkega ministra
preveč konkretna, vsaj po odgovorih
sodeč.
In kaj konkretnega je sklenilo ob-
činstvo okrogle mize? Narava kriči
po zaščitnem zakonu in vsak količkaj
zaveden državljan podpira zakon o
varstvu okolja. Toda za uresničevanje
zakona bo treba strniti vrste. Ne vsak
reševati svojih problemov na svoj na-
čin, stroka vseh področij naj se združi
na poti k skupnem cilju. Potrebujemo
ekološko izobraževanje, saj bomo le
tako dojeli, kam drvimo s sedanjim
odnosom do narave. In; takoj je po-
trebno ustaviti nadaljnje onesnaževa-
nje. Šele tedaj bomo lahko začeli na-
ravo dolgoročno in učinkovito zdravi-
ti.
J. Bračič
OD Apač ...
Ce bi gledali na geografsko razdaljo med Apačami in Župečjo va-
sjo, potem v tem stolpcu ne bi prišli daleč. Vasi smo namreč izbrali zato,
ker sta po abecednem vrstnem redu prva in zadnja, mi pa v tej rubriki
želimo zapisati vse od A do Ž, kar se v naših ptujskih krajih dogaja.
Uradnega in neuradnega, lepega in nečednega ...
Lažje nam bo, če nam boste v oblikovanju pomagali tudi vi. Samo za-
vrtite našo telefonsko številko (771-226) — dodajte, da imate sporočilo
za rubriko Od Apač do Župečje vasi, in nam zaupajte, kaj \as v vašem
kraju najbolj žalosti, pa tudi kaj je pri vas zanimivega in hvale vredne-
ga. Upamo, da boste sodelovali z nami!
TEDNIK
CIRKOVCE — Tam so krajani s svojimi sredstvi zgradili že vse,
kar se da. Jezili so se predvsem zaradi poštarjev in zavlačevanja pri
telefonskem omrežju. A so tudi to rešili. Trenutno jih najbolj težita
dva problema: kako čim prej zavarovati železniški prelaz pri razdelil-
ni transformatorski postaji, kjer je bilo zadnje čase nekaj večjih ne-
sreč in ena s smrtnim izidom, drugi problem pa je povečan promet
skozi njihove vasi zaradi obvoza na magistralki. Zagrozili so že, da
bodo cesto zaprli ... in nekaj malega je le zaleglo. Sicer pa se veliko
prebivalcev te močne dravskopoljske vasi navdušuje nad mislijo, da
bi pri novem oblikovanju občin in regij smuknili v mariborsko obči'
no. Avtobusnih zvez s ftujem tako rekoč že dolgo nimajo.
TEDNIK
DESTRNIK — Krajani tega kraja niso povsem prepričani, da so
bili načrti za razvoj demografsko ogroženih območij do njihovih kra-
jev pravični. Na zadnji skupščini je njihov poslanec zahteval spre-
membo prioritet. Odgovor, ki ga je dobil, pa jih najbrž ne bo zadovo-
ljil, saj pove vse, le tega ne, zakaj destrniški predlogi ne morejo biti
upoštevani.
Še vedno pa Destrničani ne vedo, kaj ima proti njim upravitelj
cest, saj se sploh še ni naučil, kako se njihovemu kraju pravzaprav re-
TEDNIK
JURŠINCI — Pri njih je problem drugačen. Z napisnimi tablami
so se sicer strinjali, ker so cestarji pravilno napisali ime kraja. Vendar
z njih sedaj vidiš le, da imajo v imenu črke RSI, vse druge ja namreč
nekdo v navalu besa ali neotesanosti odlomil. Juršinčanom preostane,
da se odločijo. Ali preimenujejo svoj kraj ali pa pokličejo cestarje.
Morda bi šlo s prvim hitreje . . .
TEDNIK
KIDRIČEVO — Prebivalce tega blokovskega naselja trenutno
najbolj mučita visoki ceni ogrevanja in vode. Stanovalci se samoorga-
nizirajo in napovedujejo protest. Razmišljajo, kaj bi naredili, da bi to-
plovod iz TGA postal bolj milosten do ljudi, ki so povečini njegovi
delavci. O (pre)dragi elektriki še ne razmišljajo.
TEDNIK
LESKOVEC — Težav imajo v tem kraju, kolikor hočete. Nimajo
zdravstvene ambulante, čeprav jim pripada, šola je zanemarjena, pa
ni prišla v prioriteto adaptacij, saj so nove montažne šole bliže Ptuju
bolj potrebne denarja. Tako so jim vsaj odgovorili iz komisije, v kate-
ri njihova ravnateljica ne sedi.
TEDNIK
MAJŠPERK — Tam se še vedno borijo z dvema težavama. Prva
je Dravinja, ki sproti odnaša navožen material za pločnik med Maj-
šperkom in Bregom, in kino dvorana, ki je postala disco. Tema tego-
bama je nedavno neurje pridružilo še luknjo pri cerkvi. Gasilci so jo
sicer zavarovali, ugotovili pa so, da teren pod njo nevarno polzi.
TEDNIK
VIDEM — O njem v današnji številki veliko govori predsednik
sveta. Ni pa v javnost še prišel podatek o tem, da je območje te kraje-
vne skupnosti rekorder v številu divjih odlagališč. »Najbolje« so se
odrezali Pobrežani, kjer skoraj več ne veš, ali del pod njimi (Podol)
morda ne konkurira za odlagališče celotne ptujske občine.
V haloškem delu pa se zadnje čase nekaj čudnega dogaja v Sovi-
čah. Ljudje se sprašujejo, zakaj ob svojem vaškem domu in trgovini
ne bi smeli igrati še namiznega tenisa. Nekdo te igre ne mara in je mi-
ze na skrivaj odstranil.
TEDNIK
ZAVRČ — Mejni prehod je_ Zavrčanom prinesel občutek po-
membnosti, ki pa ni dolgo trajal. Že naslednji dan so se zbudili zgro-
ženi, ker njihove že tako ali tako slabe stranske ceste uporabljajo vsi,
ki bi se radi izognili carini. Ja, k pomembnosti sodi tudi prometni
hrup.
pripravila: D. Lukman
... DO ŽUPEČJE vasi
pismo »od blizu«
Klasična poročila s »fronte« pravzaprav sa-
mo potrjujejo zaključne operacije zaokroževanja
memorandumske Srbije. Miloševič si na bojnem
planu pač noče privoščiti taktiziranja, temveč di-
skretni šarm bizantinske diplomacije uporablja v
Haagu. Sedaj je jasno, da je problem pravzaprav
v Evropi in ne na Balkanu ter da od stare celine
ni pričakovati niti resnih ekonomskih sankcij za
zaustavitev hrvaške vojne. Pa tudi če hi Evropa
bila pripravljena vojaško posredovati v srbsko-hr-
vaškem sporu, je že prepozno, ker Hrvaška ne more pristati, da se
mirovne sile postavijo na memorandumsko črto. Edina kompromi-
sna rešitev je. da nestrpni sovražniki pač postanejo strpni sosedje,
vendar v konfederaciji ali kakšni drugi obliki državne skupnosti.
Tudi svetovno mnenje je vsaj zaenkrat še vedno intimno prepričano,
da je balkanski problem mogoče rešiti samo z enotno državo, ne
glede kako se bodo počutili njeni državljani. Čeprav danes v Haagu
ponovno predsedniki jugoslovanskih republik meditirajo o mirovnih
pobudah, ho do ekonomskih sankcij verjetno prišlo .šele konec ted-
na v Italiji. Toda ekonomski ukrepi niso več tisto orožje, ki bi kon-
čalo srbsko-hrvaški konflikt. Slovenija ne pristja na kompromisne
rešitve lorda Carringtona saj gredo v glavnem v prid Srbije.
Tudi po tretji vojni si slovenski establišment v smislu državnih
interesov ne more privoščiti izleta nazaj v prihodnost. Zdi se. da
Slovenija pravzaprav lahko največ iztrži iz balkanske krize, pa če-
prav bi to pomenilo žigosanje in obravnavo v paketu skupaj s Srbi-
jo. Srbija bo sicer dosegla planirane cilje, saj je hrvaški Stalingrad
oziroma Vukovar praktično pred padcem, pa tudi z Dubrovnikom je
podobno, toda moram ponoviti, da imperija ne bo mogla zadržati.
Najbolj klavrna varianta, ki pa ni mogoča je, da se bo Srbija na
koncu znašla v mejah beograjskega pašaluka. če jo bo balkanska
vojna,preveč izčrpala. Zaenkrat se Srbija še vedno postavlja kot
balkanska velesila oziroma kot faktor moči, ki se mu je svetovna
politika še vedno pripravljena ukloniti ter sklepati različne kompro-
mise. Miloševič bi se seveda umaknil, potem ko je od »osme seje« v
Srbiji do »osme seje v Haagu« napravil briljantno politično karie-
ro, toda stanje duha v srbskih satelitih, predvsem raznih SAO Kra-
jinah, ne pozna več umika srbskemu Napoleonu Bonaparteju.
Maksimalistična politika bo pač usodna za Miloševiča, to je samo
vprašanje časa. Kakšne bodo posledice za Slovenijo, je v tem tre-
nutku težko predvideti, čeprav se v javnosti že pojavljajo nekateri
pomisleki, da smo »v tem bolj suvereni, kot m to hoteli«. Igro je tre-
ba odigrati do konca. Čeprav so bili vložki vehki, bo seveda za tiste-
ga. ki bo dobil, zmaga toliko slajša. Zakaj ne bi dobili mi?
Vladimir Vodušek
Na svidenje, Zadar
RAZSTAVA RIMSKO STEKLO ARGVRUNTUMA POTUJE IZ PTUJA V UUBUANO
Sredi oktobra je bila v Razstavnem paviljonu ob
Dravi končana razstava Arheološkega muzeja Za-
dar Rimsko steklo Argyruntuma. Zaradi velikega
zanimanja je bila dvakrat podaljšana. Ogledalo si
jo je čez 2200 obiskovalcev. Žal so bili ptujski obi-
skovalci edini, ki so si od začetka vojne na Hrvat-
skem lahko ogledali del bogate zadarske dedišči-
ne. Vsekakor je pomembno dejstvo, da je bila to
najbolj obiskana razstava v našem razstavišču v
zadnjih petih letih. Velika večina obiskovalcev so
bili šolarji in dijaki, prišli so v sodelovanju in v or-
ganizaciji pedagoškega oddelka Pokrajinskega
muzeja. Vsem skupinam je bilo zagotovljeno stro-
kovno vodstvo, ki je ob atraktivni postavitvi ste-
klenih posod in videorazlagi približalo antični čas
v starem naselju Argyruntum, današnjem Starigra-
du.
Tudi med strokovnimi krogi je razstava zbudila
precejšnje zanimanje. Pred gostovanjem na Ptuju
je bila na ogled Mariborčanom, naslednja postaja
na njeni poti pa bo Cankarjev dom v Ljubljani od
18. novembra dalje. Pred prenosom razstave v Zu-
rich naj bi gostovala še v Celju, Rogaški Slatini in
v Murski Soboti.
Ob koncu razstave se moramo zadarskim kole-
gom zahvaliti, ker so prvi po vojni na Slovenskem
odprli razstavno sezono v novi državi na Ptuju.
Prav tako se jim zahvaljujemo za izredno kulturno
doživetje, ki smo ga bili deležni. Upamo, da bo na-
še sodelovanje lahko kmalu nadaljevano v svobo-
di in miru na Hrvatskem.
Na koncu prvega dejanja lahko rečemo le: Nas-
videnje v Zadru in srečno.
BORIS MIOCINOVIČ
4 — OD TU IN TAM
7. november 1991 - TEIMflK
Posvetitev cerkvenega
stolpa v Studenicah
Studeniški župnik Alojz Lasbaher je obnovo cerkvenega stolpa
cerkeve sv. Treh kraljev pripeljal do konca. Potrebno je bilo opraviti
zidrska in pleskarska dela, stara pločevina je bila zamenjana z bakre-
no, zamenjano pa je bilo tudi dotrajano ogrodje.
Celotna investicija 580 tisoč tolarjev kljub prostovoljnim prispev-
kom vaščanov in Zveze kulturnih organizacij Slovenska Bistrica
(30.000 tolarjev) še ni poravnana.
Na posvetitvi je bilo dosti duhovnikov, cerkveni stolp pa je bla-
goslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Povabljena sta bila tu-
di Lojze Peterle in dr. Andrej Capuder, pa sta bila zadržana, prisoten
pa je bil župan občine Slovenska Bistrica Ivan Pučnik. Studeniški
župnik je toplo pozdravil tudi 96-letno Margareto Tumpej, kije pripa-
dala studeniškemu redu magdalenk.
Z obnovitvijo cerkvenega stolpa pa studeniški župnik Alojz Lasba-
her ne misli prenehati obnovitve objektov, temveč se bo v kratkem lo-
til še samostana.
Nataša Pogorevc
(foto: Samo Brbre)
Novi pokojninski zakon pravičnejši od prejšnjega
Skupščina Republike Sloveni-
je je izdelala nov osnutek zakona
o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju. Sedaj je v javni raz-
pravi, v veljavo pa bi naj stopil s
1. januarjem prihodnjega leta.
Da bi se tudi ptujski upoko-
jenci seznanili z osnutkom zako-
na, od katerega si mnogi obetajo
izboljšave, je Mirko BERN-
HARD, predsednik Zveze dru-
štev upokojencev, sklical vse
predsednike društev v občini
I^uj (kar 25) ter predstavnike
OU iz Ormoža, Ljutomera in
Slovenske Bistrice. Zbrali so se v
prostorih Zveze svobodnih sindi-
katov Slovenije, kjer jim je osnu-
tek zakona, predloge in pripom-
be, ki jih je na osnutek dala Zve-
za društev upokojencev Sloveni-
je, tolmačil in pojasnjeval Janez
ERJAVEC iz Ljubljane.
Po končanem predavanju se je
razvila živahna razprava. Anton
Simonič, predsednik DU iz Zavr-
ča, je udeležence seznanil s teža-
vami, ki so nastale v Zavrču, kjer
je kar precej članov na drugi
strani meje — na ozemlju sosed-
nje republike Hrvaške, kjer so te-
žave glede prejemanja pokojnin.
Dobil je odgovor, da težave rešu-
jeta obe vladi.
Lojze CuCEK je povedal, da
žal med delegati iz vrst upoko-
jencev v Skupščini RS ni dovolj
povezave, zato nastajajo zakoni,
ki niso pisani tako, kot bi morali
biti.
Na osnutek zakona o pokoj-
ninskem in invalidskem zavaro-
vanju je Zveza društev upokojen-
cev Slovenije dala pripombe in
dopolnitve na 21. členov. Poglej-
mo nekaj najpomembnejših.
K 5. členu so zapisali: »Za iz-
plačilo pokojninskih in drugih
dajatev iz naslova pokojnin mo-
ra jamčiti Republika Slovenija.«
K 13. členu je treba dodati be-
sedilo, da se republiški upravni
organ zamenja z Zavodom, ker
ima dovolj kvalificirano stroko-
vno službo.
Vprašanje, kakšen status imajo
sredstva pokojninskega zavaro-
vanja, je bilo v zadnjih letih ne-
kajkrat sporno, končno je le pri-
šlo do opredelitve, da so pokoj-
nine nadaljevanje osebnega do-
hodka in kot takšna sredstva
osebne porabe. To naj bo v zako-
nu izrečeno navedeno, da tako
ne bo prihajalo do omejevanja
izplačevanja dajatev iz pokojnin-
skega in invalidskega zavarova-
nja.
K 85. členu naj se doda dopol-
nilo, da se zakoncu, ki ima več
kot deset let lastne pokojninske
dobe, družinska pokojnina od-
meri v večjih zneskih. Tako bi
lahko ob 35 letih delovne dobe
družinski član prejel 100-odstot-
no pokojnino.
Predlagajo tudi spremembo
oziroma dopolnitev 159. člena
ter navajajo, da se morajo pokoj-
nine, uveljavljene v tekočem le-
tu, najprej uskladiti na podlagi
gibanja povprečnih plač vseh za-
varovanih delavcev na območju
Republike v decembru tega leta
glede na celotno tekoče leto. Na-
to se na novo odmerjene pokoj-
nine uskladijo po 1. odstavku te-
ga člena, ki pravi, da se pokojni-
ne usklajujejo na podlagi statistr
čnih podatkov o gibanju plač na
območju- republike.
Nadvse je pomemben tudi
predlog k 225. členu, da mora ti-
sti, ki odpiše ali zmanjša prispev-
ke pokojninskemu skladu oziro-
ma po novem Zavodu, odpisani
znesek nadomestiti iz svojih
sredstev, ker odpisani zneski ne
morejo bremeniti sredstev Zavo-
da. V 240. členu pa je treba do-
dati, da naj se vse obveznosti RS
do pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja zagotavljajo
enotno iz proračuna. Obveznosti
se morajo med obema subjekto-
ma urejati s pogodbo.
Vdova, ki ob zavarovančevi
smrti nima lastnosti zavarovan-
ke, naj bi pridobila pravico do
družinske pokojnine že, če je do
zavarovančeve smrti dopolnila
starost 45 let oziroma, če do za-
varovančeve smrti ni dopolnila
45 let, dopolnila pa je 40 let, ko
dopolni 45 let starosti, kajti tež-
ko si je zamisliti, da bi vdova, ki
ni zaposlena, stara pa je 40 ozi-
roma 45 let, lahko dobila zapo-
slitev.
Vse, kar smo zapisali v zvezi s
predlogi Zveze upokojencev, še
sicer ni sprejeto. O tem morajo
razpravljati ustrzeni organi,
skupščina pa sprejeti. Morda še
samo to, da je po 304. členu se-
daj dana možnost, da zavarovan-
ci uveljavljajo že dokazano po-
kojninsko dobo, ki so jo prebili
do 15. maja 1945, pa se jim po
doložbah prejšnjega zakona ni
štela v pokojninsko dobo za od-
mero pokojnine.
Franjo Hovnik
Zgodovinski razvoj
ptujskih pokopališč
Okolica Ptuja je bila naseljena
že pred začetkom železne dobe,
saj je ugodna lega grajskega gri-
ča pritegnila ljudi na to področje
že v drugem tisočletju pred na-
šim štetjem.
Grajska naselbina od leta 1100
do 900 pr. n. št. je bila hkrati z
naselbino na Hajdini. Grobišče
jasno osvetljuje kulte in predsta-
ve starih prebivalcev. Mrliče so
sežigali in pepel pokopavali pre-
prosto v zemljo ali pa v lončenih
posodah — žarah. Od tod tudi
poimenovanje tega časovnega
obdobja — kultura žarnih gro-
bišč.
V	starejši železni dobi se je na-
čin pokopavanja spremenil, umr-
le so pokopali pod velikimi ko-
pami zemlje — gomilami.
Grobišča nam poleg vsakda-
njega življenja prebivalcev kaže-
jo tudi njihovo varovanje. Prebi-
valcem ftuja je v rimskem času
vera ukazovala dajati v grob
predmete, ki so jih sicer upora-
bljali v vsakdanjem življenju.
Čaščenje grobov pokojnikov je
bilo zelo razširjeno. Neredko so
na nagrobnike zapisovali misel,
da nagrobnik ne sme preiti v last
dediča.
V	rimski državi zasledimo po-
sebnost glede pokopališč. Raz-
prostirala so se vedno ob glavnih
cestah, ki so vodile v mesto ali iz
njega. Človeka, ki se je bližal
mestu, so pozdravile najprej vr-
ste nagrobnikov z napisi, ki so
kazali življenje meščanov. Popo-
tnik se je tako najprej srečal z
mrtvimi rodovi mesta, šele nato z
živimi.
V	prvih časih prevladujoča
oblika nagrobnika se v Poetovio-
fli imenuje štela — visoka, vitka
plošča. Nosila je napis o imenu,
stanu in domovini umrlega ter
podatke o njegovem življenju.
Pogosto je imel njen bogati relief
v večini mitološko vsebino.
Tudi Rimljani so mrliče seži-
gali in pokopavali pepel v razli-
čnih žarah, zidanih skrinjah —
pepelnicah, najpreprostejše pa
so polagali v zemljo. Največje
poetovionsko grobišče leži ob
današnji Prešernovi ulici in v
Ljudskem vrtu.
V tretjem stoletju, ko je bila
razširjena državna vera mitrai-
zem, se pokopi niso bistveno ra-
zlikovali. V začetku 3. stol. se je
obseg mesta širil, a seje že konec
stoletja (čas Diokleciana) močno
zmanjšal. Grobišča so se razširila
v bližino mesta. Skoraj vedno so
pokopavali neupepeljene mrliče,
premožnejše pa so polagali v kr-
ste, ali pa so jih zavijali v mrtva-
ški prt. Od številnih bogatih pri-
datkov v grobove je ostal le bro-
nast novec za brodnika.
V 4. stoletju prevzema vodilno
mesto državne religije krščan-
stvo. Zrastejo nove cerkve, okoli
katerih začno nastajati grobišča.
Grobovi so skromni, pridatkov
pa v večini ni. Mrliče so pokopa-
vali v vrstah, in kot je bilo značil-
no za srednji vek, so z obrazom
obrnjeni proti vzhodu. To je
odraz preprostih ljudi, ki častijo
predvsem sonce in dnevno luč,
ki ji pripisujejo božanski pomen.
Antična obcestna pokopališča
so v srednjem veku zamenjali
najsvetlejši prostori okoli cerkva,
za odličnike in plemenite ljudi
pa je pokopališče nadomestila
celo božja hiša.
Osrednjo vlogo na Ptuju je do-
bila proštijska cerkev sv. Jurija,
ob kateri je bilo pokopališče, ne-
kaj nagrobnikov pa je še danes v
notranjščini cerkve. Ib bo tema
samostojnega članka v nadalje-
vanju.
Ko so se Turki vračali po bitki
pri Dunaju (1529) in Kiseku
(1532) mimo Ptuja, so razdejali
cerkev sv. Ožbalta ter pokopališ-
če. Pokopališče okoli cerkve so
leta 1535 obnovili skupaj s cer-
kvijo in mežnarijo. Leta 1637 je
Ožbaltova cerkev postala farna.
Leta 1786 so jo zaprli in v letu
1818 ponovno obnovili. Okrajno
glavarstvo na Ptuju pa je 6. avgu-
sta ponovno predlagalo, da se
pokopališče pri sv. Ožbaltu opu-
sti.
Cerkev Vseh svetnikov je v
drugi polovici 16. stoletja služila
protestantom in je bila leta 1607
skupaj s tremi oltarji ponovno
posvečena. Okoli cerkve je bilo
takrat urejeno pokopališče za ne-
katoličane. V letu 1705 je pogo-
rela, skupaj s pokopališčem pa je
bila ukinjena (eksekrirana) v letu
1786/87. Leta 1840 sojo preure-
dili v stanovanjsko hišo. Nekda-
nje židovsko pokopališče okoli
cerkvice je bilo torej v današnji
Jadranski ulici (Allerheiligegas-
se).
V občini Rogoznica je pokopa-
lišče, katerega lastnik je na osno-
vi kupoprodajne pogodbe 21.
maja 1889. leta mestna občina.
To je špitalsko pokopališče na
Rogoznici (staro rogozniško po-
kopališče).
