Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri^blagajni, prejmete BREZPLAC Rolade z lešnikovo kremo, 6 kosov, 222 Bor vetja sarro ofl 24. do 29 apcila 2015. Z' bonom prejne» 1 brezplačen izdelek. 8or. se ne seitcvdfa ivj nakup « lahko uveljavi «no 1 boa vWjajc samo boni 2 orbitalne tokovi nt Ve$a za kcliGno na zatogi v trgovmi. O Is Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi Nov w avto. Vam blizu z izboljšanimi kredi tf Banke Celje AVTO KREDIT w ugodnejSe obrestne mere ** 100 % gotovinski kredit preverite rudi PotrošrtiSki ekološki kredit! | banka celje banka celje s= Nova ^ toplotna črpalka. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje NATUR STANOVANJSKI KREDIT ~ ugodneje obrestne mere is Natu/ stanovanjske kredite za obnove, Sii zmanjkujejo negatVre vplive na otolje *možnost do 20 % gotovinskega koriičenja ) banka celje banka ciije s< VLJUDNO VABLJENI na Druženje z neodvisno aktivistko samooskrbe IRENO ROTAR. KM 24. 4. 2015(1:; 17:30 in cujSiNt raistavnl jslon ■■ ■■ ■ i . ■ ■ zakaj Ker zagotavljamo sanlmlvo vrtnarsko tematiko, druženje ob gfasbl in prigjttfcih ter super ugodnosti! UDELEŽBA JE BREZPLAČNA HirtUnMdt ¡1 n0|g r: ;to n.i [D :.UttiU Ji*H ■h IB EUtnKidd nulov, ihcvffitan- v Vi «i Za vsakega obiskovalca darilo 30% I 2 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Ekološka osveščenost vedno večja, a v porastu tudi količine odpadkov..................4 Občina Mozirje: Začasno ali dokončno zaprtje šole v Lepi Njivi?......................................5 Osrednja knjižnica Mozirje: Ciljev veliko, predvsem si želijo nove prostore...............................................6 Komunala Mozirje: Že poleti v novih prostorih...................................8 Tretja stran _(SS) KZ Šaleška dolina: Postati želijo najmočnejša slovenska zadruga kmetov in posestnikov obdelanih zemljišč ter gozdov..........................9 Mozirje: Dobrodelni misijonski koncert........................ 11 Glasbena šola Nazarje: Odlični na mednarodnih tekmovanjih......... 11 Alpinistični klub Rinka: Predstavili klub in plezalno šolo.....................19 V pozdrav jurjevemu: Mlaji nepogrešljiv praznični dodatek............19 Na poti do družbe brez odpadkov Danes, ko pišem ta uvodnik, je mednarodni dan Zemlje. Ko sem želel preveriti, kaj o zbiranju odpadnih oblačil, o čemer med drugim pišemo v tokratni temi tedna, menijo slovenski Ekologi brez meja, sem na njihovi spletni strani naletel na tole obvestilo: »Mednarodni dan Zemlje smo izbrali za to, da opozorimo na nevzdržno stanje financiranja okoljskih nevladnih organizacij (NVO) v Sloveniji. Rezultat tega stanja je dejstvo, da bomo Ekologi brez meja v naslednjih mesecih najbrž prisiljeni zapreti svoja vrata. Zato smo danes ugasnili telefone in zatemnili naše spletne strani in družabna omrežja.« Naj vas spomnim, da je društvo Ekologi brez meja nastalo ob organizaciji dveh akcij Očistimo Slovenijo, ki veljata za največja prostovoljska dogodka v zgodovini samostojne države. Ekologi brez meja so povezali 280 tisoč posameznikov, podjetja, razna društva, vojsko, policijo, komunalne službe, občine in tudi predsednika države, ki je društvo odlikoval z bronastim redom zaslug. V okviru akcije je nastal register 13 tisoč divjih odlagališč v Sloveniji. In danes? Danes so Ekologi brez meja soočeni z vprašanjem obstoja zaradi nevzdržnega sistema financiranja okoljskih nevladnih organizacij. Očitno država nadaljuje s sistematičnim zaviranjem vseh tistih organizacij, ki bi lahko zanjo predstavljale močnega, vplivnega sogovornika. Zdaj pa k že omenjenemu zbiranju odpadne- ga tekstila. Se do nedavnega je bilo ločeno zbiranje tekstila v Sloveniji bolj izjema kot pravilo in tekstil je večinoma končal na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ekologi brez meja ga skupaj z zadrugo Dobrote zbirajo in predelujejo, občasno pa tudi prodajo ali podarijo v humanitarne namene. S tem so ustvarili šest novih delovnih mest. Z odlagališč so ga preusmerili preko 200 ton, dodatne tone pa so si obiskovalci izmenjali na rednih mesečnih izmenjavah. Zabojnik za odpadni tekstil je postal del ekoloških otokov in zbirnih centrov, nošenje oblek iz druge roke pa ni več predsodek. V zadnjih nekaj letih se je v Sloveniji delež ločeno zbranih odpadkov s 24 zvišal na 40 odstotkov, v najboljših občinah do 80. Nekatere lokalne skupnosti v Evropi reciklirajo in kompostirajo že preko 90 odstotkov odpadkov, kar je zelo blizu ničelne stopnje. Takšna prizadevanja postajajo del razvojnih dokumentov in strategij Evropske unije, ki govori o učinkoviti rabi virov, krožnem gospodarstvu in družbi popolnega recikliranja. Na poti do družbe brez odpadkov je po znanih podatkih trenutno šest slovenskih občin. Izziv tudi za kakšno od naših sedmih? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik .......; ' " ■-■■:■. ■! (CMS) ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 17, 24. april 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E--pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Stefi Sem, Marija Sukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 3 Tema tedna RDEČI ZABOJNIKI ZA TEKSTIL V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Ekološka osveščenost vedno večja, a v porastu tudi količine odpadkov, predvsem tekstila Spomladanski meseci so namenjeni osveščanju ljudi o pomembnosti ekologije za ohranjanje našega planeta vsaj še toliko čistega, kot ga imamo sedaj. V ta namen potekajo očiščevalne akcije, ki se jih tudi v naši dolini udeležijo številni ljudje. V opomin, da moramo z našim okoljem ravnati bolj skrbno, so nam tudi svetovni dan voda, ki smo ga obeležili 22. marca, svetovni dan Zemlje ter svetovni dan brez avtomobila, ki ju obeležujemo 22. aprila. TEKSTILNI IZDELKI NAJHITREJE RASTOČI ODPADKI Ekologija Zgornjesavinjčanom zagotovo ni tuja. Če ne drugega, nas na to opozarja zakonsko določeno ločevanje odpadkov in je od marsikoga terjalo kar nekaj truda za navajanje na pravilno ločevanje. Še vedno pa v večini gospodinjstev ostaja veliko naravi škodljivih odpadkov, na katere pravzaprav ne gledamo tako. To so tekstilni izdelki, torej oblačila, pasovi, torbice, gospodinjske krpe, posteljnina, zavese, čevlji ... Pri tem se le malo ljudi zaveda, da so tekstilni izdelki v tem času najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji in, da kar do 10 odstotkov negativnega vpliva na okolje pride s strani tekstilne industrije. Slovenec v povprečju letno zavrže okoli 14 kilogramov oblačil, le pol kilograma odvrženih oblačil pa ustvari kar 26 kilogramov ogljikovega dioksida. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pred časom objavila dokaze, da ne le izpusti nevarnih kemikalij iz proizvodnih postopkov tekstilnih tovarn, PUP-Saubermacher je v sodelovanju s podjetjem Zoltan postavil rdeče zabojnike »tekstilko«, v katere lahko občanke in občani oddajo odvečen ali izrabljen tekstil. (Foto: Tatiana Golob) ampak tudi pranje oblačil, prepojenih s kemikalijami, onesnažuje vodo po celem svetu. Ob vstopu v vode se te kemikalije razgradijo v še bolj strupene in hormonsko moteče snovi. »TEKSTILKOTI« PO VSEJ ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Tekstilna industrija je torej eden večjih onesnaževalcev vode na svetu. A kam z vsemi zavrženimi oblačili, saj le-ta jemljejo prostor tistim odpadkom, katerim so odlagališča namenjena? Rešitev so posebni zabojniki, ki so od pred kratkim postavljeni v občinah naše doline. PUP-Saubermacher je v sodelovanju s podjetjem Zoltan postavil rdeče zabojnike »tekstilko«, v katere lahko občanke in občani oddajo odvečen ali izrabljen tekstil. Kot je razloženo na spletni strani podjetja PUP-Saubermacher, gre približno 60 odstotkov vsebine iz tovrstnih zabojnikov v ponovno uporabo, 15 se jih uporabi za krpe, 15 jih uporabijo v tekstilni, papirni in avtomobilski industriji, 10 odstotkov neuporabnih tekstilij pa gre Naša anketa Kam z odpadnim tekstilom? Vse več ljudi, tudi Zgornjesavinjčanov, svoja še uporabna oblačila podarja ali jih daje v zbirne centre. Odpadni tekstil tudi vse pogosteje konča v zabojnikih Humane in »tekstilku«. In kaj z odsluženimi oblačili storijo naši sogovorniki? Jani Tevž, Bočna Oblačila nosim več sezon, modni trendi le delno vplivajo na moj izbor garderobe. Oblačila, ki jih ne nosim, podarim humanitarnim organizacijam. Odpadni tekstil odpeljem v zbirne centre. Do sedaj smo to vozili v Celje. Jelka Repenšek, Mozirje Prisegam na klasiko, ki je modna več sezon. Zelo rada nosim izvirno oblačilo, zato tudi sama narišem kroj in ga predložim šivilji. Večino oblačil za službo in nastope mi tako šivilja naredi po mojih zamislih. Sicer pa oblačila, ki jih ne nosim, podarim prijateljem in le redko zaidejo v »tekstilko«. Tudi sama posežem po kosih iz druge roke. Prav tako si kdaj kakšno stvar predelam. Jožica Pustoslemšek, Primož pri Ljubnem ob Savinji V moji starosti moda ni več pomembna. Le redko kaj zavržem, raje hranim v omaro in pustim določen čas in potem ponovno nosim. Stare tekstilne izdelke pa rada predelam v uporabne stvari. Najpogosteje naredim kakšne krpanke in izdelke za gospodinjstvo. Irena Suligoj, Ljubija Vse manj mi je pomembna moda in nosim oblačila več sezon. Oblačila pogosto podarim. Tudi oblačila iz druge roke se najdejo v moji garderobni omari. Karin Hriberšek, Rečica ob Savinji Rada sem modno oblečena. Vendar mi je bolj kot moda pomembno dejstvo, da se v oblačilu dobro počutim, zato nosim oblačila, ki sem jih dobila podarjena. Tudi kose oblačil iz preteklih sezon oblečem in kombiniram s kakšnim modnim dodatkom. Ničesar iz omare ne zavržem, temveč podarim mlajšim. Kar pa ne nosim, mama odnese v kakšno humanitarno organizacijo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Tema tedna, Aktualno, Gospodarstvo v sežig. Na zabojnikih so natančnejša navodila, kaj spada vanje in kaj ne, vsekakor pa so takšna odlagališča hvaležna pridobitev za občane in prijazna do narave. DIVJA ODLAGALIŠČA SO ŠE VEDNO AKTUALEN PROBLEM Kljub organiziranemu odvozu odpadkov in postavljanju zabojnikov za različne odpadke po dolini, ni mogoče reči, da so divja odlagališča stvar preteklosti. Osveščenemu