PODLISTEK. Tobakar Miha. (Povest. — Napijal Jaonš Golec). Palie.l I, NekGga zimskega jutra jc tudi stari MatGčko pozabil na Ščipanje v nogi, zapovedal zaprcči sanke in pokimal tudi Mihu, naj prisede, Ko sta že sodcla i.'č6 in sin na sankah, švignil ]G ocg z bificm po fuksu m zdrčali so po cesti proti Hrvaškem k mlinarju Gerjeviču. Stari GGrjovič ju jg prijazno sprGjcl, vedel jc namreft prav dobro, četudi Hrvat, kako se mora proti snubačem vcsti. Pripraviti je dal dobro kosilo in na inizo jg raorala nositi Evika, ki jo jg o6g namGiiil Mišku. Evika jc bilo brhko dGklc, gibčnG ip hrvaSk.e krvi in sg jg znala tudi sukati mcd gosti kot kaka mestua gospodifina, Evikino lcpo obnašanje jg tudi Matečfca dregnilo v oči, jgI je drogati svojcga Mišk.a zdaj s komolcem, zdaj z nogo pocl mizo in mu namGžikal z oCmi, naj ne sGdi kot kakšon štor in naj no tišči v zakurjoni sobi rok v žcp ravno tedaj, ko sg ncvesta sace okrog nJGga, Toda Miško ni prav nič botel razumeti O(";Gta, ampak šg kakor nalašč tišfcal rokc v žep in glodal Črno v tla, 1g tu pa tam jc potuhnjeno poškilil za Eviko. Gcrjeviču pa, ki jg vedel, da jo tudi molčeč gost in zatajGvanje o6i lopa ftednost, jg bil tGinnoglcdi MiškGC fiisto po godu. Mislil si je pač: Kolikor je MiŠko bolj molčGČ, toliko bolj blebetava jo Evika, oba skupaj se bosta pa ravno zjednačila v pravo zakonsko jGdnoto. Obed, ki ga je pripravila mati Gerjcvička, 'dobro omočGn z vinsko kapljico, je vsem prav dobro teknil, kmalu je razvezal vsem trem jGzike. Pogovarjali so sg o svinjski kuptViji, o letošjiji inrzli zimi, skrbno se ogibaje pravega predmeta. Se- 1g, ko je Miško pospravil svoje dolge aoge in Šel pogledat k fuksu v hlov, jg dregnil Matefeko GcrjGvifta in ga vpraSal: ,,No, koliko b»š pa dal poleg dcklGta?" ,,Tri tisoč tistih z ogrsko krono in povGŠGnim križcGin po starGin raSunu, ti pa posestvo", jc odgovoril ralinar Gorjevift. ,,Pa naj bo v božjGm imGnu", pristavi Matečko in oba oCGta sta si sGgia, v roke. Ako je pa bila ta kupčija Eviki in Mihcu po godu, o tGm ni nikdo vprašal. Cgz Štiri tGdnG jc bila gostija, dva dni na Hrvaškcm na nGVGstinGm domu, dva dni na StaJGrskGm na ženinovem, kakor jg žg paS navada v spodnjili krajih. Stari MatGčko je rajal na gostiji kljub putigromu in starosti, šg zasuknil sg jg s svojo nadušljivo Urško in jo vrtol, da jg komaj lovila sapo. Kakor vsakc roči na svctu, bilo jg tudi Matcčkovc gostije konec. Po končani svatbi jg šlo vsg po starem tiru naprcj, 1g s tGm razločkom, da jg vodil stari gospodarstvo na domu, sin Miško pa sg pebal nadalje za lirvaškimi prašiči. Mati Urška niso dolgo gledali mladcga zakonskega parčka, ampak šg tisto zimo, ko se je sinko ožGnil, presclili so sg v kraj, kjer ne otckajo tudi starim ženskam noge, šli so se nararGc vesclit pod pla^fi sv. Uršulc. Stari Matefiko ni nič kaj prevg6 žaloval za svojo Urško, jg žg pač davno vedel, da Urška ne bodG dolgo več, kajti proti Človcški naduhi še bojda mišnica nič ne poinaga. Izgube svoje izvoljenko MatGčko ni tožil v solzab, ampak 1g šg hujše jg cvilil za peftjo in pestoval svojo bolno nogo, katGro mu ni znal nikdo tako obvezati, nego rajna, ljubljena Urška, Vkljub sključeni nogi jg stari Matečko Se vedno lazil okoli oglov in nadziral poljsko dclo, Miba pa tržil nofi in dan po HrvaSkem. Le nGkaj se jo starcmu tako čudno zdclo, da jg MiSk.o pri vsej takratni cvetoči trgovini malo zaslužil, veftkrat imel celo izaubo. Miha je le vedno dolžil Vlahe, da so oni vzrok nesrGčc pri svinjski kupSiji, vendar starcga ni raogol čisto prGslopiti, zakaj stari jg vodno pravil: ,,Vlabi so bili tudi tedaj, ko som ,jaz tržil, zakaj pa je moni šlo, ko Šg pisati in brati ne znara." Ni6 ni tako skrito, da bi nc bilo Gnkrat ofiito, pravi žg star prcgovor, in jtako jg tudi pravi vzrok Miškove izgube staremu Matečku postal kmalu znan, NGkoč jg Miha zopct odšcl kupovat svinjc, obIjubil je zjutraj, da sg bode kmalu vrnil; toda odzvonilo jg pri sv. Miklavžu že davno vcčno luč, MiŠka pa šg le ni bilo od nikodor. Stari jg ugibal in prcmišljevaJ, kje bi le bil sin tako dolgo? Starcu začno rojiti slabe misli po glavi, praska se za ušcsi, vGiidar le ne moro prav vorjeti, da bi sg njcgov Miško tako dalofi spozab.il in popival po gostilnah. Pa jg žg tako na svctu, da rajši vcCkrat slabo mislimo o bližnjera, ncgo dobro; tako jo tudi stari MatGčko prišel konofino do skiepa, da sin ni nikjcr tako dolgo, ncgov HruŠkovi krčmi, preko Sotle na HrovaŠkem. PokliSe toroj Eviko in jej naroCi, naj grc poglcdat prcko Sotlc, je li ros Miško tamkaj ali iig? Vcndar jg imela ona taoljšg rancnjG o svojGm možu. ter sg jg odlofino uprla staremu, da n6 grG vohunarit za rnožGm, ko bi tudi v rGsnici popival. Torcj ni drugoga prcostajalo starcmu, ako jG hotGl podprGti svojo sumničenjG z dokazi, moral jg sam krevsati poglcdat za sinom. OpravifeGna skrb staromu ni dala miru, vzame palico v roke in se vlcfie počasnib korakov skozi vas, preko brvi na HrovaŠko. Skraja jo siccr skakal in kremžil obraz v vsob potczah, kcr ga je grizlo po dcsni nogi, ko ]g stopal, vendar sg šg krava privadi na ,,horaot", pravijo pri nas, in tako sg jg tudi putigromasti Matcčko )ia bojo. — Stopivši v HruŠkovo gostilno, zapazi res sina, v družbi dveb Hrvatov mešajti kvartG. Ta slaba navada, kvartanjG namreč, poscbno pogubljiva za mlade gospodarjG, menda ni nikjor tako razširjona, kakor ravno v krajih ob Sotli. — (Dalje prihodnjiC.)