Knezoškofijska proštija in me-
stni župnijski urad v Ptuju posre-
dujeta eksemplar pokopališkega
reda 8. februarja 1908. leta za
špitalsko pokopališče. Zapisani
so sanitetni zakoni in določila,
navedeno je lastništvo, upravlja-
nje, razdelitev pokopališča, pri-
java mrliških primerov in katalo-
gizacija grobov.
Irena Benedičič,
Zgodovinski arhiv F^uj
Kapelica sv. Jožefa.
Ni ostal sam
1.	SLIKA
Družina nekje v Halozah, kjer je alkohol vsa-
kdanji gost. Pijeta mati in oče, mati se z otroki
preseli k drugemu, doma v napol razpadajoči hi-
ši ostane starejši sin z očetom.
2.	SLIKA
Fant hodi v šolo, oblači ga Center za socialno
delo, priložnostno dela. Kadar oče pregloboko
pogleda v kozarec, spi na seniku, pozneje si ure-
di za spanje star avto. Spozna dekle, nekaj časa
živi pri njej, pa je tudi njen oče alkoholik.
3.	SLIKA
V srednješolskem centru, kjer fant obiskuje
skrajšani program, odkrijejo, kje fant spi in v
kakšnih razmerah živi. Steče akcija za obnovo
polovice hiše, ki je v podirajočem stanju. Kmalu
začno voziti tovornjaki material, pa ne do hiše,
ker do nje ne vodi cesta, le peš pot. Fant znosi
ves material do hiše in dela, dela ... Prijetno
presenečen in srečen, da si bo lahko uredil pro-
stor, v katerem si bo lahko končno uredil svoj
»mir«. Vsi pomagajo: Skupščina občine Ptuj,
Temeljno sodišče — enota Maribor, Elektro
Ptuj, Les Ptuj, Komunala, Kmetijski kombinat
— Jelka, Graverstvo in zlatarstvo Bojan Tofant.
Soba je pod streho, napeljana elektrika, učitelj-
ski zbor Strojne in metalurške šole in svetovalna
služba Srednješolskega centra zberejo pohištvo.
Soba s posebnim vhodom je zdaj tudi opremlje-
na.
4.	SLIKA /
Posestvo ima več kot dva hektara. Neobdelano
je, mati ga je dobila od staršev. Poskušajo uredi-
ti, da bi del obnovljene hiše, gre samo za en pro-
stor in del stavbnega zemljišča — 13 arov in 81
kvadratnih metrov — pripisali na sina. Mati se
ne da prepričati, čeprav ne živi doma in se tudi
ločiti noče od moža. Pravi, da če zdaj to prepiše
najstarejšemu, ostali otroci ne bodo dobili nič.
5.	SLIKA
Fant, ki ga namenoma ne imenujemo, končuje
šolanje. Z dekletom, ki obiskuje skrajšani pro-
gram kmetijske šole, živita skupaj. Zdaj se lahko
zaklene pred očetom, ko ta divja naokrog »po-
gumen« s pomočjo alkohola. Upa, da bo po šo-
lanju dobil tudi službo.
6.	SLIKA
Ko so iskali pomoč za fanta, nobena vrata ni-
so ostala zaprta; nasprotno, povsod so radi pri-
skočili na pomoč z materialom, delom in pri ure-
janju potrebne dokumentacije. Za fanta so osta-
la zaprta le vrata staršev . . .
NaV
__^
L_MILENA TURK
družina in
starostnik
(8. — zadnje nadaljevanje)
III. SKLEP
I. Medtem ko sodobne družbene ureditve,
vključno z realsocialistično, niso posvečale pozor-
nosti (pravzaprav je upadala vloga) solidarnosti
med družinskimi člani in samopomoči, kmpak so
nalogo vseh vrst varstva (otrok, invalidov, odra-
slih) prenesle na državne institucije (CSD—je, do-
move upokojencev, patronažne službe, zdravstve-
ne domove, organizacije Rdečega križa, vzgojno-
varstvene organizacije . . .), se pri nas zdaj, v času
demokratičnih sprememb, spet javlja potreba po
nekoč že delujoči samopomoči, solidarnosti med
družinskimi člani, sosedski pomoči, skratka samo-
organiziranosti na mikroravni družbe, kajti drža-
vne institucije in regulacija družbe z vrha ter orga-
nizacija na makroravni so se izkazale v mnogočem
neuspešne. Predvsem pa ne morejo nadomestiti člo-
veku v težavah kvalitete in humane dimenzije, ki mu
jo lahko nudijo edinoie družinski člani, prijatelji,
sosedje, kajti edinoie med njimi se lahko tkejo oseb-
ne vezi, ki so za človeka tako pomembne, saj mu da-
jejo občutek, da v nesreči ni sam.
Medtem ko je družinska solidarnost neposred-
na, spontana oz. stvarna oblika pomoči na temelju
ljubezni do bližnjega ali na občutku pripadnosti
nekomu, pa sta institucionalizirana skrb in varstvo
umetno organizirana, državno regulirana, z zako-
nom določena in družbeno nadzirana ter neoseb-
na oblika pomoči ljudem v stiskah. Med tistimi, ki
pomoč potrebujejo, in onimi, ki jo nudijo, ne more
biti osebnega odnosa, saj tukaj velja odnos med
uporabnikom in izvajalcem socialnoskrbstvenih
storitev, ki so ovrednotene — imajo svojo ceno.
Tukaj torej ne gre v prvi vrsti za pomoč zaradi lju-
bezni do bližnjega ali kakšne osebne nagnjenosti
do njega (čeprav to ni izključujoče), ampak gre za
izvrševanje službene dolžnosti pomagali tistim, ki
so po zakonu do pomoči upravičeni, in jim zagoto-
viti minimalno socialno varnost, ki jim gre po na-
cionalnem programu socialne politike.
2. Menim, da bi v bodočnosti strokovni delavci
na področju socialnega varstva morali dati pred-
nost varstvu starih v njihovih družinah oz. v njiho-
vem naravnem okolju pred varstvom in oskrbi v
ustanovah, ki je nedvomno tudi dražja oblika var-
stva. Strokovni delavci bi morali delati na ponovni
oživitvi solidarnosti med družinskimi člani, prite-
gniti mlade k temu, delati z njimi in jih v tem smi-
slu vzgajati.
Več bi bilo potrebno delati z mlado in staro ge-
neracijo, da bi obdržali stike in jih poskušali po-
novno vzpostaviti tam, kjer so bili prekinjeni, če je
to možno. Za to pa je potrebno potrpežljivo in
dolgotrajno delo s celo družino in sodelovanje sta-
rih in njihovih otrok s strokovnim delavcem.
Prav tako pa je pomembna vloga širše družbe,
ki bi morala v ljudeh vzgajati solidarnost, odreka-
nje, potrpežljivost... do starih ljudi in varovati ta-
ke vrednote.' Dandanes mnogi mlajši ljudje ne zna-
jo več biti potrpežljivi, ne znajo se več odrekati v
prid drugemu in živijo Čustveno, osebnostno in in-
telektualno zelo prazno življenje. Dandanes se na-
čin življenja, vrednote v družbi in vzgojni prijemi
tako hitro spreminjajo, da se generacije v tem mo-
čno razhajajo. Zato se moramo tudi vprašati, ali si
starejši ljudje sploh še želijo živeti skupaj s svojimi
odraslimi otroki. Podatki anket kažejo, da si ne že-
lijo take oblike Skupnega življenja. Enako lahko
sklepamo po odgovorih na vprašanje, kdaj je star
človek zadovoljen in kakšno življenej v tem prime-
ru živi, saj ponavadi odgovarjajo, da je v tem pri-
meru star človek neodvisen od otrok in živi v svo-
jem gospodinjstvu. Za to pa je potrebno iskati no-
ve oblike varstva starih. Ena od njih so t. i. skupi-
ne za samopomoč, ki so hkrati odgovor na neu-
spešnost institucionalnega varstva ter na osamlje-
nost in >nekoristnost< starih ljudi. Njihovo funkci-
jo lahko opredelimo kot nadomestilo za sorod-
stvo, sosedstvo. Starejši ljudje so polni življenjskih
izkušenj, v življenju so marsikaj dali, prispevali,
od njih se lahko marsikaj naučimo. Menim, da bi
bilo smotrno poiskati načine, da bi te svoje izkuš-
nje prenesli na mlajšo generacijo. S tem bi jim
hkrati zmanjšali občutek nekoristnosti, odrinjeno-
st" in nebogljenosti. »Sožitje je možno šele, če od-
pravimo predsodke in oživimo resnično sožitje
med ljudmi in generacijami. S tem bi odpadla raz-
mejitev na oskrbovance in oskrbnike, tolažnike in
tolažence, sposobne in nemočne in bi lahko govo-
rili le o skupnem življenju, ki ga prevevata medse-
bojno spoštovanje in pripravljenost pomagati drug
drugemu.«
3. Problematika staranja kot tudi starega člove-
ka je prisotna vsa zgodovinska obdobja.
Demografska raziskovanja kažejo, da se bo rast
števila prebivalstva, pa tudi rast št. starih ljudi na-
daljevala. Prav v to starostno obdobje prihajajo
vedno številčnejše generacije. Prava demografska
eksplozija starega prebivalstva se pričakuje po le-
tu 2010. Položaj starih bo težek tudi zaradi tega,
ker bodo generacije iz aktivnega življenjskega ob-
dobja vse manjše. To pomeni, da se bomo, ko
ostarimo, verjetno morali srečevati tudi z material-
nim pomanjkanjem.
Kako bo človek preživljal svoje tretje življenj-
sko obdobje, ni odvisno le od strokovnosti in or-
ganiziranosti socialnoskrbstvenih ustanov in od
delovnih organizacij, kjer je bil zaposlen, ampak
predvsem od odnosov med njimi in njegovimi so-
rodniki, prijatelji, sosedi,... od materialne zmož-
nosti njegove družine oz. njega samega, skratka od
družbe, v kateri živi in od tega, kakšne vrednote in
norme so v tej družbi priznane in negovane.
'Hubert Požarnik, Umetnost staranja, Ljubljana 1981,
str. 152.
TEDNIK - 7- november 1991
OD TU IN TAM - 5
Nagradno
turistično
vprašanje
Bralci Tednika pridno sodelu-
jejo in odgovarjajo na nagradna
vprašanja ptujskega Pokrajinske-
ga muzeja. Razveseljivo je, da so
nepravilni odgovori zelo redki.
Sklepamo lahko, da Ptujčani ve-
do veliko o svojem mestu in nje-
govem bogastvu.
Pred štirinajstimi dnevi smo
vprašali, katerega leta so name-
stili uro na Mestnem stolpu. Pra-
vilen odgovor je leta 1735. Boga-
to nagrado Pokrajinskega muze-
ja prejme tokrat Katica Pukšič,
Gradišče 29, 62235 Gradišče. Če-
stitamo!
Koordinator vodniške službe v
muzeju Srečko Lovrenčič je za
danes pripravil novo nagradno
turistično vprašanje: Kdaj je bil
ustanovljen dominikanski samo-
stan v Ptuju? Odgovore pričaku-
jemo v uredništvu Tednika, Rai-
čeva ulica 6, do sobote, 16. no-
vembra. Nagrada za pravilen od-
govor so muzejske publikacije,
družinska vstopnica za ogled
muzejskih zbirk in spominek.
Dominikanski samostan.
ANKETA O GLEDALIŠKEM ABONMAJU
Poleg gledališkega še
koncertni abonma
Ob finančnih zagatah zadnjih let, ko primanjkuje denarja na vseh
koncih in krajih — tako tudi za kulturo — se je Zveza kulturnih orga-
nizacij občine Ptuj odločila, da letos najprej anketira ljubitelje gledališ-
ča, ali so pripravljeni tudi v tej sezoni imeti gledališki abonma. Anketa
je bila tudi priložnost izvedeti, kaj jim je bilo všeč in kaj ne v dosedanjih
abonmajskih predstavah, kaj bi želeli, da bi bilo drugače, kdo so abo-
nenti gledališkega abonmaja in še kaj. Anketo je pripravil in rezultate
obdelal diplomirani sociolog Jože Glazer.
V lanskem abonmajskem pro-
gramu so abonenti najraje gleda-
Ij My Fair Lady, sledi Hamlet,
Življenje podeželskih plajbojev
(diplomska predstava študentov
AGRFT v režiji Ptujčana Sama
Strelca), Tetovirna roža . . . Pre-
senetljivo ali pa tudi ne, zakaj
Ptujčani in okoličani imajo radi
gledališče, je tudi to, da so se
abonenti odzvali na anketo v iz-
jemno velikem številu. Od 160
abonentov je odgovorilo 92. Gle-
dališče obiskuje predvsem sred-
nja generacija: 75 odstotkov jih
je starejših od 30 let, polovica pa
je starejših od 40 let. Veliko jih
hodi v gledališče v Maribor —
kar 88 odstotkov, pa še v Ljublja-
no, Celje, Zagreb, Gradec in Du-
naj (9,78 odstotka). Več kot polo-
vica vprašanih (59,78 odstotka)
si želi v abonmaju tudi predstave
amateiskih gledališč, kar 96,74
odstotka pa meni, da bi v abon-
ma vključili tudi predstave mari-
borskega gledališča. Ne glede na
to ali bi bil v Ptuju organiziran
abonma ali ne, bi si 91,30 odstot-
ka anketiranih ogledalo predsta-
ve tudi, ko bi bile organizirane
za izven. Privrženost gledališki
muzi kaže tudi podatek, da se je
za abonma ponovno odločilo
86,96 vprašanih. Kot ceno, ki je
še sprejemljiva za eno predstavo,
je večina (40,22 odstotka) odgo-
vorila, daje to 300 tolarjev, 34,78
odstotkov vprašanih pa meni, da
je to 200 tolarjev.
Vprašani abonenti so tudi v
večini (44,5 odstotka) bili zado-
voljni z repertoarjem abonmaja v
lanski sezoni, 45,6 odstotka pa je
bilo zadovoljnih z nekaterimi
predstavami, z drugimi pa ne.
Odgovori, kakšne predstave bi si
želeli ogledati, kažejo da gre za
zrelo gledališko publiko, saj se
jih je 90,2 odstotka odločilo, da
mora biti v repertoarju vsakega
nekaj. Abonenti tudi predlagajo,
da naj bi bilo za gledališke pred-
stave več reklame, popusti za
upokojence in študente, rezerva-
cije za stalne obiskovalce, pred-
stave konec tedna, da si jih lahko
ogledajo tudi študentje, in seve-
da, da bi bilo čimveč predstav v
domačem gledališču. Zanimivo
je tudi to, da si želi kar 54,3 od-
stotke vprašanih v Ptuju tudi
koncertni abonma.
NaV
Vojašnice zunaj
naseljenih območij
Vojašnice v mestu ne želimo imeti, v zamenjavo nudimo drugo loka-
cijo, ki se ne bo zajedala v mestno jedro in ovirala urbanih središč v ob-
čini, je bilo slišati prejšnji torek na seji slovenjebistriškega parlamenta
ob obravnavi osrednje točke dnevnega reda, kjer je bi! govor o bodoči
namembnosti in uporabi objektov in zemljišč J A.
Župan Ivan Pučnik je poslance
seznanil z vsebino pogovora, ki
so ga imeli predstavniki občine s
slovenskim ministrom za obram-
bo Janezom Janšem, ki je ta dan
obiskal bistriško občino oziroma
vojašnico in skladišče orožja na
Zgornji Ložnici. Tovrstni obiski
Janeza Janše so v tem času v Slo-
veniji povsem normalni, saj se
predstavniki ministrstva za
obrambo morajo prepričati, v
kakšnem stanju so vojaški objek-
ti, ki jih je nekatere šele pred do-
brim tednom, ob svojem dokon-
čnem odhodu iz Slovenije preda-
jala armada. Župan je povedal,
da se slovenski obrambni mini-
ster strinja z ugotovitvijo Biastri-
čanov, da vojašnica ne sodi v
mesto. V zvezi s tem so sprejeli
tudi pri slovenskem ministrstvu
za obrambo, ki je trenutno skrb-
nik predanih vojaških objektov,
podobna stališča.
Zoran Klemenčič iz ministrstva
za obrambo je povedal, da tre-
nutno ni mogoče napovedati, ali
vojašnica v Slovenski Bistrici bo
ali je ne bo. Pozitivno pa je oce-
nil ravnanje Bistričanov, ki si že
dalj časa prizadevajo, da bi vsaj
del vojaških objektov namenili
za civilne namene.
Za skladišča orožja v Zgornji
Ložnici je župan Ivan Pučnik
menil »da so naša nesreča, ker
so izredno sodobno in namensko
grajena,« je pa poudaril — in to
je zagotovil tudi Janez Janša —
da v nadzemnih objektih tega
skladišča ne bo eksplozivnih
sredstev.
Dokončna usoda vojaške za-
puščine v Slovenski Bistrici bo
znana šele ob sprejemu doku-
mentov, ki govorijo o nacionalni
varnosti, kjer bo tudi zapisano,
kje bodo vojaški objekti, koliko
jih bo in v kakšne namene bodo
služili.
Župan Ivan Pučnik je menil,
da se bodo lahko do takrat, ko
bodo ti dokumenti znani, pogo-
vorili z vojsko, prav pa je, da jih
že sedaj opozarjajo na ta pro-
blem.
Predstavniki občine so mini-
strstvu za obrambo ponudili re-
zervne lokacije, kjer naj bi bili
slovenski vojaki, vse o namemb-
nosti vojaških objektov pa bo
obravnavala posebna komisija,
ki so jo verificirali na seji občin-
skega parlamenta in bo o vsem,
kar se bo dogajalo v zvezi z voja-
škimi objekti, sproti obveščala
skupščino.
Poslanci so dveurno razpravo
sklenili z mislijo, da kljub vsemu
še vedno potrebujemo slovensko
vojsko, četudi vojašnice ne sodi-
jo v mesta. Ko pa bo v Slovenski
Bistrici znana usoda objektov,
bo potrebno narediti projekte za
njihovo prihodnjo rabo.
Vida Topolovec
Ptujski srednješolski AV studio
vodilen v Sloveniji
Tako kot je neprijetna pretirana samovšečnost, je tudi pretirana skromnost odbijajoča. In če smo včasih
nezadovoljni z vsem, kar je domačega, če tolčemo po dolgem in počez čez tega ali onega, čez njegovo ambicioz-
nost in bolestne ideje, potem kapo do! pred uspehi, kakršne dosega avdio-vizualni studio Srednješolskega cen-
tra v Ptuju, ki je med vodilnimi v Sloveniji. l\e samo da ima eno najboljših oprem v naši državi, tudi izredno
kvaliteten in sposoben kader imamo Ptujčani.
Kako bi sicer republiški Za-
vod za šolstvo Ptujčanom že
osemnajstič zapored zaupal iz-
vedbo izobraževalnega seminarja
za delo in ravnanje z avdio-video
tehniko pri vzgojnem procesu.
Vodja seminarja Milan Potočnik
je povedal, da se v ptujskem
Srednješolskem centru že več let
aktivno ukvarjajo z razvojem vi-
deo in avdio tehnike kot pedago-
škega pripomočka. V Sloveniji
sta sicer dva podobno usmerjena
centra, vendar je ptujski daleč
najbolje opremljen in tudi ka-
drovsko oziroma strokovno do-
bro podkrepljen.
Že nekaj let potekajo prek Za-
voda za šolstvo izobraževalni se-
minarji za vzgojiteljice vzgojno-
varstvenih zavodov. Prejšnji te-
den so končali že osemnajstega
in vsi slušatelji prejmejo ob kon-
cu potrdilo republiškega zavoda
za šolstvo o opravljenem semi-
narju.
Milan Potočnik je z vsemi do-
sedanjimi slušatelji izredno za-
dovoljen, saj kmalu postanejo
delovni prijatelji in tako se hitre-
je in lažje naučijo vseh potrebnih
spretnosti in zank, ki so potrebne
za snemanje in montažo tonske-
ga in slikovnega zapisa. Zadnji
dan seminarja sta slušatelje obi-
skala tudi dr. Zakrajšek, direktor
slovenskega zavoda za šolstvo, in
gospod Žibret. V začetku semi-
narja so bili na obisku v Ptuju tu-
di predstavniki ministrstva za
šolstvo Slovenije. Potekali so se-
veda intenzivni pogovori, na ka-
terih so gostje obljubili tesno so-
delovanje tudi v bodoče.
Ptujski AV studio je torej že
postal vodilni v Sloveniji, odpi-
rajo pa se mu še številne nove
možnosti. Ob knjižnici pridno
nastaja Medioteka, bogat raču-
nalniški center pa skriva še veli-
ko rezerv. Prepričani smo, da jih
bodo v centru znali izkoristiti.
-OM
Milan Potočnik (za mešalno mizo) med predavanjem in praktičnim de-
lom z udeleženci zadnjega seminarja AV tehnike v Ptuju. (Foto: M. Oz-
mec)
6 — OD TU IN TAM
7. november 1991 — TEDNIK
Brez samoprispevka je razvoj obstal
s spremembo sistema je pri nas mnogokje usahnil najpomembnejši vir financiranja razvoja krajevnih
skupnosti. V mislih imam seveda krajevni samoprispevek. Čudno je, da so se ljudje naenkrat obrnili proti pro-
stovoljnemu zbiranju prispevkov za ceste, pokopališča, telefon, transformatorske postaje in vrsto drugih po-
treb v krajevnih skupnostih. Na hitro kaže, kot bi jih v preteklosti kdo silil, da se na referendumu izrečejo ZA,
ali pa da imajo vse potrebe v svojem kraju zadovoljene.
Resnica bo verjetno drugje.
Res je, da so se ljudje naveličali
nenehno plačevati, še posebej za-
to, ker način zbiranja samopri-
spevka ni bil za vse pravičen.
Največ so namreč morali plače-
vati delavci, najmanj pa kmetje
in obrtniki. Delavec je tako me-
sečno plačal toliko kot kmet vse
leto. Poleg tega si ljudje obetajo
spremembo organiziranosti lo-
kalne samouprave, več krajevnih
skupnosti se bo morda združilo v
občino, morda ljudje pričakujejo
tudi drugačen način financiranja
potreb v vaseh in krajevnih ali v
prihodnje občinskih središčih.
Namesto z dodatnimi samopri-
spevki naj bi se denar zbiral z
davki in taksami po vzoru zaho-
da, od katerega v tem času marsi-
kaj presajamo na naša tla.
Kakorkoli že bo, res je, da tre-
nutno vlada v krajevnih skupno-
stih mrtvilo. Tako je tudi v kraje-
vni skupnosti Videm pri Ptuju,
eni večjih v občini Ptuj. Predsed-
nik sveta Franc Koderman takole
pripoveduje o »svoji« krajevni
skupnosti: »Naša krajevna skup-
nost je po številu prebivalstva na
četrtem mestu v občini Ptuj. Med
večje in pomembnejše se žal ne
more šteti po ekonomski moči.
Vso dosedanjo infrastrukturo in
celoten razvoj smo gradili na sa-
moprispevku, ki pa se je lani iz-
tekel. Razpisali smo novega, pa
lani 26. decembra referendum o
podaljšanju ni uspel. Zaradi tega
od 1. januarja naprej nimamo
svojih sredstev. Da to zelo nega-
tivno vpliva na stanje in razvoj v
krajevni skupnosti, ni potrebno
posebej pripovedovati. Prišli
smo tako daleč, da nimamo sred-
stev niti za tovornjak gramoza,
sploh pa ni govora o moderniza-
ciji kakšne ceste.