človeku sramotne kupe odpadkov je še vedno moč najti v številnih skritih kotičkih narave, nekaj celo na precej izpostavljenih le- gah. To Zgornjesavinjčani razočarano ugotavljajo ob vsaki večji čistilni akciji. V rečiški občini so se onesnaževalcev lotili z redarji. Rečičanom trenutno največji problem predstavlja divje odlagališče v tako imenovani Hudi mlaki, za zadružnim objektom. Smola za onesnaževalce je le, da je tudi iz odpadkov po- gosto mogoče razbrati bivšega lastnika. To redarjem omogoča, da kršilca identificirajo in proti njemu ustrezno ukrepajo, kot so to lahko storili v primeru tega divjega odlagališča. Nemarno odmetavanje odpadkov na posameznih območjih je problem vseh zgornjesavinjskih občin. Tudi na Ljubnem so ob letošnji čistilni akciji lahko le ponovno ugotovili, da kljub urejenim ekološkim otokom, vedno znova čistijo odpadke za brezvestnimi onesnaževalci. Kot verjetno tudi marsikje drugje. Tatiana Golob OBČINA MOZIRJE Začasno ali dokončno zaprtje šole v Lepi Njivi? Za delovanje podružničnih osnovnih šol obstajajo normativi, to je najmanj pet vpisanih učencev. Na leponjivski letos ni nobenega. V naslednjem šolskem letu pa bi se na tej šoli izobraževala le dva učenca. Mozirski občinski svet je zato sprejel sklep o začasnem zaprtju šole. Čez dve leti bi po podatkih iz Centralnega registra prebivalcev šola ponovno izpolnjevala pogoje za izvajanje pouka, a najverjetneje bo po besedah župana Ivana Suhoveršnika letos za vedno zaprla svoja vrata. »Starši otrok iz Lepe Njive le-te ne želijo vpisati na podružnično šolo, ampak jih raje vpišejo na mozirsko šolo. Vozijo jih sami, pa tudi šolski prevozi so urejeni. Kar trikrat smo na to temo Šolo so lani energetsko sanirali in obnovili. Leponjivčani otrok ne želijo vpisovati na podružnično šolo, zato vsaj nekaj časa ne bo več služila svojemu namenu. Za prostore v njej se zanimajo mladi in društva. (Foto: Benjamin Kanjir) imeli sestanek s starši šolarjev in povedano, da otrok na podružnico ostalimi zainteresiranimi, a je bilo ne bodo vpisali. Starejši, ki so vloži-s strani predvsem mladih staršev li veliko truda, da je šola zaživela, so se nad tem zgražali, toda mladi razmišljajo o tem drugače,« je povedal župan. »Šole ne zapira država, ne občina, šolo zapirajo starši, ki otrok ne želijo vpisati vanjo. Realno gledano, ne glede na to, da bi čez dve leti spet izpolnjevali pogoje, v teh prostorih pouka najbrž ne bo več,« je še dodal. Šola je bila lani deležna energetske sanacije, je obnovljena in za prostore se zanimajo mladi in društva. Ti bi lahko imeli svoje prostore v spodnjem delu šole, za zgornji del pa morajo krajani dati pobudo, kaj bi potrebovali. Seveda pa bo za prostore moral nekdo skrbeti in odgovarjati, je opomnil Suhoveršnik. Štefka Sem KOMUNALA MOZIRJE Stroški zimske službe v mejah normale, poslovni rezultat pozitiven Javno podjetje Komunala Mozirje je preteklo leto končalo s pozitivnim poslovnim izidom. Direktor Andrej Er-menc je povedal, da bi bil dobiček, ki je znašal 17 tisoč evrov, lahko še večji, v kolikor bi na celotnem območju, kjer izvajajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo (GJS) imeli sprejete in uveljavljene cene storitev, kot jih narekujejo predpisi. »Ker Občina Luče ne spoštuje Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja, nam izvajanje komunalnih storitev v Lučah povzroča izgubo,« je povedal Ermenc. V mozirski Komunali vsa leta poslujejo z minimalnim dobičkom, ki je ustvarjen na tržnem delu in se uporabi za pokrivanje izgube na GJS. Lasten razvoj je zato upočasnjen, sproti ne uspevajo obnavljati avtoparka in nabavljati osnovnih sredstev, ki jih nujno potrebujejo za operativno delo. Lani so glede na boljšo likvidnost uspeli nabaviti kombinirani bager - nakladalec, ki ga bodo pretežno uporabljali na izvajanju cestne dejavnosti, kakor tudi na izkopih za druge potrebe ostalih gospodarskih javnih služb. Stroški letošnje zimske službe, ki bremenijo občine, so bili visoki 350 tisoč evrov. »Angažiranje izvajalcev zimske službe pogojujejo vremenske razmere. Poleg naših služb zimsko službo opravljajo tudi podizvajalci, prednost pri pluženju pa imajo bolj prometne ceste, frekvenca prometa, ceste, kjer se izvajajo šolski prevozi,« je razložil Ermenc. Stroškovno najhujša zima je bila 2012/2013. Takrat so stroški presegli 710 tisoč evrov. V lanski zimi, v kateri je veliko stroškov povzročil žledolom, pa je bilo stroškov za 450 tisočakov. Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 5 Politika, Organizacije V LOGARSKI DOLINI SO SE SESTALI PREDSEDNIKI TREH PRIJATELJSKIH DRŽAV O mednarodnih političnih in gospodarskih pretresih ter sodelovanju treh sosednjih dežel V Logarski dolini so se v petek, 17. aprila, na srečanju sešli avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic in gostitelj, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na druženju, skupnem kosilu in v konstruktivnih pogovorih so izmenjali mnenja in stališča o regionalnem sodelovanju, pogledih na prihodnost Evropske unije ter aktualnih vprašanjih v svetu. TRISTRANSKA SREČANJA NAJ BI POSTALA TRADICIONALNA Veliko časa so posvetili medsosedskim odnosom, prihodnjemu sodelovanju in politiki vzhodno evropskih držav s prioriteto na pobudah ter podpori za pridružitev nekdanjih jugoslovanskih republik k evropski skupnosti. Posebno pozornost so namenili srečanju voditeljev procesa Brdo-Bri-oni, ki se bo v začetku junija odvijalo v Črni gori. To je bilo drugo tristransko srečanje Slovenije, Avstrije in Hrvaške na ravni predsednikov držav in naj bi postalo tradicionalna letna izmenjava mnenj ter razprav o vprašanjih, pomembnih za vse tri države in Evropo. DIALOG KLJUČEN ELEMENT ZA MIR IN STABILNOST Prvo tovrstno srečanje predsednikov mejnih držav je potekalo marca lani na Dunaju, pobu- do zanjo pa sta dala hrvaški in slovenski predsednik. Pahor je izpostavil dialog, ki je ključen element za mir in stabilnost. Predlog za srečanje v Logarski dolini pa je podal avstrijski predsednik Fischer, ki je ob dežju duhovito pripomnil, da vreme ni to, kar moti, lahko pa na sla- bo počutje vpliva slaba obleka. Na prvem uradnem obisku naše države je nova hrvaška predsednica, ki je položaj prevzela pred dvema mesecema, iz simpatije do Slovenije in njenih državljanov izrazila občudovanje lepot naše dežele in Logarske doline. Na tristranskem srečanju v Logarski dolini so se sešli avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer (levo), hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. (Foto: Jože Miklavc) STRATEŠKI NAČRT OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Ciljev veliko, predvsem si želijo nove prostore Vršilec dolžnosti direktorja Osrednje knjižnice Mozirje Roman Mežnar je mozirskemu občinskemu svetu predstavil strateški načrt knjižnice za obdobje 2015-2020. V načrtu je predstavljena dejavnost knjižnice, njene naloge in vloga v lokalnem okolju, opredeljene so tudi prednostne naloge za naslednje petletno okolje. Ker je občina ustanoviteljica zavoda, je občinski svet pristojen, da poda pozitivno mnenje k načrtu, kar so svetniki tudi storili. Mežnar je povzel zgodovino knjižnice, dejavnost, njene naloge ter pogoje za izvajanje knjižnične službe. V naslednjem petletnem obdobju so si postavili številne cilje. Izpostavil je potrebe po novih prostorih osrednje knjižnice, izboljšanju zaposlitvene strukture, povečanju tedenske odprtosti knjižnic, povečanju izbora knjižničnega gradiva. V knjižnici se po njegovih besedah trudijo z uvajanjem novih storitev, informacijskim izobraževanjem mladih in odraslih upo- Roman Mežnar je seznanil mozirski občinski svet z načrti in željami osrednje knjižnice do leta 2020. (Foto: Štefka Sem) rabnikov, tudi ureditev domoznanske zbirke, dopolnjevanje in odkup domoznanskega gradiva, je njihov cilj. Med drugim imajo v načrtu dostavo gradiva na dom za ljudi s posebnimi potrebami, skrbeli bodo za nakup gradiva za slepe in slabovidne. Zaposleni v knjižnici se bodo dodatno izobraževali, kajti le izobražen in strokovno izpopolnjen knjižničar je po besedah Romana Mežnar-ja lahko kos vsem, še zlasti novodobnim nalogam knjižnice. Število članov knjižnice je zadovoljivo, a si želijo povečati članstvo še posebej med mladimi. Prav tako želijo pripravljati bogat program v galeriji. Da bodo lahko sledili načrtom, je zelo pomembno redno financiranje s strani občin. Tudi brez primernih prostorov in izobraženih kadrov ne bo šlo. Predvsem je pomembna naklonjenost lokalnih skupnosti do njihovega dela, je zaključil Mežnar. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Politika, Gospodarstvo, Kultura PAHOR PREVIDNO O UDELEŽBI PARADE V MOSKVI Prihod predsedniške trojke na osrednje prizorišče v hotel Plesnik se je pričel okrog trinajste ure, ko je gostjo Kolindo Grabar Kitarovic po namestitvi v penzionu Ojstrica v hotelu sprejel Borut Pahor, takoj za tem pa se je pripeljal še dr. Heinz Fischer, ki je iz Avstrije prispel preko Pavličevega sedla. Na delovnem kosilu v hotelu so pričeli pogovore, katerih osrednje poudarke so že poldrugo uro kasneje množici novinarjev in snemalcev sporočili na osrednji tiskovni konferenci v konferenčni dvorani Palenk. Kot so sporočili državniki, so podprli širitev EU na Zahodni Balkan, nadaljnji razvoj Evropske unije, ki bi tako postala konkurenčnej- ša in regijsko zaokrožena celota. Pahor je menil, da širitve unije na Balkan ne smemo videti kot tehnični problem, je pa to lahko zapleten politični proces in mu je zato treba posvetiti večjo pozornost. Dotaknili so se tudi odnosov z Rusijo v kontekstu z razmerami ter ukrajinsko krizo. Medtem ko sta oba gosta izjavila, da se parade ob dnevu zmage 9. maja v Moskvi ne bosta udeležila, je Pahor na novinarsko vprašanje zapleteno odgovoril, da »ne more mimo priporočila zunanjih ministrov Evropske unije, naj se suvereni ne udeležijo parade, ker zaradi udeležbe vojske ne gre več le za pietetni dogodek, temveč je treba upoštevati tudi druge okoliščine, zato bo odločitev o tem sprejel zelo premišljeno«. Predsedniki so se v pogovorih dotaknili še drugih aktualnih vprašanj v svetu. »Lahko ugotovimo, da je varnostnih problemov danes več, kot jih mednarodna skupnost sploh lahko reši,« je še povedal slovenski predsednik in ocenil, da tudi Avstrija, Hrvaška in Slovenija lahko prispevajo k rešitvi konfliktov na miren način. DEŽ LE MALO SKAZIL OBISK Predsedniki so se po pogovorih in predstavitvi za medije z dežniki odpravili na krajši, vodeni sprehod po Logarski dolini; do gostišča Ojstrica in penziona Na razpotju, kjer so si privoščili manjše kulinarično okrepčilo. Načrtovani ogled slapa Rinke ter vožnjo z ele-ktro-mobilom ter električnimi sku- terji pa so morali opustiti. Medtem ko sta oba državnika pozno popoldne zapustila Logarsko dolino, je hrvaška predsednica preživela s svojimi sodelavci prijeten večer v gostišču Ojstrica, naslednjega dne pa je pred odhodom v hotelu Plesnik opravila daljši pogovor s TV voditeljem nacionalne televizije Slavkom Bobovnikom. Da se bodo dobri sosedje, državniki in prijatelji srečali že letos, potrjuje dogovor o udeležili konference o evropski prihodnosti koncem avgusta v avstrijskem Alpbac-hu. Nanjo bi naj na predlog Boruta Pahorja povabili tudi mlade, s katerimi bi skupaj ugotovili, kako bi naj bila unija konkurenčnejša in bolj solidarna. Jože Miklavc ODBOR IZPOSTAVE MOZIRJE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Obravnavali predloge za spremembo zakonodaje Novoizvoljeni predsednik OI Mozirje je Jože Orešnik (desno) (Foto: Slavica Tesovnik) V četrtek, 9. aprila, so se na seji v Mozirju zbrali člani odbora mo-zirske izpostave pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Sejo je vodil Stanko Jamnik, vodja območne enote Slovenj Gradec in tajnica mozirskega odbora Štefka Goltnik. Najprej so izvolili Jožeta Orešnika za predsednika odbora, za podpredsednika je bil izvoljen Marko Rakun. Za tem je sledila obravnava predloga za spremembo zakona o dohodnini in zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. RAZBREMENITEV KMETOVALCEV Predlog spremembe zakona o dohodnini posega v obdavčitve dohodkov, tudi neposrednih plačil kmetov. Njegovo sprejetje bi v prihodnje razbremenilo skoraj vse kmetovalce. Potrebno bi bilo zmanjšati administracijo, zbiranje računov, potrebe inšpekcijskega nadzora in vodenje računovodstva v računovodskem servisu. Predlog poteka v smeri, da se nizko postavljena meja dohodkov na kmetijah, ki zahtevajo vodenje knjigovodstva, odpravi. Sprejetje predloga bi pomenilo, da bi se v vodenje knjigovodstva kmetje vključevali prostovoljno. Dohodninska odmera čaka tudi mlade kmete prevzemnike, saj se podpora za zagon de- la na kmetiji šteje v dobiček tekočega leta. ZBIRANJE PODPISOV ZA POBUDO O SPREMEMBI ZAKONOV Drugi predlog spremembe zakonodaje posega v zakon o skladu kmetijski zemljišč in gozdov. Želijo spremembo sestava sveta sklada. Svet imenuje vlada, hočejo pa, da bi v njem interese uporabnikov kmetijskih zemljišč zastopali trije predstavniki, ki bi jih imenovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Hkrati predlog spremembe zakona vključuje določila za zemljišče, ki ga imetnik ponudi v najem. Cena najema se naj ne bi več liciti-rala med ponudniki, mejaši. Zbiranje podpisov za pobudo o spremembi zakonov se nanaša na vse državljane z volilno pravico, podpise je možno overiti na Uprav- ni enoti Mozirje. Do 25. maja bo potrebno zbrati vsaj 5.000 podpisov, kar bi pomenilo napredovanje v želeni smeri. Informiranje ljudi poteka preko kmetijskih svetovalcev in mlečnih kontrolorjev. V nadaljevanju pogovora je tekla beseda o sprostitvi zahtev glede dovoljenja o predelavi sira za lastno ponudbo na turističnih kmetijah, o kmetijsko okoljskih podnebnih ukrepih in o zakonu o katastrskem dohodku, ki je z določitvijo dohodka na zemlji v hribovitih predelih povzročil precej nezadovoljstva med lastniki. Problemi, nastali pri lanskoletnem žledu, še niso odpravljeni, pojavljajo pa se tudi vprašanja na temo malih hidroelektrarn. Slavica Tesovnik Mark na rečiškem odru Kulturno društvo Rečica ob Savinji in gledališka sekcija I.V.A.N. bosta jutri v domačem kulturnem domu predstavila igro Mačk. Pod scenarij in režijo se je podpisala predsednica društva Mojca Štorgelj. Dogajanje je postavljeno v današnji čas, lokacija pa je omejena na kraje in lokale v Zgornji Savinjski dolini. Nevesta in ženin vsak na svoj način, s svojim krogom prijateljev, »proslavljata« zadnjo samsko noč, medtem pa pride do mnogih zapletov. Premiera komedije bo 25. aprila ob 19. uri v Kulturnem domu Rečica ob Savinji. Režiserka Mojca Štorgelj zagotavlja, da se bodo obiskovalci ob dogajanju na odru dodobra nasmejali, saj so ji idejo za komedijo dale številne zgode in nezgode o fantovščinah in dekli-ščinah. Marija Šukalo 7 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Gospodarstvo, Kultura KOMUNALA MOZIRJE ZE POLETI V NOVIH PROSTORIH V novi poslovni stavbi bodo združene vse službe V Komunali Mozirje bodo v novih poslovnih prostorih zmanjšali in optimizirali stroške, saj bodo posle urejali z enega mesta, ne pa iz treh lokacij, kot to počnejo sedaj. (Foto: Štefka Sem) Mozirska Komunala je pred kratkim kupila nove poslovne prostore, je povedal direktor podjetja Andrej Ermenc. Konec lanskega leta je bila objavljena druga dražba objektov podjetja ASC 2000, d.o.o. Mozirje v stečaju na Praprotnikovi ulici 35. Skupščini podjetja so bili takrat s strani vodstva Komunale predstavljeni razpisni pogoji za nakup, pojasnjena jim je bila ustreznost objekta, zato jim je skupščina dala zeleno luč za udeležbo na javni dražbi, kjer so bili uspešni. Za plačilo nepremičnin so v večji meri najeli hipotekarni kredit, nekaj pa je bilo lastne finančne udeležbe. S stečajnim upraviteljem Mihom Mušičem se sedaj dogovarjajo, da se prostori čim prej izpraznijo, da bodo lahko pričeli s preurejanjem prostorov, je povedal Ermenc. Ker je bila polovica spodnjih prostorov namenjena prodajalni, bodo te prosto- re preuredili v pisarne s predelnimi stenami, potrebno bo urediti interne-tno povezavo, pregledati bo potrebno ogrevanje in ostale instalacije ter del njih na novo napeljati. Za zaposlene bodo po besedah direktorja novi prostori pomenili boljše razmere za delo, prav tako bodo prijaznejši do strank, obiskovalcev in uporabnikov. V poslovni objekt bodo preselili obrat za oskrbo s pitno vodo in skladišče z Rečice ob Savinji, kakor tudi garderobe in skladišče cestne dejavnosti iz Spodnje Rečice. Tam bodo odslej v glavnem le parkirišča za večja vozila in stroje ter deponija peska in soli za zimsko službo. S tem bodo zmanjšali in optimizirali stroške, saj bodo posle urejali z enega mesta, ne pa iz treh lokacij, kot to počnejo sedaj. Izognili se bodo tudi plačevanju najemnine, kakor tudi podvojenim stroškom elektrike, telekomunikacijskih storitev ... Da so njihovi sedanji poslovni prostori neustrezni, se na Komunali zavedajo že dolgo. Uprava je namreč locirana v že več kot 50 let stari baraki. Objekt je po besedah direktorja Ermenca dotrajan, vzdrževanje in ogrevanje pa je zelo drago in neekonomično. Štefka Sem DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Aktivno v peto desetletje delovanja Obračun za leto 2014 so konec prejšnjega meseca naredile članice zgornjesavinjskega društva kmetic. Dogodek so združile s praznovanjem materinskega dne in z ogledom gledališke predstave. Uvodoma je v kratkem nastopu tajnica društva Albina Rajter prebrala nekaj pesmi, ki so jih napisale in objavile članice. OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE V petek, 24. maja, ob 18. uri Knjižnica Mozirje v galerijskih prostorih pripravlja otvoritev pregledne razstave likovnih del Jožeta Kram-bergerja, ki v tem mesecu praznuje 70 let. Otvoritev bo potekala v okviru praznovanja občine Mozirje. Likovno kritiko bo podala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki slikarja Jožeta Kramberger-ja vidi kot človeka zagledanega v lepoto narave in predmetnega sveta V letu 2014 je društvo obeležilo štiri desetletja delovanja, o čemer je v poročilu spregovorila predsednica Irena Rak, ki je lani prevzela funkcijo od dolgoletne predsednice Jožice Strojanšek. Ob 40-le-tnici so članice napisale ali zbrale lepo število prispevkov in fotografij, ki so jih objavile v zborniku Orale smo ledino. Na takratni prireditvi ter v svojstvo posameznega človeka. Temu primerno so njegova najpogosteje izbrana motivna izhodišča krajina, tihožitje in portret. Avtor po mnenju Stibilj Šajnove odlično pozna oljne barve in izkorišča njihove danosti ter naglašuje izraznost znotraj široko razprte naravnoposnemajoče palete. Spremljajoči glasbeni program ob otvoritvi razstave bo izvedel harmonikar Primož Zvir. TG Irena Rak se je zahvalila poverjenicam, saj so gonilna sila dela v posameznih aktivih. (Foto: Marija Lebar) so podelile tudi več priznanj v zahvalo za trud in delo pri uveljavljanju ciljev društva. Pomembno poslanstvo društva je izobraževanje članic, kar uresničujejo z več različnimi tečaji in predavanji, tudi v sodelovanju z mozir-sko kmetijsko svetovalno službo. Med članice v začetku leta pošljejo vprašalnik o temah izobraževanj, ki jih zanimajo in nato na osnovi odgovorov poiščejo predavatelje in ustrezne vsebine. Kot je poročala predsednica Rakova, so lani nadaljevale z lepo navado, da obiščejo svoje ostarele ali bolne članice in tiste, ki so postale mame, ter jih obdarijo s skromno pozornostjo. Tem veliko pomeni že to, da se kdo spomni nanje in jih obišče. Kmečke žene sodelujejo na številnih občinskih in dobrodelnih prireditvah v dolini, solčavski aktiv pa sodeluje na sejmih tudi preko meje. Na vsaki prireditvi so s svojimi izdelki dobrodošla popestritev. Da so izdelki in pridelki naših kmetij res vrhunske kakovosti, pričajo številna priznanja, ki jih razstavljavci poberejo na državni razstavi Dobrote naših kmetij na Ptuju, kjer so osvojili že kar nekaj kipcev kakovosti. Ker program društva dobro deluje, so si podobne naloge zadale tudi za letos. Za cilj vsakoletne ekskurzije, za katero je vedno veliko zanimanje, so si na občnem zboru izbrale obalno in primorsko območje. Marija Lebar Pregledna razstava Jožeta Krambergerja 8 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Gospodarstvo 23. OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O. Postati želijo najmočnejša slovenska