Svet krajevne skupnosti se je
že dogovarjal za ponovitev refe-
renduma, vendar smo zaradi
neugodne politične situacije vse
skupaj preložili. Kljub temu pa
sta dve naši vasi 22. junija izgla^
sovali svoj samoprispevek za do-
bo petih let, vsa zbrana sredstva
pa bodo porabili za modernizaci-
jo cest v naseljih Soviče — Drav-
ci. Sicer pa so vaščani Sovič in
Dravcev poleg izglasovanega sa-
moprispevka sklepali še dodatne
pogodbe in zagotovili sredstva
za asfaltiranje 600 metrov ceste v
Sovičah. Tako so s pogodbami
zbrali 180 tisoč tolarjev, celotna
investicija pa velja 420 tisoč to-
larjev.
V zelo težak položaj smo prišli
v Pobrežju. Vaščani te vasi so na-
mreč že leta 1989 izglasovali do-
datni samoprispevek, namenjen
novim asfaltnim plastem na pri-
bližno 7 kilometrih vaških cest.
Leta 89 nas je doletela visoka
inflacija, naslednje leto se je že
pojavila brezposelnost in tako
nismo uspeli zbrati denarja za
uresničitev vsega načrtovanega.
Kljub temu smo še letos uspeli
urediti del ceste mimo vaškega
doma v Pobrežju do ribogojnice.
Pri tem smo zašli v dolg, ki ga bo
potrebno pokriti, v letu 1992 pa
bo treba še najti sredstva za ure-
ditev preostalih tisoč petsto me-
trov ceste.«
Kakšni pa so sploh bili načrti
krajevne skupnosti v primeru se-
veda, da bi lanski referendum
uspel?
»Ce bi referendum lani uspel,
bi imeli v obdobju petih let večje
možnosti za gradnjo prizidka k
naši osnovni šoli. Le-ta je na-
mreč ena najstarejših \^občini, je
tudi pretesna in bi jo bilo nujno
obnoviti oziroma dozidati manj-
kajoče prostore. To so predvsem
telovadnica, štiri učilnice, kuhi-
nja in drugi spremljajoči prosto-
ri. Brez svojih sredstev si kraje-
vna skupnost težko prizadeva pri
uresničitvi tega načrta, saj je bil
eden izmed pogojev tudi zagoto-
vitev 20 odstotkov sredstev, teh
pa nimamo kje vzeti. To seveda
ne pomeni, da bomo odstopili
od vztrajanja, da šola po deset-
letjih obljub pride na vrsto za
dozidavo.
V krajevni skupnosti Videm
smo v širitvi telefonskega mrežja,
lani smo pričeli tudi gradnjo no-
vega poštnega poslopja, ki je se-
daj z združitvijo sredstev KS in
pošte končno pred otvoritvijo.
Skrbijo pa nas predračuni za te-
lefonske priključke. So namreč
izredno visoki in znašajo kar tri
do pet tisoč nemških mark. Če-
prav je telefon danes nujno po-
treben, marsikdo tega zneska ne
bo mogel plačati. Dali smo sicer
vlogo za pridobitev sredstev za
razvoj demografsko ogroženih
območij, vendar je pridobitev
sredstev iz tega sklada pod veli-
kim vprašajem. Izredno težko je
v Halozah, torej v centru demo-
grafsko ogroženega območja Slo-
venije. Tam je glavnina cest ma-
kadamskih, pa ni denarja niti za
gramoziranje, kaj šele za kaj
več.«
Kako pa je sedaj z vzdrževa-
njem skupnih objektov, kot so po-
kopališče, mrliška vežica, javna
razsvetljava v Vidmu, kulturna
dvorana, vaški domovi?
»Stroške pokopališča smo prej
delno pokrivali iz samoprispev-
ka, sedaj smo morali uvesti večjo
pristojbino, tudi stroške mrliške
vežice pokrivamo na enak način.
Problemi so z našimi drugimi ob-
jekti: prosvetna dvorana čaka na
prizidek z garderobami in
odrom, tudi najnujnejše vzdrže-
vanje tega objekta je vprašljivo.
Enaka usoda čaka vaške domo-
ve, ki smo jih nekoč tako veselo
gradili in nismo pomislili, da
vzdrževanje veliko stane, niso pa
izkoriščeni tako, da bi dejavnost
v njih pokrivala stroške. Nekaj
takih objektov smo zato že dali v
najem, saj opravljajo svojo vlogo
le, če je v njih življenje. V Vidmu
imamo precej težav z vzdrževa-
njem javne razsvetljave, čeprav
to ni naloga krajevne skupnosti.
Ko sem že pri Vidmu, naj ome-
nim še to, da smo tu želeli urediti
pločnike, zelenico pred poštnim
poslopjem in gasilskim domom.
Skratka, središču smo želeli dati
lepši videz.«
Kakšna je torej perspektiva va-
še krajevne skupnosti?
»O tem je v tem času težko go-
voriti. Toda če v ravnini še neka-
ko shajamo, moramo še enkrat
opozoriti na težave prebivalcev
Haloz. Tam je šest naših vasi, ki
imajo potrebe po urejenih ce-
stah, vodovodu, telefonih. Za te
demografsko resnično ogrožene
vasi bo morala imeti mlada drža-
va več posluha. Marsikdo bi rad
ostal na sicer trdi haloški zemlji,
vendar jo mora sedaj, ko nima
najnujnejših pogojev za življe-
nje, zapustiti.
Kot druge krajevne skupnosti
imamo tudi pri nas probleme z
odvozom smeti. Iz dneva v dan
imamo več divjih odlagališč. Za-
to bi morali pričeti čimprej izva-
jati odlok o rednem odvozu sme-
ti z vseh gospodinjstev v občini.
Še bi lahko našteval želje in po-
trebe naših ljudi, pa je nesmisel-
no, saj je vse vezano na denar.
Svoje sokrajane bi zato spomnil
na 20 uspešnih let, ko smo svoje
vasi modernizirali s samopri-
spevkom. Ce bomo razpisali no-
vi referendum, upam, da bodo
krajani glasovali bolj premišlje-
no kot lani 26. decembra. Ce na-
mreč želimo živeti v urejenih va-
seh, moramo za to tudi nekaj žrt-
vovati. Sicer pa vsi skupaj, v
vodstvu krajevne skupnosti in
krajani, veliko pričakujemo od
nove slovenske ustave, ki med
drugim predvideva tudi druga-
čno lokalno samoupravo z večji-
mi pristojnostmi in tudi z druga-
čnim financiranjem potreb kraje-
vne skupnosti. Kakršnekoli že
bodo rešitve, od njih si obetamo
boljše čase, kot jih preživljamo
sedaj. Brez denarja je namreč
razvoj krajevne skupnosti v celo-
ti obstal.«
Jože Bračič
Lep gasilski dom s poštnim prizidkom.
Predsednik sveta KS Videm Franc
Koderman
Novo asfaltirana cesta v Soviče.
»k trte poskušam dobiti najboljše...«
Na obisk k Stanku Čurinu sem se odpravljala skoraj dva meseca. Vedno je prišlo kaj vmes, od slabega
vremena do pomanjkanja časa na obeh straneh; najpogosteje ga primanjkuje prav vinogradniku Čurinu, ker
vinograd, klet in vino zahtevajo celega človeka. Delo vinogradnika se ne konča s trgatvijo, takrat se šele prav
začne, pove Stanko, še posebej, če imaš v kleti veliko število posebnih vin, ki jih moraš še posebej negovati. Ta-
ko dobiš kvaliteto, o katerih govorijo s spoštovanjem ne samo doma, temveč daleč po svetu. Čurinova vina pije-
jo v zagrebškem hotelu Intercontinental, najdemo jih v velikih vinotekah, kjer so enakovredna drugim Še naj-
bolj poznajo njegova predikatna vina. Pojem za dobro kvaliteto so ledena vina in številni izbori.
Zadnjo oktobrsko nedeljo ga
seveda najdem sredi opravila.
Na hitro so morali pobrati šipon,
iz katerega je želel narediti naj-
boljše, kar lahko dobiš iz te sorte
na območju ormoško-ljutomer-
skih goric, pa je vse preprečil
mraz, listje se je posušilo in ni
kazalo drugega, kot da grozdje
poberejo.
Kljub vsem težavam, ki so jih
imeli vinogradniki z vremenom
in naravo, pa le ni bilo tako stra-
šno, kot je sprva kazalo, je pove-
dal Stanko, a jih je ob koncu tr-
gatve, ko so hoteli napraviti do-
bre izbore in druga predikatna
vina, presenetil mraz. Ker je trta
v glavnem končala vegetacijo,
morajo grozdje pobrati.
V teh dneh so končali normal-
no trgatev laškega rizlinga, nekaj
so ga pustili za jagodni izbor, po-
brali so izbor ranine, pred dnevi
pa pozno trgatev traminca.
Vinogradniki so letos pričako-
vali posebno letino po količini in
kakovosti. Ujme, ki so gospoda-
rile v presledkih vse leto, so del
pridelka oklestile.« Na nekaterih
parcelah imamo od tri do štiri ti-
soč litrov pridelka na hektar, iz-
jemne parcele, ki niso bile po-
škodovane od toče, so dale z
okoli štiri tisoč trsi med sedem in
osem tisoč litrov pridelka na
ha,« je povedal Stanko Curin.
Vino je danes drago, še pose-
bej kvalitetno, tako da si ga pov-
prečen potrošnik s svojo povpre-
čno plačo težko kupi. Pa tudi vi-
nogradniki vse težje nosijo vsa
bremena proizvodnje.
»Prazna buteljka stane 15 to-
larjev, 32 tolarjev pa etiketa in
vse drugo, da vinogradnik svoj
proizvod postavi na tržišče. Za
tako opremljeno buteljko s kako-
vostno vsebino potem dobim tri
marke. To je malo. Delo in trud
se ne plačata; kmet je zadovo-
ljen, če lahko poplača osnovne
stroške.«
Lansko leto, ko je bilo za vino-
gradnike ugodno, prodali so veli-
ko vina, vendar so ga mnogi kup-
ci »pozabili« plačati. Zaveda se,
da tiste vrednosti ne bo dobil na-
zaj, bi pa bil zadovoljen, če bi
dobil vsaj toliko, da bi z izkupič-
kom pokril osnovne materialne
stroške.
Ob takih pogovorih postane
Stanko žalosten in jezen, zato
sem pogovor napeljala na pri-
znanja, ki jih je dobil letos. V
Ljubljano je poslal 10 vzorcev in
prejel veliko zlato medaljo (ru-
landec jagodni izbor letnik
1989), dve zlati (renski rizling
pozna trgatev letnik 1990 in ja-
godni izbor traminca, prav tako
letnik 1990) ter sedem srebrnih
(za muškatni silvanec, muškat
otonel, laški rizling — normalna
trgatev, laški rizling — pozna tr-
gatev, izbor rulandca, beli pino
in šipon — suhi jagodni izbor).
Na radgonski sejem je poslal v
ocenitev kar 13 vzorcev. Od tega
je za štiri prejel velike zlate me-
dalje, za sedem zlate in en vzorec
srebrno medaljo. Žalosti ga samo
to, da niso na radgonskem sejmu
naredili seznama zasebnih vino-
gradnikov in jih posredovali jav-
nim glasilom, saj so si to prav
gotovo zaslužili.
V njegovi kleti zori za vinske
poznavalce prava skrivnost, to je
vino sv. Antona. Grozdje so po-
brali 17. januarja 1991, ko ima
god kogovski farni patron.
»Težko je opisati delo, ki smo
ga imeli s tem posebnim predika-
tnim vinom. Teoretično se da le-
po izpeljati, v praksi pa je po-
vsem drugače. Skoraj sem že
obupal. Ce ne bi imel toliko ve-
selja, bi vse skupaj pustil. Tako
pa sem sedaj vesel, ker je vino na
enem izmed enoloških ocenje-
vanj v Mariboru dobilo visoko
oceno, 19,80, kar je za vinograd-
nika posebno zadoščenje. Me-
nim, da vino svoje »kariere« ne
bo sklenilo v letošnjem letu; ima
vse pogoje, da se solidno in kva-
litetno predstavi šele čez nekaj
let.«
Za povprečnega potrošnika bo
vino ostalo še nekaj časa skriv-
nost. Tudi cena bo primerna kva-
liteti, polnjeno pa bo v tako mi-
niaturne stekleničke, da ga bo
resnično samo za pokušnjo.
Največja ljubezen vinogradni-
ka Stanka Curina so posebna vi-
na. Sam pravi, da ima voljo in
željo iztisniti iz trte tisto, kar je
najboljše. To je za vinogradnika
posebno tveganje, ki nekaj stane.
Kupec, ki miniaturno steklenič-
ko kupi, meni, da je vinogradnik
za vino dobil ogromno denarja,
vendar pogosto ni tako. V stekle-
ničko posebnega vina, ki ga zna-
jo ceniti poznavalci, je vloženega
ob delu in denarju tudi veliko
ljubezni in truda.
Stanko Curin je zagotavljal,
da bo tudi letos ob količinsko in
kakovostno povprečni letini po-
slal na trg tisto, kar je v njegovih
goricah zraslo najboljšega.
Vida Topolovec
»Vinogradniki smo trdoživi...«
TEDNIK - 7. november 1991
ŠPORT - 7
Prvo državno
prvenstvo
Murskosoboški letalci bodo ostali
zapisani kot organizatorji prvega dr-
žavnega tekmovanja Slovenije v padal-
stvu. kljub dežju so od IS. do 20. okto-
bra uspeli izvesti skoke na cilj za člane
in mladince, pri čemer so jim pomagali
ptujski padalci in osiješki piloti z letali
A.\-2.
Na tekmovanju se je pomerilo 24
članov, med njimi vsi nekdanji jugo-
slovanski reprezentanti iz ALC" Lesce
Bled. Ptujski padalci so bili izredno
uspešni, česar zaradi zaprtja zračnega
prostora in zato izjemno malo trenin-
ga ni bilo pričakovati. Njihovi kolegi
iz Lesc so namreč vso sezono skoraj
normalno skakali in bili tako v svoji
običajni formi. Tako je Ptujčan Janez
Vrbančič zasedel med člani odlično 8.
mesto z le 18 centimetri v'9 skokih in
bil le 4 centimetre slabši od državne-
ga reprezentanta, sedaj sedmouvršče-
nega Intiharja in le 11 centimetrov
slabši od lanskega svetovnega prvaka
Branka Mirta. Dobro je skakal tudi
padalec AK Ptuj Alojz Hrga z enakim
končnim rezultatom 18 centimetrov,
pa se žal ni uvrstil v polfmale in je bil
dvanajsti.
Ptujska članska ekipa, za katero so
poleg Vrbančiča in Hrge skakali še
Debeljak, Haložan in Glažar, je osvo-
jila tretje mesto.
V mladinski kategoriji se je na do-
bro 4. mesto uvrstil Igor Glažar.
Ptujski padalci so pomagali tudi
pri izvedbi tekmovanja, saj je bil ptuj-
ski in slovenski padalski veteran
Stanko Cuš vodja, Miro Vindiš pa
glavni sodnik tekmovanja.	wz
Rezultati
Posamezno: 1. Pogačar, ALC L 1
točka; 2. Svetina, ALC L 5 točk; 3.
Erjavec, ALC IL 6 točk;... 8. Vrban-
čič, AK Ptuj, 18 točk; 12. Hrga, AK
Ptuj, 18 točk; 16. Glažar, AK Ptuj, 28
točk; 18. Debeljak, AK Ptuj, 33 točk;
21. Haložan, AK Ptuj, 49 točk; 24. Ja-
količ, AK Ptuj, 128 točk.
Ekipno: 1. ALC L 0,10 točke; 2.
ALC IH, 0,30 točke; 3. AK Ptuj, 0,57
točke; 4. ALC HL 0,98 točke; 5. AK
Murska Sobota, 2,41 točke.
Paloma/Branik-
Ozon 0:3 (12,8,3)
Maribor, dvorana Tabor, 150 gle-
dalcev.
Ozon: Jamšek, Gojkošek, Knez,
Razboršek, Rajh, Murko, Golob,
Marta Emeršič, Godec, Marjeta
Emeršič, Jug, Ules, Lipovec.
Odbojkarice Ozona iz Ptuja so v
nedeljo dopoldan v Mariboru v dvo-
rani Tabor odigrale srečanje 4. kola
H. slovenske odbojkarske lige —
vzhod proti mladi ekipi Palome Bra-
nika in brez težav četrtič zapored
zmagale.
Igralke Ozona vabijo vse ljubitelje
odbojke v nedeljo ob 10. uri v šport-
no dvorano Center na zanimivo od-
bojkarsko srečanje Ozon —Mladost
Murska Sobota.
I. Z.
Uspešen začetek tekaškega
kluba Maraton Ptuj
Atletsko društvo Slovenska Bistrica
in grad Statenberg sta v nedeljo, 27.
oktobra, organizirala prvi jesenski
maraton Statenberg "9 L Okrog 90 te-
kačev iz vse Slovenije je lahko izbira-
lo med tremi disciplinami: tek na 8 in
21 kilometrov ter osrednja prireditev
— maraton (42 kilometrov).
Na startu tik pod gradom .Staten-
berg je bilo tudi 10 članov pred krat-
kim ustanovljenega tekaškega kluba
MARATON iz Ptuja. Rujčani so se v
hladnem vremenu in na razgibanih
progah odlično odrezali.
Rezultati: 8 km: 1. Srečko Guštin
(ADSB) 27:02, 2. Mihael Svržnjak
(TKM Ptuj) 28:00, 3. Ivan Župec -
28:02, 8. Gorazd Ledinek (TKM Ptuj)
32:12;
21 km: 1. Igor Šalamun (TAM/Ma-
ribor) 1:08:12, 2. Martin Kemperle
(zlatarstvo Banič) 1:11:15, 3. Lado
Kveder (zlatarstvo Banič) 1:11:24. V
svojih kategorijah sta v tej disciplini
dosegla drugi mesti tudi Nikola Prali-
ja in Sergei Pavličev.
42 km: 1. Jože Svržnjak (TKM
Ptuj) 2:39:30, 2. Evgen Konušek
(Grobelno) 2:44:38, 3. Franc Kaučič
(Kranj) 2:47:35.
V	tej kategoriji je Ivan Rogelj dose-
gel 2. mesto z novim osebnim rekor-
dom 3:14:01, Milan Smolar pa 3. me-
sto.
V	predmestju Gradca v Avstriji pa
se je v nedeljo, 3. novembra, zbralo
286 tekačev, ki so sestavljali 14 ekip.
Med tekmovalci, ki so se podali na
10.850 m dolgi tek, je bilo tudi 5 ude-
ležencev, ki so tekli pod imenom
SLOVENIJA (Geza Grabar, AK Ruj,
Jakob Kodrič, TAM Maribor, Jože
Svržniak, TK MARATON Ptuj, Mi-
hael Švržniak, TK MARATON Itui,
in Marjana Vidovič, IBL Olimpija).
Na zelo zanimivi in valoviti progi
je bilo vse odločeno že na polovici
proge. Geza Grabar in Jakob Kodrič
sta povedla že na startu in počasi
prednost povečevala. Na četrtem ki-
lometru seje prebil na tretje mesto še
Jože Svržnjak in potem so ob burnem
navijanju gledalcev v takšnem vrst-
nem redu naši atleti pritekli tudi v
cilj.
Uspeh je dopolnila Marjana Vido-
vič, ki je prepričljivo zmagala v abso-
lutni ženski kategoriji. Potrebne točke
za ekipo je pritekel tudi Mihael Svrž-
njak z 11. mestom.
Po seštevku časov najboljših štirih
moških in najboljše ženske v vsaki
ekipi je tako ekipa Slovenije zmagala
z veliko prednostio.
Rezultati: ekipno: 1. Slovenija
3:18:03, 2. LAC Kainach, 3. LTC
Ciraz and Friend's Gratzl.
Posamezno: 1. Geza Grabar, AK
I>tuj - 37:08,20, 2. Jakob Kodrič,
TAM Maribor -- 37:32,55, 3. Jože
Svržnjak, TKM Ptuj - 38:03,00...
11. Mihael Svržniak, TKM Ptui.
Posamično (ženske): I. Marjana Vi-
dovič, IBL Olimpija - 44:09,84, 2.
Christine Zulker, LUV - 45:35,14, 3.
Karoline Strobl, LAC Mainach —
45:49,82.
S. J.
JUDOlSTI DRAVE ŽE NA ZAKUUČNEM TURNIRJU
Andrej Murko — junak četveroboja
Eden od treh četverobojev tretjega kola v slovenski su-
per judo ligi je potekal v Ljubljani. Zraven domače ekipe,
Bežigrada, so sodelovale še Murska Sobota, Gorišnica in
Drava.
V prvem srečanju Drave z Mursko Soboto so zmage
dosegli vsi nastopajoči tekmovalci in dosegli maksimalno
zmago. Premoč in dobro pripravljenost tekmovalcev iz
ekipe Drave v nasledniem srečanju so občutili tudi gosti-
telji.
Najlepša borba v tem srečanju je bila v super težki ka-
tegoriji, ko je izkušeni Murko s taktično in dobro vodeno
borbo premagal mladega Krupenka. Zmage za ekipo
Drave so dosegli Harter, Leščak, Letonja in Murko, ne-
odločen izid pa Senekovič. V tem srečanju se je poškodo-
val mladi Boštjan Dobovišek in borbo predal.
Zadnji dvoboj na turnirju je pripadel ptujskima ekipa-
ma Dravi ter Gorišnici. Že ligaški žreb pred prvenstvom
je določil, da ekipi iz Ptuja na nevtralnem terenu odloči-
ta, katera je boljša.
Prvi dvoboj tega srečanja v kategoriji do 60 kg je pri-
nesel zmago izkušenemu predstavniku Drave Harterju.
Nekdanji reprezentant Senekovič je v naslednjem dvobo-
ju dokazal mlademu M. Petku, da je še vedno pretrd nas-
protnik zanj. V kategoriji do 71 kg je Kostevc odločil sre-
čanje v svojo korist, čeprav bi lahko Tomažič končal dvo-
boj v zadnjih sekundah s končnim prijemom v parterju.
Zaradi poškodbe Doboviška je v ekipi Drave vskočil v ka-
tegoriji do 78 kg njihov trener Vlado Cuš. Vlado je vse do
dvajset sekund pred koncem borbe držal neodločen izid,
nakar so mu sodniki dodelili kazen in s tem tudi drugo
posamezno zmago Gorišnici. V kategoriji do 86 kg je
dvakratni olimpijec in sedanji slovenski kandidat za olim-
piado leta 92 v Barceloni Filip Leščak dvoboj s Tajhma-
nom odločil v nekaj sekundah v parterju s končnim prije-
mom. Dvoboj Letonje in Damjana Petka se je v prvem
delu borbe končal z metom Petka za deset točk. Skupnega
zmagovalca je odločalo zadnje srečanje v supertežki kate-
goriji. že neodločen izid je zadoščal za zmago Drave. V
drugi polovici petminutne borbe je uspel Murku met za
deset točk in zmaga Drave.
Drava bo v zadnjem kolu na svojem terenu z Impolom
odločala, katera ekipa bo organizator zaključnega turnir-
ja štirih najboljših ekip po ligaškemu delu prvenstva.
Posamezni rezultati dvoboja Drava-Gorišnica:Harter—
Kovačec 10:0, Senekovič-M. Petek, 5:0, Tomažič-Ko-
stevc 0:7, Cuš-Žnidarič 0:5, Leščak-Tajhman 10:0, Le-
tonja-D. Petek 0:!0, Murko—Marin 10:0.