zadruga kmetov in posestnikov obdelanih zemljišč ter gozdov Udeleženci občnega zbora KZŠD so prisluhnili poročilom o uspešnem poslovanju in sprejeli načrte za letošnje leto. V petek so se na redni letni občni zbor se-šli člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina (KZŠD), ene najuglednejših slovenskih zadrug, ki je tudi v času dolgotrajne krize ostala zgled mnogim podjetjem in tovrstnim zadrugam v okviru Zadružne zveze Slovenije. Zbora so se udeležili tudi direktor Ivan Drev, predstavnik zveze Matjaž Podmiljšak in župan občine Šoštanj Darko Menih. Vsi so v nagovorih poudarili pomen delovanja tega velikega kolektiva, ki ustvarja zdravo in podjetniško okolje na podeželju v Šaleški dolini ter širše in jim izrazili priznanja in čestitke ob uspešnem poslovnem letu 2014. Kot so predstavili, je bilo poslovanje zadruge v minulem letu zelo uspešno, saj so bili doseženi vsi cilji. USPEŠNO POSLOVANJE VSEH PRODAJALN Razveseljiv je pozitiven rezultat iz rednega poslovanja in končni čisti poslovni izid v višini 16.745 evrov, kar predstavlja 14-odstotno povečanje. Veliko pozornost so člani vodstva ter poslovnega in nadzornega odbora posvetili poslovanju trgovskih in zadružnih enot. Ena večjih in strateških investicij je bila odprtje trgovine TPC Saša v Nazarjah, pomemben mejnik v poslovanju pa tudi organiziran odkup mleka v Zgornji Savinjski dolini po stečaju Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje. Za zdaj gre za okrog 3,000.000 litrov od 48 rejcev. Uspešno je bilo tudi poslovanje vseh prodajaln, ki v veliki meri izpopolnjujejo preskrbo večinskega prebi- valstva in usmerjeno še zlasti kmetijce, gozdarje, sadjarje ter vrtičkarje. DVIG ODKUPA MLEKA Direktor Drev je v poslovnem poročilu za leto 2014 navedel, da »uspešno premagujejo težave, še več, poslujejo zelo dobro, se razvijajo, rastejo in nenehno izboljšujejo storitve ter proizvode. V letih 2013 in 2014 so povečali zaposlenost za 30 odstotkov, z njihovimi člani in zunanjimi partnerji pa so ohranili korektne poslovne odnose«. Ivan Drev o načrtih za ustanovitev Zgornjesavinjske zadružne enote: »Na območju Zgornje Savinjske doline želimo širiti zadružne vrednote na pošteni osnovi. Postati želimo najboljši servis kmetom tako na odkupu kmetijskih tržnih viškov kot korekten prodajalec trgovskega blaga. Z najemom zemljišč želimo pridelovati krmo za kmete, ki sodelujejo z nami pod konkurenčnimi pogoji. Sodelovanje želimo razširiti še do drugih kmetov in jih prepričati, da smo najboljša alternativa za Zgornjo Savinjsko dolino tako na krajši kot na dolgi rok. Z vključevanjem in s širitvijo članstva želimo ustanoviti Zgornjesavinjsko zadružno enoto ter preko nje približati tudi upravljavsko funkcijo v naši zadrugi, ki bo v prihodnje skupna, najmočnejša slovenska zadruga, temelječa na poštenih poslovnih in človeških odnosih.« J Proizvodni kazalci kažejo na dvig odkupa mleka, ki je posledica začetka odkupa mleka v Zgornji Savinjski dolini. Odkupili so kar 10.183.498 litrov mleka. V letošnjem letu načrtujejo 28-odsto-tno rast. Odkup krav in telet je bil planirano povečan za 12 odstotkov. OPAŽENI TUDI V EVROPI Pohvalno je dejstvo, da sta odkup in trženje ekološkega mesa ter mesnih izdelkov izjemno uspešna, kar KZŠD uvršča kar na prvo mesto v Sloveniji. S takšnim poslovanjem so bili opaženi tudi v Evropi, saj so imenovani med štiri najbolj inovativne zadruge v tem zelo konkurenčnem okolju v kategoriji pridelovalcev hrane. Odlično je bilo tudi trgovinsko poslovanje, saj je v letu 2014 preseglo pričakovanja z 20-odstotno povečano realizacijo od prejšnjega leta. Še posebej so poslovno leto zaznamovali z uspešno promocijo in trženjem blagovne znamke Ekodar na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, na sejmu Zdravje in narava v Ljubljani, na Gast expo v Ljubljani ter z degusta-cijami v javnih zavodih ter maloprodajnih trgovskih verigah. Najem kmetijskih zemljišč v Zgornji Savinjski dolini so uresničili v letošnjem letu, s podobnimi aktivnostmi pa še nadaljujejo. Pomembno je tudi tradicionalno srečanje zadružnikov Šaleške doline, ki je bilo pri Sv. Antonu v Skornem, letošnje načrtujejo sredi poletja v Šentilju pri Velenju. Ob koncu zbora so zaslužnim zadružnikom Janku Janu, Ivici Medved ter Alojzu Kladniku podelili posebna priznanja za uspehe in zasluge za leto 2014. Tekst in foto: Jože Miklavc 9 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki SAVINJSKO DRUŠTVO ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE IN EKOLOGIJO Težnje k sodelovanju države in civilne družbe Prioriteta društva za obnovljive vire energije in ekologijo je skrb za okolje ter povezovanje s sorodnimi društvi. Člani bi radi postali sogovorniki pri spremembah določil in zakonov, ki jih določa in izvaja ministrstvo za okolje in prostor. Občni zbor v Mozirju, 10. aprila, je bil podkrepljen s predavanjem Danijele Bevk in mag. Alberta Kolarja, obeh zaposlenih v sektorju za vodne pravice na Agenciji RS za okolje. Zbralo se je precejšnje število članov, razprava po uradnem delu je bila temeljita in storjenih je bilo nekaj novih korakov na poti boljšega povezovanja imetnikov med sabo v zvezi društev ter s stroko in ministrstvom. Društvu predseduje Bojan Germelj. Namen društva je povezati lastnike malih hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov energije. Skupaj se lažje zavzemajo za reševanje te- žav, ki jih v svojem gospodarskem razvoju srečujejo, hkrati pa se ob druženju izobražujejo in tudi razvedrijo. Tako so v lanskem letu sestan-kovali na temo prodaje električne energije in med drugim odšli na izlet po Koroški in na Pohorje. Po finančnem poročilu pozitivnega poslovanja so nadzorni odbor in disciplinska komisija potrdili dobro delovanje društvenih organov. Kot gosta sta na zborovanje prišla tudi predsednik Zveze društev MHE Slovenije Stane Čadež in predsednik kamniško-domžalske-ga društva Ivan Hribar. V letošnjem planu je Germelj izpostavil sodelovanje z zvezo pri sprejemanju vseh uredb. Pripombe in predloge bodo predložili državni upravi in upajo, da bodo upoštevani kot sogovorniki. Sporazumne rešitve med državo in malimi Aprila ...S Pred 25 leti V ZNAMENJU VOLITEV IN BUTARIC Cvetna nedelja je bila v naši občini v znamenju butar in seveda volitev. Zanimanje za volitve je bilo v naši občini izjemno, kar potrjuje udeležba na volitvah, ki je bila 83,9-odstotna in smo s tem rezultatom med prvimi v Sloveniji. Zanimivo je seveda pogledati, kako smo v naši občini glasovali za predsedniške kandidate. Z izredno tesnim izidom je zmagal Milan Kučan, ki je dobil 33,2 odstotka glasov, takoj za njim je Jože Pučnik z 32,9 odstotka glasov, Ivan Kramberger je dobil v naši občini točno 20 odstotkov glasov, Marko Demšar pa 13,9 odstotka glasov. Vrstni red kandidatov za člane predsedstva Slovenije je bil v naši občini naslednji: 1. Ivan Oman, 2. Ciril Zlobec, 3. Dimitrij Rupel, 4. Dušan Plut in 5. Slavoj Žižek. Za zbor občin republiške skupščine je bilo vse odločeno že v prvem krogu, ki ga je dobil Anton Žunter, tako da drugega kroga glasovanja 22. aprila v naši občini ne bo. Najbolj zanimivo je seveda pogledati rezultate volitev v družbenopolitični zbor republiške skupščine, ki smo jih volili v 13. volilni enoti (Velenje, Žalec in Mozirje). Izidi glasovanja so bili takšni, da nobena stranka ni dobila dovolj velikega števila glasov, ki bi jim prineslo delegata v republiški skupščini. To pomeni, da te tri občine sploh ne bodo imele delegatov v republiškem družbenopolitičnem zboru. Edina možnost je še, da katera stranka iz teh treh občin dobi delegata iz glasov, ki so se zbrali na republiški ravni. Za same volitve je bilo v naši občini dobro poskrbljeno. Tudi pri nas je po mašah prihajalo do zastojev, saj so se volilni odbori v glavnem držali navodil, da je na volišču lahko le toliko volivcev, kolikor je volilnih mest. Priznanje pa lahko damo občinski volilni komisiji, ki je že pred volitvami opravila ogromno dela. Pripravila Tatiana Golob Lastniki malih hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov energije se skupaj lažje zavzemajo za reševanje težav, ki jih srečujejo tekom razvoja njihove dejavnosti. (Foto: Slavica Tesovnik) proizvajalci elektrike bi pomemb- Sicer pa bodo za člane v poletnem no vplivale na mlado, a pomemb- času organizirali strokovno predano gospodarsko panogo, ki je de- vanje in v jesenskem ekskurzijo. javna tudi v Zgornji Savinjski dolini. Slavica Tesovnik TURISTIČNO DRUŠTVO NAŠ KRAJ Letos na Flosarskem balu Severina Člani ljubenskega turističnega društva so na občnem zboru podali pozitivno oceno lanskega dela. Njihova paradna prireditev Flosarski bal je lepo uspela. V aktivnosti je bilo v času bala vključenih preko 200 ljudi in dvajset društev, je povedal predsednik Radenko Tešanovic je izpostavil oktobrsko turistično borzo, ki se bo odvijala v Logarski dolini. (Foto: ŠS) društva Radenko Tešanovic. V zadnjih letih so bili nekateri dogodki bolj, drugi manj obiskani, zato bodo določene, tudi na pobudo društev, izločili in dodali druge. Za letošnji bal načrtujejo nekaj sprememb, med njimi bodo poskusili poskrbeti za animacijo otrok. V soboto, 1. avgusta, bodo uvedli vstopnino, saj v goste prihaja priljubljena hrvaška pevka Severina. Med drugimi bo v nedeljo nastopila akademska folklorna skupina France Marolt. Tema letošnje povorke bo les. Predsednik nadzornega odbora Stanko Rihter je ocenil delo društva kot dobro. Tešanovic je izpostavil še oktobrsko turistično borzo, ki se bo odvijala v Logarski dolini, na kateri se bodo lahko predstavili domači turistični ponudniki. Številni tour operaterji iz tujine bodo imeli priložnost spoznati aktivnosti, ki jih lahko ponudijo gostom. Zeleni turizem je namreč v porastu, saj v tujini iščejo pristne naravne izkušnje. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Ljudje in dogodki MISIJONSKI KONCERT Dobrodelnost ob deseti obletnici patra Miha v misijonih V dvorani kulturnega doma v Mozirju so člani župnijske misijonske skupine, ki jo vodi Slavica Peč-nik, organizirali dobrodelni misijonski koncert. Rdeča nit dogodka je bila deseta obletnica misijonarje-nja Mozirjana patra Miha Majetiča, ki to poslanstvo trenutno udejanja v Kazahstanu. Še en domačin, prav tako iz reda minoritov, pater Toni Brinjovc je prevzel vodenje koncerta. Spregovoril je o slovenskih misijonarjih, ki svoje delo opravljajo širom sveta. Pridružil se mu je Viki Košec, župnik iz Luč, ki je ob tem še referent za misijone celjske škofije. Poudaril je, da misijonarji običajno pred duhovnimi deli usmiljenja, torej pred širjenjem evangelija, opravljajo mnoga telesna dela usmiljenja. Slednja so lačne nasičevati, gole oblačiti, bolne obiskovati in podobno. Na svojih poteh gradijo bolnišnice, šole in podobne institucije. S tem domačinom omogočajo dostop do osnovnih dobrin, do znanj in morda s tem do služb in lažjega preživetja. Na koncertu je sodelovala vrsta glasbenikov. Uvodoma je zapel kar pater Toni sam, saj je odli- Domačin, pater Toni Brinjovc, je z odra izžareval svojo gorečnost, ki jo vsak dan kot bolnišnični duhovnik deli med paciente v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pater Janez Ferlež ali pojoči pater, kot mu rečejo, se je z veseljem odzval vabilu za sodelovanje na koncertu, čeprav ga je kasneje čakal še en nastop. čen pevec, v preteklosti tudi član večih pevskih sestavov. Zaigral in zapel je pater Janez Ferlež. Za njim so na oder stopili člani domače pevske skupine Sinaj. Par poučnih misli in nato lastnih pesmi je z občinstvom delil neumorni kantavtor Adi Smolar. Kar redke so prireditve, ko na njih ne nastopata sestri Brezovnik, Katja in Mojca, ki sestavljata Duo opala. Zaigrali in zapeli so še člani ansambla Stil, ki so za to prireditev ponudili tudi ozvočenje. In za konec je nastopil pater Danilo Holc, ki se mu je pri izvedbi zadnje pesmi pridružil še Brinjovc. Med posameznimi nastopajočimi je pater Andrej Šegula prebiral zapise, ki jih je za to priložnost pripravil pater Miha. Poslušalcem je s tem približal utrip Kazahstana in ponosnih Kazahov, ki naseljujejo tamkajšnje stepe. Sredstva, ki so se zbrala na dobrodelnem koncertu, bo pater Miha porabil za nakup manjših igral v vrtcu v Astani, kjer deluje še z dvema drugima misijonarjema. Teks in foto: Benjamin Kanjir GLASBENA ŠOLA NAZARJE Z dveh mednarodnih tekmovanj z odličnimi rezultati V aprilu sta potekali dve mednarodni glasbeni tekmovanji, na katerih so se učenci Glasbene šole Nazarje ponovno zelo dobro odrezali. Skupno so osvojili tri zlate, tri srebrne in tri bronaste diplome. V Štanjelu so se udeležili 7. mednarodnega glasbenega tekmovanja in festivala solistov ter komornih skupin Svirel 2015. Manja Vačovnik (flavta) je v svoji kategoriji osvojila 95,00 točk in zlato diplomo. Srebrno diplomo so si priigrale Ajda Nina Vivod (harfa), Aja Urlep (harfa) in Kaja Čopar (bariton). Bronaste diplome so prejele Nuša Bider (violina), Tina Jernejc (harfa) in Jasna Purnat (violina). V aprilu je potekalo tudi 6. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Antonio Salieri v Legnagu v Italiji, kjer sta s povsem enakim številom točk, 95,00, dosegli zlati diplomi harfistki Ajda Nina Vivod in Aja Urlep. Barbara Rozoničnik, fotodokumentacija GŠ Nazarje Manja Vačovnik je osvojila zlato diplomo na 7. mednarodnem glasbenem tekmovanju in festivalu solistov ter komornih skupin Svirel 2015. Aja Urlep in Ajda Nina Vivod sta si priigrali zlati diplomi na 6. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Antonio Salieri v Legnagu v Italiji. 11 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Oglasi, Voščila GOLTE Tradicionalno prvomajsko srečanje Savinjčanov Savinjske novice in Golte vabita na tradicionalno prvomajsko srečanje Savinjčanov, ki bo v petek, prvega maja, s pričetkom ob 12. uri na Golteh. Ob omenjeni uri bo pri kapelici Jezusa dobrega pastirja na Mozirski planini sveta maša, na terasi hotela, kjer bodo ves dan nudili dobrote z žara, pa se bo začela zabava z ansamblom Golte. »Fantje iz ansambla Golte smo vedno radi med domačimi ljudmi in v domačem okolju. Nastop 1. maja na Golteh nam je že od samega začetka zelo zanimiva zgodba, saj nas naši poslušalci širom po Sloveniji povezujejo s to prekrasno planino. To je dan, ko se lahko vsi, ki nam je Mozirska planina pri srcu, srečamo in poveselimo. Zato vse vabim, da se nam pridružite na terasi prekrasnega hotela, mi pa se bomo potrudili, da vam ne bo dolgčas. Trenutno smo v zelo ustvarjal- Ansambel Golte, ki je pred nedavnim posnel dve novi skladbi, obljublja odlično prvomajsko zabavo na terasi hotela Golte. nem obdobju, saj smo ravno posneli dve novi skladbi, v kratkem pa bomo posneli tudi videospot,« je ob tej priložnosti povedal Andrej Rak iz ansambla Golte. Vsi, ki bodo prvega maja prišli na Golte in na terasi hotela izpolnili tam dobljeni kupon, bodo sodelovali v nagradni igri, v kateri bo prva nagrada sezonska smučarska vozovnica za Golte z veljavnostjo med tednom, druga nagrada bo le- tna naročnina na Savinjske novice, tretja nagrada pa družinska vozovnica za prevoz z nihalko na Golte. Posebno darilo so pripravili za bralce Savinjskih novic, ki bodo lahko s kuponom iz časopisa dobili vozovnico za nihalko za drugo osebo brezplačno. Kupon je potrebno predložiti na blagajni spodnje postaje nihalke. Redna cena povratne vožnje za odrasle znaša 10 evrov. PR ČAS JE ZA KAKOVOST! k orni* Kotnik Igor s. p.r UJica hfi kole Tesla 6 o PKŠč 3310 Žalec Mobltel: D4L/6122E3 j »■■■o Mail: ltotnlk27@wmsH.ufn KOTniač S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo: ■ vsa slikopfc-skariko dela - toplotne fasade - adaptacije in novogradnje - dela i dvižno kol aro - urejanje in vzdrževanje okolice Z VAMI SMO Ž£ OU LETA 1565 V$(?m občankam in obtannm čestitamo oh dnevu upora proti okupatorju in prvemu maju - prazniku dela. Župan Matej Pečovnik i sodelavci in občinskim svetom 12 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Zgodovina in narodopisje Spomini na nekdanje drvarje (7) VZDOtINl PRESEK Piše: Aleksander Videčnik DRVARSKE ŠKORJEVKE Kot smo že omenili, so delavci v gozdovih živeli v izjemno težkih pogojih. Prebivali so v ol-cerskih bajtah in škorjevkah. Prav je, da nekoliko ponazorimo njihove življenjske prilike med delom. Škorjevka je bila grajena iz drogovnjakov, ki so sestavljali ogrodje. To je bilo pokriti s smrekovim lubjem. Sprednjo vhodno steno je imela škorjevka zaprto z deskami in vrati. Posebnost postavitve v prostor predstavlja prilagoditev terenu, zato je bila stavba enostavna in poraba gradbenega materiala manjša. Po svoji obliki je ustrezala namenu. Sprednji del je bil kuhinjski in je bil nižji. Tu so se gibali drvarji. Spalni del pa je bil višji. Prostora je bilo za sedem ljudi, Če je bilo treba, jih je v škorjevki ležalo tudi devet. V njej je bilo kar nekaj opreme, če smemo tako reči lesenim zabojem, ki so služili za hrambo jedil, hkrati so bili uporabljeni za se-dišča, med kuhanjem in prehranjevanjem. Na sredini prvega dela je bilo preprosto ognjišče, sestavljeno iz kamenja, ležišča v ozadju so bila nastlana s praprotjo. Pod ostrešjem so še imeli dve vzporedni letvi (vrhači) imenovani »is-teje«. Na njih so sušili drva za kurjavo. Ta opis velja za staro škorjevko na Menini. Očitno je bila prav ta škorjevka vzorčen primer, saj jo je strokovno opisal in zrisal Miloš Meho-ra, avtor knjige Drvarske koče na Slovenskem, leta 1946. Velika škorjevka na Menini planini. SKka 3 VELIKA 5KOROEVKA NA MENINI PLANINI Notranja ureditev škorjevke. Gradivo iz knjige Miloša Mehore »Drvarske koče na Slovenskem« iz leta 1946. Škorjevke so bile že v davni preteklosti bivalni prostori za drvarje. To so bila seveda začasna bivališča in so jih zgradili blizu delovišča, potem pa opustili. Ob tem poudarjamo, da je bilo bivanje v njih po hudo napornem delavnem dnevu izredno skromno. POSEBNOSTI ŽIVLJENJA V ŠKORJEVKAH Marsikje so bile težave z vodo. Deževnico so lovili v posebnem izdolbljenem hlodu (korito). Težje je bilo s pitno vodo. Vsaka delovna skupina je imela svojega vodonosca, ki je skrbel tudi za pitno vodo na delovišču. Tako je imela skupina tudi svojega »kuharja«, ki je uro pred koncem dela odšel v škorjevko in pripravil vročo vodo za obroke delavcev v skupini. Kuhali so vsak zase, odvisno od tega, kaj je kateri od delavcev imel v hrambi za prehrano. 13 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Organizacije, Iz občin GORNJI GRAD Razstava posvečena obletnici osvoboditve doline V četrtek, 9. aprila, so člani KD Gornji Grad v kulturnem domu pripravili prvo letošnjo razstavo, posvečeno 70-letnici pohoda 14. divizije na Štajersko in osvoboditvi Zgornje Savinjske doline, katere 70-letnico smo tudi obeležili lani. Pobudo za pripravo dokumentarnega gradiva je dalo Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje, gradivo pa je izbral in na sodoben galerijski način pripravil dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje. V imenu borčevske organizacije je spregovoril predsednik območnega združenja Jože Rakun. Dejal je, da so se pred letom dni pričele zbirati ideje, kako obeležiti okroglo obletnico osvoboditve Zgornje Savinjske doline. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje so se dogovorili za sodobno in mobilno razstavo, ki je bila postavljena že v številnih krajih Zgornje Savinjske doline. Dodal je, da je pomembno, da se s tem delom polpretekle zgodovine seznani tudi mladina. Obiskovalce je v imenu gornjegrajske borčevske organizacije pozdravil predsednik Stanislav Rojten. Kulturni program so pripravili gornjegrajski kulturniki, ki so ob glasbeni spremljavi partizanskih pesmi prebirali pesmi o boju za svobodo in svobodi. De- Jože Rakun je dejal, da so se z Muzejem novejše zgodovine Celje dogovorili za sodobno in mobilno razstavo, ki je bila postavljena že v številnih krajih Zgornje Savinjske doline. Med drugimi je pesmi o boju za svobodo in svobodi prebirala tudi Vika Venišnik. klamirali so Vika Venišnik, Tatjana Bezovšek, Tajda Purnat in Jože Remšak - Zotler. Bojana Zupanc je na kratko opisala obdobje vojne ter omenila pomembne aprilske datume v tem obdobju. Tekst in foto: Štefka Sem so veseli vsakega novega rojstva Starši so s sabo pripeljali enajst novih občank in občanov. (Foto: LM) REČICA OB SAVINJI V občini V prostorih rečiške enote vrtca Lipa so se v sredo, 8. aprila, zbrale družine z novorojenčki, ki so bili v občini rojeni med lanskim avgustom in letošnjim februarjem. Na sprejem jih je povabil župan Vinko Jeraj. Sprejeme v občini pripravljajo v sodelovanju z vrtcem že nekaj let, običajno pa je toliko novih rojstev, da dogodek pripravijo dvakrat na leto. Na tokratno prireditev so povabili starše enajstih novih občank in občanov, med Županovega sprejema za novorojenčke se vse pogosteje udeležijo celotne družine (Foto: LM) njimi je bila tudi družina z dvojčkoma. Župan jim je v nagovoru zaželel dobrodošlico in izrazil veselje vseh nad lepim številom novih rojstev v občini. Zagotovil je, da bo kljub porastu števila otrok v rečiškem vrtcu vseeno dovolj prostora za vse. »V občini se bomo trudili, da bo življenje najmlajših, kakor tudi njihovih družin, čim lepše in kar se da prijazno,« je med drugim povedal in izrazil zadovoljstvo, da se sprejema udeležijo celotne družine. V spomin na sprejem so novorojenčki oziroma njihovi starši dobili darilca, vsaki družini pa po sklepu občinskega sveta pripada tudi denarna pomoč. Prisotne je pozdravila tudi ravnateljica Mateja Glušič, ki je predstavila organiziranost in delo JVIZ Mozirje, OE Vrtec. Kot je poudarila, otroke vzgajajo v samostojne, radovedne raziskovalce in ustvarjalce. To so vrtčevski otroci tudi dokazali, ko so pod vodstvom vzgojiteljic izvedli prikupen nastop in s tem popestrili dogodek. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Kultura, Organizacije KUD UTRIP, REČICA OB SAVINJI Delali po programu, ki pokriva različna področja ustvarjalnosti Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji, ki ga od lani vodi Aleksander Oblak, je v preteklem letu doseglo vse zastavljene cilje. Za člani društva je bogato leto, polno kulturnih dogodkov, s katerimi so v domačem kraju pokazali raznolikost slovenske kulture, hkrati pa so predstavili številne kulturne ustvarjalce in eminentne goste. Po besedah predsednika strokovnega sveta društva dr. Jožefa Muhoviča je kulturno-umetniški program Utripa naravnan tako, da pokriva različna področja ustvar- DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Ne zmanjka niti Za lučke upokojence drži, da, ko so v penziji, nimajo časa. Preko celega leta so namreč zelo zaposleni in poročilo o njihovem delu je na občnem zboru obsegalo kar nekaj strani. Če temu dodajo še plan, bodo po besedah predsednice Tinke Kladnik imeli tudi letos veliko dela. Lani so proslavili 60-letnico društva. Od občine so dobili vlcersko bajto, za katero lepo skrbijo, v njej pa se redno kaj dogaja. Pripravili so praznovanje materinskega dneva, športne aktivnosti, predavanja, izlete, društveni piknik in sodelovali na srečanju društev upokojencev v Solčavi. Ob Lučkem dnevu so si zadali jalnosti. Tako so lani pripravili koncerte, pogovorne večere, okrogle mize, likovne razstave, predavanja o narečnih in etnoloških zanimivostih naše doline. Za svoje člane so pripravili ekskurzije in piknik ter poskrbeli za izobraževanje. Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Ma- Aleksander Oblak je povedal, da so na svojih prireditvah predstavili številne kulturne ustvarjalce in eminentne goste. (Foto: MŠ) jim niti dela idej veliko dela. Pomembno se jim namreč zdi, da na mlade prenašajo zgodovino. Ženski in moški pevski zbor se rada udeležujeta dogodkov, radi zapojejo tudi ob obiskih najstarejših občanov. V preteklem letu so pričeli z izvajanjem projekta Starejši za starejše, prostovoljke so z ostalimi delile prve izkušnje. Na občnem zboru so sprejeli v svoje vrste nove člane, podelili priznanja za dobro sodelovanje z društvom in za delo v njem. Častni član društva je postal dolgoletni praporščak Maks Moličnik, ki je svojo obveznost nošenja prapora letos predal v mlajše roke. Štefka Sem Potem ko so v mozirski galeriji v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje na uspeli prireditvi prejšnji mesec uradno predstavili svoj knjižni prvenec, so člani Kulturno-ume-tniškega društva STOPinJE opravili še redni letni občni zbor. V poročilu o delu je predsednica Ivana Žvipelj nanizala številne aktivnosti minulega leta, začrtali pa so si tudi delo za letos. V društvu deluje več sekcij, lani so se udeležili ali organizirali več kot petdeset različnih dogodkov. Med njimi je izdaja literarnega zbornika Bele stopinje, s katerim nastopajo na različnih literarnih dogodkih v Zgornji Savinjski dolini in širše. Organizirali so obiske kulturnih prireditev v večjih središčih, ki se jih udeležijo tudi drugi zainteresirani. Njihovi članici sestri Apšner sta uspešno nastopili na državnem srečanju ljudskih pevcev. Pevska skupina DeVox je nastopila na žalskih dnevih, pevska skupina Gmajnice je imela več nastopov, sodelovali so pri izvedbi prireditve Besedičica. Vse njihovo lansko snovanje bi bilo zaradi raznovrstnosti in številčnosti težko našteti. Velik poudarek so namenili tudi različnim izobraževanjem svojih članic in članov. Živahno dejavnost na različnih vriča Savinjčana je v začetku preteklega leta pripravil natečaj na temo pripovedništvo in oktobra v Solčavi na zaključni prireditvi podelil nagrado Davorinu Jenku. Tudi letos se bodo člani Utripa trudili pripraviti raznolike in kvalitetne prireditve, so si zapisali v plan dela. V slednjega so dodali tudi pobudo za nastanek publikacije, v kateri bi predstavili zgodovinski oris gledališke in kulturne dejavnosti na Rečici ob Savinji. Marija Šukalo Ivana Žvipelj je zadovoljna z ustvarjalnostjo v društvu. (Foto: ML) področjih svojega delovanja so zapisali v svoj plan za leto 2015, ki ga že uresničujejo. Literarno ustvarjanje bodo dopolnili s sodelovanji članov na različnih literarnih razpisih in z gostovanji. Žvipljeva je ob tem dejala: »Takšna gostovanja so priložnost za primerjanje dosežkov in s tem dvig kakovosti našega pisanja na še višji nivo.« Člani so na občnem zboru izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom. Prepričani so, da bo njihovo udejstvovanje na kulturnem področju tudi letos tako uspešno. Marija Lebar Predsednica Tinka Kladnik je čestitala Maksu Moličniku ob prejemu naziva častni član društva. (Foto: Štefka Sem) KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Za njimi bogata kulturna bera, pred njimi številni načrti 15 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Kultura, Organizacije, Informacije KONCERT STUDIA ZA TOLKALA AKADEMIJE ZA GLASBO V dvorani Glasbene šole Nazarje hrupno, a zelo ubrano Na povabilo GŠ Nazarje so se s koncertom predstavili štirje člani Studia za tolkala Akademije za glasbo iz Ljubljane. Gregor Plamberger, Žiga Petrič, Erik Kranjc in Filip Korošec so del komorne skupine, v kateri delujejo študentje iz razreda rednega profesorja Borisa Šurbka. Zasedbo trenutno sestavlja deset tolkalistov, ki se predstavljajo v različnih številčnih sestavih. Sodelujejo na koncertih in prireditvah v sklopu Akademije za glasbo, Glasbene mladine in Glasbene matice, Univerze v Ljubljani in na raznih koncertih po Sloveniji. Letos so se med drugim predstavili na oglaševalskem festivalu Golden drum, vsako leto pa v sklopu komornega abonmaja Akademije za glasbo priredijo veliki koncert, na katerem se poleg že priznanega repertoarja tolkalne komorne glasbe izvajajo premierne izvedbe skladb tako domačih kot tujih skladateljev. Tudi obiskovalci koncerta v Nazarjah so slišali dela domačih in tujih avtorjev ter hkrati videli, da so tolkala ena bolj zanimivih, zagotovo pa zelo raznolika skupina glasbenih inštrumentov. Ob nastopu se je zvrstila cela paleta bolj ali manj znanih tolkal, iz katerih so nastopajoči izvablja- li od najbolj nežnih in prefinjenih do glasnih in udarnih zvokov. Ob vsakem udarcu je bilo čutiti adrenalin in predanost glasbi. Barbara Rozoničnik Na koncertu v Glasbeni šoli Nazarje se je Studio za tolkala predstavil v zasedbi: Gregor Plamberger, Žiga Petrič, Erik Kranjc in Filip Korošec. (Foto: Barbara Rozoničnik) DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jamie Ambrose: 365 aktivnosti na prostem, ki jih moraš preizkusiti! Za vodnik, poln idej, kako preživeti ure aktivnosti na prostem, bodo hvaležni starši malih živahnežev, ki ne zmorejo sedeti pri miru niti minute. Kako prepoznati sledi živali? Lahko res s pomočjo borovega storža napovemo vreme? Res, vse to in še več. Jasna navodila s fotografijami spodbujajo otroke, da sami naredijo hotel za žuželke, pomagajo ptici narediti gnezdo, zasadijo kavbojski vrt, postavijo šotor, raziščejo obalo ... S pomočjo knjige bodo na prostem zaposleni ure in ure, predvsem pa bodo spoznavali naravo. ŠMARTNO OB DRETI Obisk devetdesetletnice Marije Slapnik Ta mesec je visok življenjski jubilej, 90 let, praznovala Marija Slapnik iz Šmartnega ob Dreti. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki upokojenskega društva in predstavniki KO ZB za vrednote NOB Šmartno ob Dreti. Še vedno čila in izvrstnega spomina je Marija Slapnik ne le ena izmed najstarejših članic upokojenskega društva, pač pa tudi najstarejša članica borčevske organizacije. Tako je to še ena dragocena in žal vse bolj redka živa priča dogodkov in težkih preizkušenj v vojni vihri pred zdaj že več kot sedmimi desetletji. Izvira iz številne družine v Tuhinjski dolini, kjer je življenje mnogim že v otroških letih nalagalo težko breme najprej preživetja, nato pa se je nad ljudi zgrnilo še eno gorje - vojna. Življenje je tudi pozneje marsikdaj trdo preizkušalo njeno moč, vzdržljivost, sposobnost vztrajati in živeti za prihodnost, za svoje otroke, vnuke. Le-ti so sedaj njena velika ljubezen in zagotovo tudi vzpodbuda in vir optimizma. Obiskovalce je sprejela prisrčno in si vzela čas za pogovor in obujanje spominov. Ti pa so se ji zahvalili za njeno dolgoletno zvestobo upokojenski organizaciji in za njeno zvestobo ciljem, za katere se zavzema organizacija ZB. Zaželeli so ji dobrega zdravja in zvrhano mero življenjskega optimizma. Vida Cajner Rosenstein Mariji Slapnik so ob visokem jubileju čestitali predstavniki upokojenskega društva in predstavniki KO ZB za vrednote NOB Šmartno ob Dreti. 