Jože Fajs
Janko Bohak se ne da
Aktivnosti ob 1. državnem šahovskem prvenstvu za članice, ki je bilo v or-
ganizaciji ŠD Ptuj in kjer je 1. državni naslov osvojila domačinka Anita Ličina,
so nekoliko odtegnile pozornost od rednih hitropoteznih turnirjev. V oktobru
sta bila odigrana dva, in sicer v začetku oktobra, ko je med 12 udeleženci zma-
gal Janko Bohak z 9 točkami, 2. je bil lanski zmagovalec Jože Cič z 8.5, 3. Re-
berc 8, 4. Iljaž 7,5, 5. Težak 6,5, 6. Žlender 6 itd. Na turnirju konec oktobra seje
ponovno zbralo 13 ljubiteljev te šahovske »discipline«. Vse do zadnjega kola je
že kazalo, da bo mladinec Robert Roškar pripravil presenečenje in sam zmagal,
vendar ni vzdržal in tako so si prvo mesto razdelili neuničljivi Janko Bohak, ki
je kljub »letom« v šahu dokaj hiter, mladinec Roškar in Marko Podvršnik, ta-
koj za njimi pa se je uvrstil Jože Cič.
Naslednji turnir bo v petek, 8. novembra, ob 18. uri.
Silva Razlag
Dober odpor
Drave
V	šestem kolu superlige so člani
Drave v soboto gostovali v Slovenj
Gradcu, kjer jih je domača ekipa No-
va oprema pred 700 gledalci prema-
pla z 29:23. Ptujčani so se dobro dr-
žali do rezultata 16:16, ko so nastopi-
le kritične minute. Domačini so to iz-
koristili in v kratkem času povedli z
21:16 ter prednost zanesljivo obdržali
do konca. Drava ni razočarala, če-
prav je doživela četrti poraz. Liga je
namreč zelo kakovostna in si točk z
gostovanj skorajda ni obetati razen v
primeru slabega dne katerega od do-
mačinov. Tokrat sta po osem zade-
tkov dosegla Šimac in Hrupič, ki je
sedaj tudi prvi strelec super lige.
V	slovenski ligi so člani Ormoža
igrali 27:27 v Radečah, Velika Nede-
lja je doma s 14:20 izgubila s Kro-
gom, članice Drave pa so v Ptuju s
24:18 premagale Lisco iz Sevnice.
V	soboto se bo Ormož v Veliki Ne-
delji pomeril s Seširjem iz Škofje Lo-
ke, Velika Nedelja bo gostovala v Čr-
nomlju, članice Drave pa v Mariboru.
Zelo zanimivo bo zagotovo srečanje
superlige Drava—Jadran, ki ga bodo
v športni dvorani Center začeli ob 18.
Tudi Petek
v reprezentanci
V slovenski članski reprezentanci,
ki se bo v soboto udeležila odprtega
prvenstva Nemčije, bo ob Leščaku in
Murku nastopil tudi član JK Gorišni-
ca Damjan Petek.
I. k.
Ptujski ribiči najuspešnejši
Na svečani in razširjeni seji pred-
sedstva ribiške družine Ptuj so v sre-
do, 30. oktobra, pripravili sprejem za
obe zmagovalni ekipi ptujskih ribi-
čev, ki sta osvojili naslove slovenskih
državnih prvakov za letošnje leto v li-
gi A in B. Odličnim športnikom je ob
pomembneni dosežku čestital pred-
sednik Ribiške družine Ptuj Dimče
Stojčevski, pridružili pa so se mu tudi
predstavniki Zveze ribiških družin in
drugi člani predsedstva RD Ptui.
Naslove slovenskih državnih prva-
kov v športnem ribolovu (ekipno) so
v ligi A osvojili Ptujčani Dušan in Mi-
lan Horvat ter Zvonko Petek, v ligi B
pa Franc Trbuc, Marjan Vrečar in
Zdenko Molnar. Med posamezniki so
dosegli tele uvrstitve: 2. mesto Milan
Horvat, 8. Dušan Horvat in 9. Zvon-
ko Petek — vsi trije v ligi A. V ligi B
je 3. mesto dosegel Franc Trbuc, 9.
Marjan Vrečar in 17. Zdenko Molnar.
Tudi mladinci RD Ptuj so letošnjo
sezono sklenili zelo uspešno, saj so
na mladinskem ribiškem taboru v
Lendavi osvojili prvo mesto tako v
suhih kot v mokrih disciplinah. Česti-
tamo!
-OM
Zmagovalni ekipi ptujskih ribičev, ki sta osvojili naslove slovenskih dr-
žavnih prvakov v športnem ribolovu za sezono 1991!
(Foto: M. Ozmec)
Plesna telovadba
Dandanes je rekreacija že tako udomačen pojem, da skorajda ni
potrebno razpredati o smislu in nuji rekreativne vadbe v urbanih oko-
ljih. Preživeli smo modne »Boome« aerobike a la Jane Fonda, pa jog-
ginga, body building je sploh prava stvar, za stretching smo tudi že nek-
je slišali... Skratka, tisti, ki so ZA, so tudi obveščeni.
Vsak modni trend, naj bo ta v
oblačenju, glasbi, plesu ali v te-
lovadbi, ima v skrajni liniji dva
učinka. Najprej za sabo potegne
množico privržencev »na prvo
žogo«, ti pa kaj kmalu izgubijo
zanimanje za novo modno mu-
ho. Na drugi strani pa nam mo-
da prek novih in novih informa-
cij, sugestij in idej omogoča raz-
voj lastnega kritičnega odnosa
do najraznovrstnejših pojavov
vsakdanjega življenja.
Tako so tisti, ki so preizkusili
malo aerobike, malo jogginga,
vmes pa so zavili še v kakšen fit-
ness studio, verjetno ugotovili,
da gre v vseh primerih za podob-
ne reči. Le da je ponekod pouda-
rek na aerobnih, drugje na izo-
metričnih, v tretji telovadnici pa
mogoče na sproščevalnih vajah
(npr. joga). Zato je tudi končni
učinek podoben: prijetna utruje-
nost, miren in zdrav spanec,
uravnovešen metabolizem in s
tem v zvezi ustaljena telesna te-
ža, boljša koncentracija, krepkej-
še mišice in zato manjša mož-
nost, da nas »vseka« ... saj že
veste kje — v križu. Nekatere
učinke zaznamo že po nekaj ted-
nih vadbe, mnogih pa se, na ža-
lost, zavemo šele tedaj, ko iz ka-
kršnihkoli vzrokov opustimo
redno vadbo in s tem drastično
znižamo kvaliteto svojega življe-
nja.
V našem ART plesnem studiu
ne nudimo nobenih modnih sen-
zacij. Smiselno kombiniramo vse
tehnike: od joge prek aerobike in
stretchinga do jazz, step in dru-
gih plesnih korakov. Nekaj nas
je, ki se že leta družimo v isti te-
lovadnici. Če smo zelo dobre vo-
lje, tudi poklepetamo in se ohla-
dimo v katerem sosednjih lokalč-
kov. Pridružite se nam! Dobiva-
mo se v ponedeljek in četrtek ob
20.30 v telovadnici osnovne šole
Olge Meglič. In ne nazadnje:
plesna telovadba je primerna ta-
ko za ženske kot za moške!
Ptujski šahisti
na državno prvenstvo?
Od 14. do 17. novembra bo v hotelu BELLEVUE na Pohorju polfinale I.
slovenske šahovske lige (vzhod). Nastopilo bo šest ekip: SK Kovinar Ledinek
Maribor, ŠD Ptuj, SK Radenska, ŠK Sp. Polskava, SK Žalec in Celje.
V štirih dneh bodo šahisti odigrali pet kol, kar bo dokaj naporno, če vemo,
da bosta enkrat na sporedu dve koli. Prvi dve ekipi tega polfinala se bosta čez
14 dni pomerili za naslov 1. državnega prvaka skupaj s prvouvrščenima ekipa-
ma iz polfmala (zahod) ter ekipo Maribora in Iskre, ki imata kot bivša zvezna li-
gaša direktno pravico do finala. Ptujčani sicer v letošnjem letu ne računajo na
naslov, saj so nekoliko šibkejši na mladinskih deskah, vsekakor pa želijo v fina-
le. To ni nemogoče, saj imajo solidne člane in izredne članice — Anito Ličino,
letošnjo državno člansko prvakinjo, ter Narciso Mihevc, tretjo s tega prvenstva
in udeleženko olimpiade 1990. Treba pa je povedati, da so tudi druge ekipe iz-
redno izenačene in da bo borba za vsako točko.
Pod vodstvom kapetana Janka Bohaka bodo na Pohorju nastopili: Janko
Bohak, Rado Brlez, Leon Mazi, Ivo Mihevc, Marko Podvršnik, Simon Jerič,
Danilo Polajžer in Boris Žlender pri članih, Anita Ličina, Narcisa Mihevc in
Silva Razlag (or. vodja) pri članicah ter pri mladincih Matjaž Planjšek, Saša
Prelog in Robert Roškar.
Silva Razlag
--—----^
Planinski
W M /co^/ceA:
Tisti, ki se niste odločili za pot po Ormoški planinski poti, imate to-
krat priložnost spoznati del osrednje Slovenije, ki gaje v svojem znameni-
tem literarnem delu opisal Fran Levstik. V spomin na velikega moža pri-
rejajo v Litiji že nekaj let kulturno-pohodniško popotovanje OD LITIJE
DO ČATEŽA. Ker seje Levstik tudi sam odpravil na to pot na Martinovo
soboto, ko so ljudje najbolj razpoloženi za kramljanje in modrovanje tudi
o bolj resnih stvareh, so Litijčani prevzeli tradicijo in tako imamo prelepo
pot, ki je tudi posebej označena z domiselnimi lesenimi oznakami. Pot je
nekoliko daljša, tako da je primerna za planince z malo več kondicije.
Ker je prireditev ob vsakem vremenu, svetuiemo pohodnikom zaščito
pred dežjem in toplejšo planinsko opremo.
ODHOD je z vlakom od 4.15 do Litije, povratek iz Čateža do Litije z
izrednimi avtobusi, prihod v Ruj okoli 20. ure. Hrana je iz nahrbtnika, na
prireditvi pa je možno dobiti tudi primerno okrepčilo. Tudi postojanke
ob poti nudijo izdatno okrepčilo z vso priznano dolenjsko gostoljubnost-
jo.
Organizatorjem je uspelo pripraviti ob poti več prireditev in dobro-
došlic, zato je udeležba na tem pohodu tudi pravo kulturno doživetje. Za-
nimivo je morda pred tem prebrati zgodbo POTOVANJE OD LITIJE
DO Čateža, v kateri je Levstik razgrnil svoj literarni program. Zanimi-
vo tudi za današnji čas! Veliko kulturnega užitka vam želimo.
Pohod bo vodil Franc Kodela.
Viktoriia Dabič
NOGOMET_
V območni ligi sta Impol in Središče izgubila na
svojih igriščih. Impol je v Slovenski Bistrici s 4:1
premagala Dravinja, Rače pa so bile z 2:1 uspešnej-
še od Središča.
10. kolo v prvi medobčinski ligi: Drava—Preskrba
Boč 4:0, Aluminij -Skorba 3:1, Stojnci —Gorišnica
4:L Hajdina Pragersko 1:3, Bukovci^Slovenja
vas 2:1 in Dornava —Gerečja vas 0:4.
10. kolo v drugi ligi: Sp. Polskava —Zg. Polskava
1:1, Hajdoše Podvinci 2:3, Leskovec- Rogoznica
4:4, Apače —Grajena 2:2, Tržeč—Markovci 0:5 in
Mladinec—Videm 1:4.
1. RAZRED:
1. STOJNCI	10 9 1 O 27:6 19
2 ALUMINIJ	10 8 I 1 36:10 17
Stojnci ne popuščajo
3.	GhR. VAS	10 6 3 1 21:9 15
4.	DRAVA	10 7 1 2 33:10 14 (-1)
5.	PRAGERSKO	10 3 4 3 15:13 10
6.	SLOV. VAS	10 4 2 4 13:16 10
7.	SKORBA	10 2 3 5 16:18 7
8.	BUKOVCI	10 3 O 7 12^24 6
9.	GORISNICA	10 2 2 6 8:25 6
10.	DORNAVA	10 1 3 6 13:26 5
11.	HAJDINA	10 1 2 7 17:33 4
12.	PRESKR. BOC	10 2 2 6 9:30 4 (-2)
2. RAZRED:
1.	VIDEM	10 6 3 1 33:19 15
2.	ROGOZNICA	10 6 2 2 27:15 14
3.	LESKOVEC	10 5 4 1 23:16 14
4.	PODVINCI	10 6 2 2 28:19 14 (-1)
5.	HAJDOŠE	10 4 4 2 23:15 12
6.	TRŽEČ	10 4 3 3 22:25 11
7.	MARKOVCI	10 4 2 4 23:15 10
8.	ZG. POLSKAVA 10 3 2 5 14:21 7 (-1)
9.	SP. POLSKAVA 10 1 5 4 18:27 7
10.	GRAJENA	10 2 2 6 18:27 6
11.	APACE	10 2 2 6 15:26 6
12.	MLADINEC	10 1 1 8 13:32 3
V zadnjem jesenskem kolu (v soboto in nedeljo)
so pari zelo zanimivi, saj gre za kolo derbijev. Pari
so naslednji: Pragersko—Drava, Skorba—Hajdina,
Gorišnica —.Aluminij, Gerečja vas —Stojnci, Slove-
nja vas —Dornava in Preskrba Boč—Bukovci ter
Zg. Polskava—Hajdoše, Rogoznica —Sp. Polskava,
Grajena —Tržeč, Videm-Leskovec, Markovci —
Mladinec ' i Podvinci —Apače.	1- kotar
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
7. november 1991 — XEDNIK
Tomažičeva soba - oddolžitev
velikemu pravljičarju
Slovenskobistriški grad po zaslugi kulturnega zagnanca Staneta
Gradišnika pridobiva nove kulturne razsežnosti. Tako je del drugega
nadstropja namenjenega narodnim prebuditeljem iz druge polovice 19.
stoletja in tu je dobil pravo veljavo tudi slovenski pravljičar, gledališ-
čnik, likovnik in prosvetar Jože Tomažič.
Pri zbiranju gradiva za Tomažičevo
stalno mesto v bistriškem gradu so
Stanetu Gradišniku pomagali sestra
Jožeta Tomažiča Elica, ki si je že leta
prizadevala vrniti bratu Jožetu ugled
v slovenski literaturi in umetnosti,
družine Car, Sernec, Krulc, Kneževič,
ki so prispevale Tomažičeva likovna
dela, ravnateljica Osnovne šole Preži-
hov Voranc z Jesenic, ki je prispevala
gradivo iz časa Tomažičevega ravna-
teljevanja na tej šoli, in gledališče To-
ne Cufar z Jesenic, ki je dalo na raz-
polago arhivsko gradivo. Razstava o
delu Tomažiča je sožitje štirih ži-
vljenjskih sklopov. V prvem je prika-
zana njegova življenjska pot od rod-
nega Tinja do smrti, v drugem je nje-
gov literarni medvojni čas, v tretjem
ustvarjalni likovni talent, v četrtem pa
njegovo gledališko delo.
Pohorci svojega rojaka kaj malo
poznajo po njegovem likovnem in
gledališkem udejstvovanju, poznajo
pa ga kot nepozabnega pravljičarja.
Na pohorskih poteh, kjer se je nešte-
tokrat mudil, je vsrkaval pripovedi o
vilah, povodnih možeh, hudobcih in
dobrih ljudeh. Vse te zgodbe je moj-
strsko izoblikoval v pravljice in jim
dodal ilustracije Jožeta Beraneka, či-
gar realistične risbe sodijo v sam slo-
venski vrh.
Gneča ob odprtju Tomažičeve sobe
je dokazovala, da ljudje želijo izvede-
ti kaj več o njegovem življenju in de-
lu, saj ne vedo mnogo o njem. Prišli
so tudi njegovi svojci, predstavniki
Mohorjeve družbe iz Celja, gostje z
Jesenic, kjer je Tomažič pustil pol
ustvarjalnega življenja. Zbrali so se
tudi kulturniki bistriške občine, ki so
že pred leti negovali idejo o ponatisu
Tomažičevih knjig. Prišli so tudi vsi
tisti, ki so razstavi prispevali svoj del
gradiva in slik, da je spominska soba
Jožeta Tomažiča čimbolj celovita.
Stane Gradišnik je še posebej pozdra-
vil sina velikega mojstra ilustracije,
brez katerega Tomažičeve zgodbe s
Pohorja ne bi bile v celoti to, kar so,
Marka Beraneka.
Odprtje razstave je bilo posvečeno
tudi vsakoletnemu gledališkemu ted-
nu v Slovenski Bistrici — Malemu
Borštnikovemu srečanju.
Jože Tomažič je tako le dobil vid-
nejše mesto v slovenski umetnosti,
razstava pa je odslej prostor, kjer bo-
do Bistričani in Slovenci na novo spo-
znavali Tomažičev ustvarjalni duh.
Nataša Pogorevc
Lesena vrata, zanimiv izdelek nekdanjih mojstrov.
KLEČAJA NA KOREČJEM VRHU
Je stara 300 let?
Pra\ih klečaj (klUčaj), ki so ne-
koč krasile vinogradniške vrhe po
Slovenskih goricah, danes domala
ni več. Zginile so kakor hitro so
se mlajšim povojnim generacijam
zazdele zastarele, celo grde in ne-
praktične, čeprav so služile tudi
po nekaj stoletij. Kes je, da so ne-
katere dotrajale, a bi se jih z ne-
kaj domiselne iznajdljivosti dalo
lepo obnoviti in prilagoditi današ-
njim potrebam. Toda ne, raje so
jih podrli in nadomestili z zidani-
mi, največkrat takimi, ki po svoji
velikosti, obliki in zunanji opremi
(kičasti!) nikakor ne sodijo v tam-
kajšnjo pokrajino. Pričajo le o pe-
tičnosti lastnika in o njegovem
slabem okusu!
Vendar pa se je nekaj pravih
slovenskogoriških klečaj le ohra-
nilo. Nekaj se jih vrsti po Morav-
skem Vrhu pri Mali Nedelji, ne-
kaj pa v okolici Tomaža pri Or-
možu, in sicer največ v Mali vasi
in Korečjem Vrhu. Večina jih je
še vedno v rabi, medtem ko dru-
ge, najbrž tiste brez lastnika, ža-
lostno umirajo. Njihov konec se
začne pri slamnati strehi. Ko sla-
ma propade, začne zamakati,
najprej zgnije leseno strešno
ogrodje, se povesi in klečaja se
začne krušiti ter pogrezati v tla.
Med tistimi na Korečjem Vrhu
sta mojo pozornost najbolj prite-
nili dve klečaji. Prva, v bližini ka-
pele, lepo obnovljena, pobarva-
na z apnenim beležem in z oku-
sno dograjenim bivalnim prosto-
rom ter nekaj deset metrov odda-
ljena druga, ki je še vedno taka
kot ob nastanku. Čeprav je ni-
sem meril, sem že na pogled lah-
ko presodil, da je njen tloris kva-
draten, prostor pa (najbrž) ko-
cka, ki jo prekriva s slamo krita
streha. Stavba je »cimprana«, to-
rej sestavljena iz stesanih brun in
premazana z ilovico. Najbolj pa
so me seveda navdušila zunanja
vrata. Prav gotovo so najlepši in
hkrati tudi najzanimivejši del
klečaje. Mojster jih je izdelal ta-
ko, da je okvir iz štirih desak po-
vezal z mrežo prepletajočih se le-
senih palic in lat, a da pri tem ni
uporabil niti enega samega že-
blja. Vse stike med okvirnimi de-
skami je namreč učvrstil z leseni-
mi klini. Izdelava takihle vrat je
brez dvoma zahtevala veliko
spretnosti, potrpežljivosti, časa,
ljubezni in predanosti do dela.
Torej lastnosti in vrednote, ki jih
je naša družba v zadnjih desetlet-
jih zavrgla kot navlako. Rezultati
in posledice so znani! Kar pa je
žebljev in železnega okovja, pa
so jih zabili šele v novejšem ča-
su, ko so se vrata, zaradi izpadlih
klinov, začela nevarno majati in
povešati.
K sreči sta se pri klečaji ravno
takrat mudila tudi lastnika Mag-
dalena in Vinko Cizerl, ki sta ča-
kala, da jima sosed in še nekateri
prijazni znanci s traktorjem pri-
peljejo les ter strešno opeko. Za-
boga, pa da ja ne kanita podreti
klečaje!? Ne, ne, sta dejala, le
prenovila jo bosta. Ostrešje bo-
sta obnovila tako, da bo še za bi-
valni prostor, slamo kot kritino,
ki jo je le stežka dobiti, pa bosta
nadomestila z opečnimi strešniki
(žal ne z bobrovcem), medtem ko
bo spodnji del ostal docela nes-
premenjen. Torej sem klečajo
takšno, kot je, še v zadnjem tre-
nutku »ujel za rep«, čez kak te-
den bi nemara že bilo prepozno!
Nad vrati, ki so dokaj nizka za
današnje postave, je v glino vtis-
njen okvir, v njem pa letnici
1818—1889. Le kaj pomenita?
Kaj pomeni prva, kaj druga? To-
da ko je gospodinja odprla vrata
na stežaj, sem se lahko še bolj za-
čudil, saj sem na notranji strani
okvirnih desak odkril še tri letni-
ce. Niti lastnika sama jih doslej
še nista opazila! V zgornjo desko
je jasno vrezana letnica 1698 s
črkami HIK (16 HIK 98), v de-
sno 1775 in v levo 1781. Kaj le
pomeni letnica 1698, najstarejša
med vsemi? Je letnica izdelave
vrat ali »rojstno« leto klečaje v
celoti? Ce je, potem bo skoraj
stara 300 let, če ni, potem pa so
vrata zagotovo njen najstarejši
del. In kaj pomenijo druge letni-
ce? Na to vprašanje bi nemara
najlažje in najhitreje odgovorili
le strokovnjaki, če bi seveda po-
zabavali s tem primerom.
Ker v takile klečaji še nikoli
nisem bil, sem potem, ko smo
odprli še notranja vrata, pričako-
val stopnice navzdol — v klet.
Toda ne, ko sem prestopil prag,
sem bil v ravnini, enaki tiste pred
vrati. Tla — nabita zemlja, ven-
dar nekoliko vlažna (!),strop le-
sen, stene ometane z ilovico in
prebarvane z apnenim beležem.
Sem in tja so vidne še kakšne šte-
vilke, a jih ni mogoče povezati v
ustrezne letnice. In to je klet? Se-
veda je, ob stenah so »gantarji«,
na njih sodi z vinom in notra-
njost je primerno hladna tudi ob
najhujši poletni vročini, me po-
duči gospodinja. Zanimivo in
presenetljivo še zlasti, ker je cela
klečaja zgrajena iz naravnega,
priročnega materiala. Nikjer ce-
menta, nikjer kakšnih umetnih
izolacijskih plošč ali steklenih
vlaken, pa vendar vsa stoletja in
še danes s pridom služi svojemu
namenu — shranjevanju vina.
Da, da, tudi ljudsko stavbar-
stvo ima svoje prednosti in Ci-
zerlova klečaja je prav gotovo
njen tipični (poslednji?) prime-
rek.