16 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Kultura OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV CICIDO Mladi pevci skrbijo, da zborovsko petje živi naprej Osnovna šola Blaža Arniča iz Luč je bila v petek, 10. aprila, gostitelj že 56. druženja mladih pevcev zgornjesavinjskih osnovnih šol, ki se vsakoletno predstavijo na pregledni reviji. V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Mozirje, in v sodelovanju z osnovnimi šolami prireditev Cicido vsako leto združi več kot 450 mladih pevcev ter njihove mentorje. Kot gostiteljica je prisotne pozdravila lučka ravnateljica Andreja Urh. Strokovna spremljevalka revije je bila Danica Pirečnik. Prireditev je povezovala Adrijana Supin, veliko truda, da je vse teklo kot mora, pa je vložila strokovna sodelavka sklada Simona Zadravec. Revija je bila razdeljena na dva dela. Najprej je nastopilo devet otroških zborov iz osnovnih šol Nazarje, Nova Štifta, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Šmartno ob Dreti, Mozirje, Luče in dva zbora z Rečice ob Savinji. Pod vodstvom zborovodij in ob klavirski spremljavi Tonija Acmana, Petre Krajnc in Alenke Klemše Begič so izvedli pester program. V drugem delu so svoje pevsko znanje prikazali mladinski zbor iz Mozirja, mladinski in starejši otroški pevski zbor iz Nazarij, zbora Voice in starejši otroški pevski zbor iz Gornjega Grada. Kot pika na i sta oder delila združena mladinska zbora z Ljubnega in iz Luč. Zbore sta na klavirju spremljala Toni Acman in Jakob Zlatinšek, zborovodje pa so ob izvedbah zahtevnih skladb dokazale, da se nam za zborovsko glasbo ni treba bati, saj je že v šolah na visokem nivoju. Več fotografij zborov si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ci56do). Štefka Sem BEGUNJE Zvirovi frajtonarji igrali predstavnikom evropskih atletskih zvez Na Bledu je sredi aprila potekal kongres evropske atletske zveze. Na njem se je zbralo več kot tristo udeležencev iz 50 držav. Medtem ko je bil uradni del na Bledu, so za večerno sproščeno druženje poskrbeli v Begunjah pri Avseni-ku. V okviru dogodka so se udeležencem mednarodnega srečanja predstavili tudi harmonikarji Primoža Zvira. Zgornjesavinjski frajtonarji so za predstavnike evropskih atletskih zvez pripravili pester glasbeni program z venčkom narodnih in ponarode-lih pesmi ter številnih narodnozabavnih melodij. Njihov dirigent in mentor Primož Zvir ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da je lahko s svojim orkestrom predstavil glasbo udeležencem iz različnih držav. Marija Šukalo Harmonikarski orkester Primoža Zvira je pripravil pester glasbeni program. (Foto: MS) I Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 17 Oglasi Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez- plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! Fotoknjige oblikujete kar na internetu ** Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo I 18 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Organizacije ZGORNJESAVINJSKI ALPINISTIČNI KLUB RINKA Predstavili klub in plezalno šolo Člani alpinističnega kluba ZSAK Rinka so 3. aprila v Medgen borzi na Rečici ob Savinji predstavili plezanje in aktivnosti, ki so s to dejavnostjo povezane. Predstavitev je pripravil alpinistični inštruktor Karl Završnik, o klubu pa je spregovoril načelnik Janez Ločičnik. Zanimanje s strani številnih obiskovalcev za tovrstno aktivno preživljanje prostega časa je bilo precejšnje. Ločičnik je poudaril, da alpinizem ni šport, še manj pa rekreacija za adrenalinske odvisnike. To je način življenja, ki temelji na medsebojnem prijateljstvu, skromnosti in poštenosti do sebe in drugih. Alpinisti so izkušeni plezalci, ki se na varen način gibljejo v gorskem svetu. »V klubu smo zbrani alpinisti z območja Zgornje Savinjske doline. To ne pomeni, da so klubska vrata zaprta za ostale, ki bi se želeli včlaniti v naše vrste. Pri nas boste lahko našli zanesljive prijatelje, ki vam ne bodo obrnili hrbta niti v steni niti v »normalnem« življenju,« je prepričan Ločičnik. Alpinizem ima različne veje in prav gorništvo je najbolj kompleksna. Po Završnikovih besedah je to neobremenjeno raziskovanje »nekoristnega sveta«, kjer ni poti. Gorništvo je zanimivo tudi za turne smučarje, ki jim ni lepšega kot smučati v samoti gora. Za razliko od alpinizma, kjer se plezalci varujejo med seboj z vrvjo, se je potrebno v tej veji alpinizma zanašati predvsem na svoje roke in iznajdljivost. »Športno plezanje je plezanje preko opremljenih plezalnih smeri v naravnih in umetnih pleza- liščih. To je šport, v katerem lahko prav vsak najde sebi primerno smer, v kateri bo lahko pokazal vse svoje znanje, moč in iznajdljivost. Za plezanje nisi nikoli premlad niti prestar, nisi niti pre-suh niti predebel. Si, kar si,« je med drugim povedal Završnik in poudaril, da imajo veliko izkušenih alpinističnih inštruktorjev ter gorskih reševalcev, ki vsako leto organizirajo izobraževanja s področja alpinizma in športnega plezanja ter varne hoje v gorah. V klubu pripravljajo začetno alpinistično in Janez Ločičnik je poudaril, da je alpinizem način življenja. (Foto: Marija Šukalo) Alpinistični inštruktor Karl Završnik je predstavil plezalno šolo. (Foto: Marija Šukalo) športno plezalno šolo ter nadaljevalno šolo športnega plezanja, tečaje varnega gibanja v gorah pozimi ter varstva pred snežnimi plazovi. Med naloge, ki sodijo v njihovo delovanje, so dodatna izobraževanja za alpinistične pripravnike, alpiniste in alpinistične inštruktorje. V njihovem klubu potekajo potopisna predavanja članov, kjer ti v sliki in besedi predstavijo svoje dojemanje alpinizma kot načina življenja ter smeri in kraje, ki so jih obiskali. Marija Šukalo V POZDRAV JURJEVEMU Mlaji nepogrešljiv mozirski praznični dodatek Mozirski mlajevci se vsako leto pred občinskim praznikom zberejo in v počastitev tega in praznikov, ki prihajajo, postavijo mlaje. Letos so jih postavljali 20. aprila, na vstopu v kraj, na trgu, pred Mozirskim gajem, pred farno cerkvijo in na sejmišču, kjer bodo že to soboto izpeljali tradicionalno plezanje na mlaj. Člani Etnografskega društva Mlajevci Mozirje tradicijo postavljanja mlajev ob večjih dogodkih v kraju, predvsem pa v počastitev občinskega in prvomajskih praznikov, gojijo že več kot sto let. Mlaji so zato znanilci prazničnih dni, tisti na sejmišču je visok okoli trideset metrov. Najpogumnejši mladci se bodo v soboto pomerili v plezanju nanj. Tam nekje do dvajsetih metrov bo treba priplezati, kdor bo hotel zmagati. Največji mlaj so mozirski mlajevci doslej postavili leta 2006, ko so postavili tudi državni rekord. Mlaj je takrat namreč s svojimi 63 metri skoraj predrl nebo. Benjamin Kanjir Člani Etnografskega društva Mlajevci Mozirje tradicijo postavljanja mlajev gojijo že več kot sto let. (Foto: Ciril M. Sem) 19 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Šport, Ljudje in dogodki ROKOMETNI KLUB NAZARJE Iz boja za drugo mesto izločile Ptujčanke Boj nazarskih rokometašic za drugo mesto v končnici 1. B DRL za ženske se je v soboto nadaljeval v nazarski športni dvorani. Zmago domačih rokometašic so pospremili glasni navijači. V soboto je v Nazarje prispela močna zasedba ŽRK Tenzor DP -Logik Ptuj, ki je v rednem delu prvenstva odščipnila točko zmagovalkam prvenstva, rokometaši-cam ŠD Jadran Bluemarine Hrpe-lje - Kozina. V predzadnjem kolu rednega dela prvenstva so Nazar- čankam prizadejale najhujši poraz v prvenstvu, zato se je obetal pravi derbi. Ptujčanke so korak z domačinkami držale prvih petnajst minut, v nadaljevanju pa je prišla do izraza tipična nazarska igra, ki dobro obrambo krona s hitrimi protinapadi in veliko lahkimi goli. Ob polčasu je razlika iz +6 skopnela na »zgolj« 17:13, kar je bila posledica padca koncentracije domačih igralk. V nadaljevanju so popravile vtis s hitro in borbeno igro, kar je prive- Naključna skupina navijačev, ki je dvignila vzdušje v dvorani. (Foto: Roman Mežnar) Ptujčanke niso imele odgovor za čvrsto nazarsko obrambo. (Foto: Roman Mežnar) dlo do razlike +9 deset minut pred koncem srečanja. Tudi pogoste minute odmora gostujočega trenerja niso obrodile sadov. Na drugi strani je ekipo vodila pomočnica trenerja Niki Melavc, ki je v zadnjem obdobju igre priložnost dala mlajšim igralkam, kar so ptujske roko-metašice izkoristile za omilitev poraza na končnih 31:26. Delež k zmagi domačih rokometašic je dodala naključna skupina navijačev, ki je praznovala fantovščino in se je v mimohodu po Nazarjah ustavila v športni dvorani. Takoj so dvignili navijaško vzdušje in glasno spodbujali domačo ekipo. Po tej zmagi Nazarčanke ostajajo v boju za drugo mesto, saj so dokončno izločile Ptuj. Za drugo-uvrščenimi Brežicami zaostajajo zgolj za točko. Brežičanke so v svoji dvorani premagale prvouvr-ščeno ekipo ŠD Jadran Bluemari-ne Hrpelje - Kozina s 27:26. Prav Brežice so jutrišnja nazarska postaja v predzadnjem krogu končnice. Roman Mežnar KUHNAPATO w Kuharska ekipa OŠ Ljubno ob Savinji spet uspešna V sredo, 15. aprila, se je na dvoru Jezeršek odvijalo državno kuharsko tekmovanje Kuhna-pato. V finalu se je pomerilo 22 najboljših ekip in ekipa Ljubnega, L'binski flosarji (Maja Ermenc, Maša Černivšek, Laura Šušterič in Dea Nadlučnik ter rezervi Ema Krajnc in Maks Kralj), se je uvrstila zelo dobro, saj je le za las zgrešila prva tri mesta. Kuharji, vsi šele šestošolci, so pripravili tradicionalno luknjo, rajzlc na tri načine in dva mlečna namaza s kruhovim čipsom. Vse pripravljeno je bilo izredno dobrega okusa. Mlečni namaz z orehi, sončničnimi in bučnimi semeni pa se celo poteguje za pomembno nagrado. Mlekarna Ce-leia je namreč obljubila, da bodo najboljši mlečni izdelek uvrstili v redno proizvodnjo in tako nas L'binski flosarji z Binetom Volčičem (Foto: Marija Ermenc) morda čaka skupno snovanje zelo pomembne recepture. Sicer pa je bila letos tekmovalna zasedba zelo močna, prav ta- ko člani komisije, ki so jo zasedali: Janez Bratovž (JB restavracija s številnimi mednarodnimi priznanji), dr. prof. Janez Bogataj (emi- nenca slovenske etnologije), Uroš Štefelin (Vila Podvin), Joško Sirk (prikuhal si je Michelinovo zvezdico), Bine Volčič (Gostilna išče šefa), Franci Jezeršek (gostitelj, soustvarjalec Gostilne Slovenija in gibanja Okusiti Slovenijo), Tanja Pinterič (gostilna Rajh), Miha Is-tenič (Penine