Besedilo in foto: L C.
Sedanja lastnika klečaje in vinograda ob njej, Magdalena in Vinko Ci-
zerl.
Letnice, vrezane v okvirne deske lesenih vrat.
Cizerlova klečaja na Korečkem Vrhu (Tomaž pri Ormožu).
Kako dolgo bo Dravinja
še krojila usodo ljudi
Ali je prihodnost prebivalcev
ob Dravinji dovolj samo lepa be-
seda in prgišče tolarjev, s kateri-
mi še ran prejšnjih poplav ni mo-
goče zakrpati, kaj šele da bi pri-
zadetim prineslo vero v boljši ju-
trišnji dan? Mnogim generaci-
jam ostaja to spoznanje kruta
resnica. Po vsakem večjem neur-
ju se skozi Poljčane, Studenice,
Makole, Majšperk . . . »spreho-
dijo« krajevni, občinski in repu-
bliški funkcionarji. Prebivalcem
natresejo nekaj lepih, celo
vzpodbudnih besed in odhitijo v
svoje centre, da bi se ob nasled-
nji elementarni nezgodi skoraj
brez sramu ob pozabljenih danih
besedah prejšnjega obiska pono-
vno vrnili v še bolj obubožane
kraje.
Samo v letošnjem letu je Dra-
vinja, ob lepem vremenu tako
krotka in lepa, prestopila brego-
ve že šestkrat, od tega je kar pet-
krat prinesla s seboj kopico no-
vih težav in življenjskih tragedij
že tako osiromašenim kmetom,
zasebnikom in podjetjem. Marsi-
komu je odnesla celoletno delo,
največkrat starejšim ljudem, saj
so mladi že pred mnogimi leti
spoznali, da je za boljše življenje
potrebno zapustiti domače
ognjišče in oditi v oddaljenejše,
vendar perspektivnejše kraje.
Ko bodo »besede meso posta-
le«, se v Dravinjski dolini ne bo-
do več ustrašili že malo večjega
dežja, ko vode izničijo delo ce-
lotnega leta. Zaskrbljenost je to-
liko večja, ker sodijo med neraz-
vita območja, kjer je velika veči-
na kmetov in je tako njihovo pre-
živetje odvisno od muhaste nara-
ve in poplavljene zemlje. Žal se
prav tukaj srečujejo tudi z veliki-
mi problemi neurejenih cest, mo-
stov, telefonskih zvez, nemalo-
krat pa je mogoče najti domači-
jo, v kateri si svetijo kot pred sto
in več leti — s petrolejko.
Nič ne pomaga prebivalcem
skromnost, potrpežljivost in
vztrajnost. Manjkajo jim sred-
stva in strokovna pomoč, da bi
vsaj tisto, kar je že bilo storjene-
ga, služilo za daljše obdobje, ne
samo do prvih poplav. Material-
ne škode presegajo 20 in več mi-
lijard tolarjev, kar je za sklad pri
skupščini občine Slov. Bistrica
veliko preveč. Pomagajo lahko
samo najbolj ogroženim. Tudi
pri njih se srečujejo z mnogimi
obljubami odgovornih v republi-
ških organih, kjer bi morali sred-
stva zagotoviti.
Koliko Dravinje bo še steklo
prek rodovitnih polj in pašnikov,
skozi delavnice podjetij in zaseb-
nikov in ne nazadnje skozi stano-
vanja prebivalcev krajev ob tej še
neukročeni reki? Vprašanje, na
katerega si danes prav gotovo ne
upa nihče odgovoriti. Trpljenje,
sredstva in lepša prihodnost za
ta območja ostajajo torej še ne-
dorečena. Morda pa ne.
Viktor Horvat
Makole z okolico — kakšna idila, če Dravinja spi.
TEDNIK - november 1991
NAŠI KRAJIIN LJUDJE - 9
OB STOLETNICI SMRTI JEZIKOSLOVCA DR FRANCA MIKLOŠIČA
Nekaj posebnega je
v tej zemlji . . .
v Priekiji, kija je Stanko Vraz imenoval kar »Mali Štajer«, skoraj ni kraja, kjer ne bi bil rojen kak bolj
aH manj pomemben mož. Verjetno je nekaj posebnega v tej zemlji, pokrajini, vinskih gričih in tudi v ljudeh, ki
se tu rodijo, tod živijo in odhajajo v svet. Mogoče ima na ljudi blagodejen vpliv vinska trta, se je na slovesnosti,
ki je bila pred mesecem v Ljutomeru ob stoletnici smrti dr. Franca Miklošiča spraševal slovenski minister za
kulturo dr. Andrej Capuder. Mogoče ni samo naključje, da je bil ravno v tem predelu »Malega Štajerja« prvi
slovenski tabor, kjer so zahtevali zedinjeno Slovenijo.
Med vsemi Prieki se je v času svojega življenja ravno dr. Franc Miklošič povzpel najvišje, saj sije s svoji-
mi znanstvenimi spisi na področju jezikoslovja prislužil naslov največjega slovenskega jezikoslovca 19. stole-
tja. Dosegel je visoke akademske časti, bi! profesor na dunajski univerzi, večkratni dekan njene filozofske fa-
kultete, leta 1854 pa celo rektor univerze na Dunaju.
»Majhen narod lahko zapade nevarnosti, da pri ocenjevanju svojih mož, ki so se na kakršenkoli način
udejstvovali na domačem ali splošnem kulturnem polju, rad zaide v pretirano precenjevanje aH pa jih ne ume
niti ceniti ter jih polagoma prezre in pozabi,« je povedal Rajko Nahtigal leta 1926 ob odkritju Miklošičevega
spomenika v Ljutomeru.
Velikega slovenskega slavista
dr. Franca Miklošiča ni doletela
ne prva ne druga usoda. Nanj so
se sklicevali sodobniki in mlajši
rodovi slavistov in drugih filolo-
gov. Miklošičevo pionirsko delo
v jezikoslovju je bilo deležno šte-
vilnih priznanj uglednih akade-
mij in univerz. Sedemdesetletni-
ca njegovega rojstva 1883 je bila
na Dunaju vseslovanska, v Lju-
tomeru pa vseslovenska kulturna
in narodna manifestacija. Slova-
ni so pokazali, na koga so lahko
ponosni, čeprav Miklošičeve ge-
nialnosti, združene z njegovo iz-
jemno pridnostjo, niso mogli v
celoti dojeti.
Težko v kratkem opišemo po-
men enega najpomembnejših
slovničarjev 19. stoletja, ki je bil
uspešen tudi na področju leksi-
kografije in leksikologije, o stro-
kovnjaku za sanskrst, balkanske
jezike, raziskovalcu izposojenk,
ki gaje med drugim zanimala tu-
di zgodovinska usoda Ciganov
in njihovih jezikovnih odnosov
do dežel gostiteljic. Bil je resni-
čno naš največji jezikoslovec, je
med drugim zatrjeval prof. dr.
Jože Toporišič na letošnji sloves-
nosti ob stoletnici smrti.
Izjemno nadarjen jc bil že od
otroštva vedno daleč pred svoji-
mi vrstniki. Za raziskovanje slo-
vanskih jezikov ga je navdušil
Jernej Kopitar. Čeprav posamez-
niki očitajo Miklošiču avstrofil-
stvo, njegovo delo dokazuje, da
je bil z dušo in srcem Slovan in
Slovenec. Ko so Slovenci leta
1848 cincali, kako in kaj, je Mi-
klošič na Dunaju zastopal ideje
o zedinjeni Sloveniji s slovenšči-
no kot.učnim jezikom v osnov-
nih šolah. S tem se je razlikoval
od nekaterih drugih narodnih
buditeljev tistega časa. Zaslužen
je, da smo Slovenci dobili enotni
knjižni jezik.
Spomenik, ki so ga postavili in
ob prisotnosti visokih gostov z
Dunaja, iz Gradca, Ljubljane in
Zagreba 1926. leta odkrili pred
ljutomersko farno cerkvijo, je
doživljal čudno usodo. Med voj-
no so ga nemčurji razbili. Rudi
Štegmuller pa je ostanke pobral
in jih zakopal na svojem vrtu na
Kamenščaku. Po vojni so dopr-
sni kip ponovno sestavili in ga
1953. leta postavili na mestu,
kjer stoji še danes, le da je sedaj
enako kot ves trg pred cerkvijo,
ki se imenuje po Miklošiču, po-
lepšan in obnovljen.
Resnično je nekaj posebnega v
prleški zemlji, ljudeh in pokraji-
ni. To čutiš ves čas, ko se iz Lju-
tomera pelješ proti Radomeršča-
ku, kjer sredi najlepših nasadov
vinogradov leži Miklošičeva roj-
stna hiša. Nekoliko si začuden,
ko vidiš urejeno pokrajino, po-
vsod ob cesti table, da potnik, ki
je namenjen v notranjost pokra-
jine, ne bi zgrešil. Pa bi težko,
ker ti tega prijezni domačini, ko
jim zaupaš, kam si namenjen, ne
bi pustili. Še celo opozorijo te,
da je cesta, ki vodi od glavne po-
ti k njegovi nekdanji domačiji, za
avtomobil manj prikladna. Kma-
lu zagledaš hišo. Še vedno je
pred njo utica, kjer je bila leto-
šnja svečanost. Na hiši je tabla z
napisom, da se je v tej hiši 20.
novembra 1813. leta rodil dr.
Franc Miklošič, jezikoslovec sve-
tovnega slovesa. Pobudo za ploš-
čo so sprožili njegovi rojaki že
1920. leta, uresničena pa je bila v
sodelovanju lastnika hiše M.
Vaupotiča z radomersko občino
in ljubljanskimi univerzitetnimi
krogi. Danes je hiša prenovljena,
v njej je opremljena tudi spomin-
ska soba. Da pa hiša in zbirka v
prihodnje ne bi doživljala dose-
danje slabe usode, so jima na po-
budo prof. Mirka Nidorferja iz
Maribora določili kar šest bo-
trov, ki so obvezo za varovanje te
kulturne dediščine prevzeli s
podpisi. To so slovenski minister
za kulturo dr. Andrej Capuder,
dunajski akademik prof. dr. Sta-
nislav Hafner, prof. dr. Jože To-
porišič \z Ljubljane, prof. Viktor
Vrbnjak iz Maribora, prof. Oz-
vald Tučič, ravnatelj gimnazije dr.
Franca Miklošiča iz Ljutomera,
in lastnik hiše, domačin, kmet in
gostilničar Marko Vaupotič iz
Noršincev pri Ljutomeru.
Še nekaj zanimivosti: Ko bi
1913. leta morali praznovati sto-
letnico njegovega rojstva, je na
Balkanu rožljalo orožje, pred
vrati je bila prva svetovna vojna.
Ob stoletnici njegove smrti na
Balkanu ponovno rožlja orožje.
Svetovni simpozij o dr. Francu
Miklošiču v Ljubljani je bil pod
vtisom vojne in strahu, da bo pri-
zadeta tudi kulturna dediščina,
ki so jo ustvarili veliki možje.
Tuja roka 1941. leta ni pomišlja-
la odstraniti Miklošičevega do-
prsnega kipa, bratska roka pa je
pred kratkim poskušala odstrani-
ti vse, kar narodu priča o nacio-
nalni identiteti.
Tekst in posnetki:
Vida Topolovec
Tabla, ki so jo postavili prijazni
domačini skupaj z ljubljansko
univerzo.
Doprsni kip je doživljal svojevr-
stno usodo.
Rojstna hiša velikega jezikoslovca v Radomerščaku.
POSEBNA POLNITEV V UUTOMERSKI KLETI
Najboljše vino za velikega moža
Ljutomerčani so se na zanimiv način spomnili velikega rojaka, jezikoslovca dr. Franca Mi-
klošiča. Ob stoletnici njegove smrti so pripravili posebno polnitev vina sorte renski rizling. Kot je
povedala enolog inja iz ljutomerske kleti Cvetka Sakelšek, so namenili za velikega moža najboljše
vino.
»V okolici Radomerščaka, pa tudi na nje-
govem ožjem območju uspeva odlični renski
rizling. Mislim, da smo edino z renskim ri-
zlingom, ki ga imenujejo tudi kralj belih vin,
primerno počastili največjega jezikoslovca.
Posebej skrbno smo izbrali steklenico in tudi
opremo, za katero je bil razpisan natečaj. Iz-
brali smo osnutek mladega oblikovalca iz
Ljutomera Janka Strakla. Glavna etiketa je
obenem tudi zaščitni znak teh prireditev. Na
hrbtni strani etikete so vsi potrebni podatki
za vino. Poudariti moram, da je letnik 1990
po kvaliteti blizu letniku 1983, ki smo ga ime-
novali letnik stoletja. Lahko bi rekla, da je
naša dodatna sreča, da smo imeli v lanskem
letu tako dobro kvaliteto. Renski rizling smo
potrgali 25. oktobra. Tako je bilo resnično iz-
redno lepo zrel. Je pa to suho vino, kar je
moda, posebej v zahodni Evropi,« je poveda-
la Cvetka Sakelšek.
S posebno polnitvijo so napolnili 10.000
steklenic in z njimi si med drugim poskušajo
ponovno odpreti pot na dunajsko tržišče.
Znano je, da so Dunajčani še pred drugo voj-
no zelo radi segali po vinih, ki so prihajala iz
vinorodnega območja ormoško-ljutomerskih
goric.
Med najpomembnejšimi deli opreme ste-
klenice je obešenka s fotokopijo iz etimolo-
škega slovarja, ki gaje napisal Miklošič 1886.
leta in spada po mnenju poznavalcev med
njegova najuspešnejša dela, beseda vino pa
razlaga v 36 evropskih jezikih. Da so Ljuto-
merčani sploh lahko prišli do besedila, ki ga
skrbno hranijo v NUK Ljubljana, je pomaga-
la ljutomerska rojakinja in znana slovenska
DR. F. MIKLOŠIČ:
ETIMOLOŠKI SLOVAR 1886
v 111 o asi. tcetn. vinjaga uva. viničije
rehen. viuarb. vinogradi, vinea, vitis. mL
b. vino. s. vino. vinjaga unlder iveinslock.
vinkot iceininost enthdlt wohl it. cotto. č.
viuo. p. vvino. polab. vainai6a iceiiistock.
Oi. ns. vino. klr. vyno. vynohrad ibeinherg^
wcinrcbe, wtinirauhe. \rT. vinohrad. r.
vino. — lit. vinas. lett. vins. Jinn. viina.
(jot. vcin. ahd. wln.	vink6. Du
nordenropiliachcn uamen dcs ujeines stamrnen
aus dem lat.
enologinja prof. dr. Slavica Sikovec. Precej
dela so imeli tudi v tiskarni Zrinjski v Čakov-
cu, preden so očistili fotokopijo, da je sedaj
lepo čitljiva.
Ljutomerska enologinja je še dodala, da je
renski rizling odlična sorta za staranje. »To
vino ni namenjeno takojšnji porabi, stekleni-
ca s spominsko opremo je namenjena tudi
zbirateljem za njihove vinoteke in za arhivi-
ranje.«
Cena je glede na opremo in vrhunsko ka-
kovost vina sprejemljiva: 310 tolarjev.
Vida Topolovec
Drevo
v drevesu
če želite videti, kako iz ostan-
kov nekdanjega drevesa raste no-
vo drevo, potem morate k Toma-
žu pri Ormožu. Tu je še pred leti
sredi naselja, tako rekoč na kri-
žišču njegovih dveh utripalnic,
stala košata, mogočna lipa. Spo-
mladi, ko je cvetela in medila in
ko so jo obletavale čebele iz vseh
strani, je širila vonjave daleč na-
okoli, v poletni vročini pa se je
razdajala z bogastvom svoje sen-
ce. Z enako naklonjenostjo jo je
namenjala vsem, ki so se zatekali
pod njene veje, tako bogatim kot
revnim, tako tistim, ki so pripe-
šačili z grabe po opravkih, kot
onim, ki so se pripeljali z volov-
sko vprego, s kočijo ali pa v no-
vejšem času z avtomobilom. To-
da ker ima na tem obžjem svetu
vsaka stvar svoj konec, ga je
»doživela« tudi lipa. Lepega dne
sojo morali podreti. Odžagali so
jo kar se da bliže tlom, da je od
njene nekdanje veličine ostal le
pritlikav štor. Križišče je sicer
postalo svetlejše, a prazno in na-
ravnost puščobno. Tomaševča-
nom, zlasti starejšim, je odslej
nekaj manjkalo. Izgubo lipe, s
katero so mnogi doživeli več de-
set pomladi, so občutili kot izgu-
bo nečesa, kar ti z leti nezavedno
priraste k srcu. In ko je štor že
dodobra sprhnel, se ga je nekdo
lotil na svojstven, vendar domi-
selen način. Z vrha je vanj izdol-
bel luknjo ter vanjo vsadil vrbo
(beko najbrž!) s palico kot oporo
vred in vse skupaj zagrebel z
zemljo.
»Zanimivo, kajne!« meje ogo-
vorila mimoidoča prijazna go-
spa, ko sem ravno primaknil fo-
toaparat k očesu, da bi slikal in
ovekovečil delo tistega, ki ga je
prazen križiščni prostor začel
motiti.
»Ja, zelo je zanimivo,« sem
pritrdil. »Le kdo se je tega domi-
slil na tako originalen način?« še
vprašam.
A tega gospa ni vedela. Le to
je še povedala, da temu drevesu
pravijo gožica, da zrase »kar na
visoko in kar na široko« in da so
nekoč njegovo lubje uporabljali
kot vezivo v vinogradu. In že je
odhitela naprej. No, in s tem bi
se moje srečanje s štorom, iz ka-
terega tako veselo poganja novo
življenje, najbrž končalo, če me
ne bi že tisti hip presenetil moški
glas s hrbtne strani.
»Gospod, ste vi novinar?« me
vpraša bolj po tiho. Zaradi nalo-
ge, ki so mi jo v redakciji blago-
hotno namenili, da se tistega dne
pri Tomažu moram »iti« turista,
mu tega nisem smel priznati.
»Če niste,« je nadaljeval, »po-
tem ne smete slikati kar tak'!«
me je še pritajeno prijazno opo-
zoril.
Glej, glej, tega pa res nisem
vedel! Kot turist sem doslej
obredel že veliko sveta, križem in
počez, fotografiral zdaj tu zdaj
tam, poslikal prenekatero zani-
mivost, gradove, katedrale, razne
zgodovinske in naravne zname-
nitosti, celo vrsto evropskih pre-
stolnic ... pa mi še nihče nikjer
ni vedel povedati, da ne bi smel
fotografirati »kar tak'«. Mar mo-
žakar še nikoli ni videl turista?
»Ja, ja,« se je zateglo oglasil
krepak postaven moški onkraj
uličice, »kar tak' pa res ne, ma-
dona, kam pa pridemo!«. In to je
bilo sedaj že drugo opozorilo!
Kaj pa če res, me je potihem
spreletel spomin na nekdanje ju-
go čase. Tu je vinogradniško ob-
močje, kjer najbrž ne manjka
ramp za istreljevanje raket zoper
točo in Janša, premeten kot je,
jih je kratko malo spremenil v
protiletalsko raketno obrambo
ter Tomaž tako spremenil v nad-
vse pomembno postojanko teri-
torialne obrambe, a da jaz tega
niti ne vem! Danes je že vse mo-
goče pa ne bi kaj takega, je sum-
njičavo zavrtalo v meni, kajti še
danes se živo spominjam v mi-
lem nam bratskem jeziku opozo-
rilnih tabel po naših krajih: Za-
branjeno fotografisanje i osma-
tranje ... in to isto še naprej v
petih tujih jezikih. Pa da bi naši
sedaj nadaljevali s temi neum-
nostmi, se vprašam in še isti hip
zavržem tako možnost. Obema
»fantoma« se rahlo nasmejem in
že smo šli vsaksebi. Najprej me
je zaneslo v najlepši del Tomaža,
nato pa sem prekrižaril še Malo
vas in Korečji Vrh. In nikjer, ne
med hišami, ne v gozdu in ne
med vinogradi, nikjer prav nič
»vojaško sumljivega«, nikjer no-
bene opozorilne table o »foto-
grafisanju« ... O, pač! Ena pa
res visi, vendar ne govori o nobe-
ni prepovedi. Toda to je že druga
zgodba in s tole »pričujočo« ni-
ma nobene povezave. Kar od-
dahnem si! Torej bom pri Toma-
žu še lahko naprej brez strahu
fotografiral, še zlasti, ker sem vi-
del veliko zanimivega in še veli-
ko lepega!
Eno pa je res: brez naključnih
prijaznih sogovornikov, ki v mi-
slih niso imeli nič hudega, o če-
mer sem seveda prepričan, tudi
te zgodbice ne bi bilo. Nastal bi
le fotozapis o krajevni zanimivo-
sti: o rasti vrbe iz trhlega lipove-
ga štora.
Besedilo in foto: I. C.
10 - NEKOČ IN DANES
7. november 1991 — TEDMIK
Sivi panterji
po Prei^murju
Trgatev je za nami, a jesen je še vedno primeren čas za en dober
izlet. Vabimo člane stranke. Neodvisne sindikate Slovenije in druge
simpatizerje stranke, da se nam pridružijo na izletu 13. novembra^
PTUJ-LENDAVA-MORAVSKE TOPLICE RADENCf-
PTUJ
- odhod izpred avtobusne postaje Ptuj ob 7. uri
—	Lendava — ogled proizvodnje v tovarni dežnikov IN 1)1 P Len-
dava
—	obisk prekmurskega lončarja
—	ogled znamenite cerkvice arhitekta Plečnika v Bogojini pod
vodstvom patra Stanka
—	sprejem v zdravilišču Moravske toplice v novem hotelu Ajda,
razgovor z zdravnikom specialistom in kopanje v tem hotelu
—	pokušnje prekmurske specialitete »prekmurska pojedina« v
gostišču SINJOR v Martjancih pri našem rojaku g. Mavčecu
—	zaključek z družabnim večerom, kjer bi se ob zvokih harmo-
nik še zavrteli
-- odhod po dogovoru.
Vračunane so storitve po programu vključno z vožnjo, vstopnino
za kopanje in krožnik »prekmurska pojedina«.
Vplačila sprejemamo v pisarni stranke v Ptuju, Trstenjakova 9
(nad lekarno), soba 5, prvo nadstopje, 7. in 8. novembra od 9. do 12.
ure.	S. Š.
PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMO • PREJELI SMO
Gasilska tekmovanja in njihovo sojenje
Tekmovanja — takšna ali drugačna
— so v našem okolju nekaj vsakda-
njega. Če pa gre za tekmovanje v ga-
silstvu, temu posvečamo še posebno
pozornost. Gasilstvo ni samo tekmo-
valna panoga, ampak aekaj, kar nudi
človeku v stiski hitro in učinkovito
pomoč.
Povsod po Sloveniji gasilska dru-
štva pripravljajo svoje ekipe za tek-
movanja, ki potekajo v gasilskih cen-
trih. Najboljši s centrskih tekmovanj
se uvraščajo na občinska in regijska
prvenstva. Eno občinskih tekmovanj
je bilo v juniju v Bukovcih. Gasilsko
društvo Bukovci gaje pripravilo zares
na visokem nivoju. Pohval pa vseka-
kor ne morejo biti deležni nekateri
sodniki, ki jih že nekaj let vodi Ciril
Murko.
Članska konkurenca, v kateri smo
tudi člani GD Sela, ima zmeraj števil-
čno udeležbo. Kljub krivici, ki se nam
je pripetila, smo osvojili prvo mesto,
ampak s tem je naša morala do tek-
movanja upadla. In vendarle smo po-
skusili na regijskem tekmovanju v
Oplotnici z upanjem, da bo sojenje
pravičnejše, pa se je izkazalo, da ne-
kateri sodniki še vedno ne obvladajo
pravil gasilskih vaj ali pa sodijo pri-
stransko. Napaka, ki so nam jo priso-
dili sodniki, po mnenju celotne ekipe
in člana, ki naj bi jo zakrivil, ni bila
storjena. Ob pritožbi, ki smo jo vloži-
li, smo za dokaz navedli tudi posne-
tek z videokamero, saj je neki gasilec
našo vajo slučajno posnel. Ob več-
kratnem pregledu posnetka, kjer je le-
po vidno, da napaka ni bila storjena,
sta se predsednik sodniške komisije
m gospod Murko odločila, da pritož-
bo zavrneta, čeprav so nekateri sodni-
ki priznali, da napaka ni bila storje-
na. Član sodniške komisije trdil, daje
napako videl, pa je video kamera po-
kazala, da je v trenutku, ko naj bi tek-
movalec storil napako, gledal v nas-
protno stran in tega tekmovalca sploh
ni videl. Ob dokazovanju posnetka z
videokamere so nam med drugim tu-
di očitali, da bi ta posnetek lahko bil
montaža. Tako smo dosegli šele dru-
go mesto, čeprav smo vedeli, da nam
pripada prvo. Ob podelitvi priznanj
je gospod Murko dodal, da smo se
prav tako uvrstili na republiško tek-(
movanje. S tem je povedal, da sojenje
in morala ekipe sploh nista pomemb-
na, ampak le sodniške odločitve, pa
naj so pravilne ali ne.
Ob tem se sprašujemo, kako naj ob
takšnih odločitvah še zberemo dovolj
volje za tekmovanja in ob fe-^
gasilstvo. Mogoče se bodo ob tem
članku le zamislili tisti, ki so nam sto-
rili krivico, in jo bodo poskušali po-
praviti, pa čeprav samo moralno. V
nasprotnem primeru pa bodo morale
vse ekipe posneti svoje vaje na tek-
movanjih, za sodnike in njihove vo-
dje pa takšna dokazna gradiva tako
ali tako ne veljajo.
Člani tekmovalne ekipe
GD Sela
SDP pripravlja nov program
Na razširjeni seji predsedstva SDP Ptuj, ki je bila 28.
oktobra, so govorili predvsem o programski usmeritvi
stranke, ki mora do volitev - te bodo prihodnje leto —
priti pred slovensko javnost s programom, ki bo odraz
stvarnih razmer v Sloveniji. V teku so priprave na tretjo
konferenco SDP Slovenije, ki bo v prvi polovici decem-
bra v Postojni na temo »SDP za razvojno uspešno in soci-
alno pravično Slovenijo«.
Pred tem, predvidoma konec novembra bo v Ptuju ob-
činska programska konferenca SDP. Zaradi tega bodo
naslednjo sejo predsedstva namenili predvsem programu
SDP v občini, ki ga bodo dali v razpravo članstvu, sprejeli
pa naj bi ga na letni programski konferenci.
ff
Davki in nezadovoljni obrtniki
(2. nadaljevanje)
Znižanje davka, če je zavezanec
invalid
Davčnemu zavezancu, ki ne
zaposluje delavcev in mu je pri-
znana lastnost invalidne osebe
po predpisih o usposabljanju in
zaposlovanju invalidnih oseb, se
odmerjeni davek zniža za znesek
30 % davčnemu zavezancu — in-
validu s 100% telesno okvaro in
davčnemu zavezancu, ki je glu-
honem, za znesek 60 % povpre-
čnega enoletnega čistega osebne-
gadohodka zaposlenih v Repu-
bliki Sloveniji v preteklem letu.
IL
Stari davčni predpisi
Zaradi možnosti primerjave
novih in starih davčnih predpi-
sov, na osnovi katerih se v letu
1991 kot prehodnem obdobju še
odmerja davek, želim prikazati
nekatere določbe iz Odloka v
davkih občanov v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 38/88), ki ga bom v na-
daljevanju imenoval ptujski
odlok.
Davek od dohodka gospodarske
in poklicne dejavnosti
Ptujski odlok loči davek od
dohodka iz gospodarske in da-
vek od dohodka iz poklicne de-
javnosti in določa, da se davek
od dohodka iz obeh dejavnosti
odmerja:
1)	po dejanskem dohodku
2)	v pavšalnem letnem znesku
3)	v odstotku od posameznega
kosmatega dohodka (davek po
odbitku)
V Zakonu o dohodnini —
skrajšano ZD ni več ločitve med
gospodarsko in poklicno dejav-
nostjo, temveč ZD govori le o
davku od dohodka iz dejavnosti.
Ker davka, ki bi se odmerjal v
pavšalnem letnem znesku, in
davka po odbitku ZD ne pozna,
zato v tem članku o teh dveh vr-
stah davkov ne bom pisal, tem-
več le o davbku od dohodka iz
dejavnosti, ki se odmerja od de-
janskega dohodka. Kot zavezan-
ce pa bom imel v mislih le obr-
tnike, ne pa tudi drugih poklicev.
Stopnje davka
Po ptujskem odloku davčni za-
vezanci, katerim se odmerja da-
vek po dejanskem dohodku iz
njihove gospodarskeali poklicne
dejavnosti, če jo opravljajo kot
osnovni poklic, plačujejo davek
od ostanka čistega dohodka po
proporcionalnis topnji v višini
32 %. Zavezanci, ki v okviru go-
stinske dejavnosti dosegajo s sto-
pitvami bifejev, in zavezanci, ki
pridobivajo dohodek v obliki po-
stranskega poklica pa plačujejo
davek v višini37 %. Tisti zavezan-
ci, ki opravljajo poklicno dejav-
nost, ki je posebnega družbenega
pomena, plačujejo v višini 10%.
Znižanje davčne osnove, če gre za
vlaganje v osnovna sredstva
Zavezancem, ki s samostojnim
opravljanjem dejavnosti v obliki
stalnega poklica pridobivajo do-
hodek in ki na območju občine
F*tuj vlagajo lastna za nabavo, re-
konstrukcijo in modernizacijo
osnovnih sredstev za oblikovanje
virov obratnih sredstev itd. (glej
čl. 33. ptujskega odloka), se do-
datno zniža davčna osnova do
25 %.
Davčna olajšava glede na leta
opravljanja dejavnosti
Zavezancem, ki so začeli opra-
vljati gospodarsko dejavnost (za-
četniki), se prizna davčna olajša-
va z odstotkom znižanja odmer-
jenega davka za prvo leto raču-
najoč od začetka opravljanja de-
javnosti v višino 100%, za drugo
leto v višini 50 % za tretje v višini
25 %. Šteje se, da je zavezanec
opravljanje gospodarske dejav-
nosti pričel, če ni prej opravljal
sorodne dejavnosti.
Omenjena davčna olajšava se
priznava tudi:
a)	zavezancu, ki je pričel opra-
vljanje gospodarske dejavnosti
zaradi upokojitve ali smrti ožjih
sorodnikov ali članov gospodinj-
ske skupnosti, ki so opravljali ta-
ko ali sorodno dejavnost,
b)	zavezancu, ki je prej opravljal
gospodarsko dejavnost kot po-
stranski poklic in prične opra-
vljati isto ali sorodno dejavnost v
obliki stalnega poklica.
Komu se davčna olajšava glede na
leta opravljanja dejavnosti ne pri-
znava
Ne priznava se:
a)	avtoprevoznikom
b)	gostinskim obratom bifejske-
ga značaja
c)	poklic
č) tistemu zavezancu, če kdo od
njegovih ožjih sorodnikov ali
članov njegove gospodarske
skupnosti že opravlja enako ali
podobno dejavnost v skupni ali
samotojni obratovalnici.
Posebne olajšave zavezancem, ki
kot stalni poklic opravljajo defici-
tarne in servisno-storitvene obrti
Zavezancem, ki opravljajo izu-
mirajoče in zelo deficitarne obrti
za potrebe občanov iz L skupine,
se davek zniža 40 % medtem ko
se zavezancem, ki opravljajo ser-
visno-storitvene obrti za občane
iz IL skupine, davek zniža za
20 %. Pogoj za znižanje davka je
dosega najmanj 50 % letnega ce-
lotnega prihodka s storitvami ob-
čanom.
Opozorim naj, da so zelo defi-
citarne dejavnosti in servisno-
storitvene dejavnosti, za katere
velja omenjena davčna olajšava,
naštete v Programu aktivnosti za
pospeševanje razvoja drobnega
gospodarstva v občini Ptuj za le-
to 1989 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 5/1989).
Nadaljevanje prihodnjič
Kam s sociali-
stičnimi junaki
Izpostavljanje odnosa do preteklo-
sti je zelo zapletena zadeva, še pose-
bej, če hočemo vzpostaviti dober od-
nos. Še težja pa, če ta odnos ni subje-
ktiven, ampak le odraz odnosa skup-
nosti ali, če hočete, skupine ljudi v
imenu neke skupnosti.
Čeprav zakonodaja nudi in oblju-
blja zvrhano mero demokracije in
možnosti soodločanja, je le-tega dele-
žno bore malo ljudi.
Tako kot je bil Lackov spomenik
postavljen, bo, kot vse kaže, tudi od-
stavljen — po volji nekaterih politi-
čnih struktur, na hitro — ad hoc —
brez razprave. Po izbrani lokaciji so-
deč je jasno, da stroka ni imela gla-
vne besede. Po pripovedovanju sta-
rejših občanov zvemo, kje so v »stari
Jugoslaviji« plesali, pili, kaj je bilo v
tej ali oni hiši, daje bila Lackova uli-
ca Panonska ... Tako bo tudi nam
ostala in »stara Jugoslavija«; takrat
seje šola imenovala tako in tako, tam
je stalo to in to ... Zelo jasne in očit-
ne paralele lahko najdemo med staro
»staro Jugoslavijo« in »staro Jugosla-
vijo«. Premaknil seje le čas in pojavil
se je pridevnik.
Ob številnih kulturnih spomenikih
na tako majhnem prostoru, kot je ne-
posredna bližina Lackovega spomeni-
ka, je očitno, da je tudi ta s svojo ča-
sovno umestitvijo ustvaril kaos. Ven-
dar dvomim, da je načrtovalce za lo-
kacijo spomenika motila ta ali pa
sploh kakšna estetska usmeritev. Si-
cer pa, kaj bo stalo na izpraznjenem
prostoru? Najverjetneje bodo beton-
ska korita z rušenjem prerazporejena,
morda bo dodano kakšno z o"'^-'""''"
trnom in takšna začasna rešitev bo
uredila problem za naslednjih nekaj
let. Vendar če smo že pri estetiki, bi
vsakomur, ki bo stal pred spomeni-
kom, predlagal krajši sprehod proti
zahodnemu delu, po najstarejši ptuj-
ski ulici, mimo vseh bifejev, šopov in
butikov — njihovih izložb in izve-
skov.
To, da bo na starem mestnem po-
kopališču park — po preteku 20-let-
nega moratorija — je znano dejstvo.
Nihče pa ni vedel, najbrž si ni niti mi-
slil, da bo to park »spomina in tovari-
štva,« ki bo učilnica na prostem za di-
jake srednješolskega centra iz »novej-
še« ptujske zgodovine. O smiselnosti
tega posega oz. odločitve ni potrebno
izgubljati besed, gotovo pa je, da ob
Mostju ne potrebujemo v občini še
enega parka te vrste.
Dvomiti velja, da bo Ptuj s tako
prostorsko urejevalno politiko prišel
med Unescovo dediščino in postal
center celinskega turizma mlade drža-
ve Slovenije. Zal so na Ptuju vredni
kulturni pomniki še iz časov Avstro-
Ogrske in še starejši... Veliki sloven-
ski arhitekt Jože Plečnik je bratu leta
1898 s svojega študijskega potovanja
po Italiji pisal: »Staro tu — čez vse
lepo, kar je novo tam — vse povpre-
čno.« Ce pa želimo to stvar na Ptuju
preseči, se bomo morali stvari lotiti
celostno z lastnimi — domačimi stro-
kovnjaki s področja arhitekture, kra-
jinske arhitekture, umetnostne zgodo-
vine, etnologije itd., jih združiti v sku-
pino in jim zadati to nalogo.
Miran Krivec
V toplice po zdravje
Sodobno življenje ima žal tudi slabosti. Delo v specialnih industrijskih
obratih, celodnevno sedenje v pisarni, anomalije v rasti in ne nazadnje promet-
ne nesreče privedejo veliko Ptujčanov in drugih tudi na zdravljenje v Ptujske to-
plice.
Tudi meni je dolgoletno delo za mizo zapustilo bolečine v vratnem delu
hrbtenice in glavobol. Splošni zdravnik meje napotil k dr. Bojničevi na fiziote-
rapevtski oddelek Ptujskih toplic. Zelo lepo me je sprejela, kljub vsemu pa sem
na terapijo čakala dober mesec, saj je bolnikov veliko.
Deset dni, kolikor je terapija trajala, sem se srečevala in pogovarjala s »sotr-
pini.« Tako s skupinsko telovadbo kot z individualnimi vajami smo bili vsi iz-
redno zadovoljni. Posebno se zahvaljujemo fizioterapevtkam, ki so nas prijetno
vodile k boljšemu počutju.
Menimo, da imajo tujske toplice vse možnosti za nadaljnji razvoj zdravili-
škega turizma, in jim želimo čim več uspeha.	Hvaležni pacienti
TOPOVSKA KRMA
v NEMŠKI
VOJSKI
ODMEVI IZ DOMAČIH KRA-
JEV
Vsi fantje so si z domačimi in z
znanci, predvsem pa z dekleti
redno dopisovali. Redki so dobi-
li tudi kak obisk iz domačega
kraja. Tako smo bili razmeroma
na tekočem o dogajanjih v do-
mačem okolju, čeprav s precejš-
njo zamudo, tudi o tistem, o če-
mer so ljudje le šepetali. Take
novice so posamezniki zaupali le
tistim, ki so jim sami zaupali.
Nekaj primerov:
Kukovec, doma nekje pri Vur-
bergu, je dobil od doma pismo.
Ko ga je prebral, je postal zamiš-
ljen in žalosten. Šele po nekaj
dneh smo iz njega izvrtali, da je
zaskrbljen zaradi strica, ki mu
baje nekateri grozijo s smrtjo za-
radi tega, ker je bojda on izdal
Nemcem Franca Osojnika. Šlo je
za primer, ko je Franc Osojnik
prišel s Pohorja in se 29. decem-
bra 1942 zadržal na kolinah pri
znancu Francu Krambergerju v
Krčevini pri Vurbergu, kjer je bil
izdan in ustreljen
O tem so nekateri iz ptujske
okolice bili seznanjeni že prej. O
Francu Osojniku so nekateri ve-
deli povedati, da so ga nemški
policisti ustrelili, ko je sedel za
mizo, drugi, da takrat, ko se je s
skokom skozi okno poskušal re-
šiti, in tretji, da je padel pod ra-
fali na vežnem pragu. Kukovec
pa ni mogel razumeti, kako je
mogel biti njegov stric tako po-
del, da ga je izdal.
Zgodbe o podvigih Franca
Osojnika sem potem od fantov iz
ptujske okolice rad poslušal. Zla-
sti o pretepih na veselicah in že-
gnanjih, po o nastajanju verman-
šafta v Vintarovcih, kjer je Osoj-
nik hotel biti prvi, pa so ga baje
javno izključili. Tedaj je pono-
vno odšel, zažugal s pestjo in za-
klical: »Še boste pomnili Osojni-
ka!« In res so ga pomnili. S svo-
jo četo je bil strah in trepet v Slo-
venskih goricah, ne samo Nem-
cev, temveč vseh, ki so z njimi
sodelovali. Ko je četa zaradi iz-
daje padla (8. avgusta 1942 v
Mostju), se je Osojnik rešil, od-
šel k partizanom na Pohorje in
od tam prihajal kaznovat izdajal-
ce. Približno tako so pripovedo-
vali dobro obveščeni fantje in
ugibali, ali se bo našel kdo, ki bo
prav tako korajžen, kot je bil
Osojnik. S Kukovcem pa smo za-
radi strica sočustvovali.
Tisti, ki so bili doma bliže Po-
horju, so tudi kmalu zvedeli, da
so Nemci na Pohorju pobili vse
partizane. Bili so baje zbrani v
dobro skritem zimskem taboriš-
ču, pa jih je nekdo izsledil in iz-
dal. To je bil padec prvega Po-
horskega bataljona 8. januarja
1943. eden od fantov je tudi
osebno poznal Šarha.
Spričo takih novic, podkre-
pljenih s pisanjem obeh nacisti-
čnih časnikov, ki sta izhajala v
Mariboru, smo bili močno potrti
in se spraševali, ali je s tem res
do kraja zadušen boj za svobodo
na Spodnjem Štajerskem.
Nekako v tistem času mi je
Križanič pokazal neko nemško
revijo. V njej je bila reportaža o
Draži Mihajloviču, četniškem
komandantu, ki »sovraži Nemce,
še bolj pa sovraži komunistične
bandite«. Poleg Mihajlovičeve
fotografije je bil objavljen tudi
posnetek iz Hercegovine, kjer če-
tnik in nemški vojak s puškama v
rokah skupno iščeta »komunisti-
čne bandite«. Po spominu nava-
jam dve zanimivosti, ki sem si jih
zapomnil iz tiste reportaže: »Ko-
munistične bande na Balkanu
usmerja Kominterna, neposred-
no pa jih vodi neki Ribar, odve-
tnik iz Beograda. Po hrvaških
gozdovih pa straši »banden ha-
uptling«, imenovan Tito, ki je bil
rdeči narednik v španski drža-
vljanski vojni«.
Ko sem po vojni poskušal
vzporejati dogodke iz zgodovine
NOB s pisanjem v tisti reportaži
o Mihajloviču, sem domneval.
da je nastala v času Bitke na Ne-
retvi. Tedaj tega sicer nismo ve-
deli, toda v reportaži so bili opisi
bojev tudi med četniki in »ko-
munističnimi bandami«.
Vse, ki smo se zanimali za os-
vobodilni boj v domovini, je vse-
bina tiste reportaže močno prese-
netila. Do tedaj smo bili prepri-
čani, da je četništvo in partizan-
stvo v glavnem eno in isto. Toda
tu je pisalo, da se četniki in parti-
zani bijejo med seboj in celo s
fotografijami je bilo dokumenti-
rano, da četniki sodelujejo z
nemškimi vojaki. Kaj je resnica,
kaj propaganda? O tem smo v
ožjih skupinah večkrat razpra-
vljali. Ce bi se četniki resnično
bojevali proti Nemcem, ti ne bi o
njih tako »objektivno« pisali, saj
so znali še kako zlivati gnojnico
na pripadnike poljskega osvobo-
dilnega gibanja in na degoliste,
da o ruskih partizanih niti ne go-
vorimo. Sklepali smo torej, da je
v tistem pisanju nekaj resnice in
da tiha nasprotja med Angloa-
meričani in Sovjeti odsevajo tudi
v jugoslovanskem osvobodilnem
gibanju, zlasti med Srbi.
NENADNO NA DOPUST
Čeprav smo bili šele sredi iz-
vajanja programa usposabljanja,
je v aprilu nenadoma prišel na-
log za 14-dnevni dopust vseh, ki
so bili vpoklicani v decembru.
Torej je ta nalog zajel tudi nas
Slovence, čeprav smo usposa-
bljanje začeli od začetka.
Razumljivo, da je novica vse
vzradostila. Navodilo, da je na
dopust treba iti v paradni unifor-
mi, je pri večini — ne glede na
odnos do nacizma — vzbudila
neko nečimrnost. V vojaški kan-
tini si je večina kupila polakira-
ne jermene s svetlimi zaponkami
in razne barve obeske, ki so jih
smeli nositi navadni vojaki. Tako
smo 11. aprila odšli na vlak proti
jugu precej našemljeni. Doma so
ljudje, ki se niso spoznali na vo-
jaške znake in stopnje, celo spra-
ševali, ali smo »podoficirji«. _
Doma se mi je zdelo, da se je v
miselnosti ljudi v teh nekaj mese-
cih spet precej spremenilo. Nič
več posebnega strahu pred izse-
ljevanjem, zapiranjem in strelja-
njem. Zato pa večji strah pred
vojno in grozotami, ki jih bo pri-
nesla vojna. To so spodbujala
neka stara prerokovanja, med
drugim tole:
Kdaj veliko noč bo Marko dal,
svet' Anton pa binkoštval,
Janez molil svet' telo kleče,
tedaj bo vpil celi svet — gorje!
Res je bila leta 1943 velikono-
čna nedelja 25. aprila, to je na
markovo, binkošti 40 dni pozne-
je, to je 13. junija — god Antona
Padovanskega, deset dni za tem
pa je praznik sv. rešnjega telesa
ali telovo^ to je ob godu Janeza
Krstnika, ko praznujemo tudi
kresno noč in začetek poletja.
V Halozah tudi revščina ni bi-
la tako vidna kot prej. Tisti, ki
niso bili vpoklicani v redno voj-
sko, so lahko dobili zaposlitev.
Kdor se ni prostovoljno zaposlil,
ga je preganjal urad za delo, tudi
s pomočjo policije. Revnejši
svojci vpoklicanih v vojsko so
prejemali denarno podporo in ži-
vilske nakaznice. Nekoliko slab-
še je bilo z nakaznicami za obla-
čila in obutev. To so ublaževali
ljudje iz mest — ne samo z ob-
močja Spodnje Štajerske, posa-
mezni prekupčevalci so prihajali
celo z Dunaja — ki so staro oble-
ko in obutev zamenjevali za živi-
la, najraje za mast in meso.
Črnim prerokbam navkljub so
ljudje na našem območju med
vsemi vojnimi leti preživeli leto
1943 še najbolj »mirno«, saj so
bojišča bila še daleč od njih.
Ko že omenjam stare prerok-
be, naj opišem še en dogodek.
Na velikonočno soboto pop^old-
ne je bil pri farni cerkvi v Žeta-
lah običajni obred Kristusovega
vstajenja. Navadno je bila proce-
sija dalje naokoli, sedaj pa je bi-
la zaradi onemoglosti župnika,
ki ga Nemci niso izselili prav za-
radi onemoglosti, samo okoli
cerkve.
Večina mlajših moških in fan-
tov se je zunaj cerkve zbirala
okoli dopustnikov — nemških
uniformirancev, saj je večina ti-
stih, ki so bili vpoklicani decem-
bra, bila tedaj na dopustu.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 7. november 1991
NASVETI - 11
Poti odraščanja
1. nadaljevanje
Mnoge starše skrbi, kako naj poslušajo, da
bodo otroci z njimi govorili.
Primeri, ko otroci puščajo starše v popolni
nevednosti o tem, kaj se v njih dogaja, niso
izjemni. Otroci se nauče, da jim nič ne koristi
ali da jim celo škoduje, če se s starši odkrito
pogovarjajo. Taki starši zamudijo veliko pri-
ložnosti, ob katerih bi lahko otrokom poma-
gali reševati njihove stiske in probleme. Za-
kaj toliko otrok odpiše svoje starše pri reše-
vanju lastnih problemov? Zakaj otroci ne go-
vorijo o stvareh, ki jih mučijo? Zakaj je tako
malo staršev, ki lahko res pomagajo svojim
otrokom? Zakaj lahko otroci govorijo s po-
klicnimi svetovalci, ne pa s svojimi starši?
Ena najosnovnejših prvin, ki nam daje od-
govor na to je govorica sprejemanja - aktiv-
nega poslušanja ali ZAUPANJA V SOČLO-
VEKA tudi v OTROKA ali ZAKONCA in
seveda tudi v STARŠA.
Če smo sposobni svoje otroke sprejemati,
jim zaupati in jim to tudi pokazati, lahko po-
stanemo svojim otrokom izredni pomočniki
pri reševanju njihovih problemov. Sprejema-
nje drugega takšnega, kot je, je bistveni de-
javnik pri ohranjanju vsakega razmerja, v ka-
terem drugi človek raste, se razvija, se ustvar-
jalno spreminja, se uči reševati svoje težave,
zboljšuje svoje duševno zdravje, postaja pro-
duktivnejši in ustvarjalnejši. To je sicer pre-
prosto: če neki človek čuti, da ga drugi resni-
čno sprejema takšnega, kot je, postane svo-
boden in začne premišljevati, kako bi lahko
postal drugačen. Otrok, ki bo čutil, da ga
sprejemamo takšnega, kot je, z njegovimi do-
brimi in slabimi stranmi vred, se nam bo zau-
pal, če ga bomo le PRIPRAVLJENI POSLU-
SATI. Nikar kar naprej ne pridigajmo, mora-
lizirajmo, zapovedujmo, opozarjajmo — to
so sporočila, ki izražajo NESPREJEMANJE.
Saj si tudi sami ne želimo, da bi se nenehno
kdo enako obnašal do nas. Nikar neprestano
nečesa ne prepovedujmo, ne žalimo ali celo
sramotimo otroka, da ne bodo naši otroci mi-
slili o nas enako, kot pravi 13-letno dekle, ki
seje ravnokar začela upirati staršem in njiho-
vim vrednotam. Tako pravi: »Starši mi ne-
prenehoma pripovedujejo, kako slaba sem,
kako sem neumna, kako neumne so moj«
ideje, kako malo mi lahko zaupajo. Potem
preprosto počnem stvari, ki jim niso všeč. Če
že verjamejo, da sem slaba in neumna, lahko
to delam tudi naprej.«
Najpomembnejši učinek sprejemanja je
otrokovo občutje, da je ljubljen. Čutiti se
sprejetega pomeni čutiti se ljubljenega. Ob-
čutek sprejetosti pospešuje telesno in duše-
vno rast. Starši morajo govoriti z otroki, nji-
hovi otroci potrebujejo pogovor, saj jim le-ta
ohranja živ in globok odnos s starši. Prepro-
sto odprimo vrata svoje notranjosti, svoje du-
še in prisluhnimo — poslušajmo, kaj nam ho-
če otrok povedati. S takim odpiranjem vrat
sprejemamo otroka kot osebnost, saj mu v bi-
stvu povemo:
-- Pravico imaš povedati, kar občutiš.
—	Spoštujem te kot osebnost — s tvojimi
mislimi in občutji vred.
—	Tudi od tebe se lahko nekaj naučim.
—	Resnično bi rad poslušal tvoje mnenje.
—	Tvoje misli so tako dragocene, da jih je
vredno poslušati.
—	Zanimaš me.
—	Želim se pogovarjati s teboj, da te lahko
bolje spoznam.
Ali se sami ne odzivamo na taka stališča
prav tako z ugodjem?
Prisluhnimo primeru aktivnega poslušanja
med očetom in sinom:
Sin: »Ne boš verjel, oče, prišel sem v roko-
metno moštvo.«
Oče: »No, tega si pa najbrž vesel.«
Sin: »Pa še kako.«
Še primer aktivnega poslušanja med oče-
tom in hčerko:
Hči: »Oče, kaj ti je bilo všeč pri dekletih,
ki si bil še mlad? Kaj je bilo tisto, zaradi če-
sar si imel rad kakšno dekle?
Oče: »To se sliši, kot da bi ti premišljevala,
kaj mora biti na tebi, da te bodo fantje mara-
li. Ali to drži?«
Hči: »Ja, to drži. Zdi se mi, da me ne ma-
rajo, pa ne vem zaradi česa.«
V obeh primerih so starši razumeli, kaj se
dogaja v otrokovi notranjosti. Njihovo pra-
vilno razumevanje je pritrdil otrok z odgovo-
rom. Aktivno poslušanje omogoča reševanje
problemov tudi za otroka. Vemo, da lahko
človek reši probleme bolje če jih premisli in
če se lahko z nekom o njih pogovori. Kadar
se starši pritožujejo, da jih otroci ne posluša-
jo, velikokrat lahko stavimo, da tudi starši ne
poslušajo svojih otrok.
Pri metodi aktivnega poslušanja moramo
biti pozorni na naslednje:
—	Aktivno poslušanje si moramo želeti.
—	Pripravljeni moramo biti pomagati.
—	Sposobni moramo biti sprejeti otrokova
občutja.
—	Pripravljeni moramo biti na medseboj-
no zaupanje, predvsem zaupati v otrokove
sposobnosti.
—	Zavedati se moramo, da so občutki pre-
hodni.
—	Svojega otroka moramo biti pripravlje-
ni obravnavati kot odraslega — nekoga, ki je
ločen od nas.
Marta Tuš, prof. pedagogike
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dober den. Toto pismo sen van napisa 31. oktobra, en den pred dne-
ven mrtvih. To je pač den, ob keren se spunimo vseh, ki so bih, pa jih ne-
ga več med nami. To je den. ke se spunimo tistega meni simpatičnega
pregovora: »Gnes smo, jutri nismo, tak nam provi sveto pismo . . .!« Je
pač tak, da s tistin dnevom, gdo se rodimo, začnemo tudi vmirati. Teta
Matilda s koso pač pride in naredi svojo — zdaj si, zdaj nisi... Pa pusti-
mo smrt pri miri. rajši si kaj bolj živlejnskega pogučimo:
Jebal ga na toplo peč, vuni je tak mrzlo, ke so pre snoči vsi /tiči v
lukjah trdi bili in jin je tudi perje zmrznolo . . . Vete, to je skoro glih tak.
kak provi v naši vesi en stori borec Gustek, ki je dja skoz prvo in drugo
svetovno vojno. Bija je tudi na ruski fronti in un tak pripoveduvle: »Bila
je zima. tak ke je vse škripalo in cvililo. Če si .ša lulat. se ti Je takoj led na
pimpeka nareda, če si pluna, pa je tudi naenkrat vse še v lufti zmrznolo.
Seveda pa smo bili najboj veseli, da so sredi tiste najhujše zime tudi kro-
gle od topov in pušk v lufti zmrznole in pale na zemlo šele spomlodi, gdo
se je malo ozračje od talilo . . .«
Vidite, tak provi Gustek. Jaz pa provin, da bi bilo lepo, če bi v lufti
zmrznole tudi vse krogle in rakete na Hrvašken. .še najboj koristno pa bi
bilo. če hi se obrnole nazaj k tistin. ki ubijajo nedužne Udi in rušijo hiše.
Saj to neje več nikumi podobno. Svet še tokšnega vandalizma neje vida,
žalostno pa je, da Evropa in Amerika vsaj do totega cajta, kaj jaz toto
pismo pišen. nič pametnega ne ukrepleta. Toti mirovni sporazumi so sa-
mo pesek v oči tistin, ki trpijo.
Kak pa kaj s tolari virtite? Vena ste že čuli, kaj pomenika kratica TO-
LAR — Teritorialna Obramba Lovi Andrija Rašeta. To mi je poveda Or-
fejček s ptujskega radija. Pa srečno. Vaš LUJZEK.
Komisija za imenovanje naselij
in ulic v občini Ptuj
predlaga . . .
Komisija za imenovanje naselij in ulic v občini Ptuj, ki ie bila imenovana
na 26. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj dne 23/1-1991, je dobila na-
logo, da preuči stanje imen ulic in naselij v občini Ptuj, obravnava predložene
fiODude in predloge za preimenovanje ter pripravi strokovno utemeljen pred-
og, ki bi ga po izvedeni javni razpravi obravnavali in sprejeli zbori občmske
skupščine.
' Člani komisije smo kmalu spoznali, da naloga, ki nam je bila zaupana,
ni enostavna in daje tudi ne bo mogoče končati v enem zamahu. Na to nas
je navajalo že dejstvo, da zaseda Ptuj s 43 % ulic poimenovanih po NOB-ju
m povojni socialistični izgradnji eno prvih mest med tistimi, pri katerih je
po 45. letu prevladoval predvsem enostranski vidik preimenovanja ulic. Re-
zultati v maju in juniju opravljene ankete so potrdili naše prepričanje, da se
ie spreminjanja potrebno lotiti strpno, postopoma in predvsem strokovno,
brez vplivanja takšne ali drugačne dnevne politike. Ne nazadnje je anketa
opozorila, da je treba pri tem upoštevati tudi materialno plat, saj gredo vsi
stroški za označevanje ulic in naselij ter spreminjanje osebnih dokumentov
v breme proračunske blagajne. Pri tem nam je skorajšnja zamenjava oseb-
nih dokumentov kot posledica osamosvajanja Slovenije po eni strani »kot
naročena«, po drugi pa nas sili v hitre rešitve, za katere se bojimo, da ne bi
bile dovolj pretehtane in bi utegnile povzročiti zmedo in nove probleme.
Prav zato smo se odločili, da bomo celotno problematiko preimenovanja
ulic in naselij zaradi njene obširnosti in pomena obdelovali v nekaj zapo-
rednih fazah.
Glede na pomen Ptuja kot najstarejšega slovenskega mesta in spozna-
nja, da so tudi imena ulic del njegove kulturne podobe in podoba njegove-
ga razvoja, naša odločitev, da v 1. fazi obravnavamo imena ulic v starem
mestnem jedru Ptuja, seveda ni zgolj slučajna. Poleg preimenovanj ulic v
ožjem centru mesta obravnavamo v I. fazi tudi preimenovanja nekaterih v
anketi najbolj izpostavljenih imen ulic izven mestnega sredisča in proble-
matiko združevanja primestnih naselij s Ptujem, ki je že dalj časa prisotna
in jo tudi zaradi neposrednega vplivanja na imenovanje ulic dajemo med
predlogi na prvo mesto. Komisija je o navedeni problematiki, ki io predsta-
vlja kot 1. fazo svojega dela, organizirala več razgovorov s strokovnjaki s
področja kulture, zgodovine in s predstavniki krajevnih skupnosti mesta
Ruja. Na teh razgovorih, čeprav ne prav dobro obiskanih, je bilo danih pre-
cej pobud in nasvetov, ki so večji del že vključeni v pričujočem predlogu.
1.	ZDRUŽEVANJE NASELIJ S PTUJEM
Naselje Ptuj obsega območje, ki je identično z mejami katastrske obči-
ne Ptuj. Z intenzivnim razvojem in izgradnjo v zadnjih desetletjih je postala
njegova meja s primestnimi naselji dejansko zbrisana oz. nevidna. Nastalo
je praktično eno samo naselje — mesto Ptuj. Administrativne rešitve niso
sledile temu razvoju, zato komisija predlaga, da se ukinejo ii^združiio s Ptu-
jem naslednja naselja: Vičava, Ore^e, Krcevina pri Ptuju, Stuki, Kabelčia
vas. Nova vas pri Ptuju, Rogoznica, Zabjak, Budin^ Brstje in del Hajdine, ki
spada v KS Ivana Spolenjaka (ob Mariborski in Draženski cesti).
Tako razširjeno naselie oz. mesto Ptuj bi obsegalo območje, ki ga da-
nes pokrivajo mestne KS (z izjemo naselja Spuhlj^ in del območja KS Ro-
goznica (naselja Rogoznica, Nova vas pri Ptuju, Zabjak), kar je nkrati ob-
močje, ki M pokrivajo katastrske občine Ptuj, Krčevina pri Ptuju, Nova vas
pri Ptuju, Rogoznica, Brstje in del kat. občine Hajdina.
Ker pomenijo vsa imena naselij svojevrstno zgodovinsko vrednoto, si
bo komisija prizadevala, da bi se ukinjena imena naselij ohranila v imenih
ulic in bodočih mestnih četrti v okviru bodoče mestne občine.
2.	PREIMENOVANJE ULIC
a) Staro mestno jedro
Komisija zastopa stališče, da naj bi se nekaterim ulicam v starem delu
mesta ali vrnila njihova stara imena ali pa določila nova, ki bodo bolj
poudarjala njegovo zgodovinsko preteklost in njegov današnji pomen
mesta oz. sedeža bodoče mestne občine.
al Bezjakova ulica se preimenuje v Slomškovo ulico. Ulica od 1953 nosi
sedanje ime. Od leta 1919 do 1953 seje ulica že imenovala po Anto-
nu Martinu Slomšku (1800— 1862), lavantinskem škofu, pesniku in
publicistu, narodnem preroditelju, velikemu borcu za pravice slo-
venskega naroda. Komisija precllaga vrnitev starega imena.
a2. Trg svobode se preimenuje v Minoritski trg.
Od 1919 do 19.'>1 je trg že nosil predlagano ime, zato komisija pred-
laga vrnitev starega imena.
a3. Titov trg se preimenuje v Plečnikov trg in Novi trg
Plečnikov trg — poznanem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku
(1872—1959) — bi se imenoval del, ki obsega prostor tržnice (avtor
tudi Plečnik) do banke in kmetijske zadruge.
Novi trg bi se imenoval drugi del sedamega Titovega trga, ki obsega
prostor pred Blagovnico in Volanom. Ta del je dejansko nov oz. vri-
njen v staro mestno iedro, zato predlagamo ime Novi trg.
a4. Trg mladinskih brigad se preimenuje v Mestni trg oz. v FTorjanov trg
(varianta)
Pred 2. svetovno vojno seje trg imenoval Florjanov trg, do leta 1956
pa Kvedrov trg.
Zaradi mestne niše (magistrata), ki je na tej lokaciji, in glede na raz-
voj bodoče mestne očbine se komisija z večino glasov bolj nagiba k
imenu Mestni trg.
a5. Srbski trg (od 19) predlagamo da se ukine, ker nima več funkci-
ie trga, podaljšata se Raičeva in nova Slomškova ulica.
a6. Hrvatski trg (od 1919) - predlagamo, da se ukine, ker nima več
funkcije trga, podaljšata se Murščeva (sedanja Muršičeva ulica) in
Dravska ufica.
a7. Slovenski trg (od 1919) se preimenuje v Glavni trg oz. ostane Sloven-
ski trg (varianta)
Do leta 1919 je trg že nosil predlagano ime. Komisija z večino gla-
sov podpira predlog za preimenovanie v Glavni trg.
a8. Ulica heroja Lacka (od 1953) — komisija predlaga, da ulica ohrani
sedanje ime oz. se preimenuje v Llico Viktorina Ptujskega (varianta)
Komisija z večino glasov podpira predlog, da sedanje ime ostane.
V sedanji Lackovi ulici je bil v času NOB-ja (1941 — 1945) sedež
ptujskega gestapa (Brenčičeva hiša), kjer so nemški nacifašisti prete-
pali in mučili zavedne Slovence, ki so se odločili, da se uprejo oku-
patorju in, predvidenemu genocidu nad slovenskim narodom
»Spodnje Štajerske«. Pred omenjeno hišo je bil sramoten in oplju-
van narodni heroj Jože Lacko, ki so mu gestapovci obesili okrog
vratu ploščo s poznanim napisom: »Ich bin Morder und Banditen-
fiihrer J. Lacko«. Mnogi zavedni Slovenci so od tukaj bili poslani v
smrt in ustreljeni kot talci oz. pregnani v taborišče smrti.
Viktorin Ptujski (250—303) — bil je na današnjem slovenskem
ozemlju prvi latinsko pišoči avtor in je tako v naših krajih začetnik
književnosti. Največkrat je pisal komentarje k Svetemu pismu, v an-
tični filozofiji pa je znan z svojimi naravoslovnimi prvinami z misli-
jo, da človek tudi naravo soustvarja. Tako gre za pomembnega F^uj-
cana, ki so si ga kot svetnika nekaj časa lastili celo Francozi, dokler
se m njihova pomota pojasnila. Pod cesarjem Dioklecijanom je
podlegel preganjanju in umrl mučeniške smrti leta 303, verjetno v
Ce ti se javna razprava odločila za variantni predlog, predlaga ko-
misiia, da se po Lacku poimenuje ena od ulic v Rogoznici.
a9. Pletarska ulica (od 1945) se preimenuje v Llico V iktorina Ptujskega
ali Ulico kneza Koclja
Knez Kocelj — knez Spodnje Panonske, kamor je v 9. stoletju spa-
dalo tudi ptuisko ozemlje.
a 10. Muršičeva ulica se preimenuje v Murščevo ulico.
Od 1919 se ulica imenuje po Josipu Muršcu (^1807—1895), duhovni-
ku. publicistu in narodnemu delavcu. Predlog pomeni popravek
slovnične napake.
b) Ulice zunaj mestnega jedra
bi. Slomškova ulica oz. celotno naselje Vičava se preimenuje v ulico Vi-
čava
Zaradi vrnitve imena v staro mestno jedro se mora sedanja Slomško;
va ulica preimenovati. Ker se predlaga tudi ukinitev imen naselij, ki
so s Ptujem dejansko povsem stopljena, predlaga komisija, da celot-
no današnje naselje Vičava (8 ulic)^ostane ulica Vičava. S tem pred-
logom se ukiniajo Skrabarjeva, Ferkova, Kettejeva, Kosovelova,
Slomškova, Murnova in Tomšičeva ulica ter Cesta Olge Meglič. Ve-
čina ukinjenih imen bi se v naslednjih fazah preimenovanj uporabi-
la v drugih delih Ptuia.
b2. Cesta kurirj^ev NOV fod 1974) se preimenuje v Cesto skozi Orešje
Zaradi predlagane ukinitve naselja Orešje predlagamo, da se ime
Orešje ohrani v imenu ulice.
b3. Aleja bratstva in enotnosti — (od 1975) se preimenuje v Pot v toplice
Pojem bratstva in enotnosti je izgubil nekdanji »sijaj«.
b4. Ulica 25. maja (od 1982) se preimenuje v Titovo unčo
Ker se v mestnem jedru predlaga ukinitev Titovega trga, meni komi-
sija, da naj bi se po Titu imenovala ulica v novem delu Ptuja.
b5. ulica Borisa Kraigherja (od 1974) se preimenuje v Kraigherjevo ulico
Ulica bi se tako poleg Borisa Kraigherja (1914 -1967, gospodar-
stvenika, politika) imenovala tudi po njegovem očetu Alojzu Kraig-
herju (18/7 - Gradišče v Slovenskih goricah - 1959), slovenskem
pisatelju in dramatiku; drama Školjka, roman Kontrolor Skrobar.
b6. Ziherlova ploščad (od 1977) se preimenuje v Rimsko ploščad
Zaradi arheoloških izkopanin iz obdobja rimskega Poetovia (rimska
peč) predlagamo preimenovanje v Rimsko ploščad.
b). Ulica 5. prekomorske brigade se preimenuje v Ulico 5. prekomorske
Ime ulice ali naselja naj ni imelo največ 25 znakov (s presledki vred)
zaradi računalniških obdelav, zato predlagamo skrajšanje sedanjega
imena.
3. POSTOPEK
Komisija predlaga, da se na osnovi obstoječe zakonodaje in napotkov
republiške komisije za standardizacijo zemljepisnih imen izvede združeva-
nje naselij in preimenovanje ulic po naslednjem postopku:
—	z objavo predloga v Tedniku se pričenja javna razprava in traja ves no-
vember
~ nosilci javne razprave so mestne KS m KS Rogoznica
-	predlogi se obravnavajo na sejah zborov občanov in svetov KS, ki se jih
udeležujejo člani komisije
potem ko preime komisija pisna stališča svetov KS in javne razprave, iz-
dela osnutek "odloka, ki nai bi ga po možnosti že v decembru obravnava-
la Skupščina občine Ptuj, ki o predlogu dokončno odloči.
Komisija pričakuje, da se bodo občani Ptuja v na^irši javni razpravi izre-
kli o imenih svojih ulic in o razširitvi svojega mesta. Razprava naj bo strpna,
konstruktivna. Komisija je dala svoje predloge, ni ga s tem rečeno, da se skozi
javno razpravo ne bi dalo dobiti boljših. Ovseh vaših predlogih bomo razpra-
vljali in iih poskušali čimbolj upoštevati. Ce že ne v tej, pa v naslednjih fazah,
ki bodo kmalu sledile.
Komisija za imenovanje naselij
in ulic v občini Ptuj
V vrtu
v SADNEM VRTU je v naših
ekoloških razmerah med vsemi
sadnimi vrstami najbolj razširje-
na jablana. Pedološke in klimat-
ske razmere dajejo štajerskim ja-
bolkom posebno značilnost ka-
kovosti, zaradi njihove pestre ke-
mične sestave pa sodijo po pre-
hrambeni vrednosti med najbolj
cenjeno sadje.
Jablana zahteva zmerno pod-
nebje. Ne ljubi visokih poletnih
temperatur in hudih zim, všeč pa
ji je vlažno ozračje. Očesa in cve-
tni popki jablane prenesejo do
— 30° C, korenine pa, ki so ob-
čutljivejše, do — 15° C. Na vlago
ni posebno občutljiva, dobro pa
prenaša tudi sušo, zlasti če je
vzgojena na močno rastočih pod-
lagah. Čeprav je kakovost in bar-
vitost plodov odvisna od obilice
sončne svetlobe, plodovi dobro
dozore tudi v senci. Vetrovne le-
ge niso priporočljive, ker je tam
ob cvetenju slabša oplodnja. Ja-
blani prijajo peščene in srednje
težke ilovice, s primerno izbiro
podlage in sorte pa lahko izko-
riščamo različne vrste zemlje. Bi-
ti mora le dovolj globoka, po re-
akciji pa za spoznanje zakisana.
Jablani torej podnebje in zemlja,
ki ju imamo na Štajerskem, po-
vsem ustrezata.
Ker v vrtu sadimo sadno dre-
vje predvsem za svoje potrebe,
izbiramo sorte jablan, katerih
zrelost se zvrsti tako, da so nam
na voljo vso sezono in so dovolj
vzdržljive za hrambo prek zime.
Po sadnem izboru si od glav-
nih sort slede summerred, ki zori
že prve dni avgusta, elstar, jona-
gold, zlati delišes, gloster in ida-
red, ki zori oktobra in skladiščno
vzdrži vse do junija. Od postran-
skih sort vista bella zori že konec
julija, slede pa ji jerseymac, kok-
sova oranžna reneta, melrose,
mutsu. Od starih sort so še vedno
priznane in priporočene kot naj-
zgodnejša beličnik, slede pa ji, če
jih navedemo le nekaj: šarlamov-
ski, grafenštajnc, zlata parmena,
lepocvetka, kanadka, boskopski
kosmač, ananasova reneta, carja-
vič, krivopecelj, mošancelj, šam-
panjska reneta, ontario ter naj-
poznejša in najtrpežnejša bobo-
vec.
Drevesnice na Štajerskem se
po svojem proizvodnem progra-
mu tako dopolnjujejo, da bomo
pri pravočasni in dovolj zgodnji
izbiri zagotovo zadovoljeni.
Če je v BIVALNEM VRTU
trata še pred slano prerastla, jo
še zadnjič pokosimo, s tem da re-
zišče na kosilnici za eno stopnjo
povišamo. Pokošeno travo je tre-
ba skrbno pograbiti in jo kompo-
stirati. Populimo in spodrežemo
tudi morebitni plevel. Po prvi je-
senski slani je pričelo odpadati
listje drevnin. Sproti ga grablja-
mo in enako kot travo komposti-
ramo. Če smo med letom imeli
težave z rastlinskimi boleznimi
in škodljivci, je listje bolje sežga-
ti. Na njem so se namreč na zimo
pripravile razne zalege škodljiv-
cev in bolezni. Vse te ostanke
moramo s travišča odstraniti, si-
cer tam gnijejo, travna ruša pa
propade, nastanejo prazne lehe,
v katerih se prihodnje leto kaj hi-
tro razvijejo širokolistni pleveli,
kot so ose, kislica, regrat, ščavje,
peteroprstnik in mnogi drugi, ki
jih bomo le s trajnim, napornim
delom izločevali, vendar enotne-
ga travišča zlepa ne bomo več
dosegli.
Rastline, ki so občutljivejše na
mraz, pokrijemo s šoto, prepere-
lim gnojem ali smrečjem. Zimze-
lenih rastlin v nobenem primeru
ne pokrivajmo z listjem drevnin,
ker to ne samo da je okuženo z
rastlinskimi glivičnimi bolezni-
mi, temveč razpada tako, da gni-
je, to pa je za vse okrasne rastli-
ne, ki jih na vrtu gojimo, škodlji-
vo in večina od njih pod listjem
propade.
Zimskih krizantem, ki prezi-
mujejo na prostem, ne delimo in
presajamo v jeseni, temveč šele
spomladi. Če rastejo na izposta-
vljeni hladni legi, jih bomo naj-
bolje zaščitili pred pozebo tako,
da jih porežemo nekaj centime-
trov nad zemljo, štrcije osipamo
s šoto, in da je ne bi raznesel ve-
ter, jo pokrijemo s smrekovimi
vejami.
V ZELENJAVNEM VRTU
mora oktobra sajena zimska so-
lata sedaj dobiti varovalno ode-
jo, zlasti če je sajena na bolj iz-
postavljenih in proti vetrom ne-
zaščitenih legah. Za zaščito se bo
najbolje obneslo smrekovo veje-
vje, saj gosto poraščene vejice z
igličevjem rastlino dobro obva-
rujejo pred neposrednim mra-
zovjem, pa tudi smola, ko jo igli-
ce vsebujejo, preprečuje gnitje,
ki bi listom in solatnemu steblu
ter korenini močno škodovalo.
Če nameravamo spomladi sa-
diti nov nasad belušev ali špar-
geljnov in hrena, je priporočljivo
še v jeseni, preden zemlja zmr-
zne, zemljišče globoko prekopati
ali zrigolati. Prekopljemo za dve
lopati globoko, ob tem pa v dno
brazde nasipljemo 10 cm debelo
plast dobro preperelega hlevske-
ga gnoja ali komposta. Po povr-
šini brazde sedaj ne ravnamo,
temveč jo pustimo delovanju
zimske zmrzali.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, 8. in 9.
ter 17. in 18. novembra, zaradi
korenine 10., 13. in 14. novem-
bra, rastline zaradi ploda, torej
sadno drevje, 11. in 12. ter od 19.
do 21. novembra, rastline zaradi
cveta in zdravilna zelišča 15. no-
vembra.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - TY SPOREDI
7. november 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 7- november 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
7. november 1991 - TEDNIK
V Spuhlji odprli salon pohištva
v soboto so v Spuhlji 79 a
odprli sodoben trgovski lokal —
salon pohištva, v katerem boste
našli pohištvo za opremo kuhinj,
jedilnic, spalnic, predsob, dnev-
nih in otroških sob, kopalnic in
pisarn. Novi podjetnik Janez
Smigoc bo s sodelavcem Bran-
kom poskrbel za svetovanje, do-
stavo in montažo kupljenega po-
hištva. Kupci lahko izbirajo med
izdelki priznanih slovenskih pro-
izvajalcev pohištva, s pomočjo
posrednikov pa bodo skušali za-
gotoviti izdelke južnih firm. Za
zdaj so stiki oteženi.
Novi salon pohištva je za
Spuhljo velika pridobitev. Viktor
Prelog, predsednik sveta KS, je
povedal, da ga zelo veseli, da se
kraj razvija. Krajevna skupnost
novemu podjetniku sicer ni mo-
gla pomagati, vsa njena pomoč
je v tem, da ga pri odprtju ni ovi-
rala. Novi objekt je blagoslovil
pater Mirko Pihler, vrv.^o pa sta
prerezala in s tem simbolično
odprla salon sinova Matjaž in
Gregor.
Za zdaj bodo novi trgovini de-
lali vsak dan od 8. do 18. ure, ob
sobotah pa od 8. do 12. ure. Če
bodo kupci želeli, bodo ponud-
bo obogatili z izd^l,vi bele tehni-
ke.
MG
(Posnetek: JB)
Šolski zvonec nam
je zaupa!
CIRKULANE # Prejšnji teden so imeli učenci tamkajšnje šole špor-
tni dan. Pripravili so pohod po delu haloške planinske poti Cirkulane —
Švabovo — Bori. Pri spomeniku v Cirkulanah pa so ob dnevu mrtvih pri-
pravili komemoracijo.
PTUJ • Na osnovni šoli Olge Meglič je skupina zagretih fantov brez
pomoči odraslih izdala časopis Šolske novice. Časopis »delajo« s progra-
mom wordstar. Urednik je Matija Tonejc, urednik videza Mitja Novak,
računalniški kotiček Marko Lešnik, kulture narodov Jure Emeršič, teksto-
vni urednik Jernej Tonejc in zabavna stran Peter Gornik.
PTUJ • Učenka 6. a razreda osnovne šole Ivana Spolenaka je osvo-
jila naslov državne prvakinje v akrobatiki v kategoriji starejših pionirk.
Mija Langerholc iz 7. b razreda (iste šole) pa razstavlja v Galeriji Božidar-
ja Jakca v Kostanjevici v okviru 10. grafičnega bienala jugoslovanskih
otrok. Na natečaj je prispelo 3441 slik, izbrali so jih 207, med njimi tudi
tihožitje (lesorez) Mije Langerholc.
Ptujčani za hrvaške
begunce
Na pobudo beguncev iz obkoljenega Dubrovnika, ki začasno bivajo pri
svojih znancih v Ptuju, je občinska organizacija Rdečega križa Ptuj zbrala v Pe-
rutnini, ptujski Mlekarni, Kmetijskem kombinatu in občinskem štabu civilne
zaščite več kot pet ton živeža, oblačil in nujno potrebnega sanitetnega materiala
za obkoljeno mesto. Voznik Perutnine Franc Vrbnjak je v torek, 29. oktobra,
odpeljal zbrano pomoč proti Reki, v sredo se je vkrcal na ladjo Ilirija, ki je po-
zno zvečer prispela v bližino Dubrovnika in naslednje jutro v tamkajšnjo luko.
Poročali smo že o uspeli humanitarni akciji učencev in učiteljev Srednje-
šolskega centra Ptuj, ki so pred kratkim za pomoč hrvaškim beguncem pripravi-
li športna srečanja med učenci in učitelji. Cisti dohodek te dobrodelne priredi-
tve je znašal 67.855 tolarjev in so jih nakazali občinski organizaciji Rdečega kri-
ža ^uj. Ta je takoj kupila učencem beguncev, ki obiskujejo osnovne in srednje
šole, topla oblačila in obutev za zimo. Akcija je torej dosegla namen, saj je veči-
na beguncev prispela v Ptuj še v toplih dneh, nepripravljena na hladno zimsko
vreme. Trenutno je v ptujski občini registriranih okoli 460 beguncev. _0M
Ormoški Rdeči križ ne bo zbiral
hrane za Hrvaško
v 42. številki Tednika smo pisali o zbiranju pomoči za ogrožena
območaja sosednje Hrvaške in za hrvaške begunce, ki naj bi potekala
prek občinskega odbora Rdečega križa Ormož. V pogovoru s pred-
sednico Gabrijelo Kuhar smo izvedeli, da so na seji predsedstva, ki je
bila 22. oktobra, odklonili to obliko zbiranja pomoči oziroma jo odlo-
žili za določen čas. Vzrokov je več. Med najpomembnejšimi je dej-
stvo, daje bila ormoška občina v junijsko—julijski vojni in kasneje v
avgustovski ujmi oškodovana za šest in pol občinskih proračunov. V
občini še niso končali akcije zbiranja pomoči za najbolj prizadeto
krajevno skupnost Tomaž, to bodo naredili v prvi polovici novembra.
Vzporedno pa je v Ormožu pričela teči akcija, ki so jo organizirali
zdravniki -- zbiranje sanitetnega materiala. Člani predsedstva so bili
mnenja, da je to trenutno za tako majhno občino ob tem, da pomaga s
hrano, denarjem in obleko 56 beguncem, ki so pri posameznih druži-
nah, dovolj.
VT
TEDNIK - 7. november 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Usoda bivših vojaških objektov znana še ta mesec
s helikopterjem slovenskega le-
talstva sta v torek, 29. oktobra,
popoldne obiskala Ptuj minister
za obrambo republike Slovenije
Janez Janša in načelnik štaba slo-
venskih oboroženih sil general Ja-
nez Slapar. V spremstvu ptujske-
ga župana Vojteha Rajherja,
predsednika občinske vlade Bran-
ka Brumna in komandanta obmo-
čnega štaba TO Mirana Fišerja
sta si s sodelavci ogledala prosto-
re nekdanje vojašnice jugoslovan-
ske armade in se z gostitelji pogo-
varjala o možnostih namembnosti
vojaških objektov v ptujski občini.
Minister Janez Janša je o obi-
sku za Tednik povedal:
»Današnji obisk v Ftuju je le
del obhodov po Sloveniji, ki jih
opravljamo po objektih, ki jih je
zapustila jugoslovanska armada.
Gre predvsem za ustvarjanje vti-
sa, na podlagi katerega bomo se-
stavili ocene o uporabnosti teh
objektov in na podlagi teh ocen
definirali interes našega resorja.
Že sedaj je jasno, da je objek-
tov in zemljišč več, kot jih bomo
potrebovali za obrambne potre-
be. Gre za republiško lastnino,
vse drugo, česar ne bomo upora-
bili za obrambne potrebe, bo se-
veda za kakšne druge potrebne
namene. Objekte bomo ocenili in
potem bo odvisno predvsem od
občin, kako bodo definirale na-
membnost tistih objektov, ki ne
bodo za obrambne potrebe.«
Ogledali ste si nekdanjo ptuj-
sko vojašnico JA, V kakšnem sta-
nju so objekti?
»Del objektov je v relativno
dobrem stanju: je pa res, da je
vojašnica popolnoma izpraznje-
na. Za razliko od nekaterih v
Sloveniji, kjer so vendarle nekaj
pustili, je tukaj v Huju pobrano
vse do golih sten. Uporabnost
bomo ocenili, imamo pa v načrtu
tudi pogovore s predstavniki
ptujske občine, tako da bomo na
koncu poskušali interese uskladi-
ti.«
In kdaj bo vendarle znana uso-
da namembnosti bivših objektov
armade?
»Prav kmalu, vsaj kar se tiče-
namembnosti tistega dela objek-
tov, ki bo še naprej služil
obrambnim potrebam. Mislim,
da bo to že naslednji mesec, torej
novembra, kajti priprave za voja-
ško usposabljanje morajo steči
čimprej. Prva generacija nabor-
nikov mOra na služenje sloven-
skega vojaškega roka že prvi me-
sec naslednjega leta. Tudi zato
so ti obiski tako koncentrira-
ni . . .«
Minister Janez Janša in general Janez Slapar v spremstvu gostiteljev
med ogledom nekdanje ptujske vojašnice. (Foto: M. Ozmec)
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Jutri pripravlja
Pokrajinski muzej v viteški
dvorani ptujskega gradu stro-
kovni posvet ob pripravah na
razstavo Srečanje z Jutrovim.
KIDRIČEVO • Jutri ob
19. uri bo v veliki dvorani v
Kidričevem dobrodelni kon-
cert. Izkupiček je namenjen
žtlvam vojne na Hrvaškem.
ŠTATENBERG • Do 16.
novembra bo v veliki dvorani
dvorca Statenberg odprta raz-
stava akvarelov Gorazda Jor-
dana iz Maribora.
VELIKA NEDELJA • V
nedeljo dopoldan bo v župni
cerkvi pri Veliki Nedelji kon-
cert mešanega pevskega zbo-
ra PODJUNA iz Pliberka.
ORMOŽ • V okviru otro-
škega abonmaja pri OZKO si
bodo učenci višje stopnje OŠ
Ormož ogledali film ŠOFER
GOSPODIČNE DAISV.
SLOVENSKA BISTRICA
• Med ustaljene aktivnosti v
mesecu knjige opravljajo v
Matični knjižnici dr. Josipa
Vošnjaka brezplačno vpiso-
vanje novih članov, med dru-
gim pa poteka tudi akcija
»PODARITE KNJIGE
KNJIŽNICI«. Za najmlajše
so v prostorih Pionirske
knjižnice organizirali ure pra-
vljic. Na posebni slovesnosti
bodo tudi letos razglasili
bralca leta.
PTUJ • V galeriji Florijan
si lahko ogledate razstavo
znanega slikarja iz Maribora
SLAVKA KORESA TIHO-
ŽITJA IN KRAJINE.
LJUBLJANA • V Križan-
kah so danes postavili na
ogled razstavo Zgodovinske-
ga arhiva Ptuj TRTA IN VI-
NO SKOZI ČAS.
Novih šest možnosti za prometno
ureditev Ptuja
Po nekaj nepopolnih ali očit-
no neuspelih poizkusih smo
Ptujčani sredi minulega tedna
doživeli predstavitev nove študi-
je o prometni ureditvi našega
starega mesta, ki je bojda naj-
boljša in najbolj radikalna do-
slej, saj je edina pri snovanju
upoštevala tudi mnenja prome-
tnikov ne le projektantov. Avtor
idejne zasnove, nekdanji Ptujčan
magister Milan Bartol iz Biroja
za projektiranje in inženiring
Maribor je v njej akumuliral 20
let svojega dela. Ob tem se ni
omejil le na eno možnost, ampak
je stroki in javnosti ponudil kar
šest različnih inačic bodoče pro-
metne ureditve, ki naj bi vsem
znani prometni infarkt v Ptuju
poskušala ozdraviti.
Za katero od ponujenih mož-
nosti se bomo Ptujčani odločili,
je seveda naša stvar, še bolj pa
stvar razpoložljivih sredstev in
dejanskih možnosti. Zanimivo
pri vsem je, da se avtor v nobe-
nem primeru ni odločil za popol-
no prometno zaporo mesta ozi-
roma za tako imenovano »peš
cono«, saj so dosedanje izkušnje
v drugih prometno urejenih ev-
ropskih mestih takšno rešitev
ovrgle. Osnovni cilj vseh študij
je, da naj bi bile v bodoče prav
vse dosedanje ceste (in ulice) vo-
zne, vendar omejeno. Dostopne
naj bi bile le za stanovalce ter lo-
kale v določenih četrtih, za vozi-
la nujnih služb (reševalce, gasil-
ce, policijo). Zaradi tega bo po-
trebno zgraditi več manjših par-
kirišč, kajti sedanja velika so člo-
veku v borbi za čas preveč odro-
čna in zaradi tega ostajajo pra-
zna. V ožjem mestnem jedru naj
bi obvezno plačevali razmeroma
visoke parkirnine, s čimer bi lah-
ko zbrali dovolj sredstev za vzdr-
ževanje nekaterih komunalnih
služb. Poudariti pa velja, da gre
pri vseh predlaganih parkiranjih
le za krajši čas. Obstaja možnost
postavitve parkirnih ur z avto-
matskim časomerom. Parkiranje
vozil zaposlenih za več ur bi do-
končno prepovedali.
Zanimivi so tudi predlogi raz-
nih obvoznih in hitroprometnih
potez skozi Ptuj, povezave z bo-
dočo panoniko in pyhrnsko avto-
cesto, tudi krožni promet okrog
Ptuja je mikaven. Vendar se ide-
ja ustavi ob dejstvu, da v starem
mestnem jedru Ptuja novograd-
nje ne pridejo v poštev, poiskati
bo treba le najboljši in najugod-
nejši prometni režim. In to čim-
prej, kajti sedanji prometni toko-
vi Ptujčane počasi že dušijo.
M. Ozmec
Z MOTORJEM V MATER IN
SINA
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Ormožu se je v torek, 29.
oktobra, nekaj pred 19. uro pe-
ljal na motornem kolesu Marjan
Lovrenko iz Nove vasi pri Mar-
kovcih. V naselju Mihovci, KS
Velika Nedelja, sta pred njim
prečkala cesto zunaj označenega
prehoda Ema Erhatič in njen
12-letni sin Dušan iz Mihovcev
45. Motorist ni mogel pravoča-
sno ustaviti, zato je s prednjim
kolesom trčil v oba pešca in ju
zbil po cestišču. Hudo poškodo-
vana mater in sina so prepeljali v
ptujsko b'-'nišnico.
GORELO JE V DRAŽENCIH
V torek, 29. oktobra, nekaj po
3. uri zjutraj je začelo goreti
ostrešje na stanovanjski hiši Al-
bina Peharde v Dražencih 50,
KS Hajdina. Pogorelo je ostrešje
in nekaj stanovanjske opreme.
Požar so omejili in pogasili do-
mači in okoliški gasilci, tudi
ptujski, in tako preprečili še več-
jo škodo. Kljub temu je po ne-
strokovni oceni škode za okoli
milijon tolarjev. Hiša je bila ne-
naseljena, ker je lastnik na začas-
nem delu v tujini. Vzrok požara
še raziskujejo.
DECEK HUDO RANJEN
Na Volkmerjevi ulici v Ptuju
je prišlo v nedeljo, 3. novembra,
ob 14.45 do prometne nezgode, v
kateri je bil hudo ranjen 12-letni
Domen K. Do nezgode je prišlo
zato, ker sta dečka Domen K. in
Sašo H. v bližini stanovanjske
zgradbe Volkmerjeva 5 prečkala
ulico zunaj zaznamovanega pre-
hoda za pešce. Prav tedaj se je iz
smeri križišča s Potrčevo cesto
pripeljala z osebnim avtom Janja
Firbas z Zgornje Hajdine 138.
Voznica ni mogla pravočasno
ustaviti, zaradi tega je s spred-
njim desnim delom avtomobila
zadela Domna K. in ga zbila po
cestišču. Hudo ranjenega dečka
so odpeljali v ptujsko bolnišnico.
ZASEGLI PIŠTOLO IN NA-
BOJE
Na mejnem prehodu v Gru-
škovju so policisti prejšnji teden
nekoliko temeljiteje pregledali
osebni avto, s katerim se je Mla-
den G. iz Zagreba vračal domov.
V avtomobilu so našli avtomat-
sko pištolo in okoli 250 nabojev
različnih kalibrov. Ker ni imel
ustreznih dovoljenj — ne za oro-
žje in ne za strelivo — so mu
oboje zasegli in dali predlog sod-
niku za prekrške za nadaljnji po-
stopek.
FF
Delegacije so k spominskim obeležjem položile vence. (Foto: M. Oz-
mec)
Spomin na padle
v vseh dosedanjih
vojnah
Minuli konec tedna je minil v znamenju obujanja spominov na
pokojne svojce, znance in prijatelje. Spominske komemorativne slo-
vesnosti so bile že v četrtek, 31. oktobra. Tako je okoli poldneva pote-
kala komemoracija ob nekdanjem vojaškem pokopališču v Kidriče-
vem, ob trinajstih pa je bila osrednja občinska komemoracija še ob
spomeniku padlim borcem na starem mestnem pokopališču.
Spomin na vse padle v vseh dosedanjih vojnah ter na pokojne
svojce je zbranim obudil predstavnik občinske borčevske organizacije
Alojz Koželj, grobove pa je blagoslovil pater Miha Sekolovnik iz žup-
nije svetega Ožbalta. K spominskim obeležjem so delegacije položile
vence, v kulturnem sporedu pa so nastopili godbenik ptujskega pihal-
nega orkestra in članica ptujske gledališke skupine Jasmina Preac.
-OM
Zdravstvena predavanja
Zdravstvena preventiva Adre je pripravila novo serijo pre-
davanj. Drugo (prvo je bilo v ponedeljek) bo v petek, 8. novem-
bra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ptuju, ko bo
zdravstveni prosvetitelj iz New Vorka Paul Volk govoril o tem,
kako naše mlade ohraniti v ravnovesju. Prihodnji petek in sobo-
to bo beseda o vezeh med družinskimi člani in uspešnem reševa-
nju družinskih težav, predavala pa bo Marija ŠPunjevarič iz Ce-
__
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Emica Cizerl, Vinski Vrh
66, Miklavž — dečka: Gordana
Frljužec, Bezjakova 2, Ptuj —
dečka; Marta Peršuh, Stanečka
vas 4, Majšperk — dečka; Marta
Horvat, Dragovič 21, Juršinci —
dečka; Mimica Pukšič, Dornava
31, Dornava — deklico; Marta
Perša, Podvinci 102/b, Ptuj —
Patrika; Marija Zaje, Apače 14,
Lovrenc — Leo; Milica Vogrin,
Vičanci 28, Vel.. Nedelja - de-
klico; Sabina Kajnih, Anželova
8, Ptuj — Mitja; Darja Kolarič,
Podvinci 120, Ptuj — Patricijo;
Koncert
za Hrvaško
v petek, 8. novembra, se
bo v dvorani v Kidričevem
ob 19. uri začel veliki dobro-
delni koncert za pomoč Hr-
vaški. Pokrovitelj je bistro
Don Juan, nastopili pa bodo
ansambli Jožeta Ekarta, Ptuj-
ski instrumentalni kvintet.
Polet, Ptujskih pet. Metalurg
z Edvinom Fliserjem, Mlada
pot, Kivi, Bratje iz Oplotnice
in Boris Novkovič iz Zagre-
ba.	1. k.
Irena Kopše, Breg 15, Majšperk
— deklico; Sonja Kocijančič,
Dr. Jagodica 7, Slov. Bistrica —
Nika; Jožica Trančar, Languso-
va 18, Ptuj — Grega; Cvetka To-
polovec, Sprinc 40, Ljutomer —
Tino.
UMRLI SO: Terezija Zemlja-
rič, Ptuj, Volkmerjeva cesta 10,
roj. 1915 — u. 26. oktobra 1991;
Alojz Kovačec, Formin 14/a, roj.
1933, u. 27. oktobra 1991; Ema
Godec, Ptuj, Volkmerjeva cesta
10, roj. 1914 — u. 26. oktobra
1991; Janez Zelenik, Levanjci 6,
roj. 1908. u 28. oktobra 1991;
Marija Čuček, Trnovska vas 30,
roj. 1906 — u. 28. oktobra 1991;
Stanislava Štrucl, Kajžar 20, roj
1912 — u. 3. novembra 1991.
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik), Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov RADIO-TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel. (062)
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 1.100,00 to-
larjev, za tujino 1.990,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije,
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.
.........kOBimid