Istenič), iz sosednje Benečije - Teresa Covaceuszavh ter Adrijana Bezeljak in Janja Ko-kolj Prošek (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Poleg njih pa je za ocenjevalno mizo sedela še vodja projekta Kuh-napato Anka Peljhan. Naši kuharčki so za nagrado dobili tudi sobotno druženje z Urošem Štefelinom, ki jih je povabil na svojo sobotno tržnico, potem pa jih bo še kaj naučil in si bodo skupaj skuhali kosilo. Marija Ermenc 20 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Šport DIRKA OKOLI SLOVENIJE (DOS) 2015 Rosensteinov zadnji DOS, pričakovanja velika Kolesar Erik Rosenstein je po dveh letih odsotnosti z najtežje kolesarske dirke v državi - Dirke okrog Slovenije (DOS) ponovno pripravljen na ta težak izziv. Leta 2007 je osvojil deseto, leta 2008 sedmo, leta 2010 tretje in leta 2011 četrto mesto. Pred tremi leti pa je odstopil, kar bo poskušal popraviti letos. Rosenstein je povedal, da je potreboval dvoletni premor od tovrstnih dirk zaradi zdravja in družinskih obveznosti. Odločen, da ne more prenehati kariere z odstopom, bo poskušal ponovno napasti na DOS-u v mesecu maju. Njegove misli so usmerjene v ta podvig že od novembra 2013. Psihofizična priprava je zelo pomembna, je svojo odločitev razložil 36-letni kolesar, ki ne skriva, da je to njegov zadnji DOS in ima zato visoke cilje. Ljubenec se je te dni vrnil s priprav na Primorskem, kjer so temperature za trening primernejše in je pustil za sabo veliko število kilometrov. Opravil je številne dolžinske treninge, ki so pokazali, da ni počasen. Na kolesarskem treningu, dolgem skoraj dvanajst ur, je prekolesaril 418 kilometrov. V obdobju zime je treniral v telovadnici, fitne-su, hodil v planine, kolesaril na ergometru ... Med drugim je v enem dnevu opravil štiri zaporedne Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji ima glede letošnjega DOS-a velika pričakovanja, na dirki bo v dvojicah nastopil tudi Mozirjan Tomaž Novak. (Foto: Štefka Sem) vzpone in spuste na Golte. V fitnesu je na posameznem treningu preložil 12.000 do 15.000 kilogramov, v telovadnici pa je delal predvsem na stabilizaciji trupa in jedru. »Za tako zahtevne dirke je potrebna vrhunska fizična in psihična priprava tekmovalca, saj smo tekmovalci na kolesu 24 ur na dan, več dni zapored, v najtežjih pogojih in v najhujši konkurenci,« je povedal izkušeni kolesar in dodal: »Prav tako je potrebna dobra logistična podpora, saj mora imeti vsak tekmovalec svojo spremljevalno ekipo in vso predpisano opremo.« Štefka Sem DOS je organiziran kot mednarodna ul-tramaratonska kolesarska dirka s startom in ciljem v Postojni, trasa pa tekmovalce pelje tudi preko Zgornje Savinjske doline, in sicer s Črnivca preko Radmirja do Mozirja. Napoveduje se izjemno velik športni in medijski dogodek, najverjetneje največji v tem letu v Sloveniji. DOS Extreme 2015 je uvrščen v nabor dirk za evropski in svetovni pokal s strani svetovne ultrakolesarske zveze. DASKI TEAM MOZIRJE V Švici zaključek dolge tekmovalne sezone Za trenerji in tekmovalci lani ustanovljenega mozirskega športnega društva Daski team je odlična sezona, v kateri so dokazali, da so mladi smučarji konkurenčni svojim vrstnikom v vseh starostnih kategorijah. Tik ob koncu smučarske sezone so 28. marca na Golteh organizirali tekmo za najmlajše smučarje za pokal Golt. Tekma v veleslalomu je potekala na progi Stari stani, udeležilo se je je preko 80 malih športnikov. V domala vseh starostnih kategorijah so dominirali člani Daski teama. Pri letnikih 2009 in mlajši je bil prvi Tom Cecelja, drugi Aleks Bla-zinšek in tretji Nejc Veber. Pri letnikih 2007/08je bila Tjaša Veber med deklicami tretja, med fanti pa je zmagal Žan Finkšt, Dominik Turinjek pa je bil drugi. Pri letnikih 2005/06 je zmaga pripadla Alenu Hriberšku, drugi je bil Tim Cecelja. Pri deklicah letnika 2003/04 je bila najboljša Maja Sedovnik, najboljši med dečki v tej starosti je bil na četrtem mestu Grega Verbuč. Dan kasneje se je tekmovalna ekipa podala na tekmo na Roglo. Desetčlanska ekipa se je udeležila tradicionalne tekme za Zmajčkov pokal, na katerem je v različnih kategorijah sodelovalo preko 250 tekmovalcev. Člani ekipe Da-ski team so bili znova zelo dobri, saj je Tom Ce- celja zasedel tretje, Žan Finkšt in Alen Hriberšek prvo, Maja Sedovnik peto, Grega Verbuč pa drugo mesto. Naslednji vikend se je Maja Sedovnik udeležila tekme v Italiji, na smučišču Zonzolano. Pravico nastopa na tekmi je imelo le deset tekmovalcev iz vsake regije. Maja je bila znova dobra, saj je stopničke zgrešila za par stotink in se uvrstila na četrto mesto. Za zaključek sezone so se mladi smučarji podali še v Svico, na tradicionalno tekmo na smučišču Samnaun. Tam se je v dveh tekmovalnih dnevih na stezo podalo preko 600 mladih upov. Benjamin Kanjir Najmlajši smučarji so se ob koncu sezone pomerili za pokal Golt. 21 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Šport, Ljudje in dogodki CETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU ZA OSNOVNOŠOLCE Odlični rezultati Mozirjanov in Lučanov Na nedavnem območnem pr-venslvu v namiznem tenisu v Velenju so učenci in učenke iz OŠ Mozirje in OŠ Blaža Arniča iz Luč dosegli lepe rezultate. Na četrtfinalno državno tekmovanje so se uvrstili kar štirje tekmovalci iz naše doline, in sicer Oskar Rosc in Alja Bevc Rampre iz mozirske ter Matic Čo- par in Manuela Bezovnik iz lučke osnovne šole. Četrtfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce sta sredi aprila gostila OŠ Marjana Nemca Radeče in NTK Radeče. Tudi tu so se igralci in igralke iz naše doline odlično odrezali. OŠ Mozirje je v ekipnem delu tekmovanja Zmagovalno ekipo iz OŠ Mozirje so sestavljali: (od leve) Oskar Rosc, Alja Bevc Rampre, Jaka Kedačič in Ema Glušič. (Foto: MŠ) Matic Copar iz Luč si je z enim porazom in šestimi zmagami priigral 2. mesto. (Foto: MŠ) v razburljivem srečanju s 3:2 premagala ekipo iz OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, osvojila 1. mesto in se uvrstila v polfinale državnega prvenstva. Odlično so nastopili tudi v posamični konkurenci, saj so se kar trije učenci iz naše doline uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Mo- zirjanka Alja Bevc Rampre, članica NTK Tempo iz Velenje, je med mlajšimi deklicami ugnala vse svoje nasprotnice in brez poraza osvojila 1. mesto. Odlično se je odrezal tudi Matic Čopar iz Luč, ki si je z enim porazom in šestimi zmagami priigral 2. mesto. Matic letošnje leto obiskuje treninge v novo ustanovljenem NTK Savinja iz Luč, kjer pod strokovnim vodstvom Patrika Rosca in Jake Golavška vidno napreduje in se počasi prebija med najboljše igralce v svoji kategoriji. 2. mesto je med starejšimi dečki v absolutni konkurenci dosegel Oskar Rosc iz Mozirja, član NTK Tempo iz Velenja, in se poleg Alje in Matica uvrstil v polfinale državnega prvenstva. Zmagovalno ekipo iz OŠ Mozirje so sestavljali: Oskar Rosc, Jaka Kedačič, Alja Bevc Rampre in Ema Glušič. S podobnimi predstavami na državnem polfinalnem turnirju se lahko ti in ekipa iz Mozirja uvrstijo v finale državnega prvenstva. Marija Šukalo POTOVANJE PO SREDNJI AMERIKI Aljaž Kolar z nahrbtnikom in brez načrta po svetu Študent Aljaž Kolar je prvo soboto v aprilu na potopisnem predavanju na Ljubnem ob Savinji z obiskovalci delil vtise s trimesečnega potovanja po Srednji Ameriki. Predavanje je organiziral Klub zgornjesa-vinjskih študentov. Kolar se je za pot pogumno odločil brez posebnega plana, z omejenimi financami ter željo, da v treh mesecih razišče kar največ lepot in spozna kar največ ljudi. Potovanje je začel v Panami in končal v Mehiki. Srednja Amerika preseneča s ve- Spoznal je veliko popotnikov, ki se jim je na popotovanju pridružil. (Osebna fotodokumentacija) Aljaž Kolar je potoval po deželah vulkanov, banan, kave in sinjega morja. (Osebna fotodokumentacija) likim številom vulkanov, med katerimi so nekateri še vedno aktivni, prelepimi plažami Karibskega morja in Tihega oceana ter z raznolikostjo kulture na vsakem koraku, je povedal Kolar in dodal, da je na poti spoznal veliko popotnikov, ki se jim je na popotovanju pridružil. Ker je bilo potovanje dolgo, je povsod, kjer se je pokazala priložnost, tudi delal. Ko je prepotoval ta del sveta, je odšel še v Kanado. Poslušalce je seznanil s par utrinki življenja v Torontu, kjer je bil njegov glavni izziv iskanje službe, stanovanja in predvsem privajanje na življenje v tako ogromnem mestu. Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Kronika, Zahvale, Oglasi Umrl je duhovnik g. msgr. Jože GOLIČNIK kanonik mariborskega stolnega kapitlja Pogreb bo v njegovi domači župniji Šmihel nad Mozirjem v petek, 24. 4., ob 15. uri. Naj počiva v miru. ZAHVALA Odšla je naša draga mama, babica in prababica Eva ŠKREBLIN Zahvaljujemo se za izraze sočutja, darovano cvetje in sveče. Vsi njeni V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vedi, da z nami še naprej živiš. ZAHVALA Lojzka VENEK 21.6.1929 - 7.4.2015 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in ste počastili spomin nanjo, izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste zanjo storili karkoli dobrega. »Dokler mislimo nanj, človek ne umre.« Vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • TATVINA MOTORNE ŽAGE Kokarje: 13. aprila v popoldanskem času so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini motorne žage v Kokarjah. Neznani storilec je iz gospodarskega poslopja ob stanovanjski hiši ukradel motorno žago znamke Stihl in s tem lastnika oškodoval za okoli 400 evrov. • VLOM V DELAVNICO Žlabor: V noči na 18. april je neznani storilec v Žlabru vlomil v delavnico. Iz nje je ukradel motorno žago znamke Stihl in na-tične ključe. • ZASEGI VOZIL IN VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Policisti PP Mozirje so v preteklem tednu zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli dve motorni vozili, in sicer osebni avtomobil in kolo z motorjem. Zaradi prekoračitve hitrosti v naselju so imeli v postopku voznika začetnika, kateremu je bilo zaradi prekoračitve hitrosti odvzeto vozniško dovoljenje, ki je bilo skupaj z obdolžilnim predlogom poslano na Okrajno sodišče v Celju. Kot voznik začetnik je namreč storil prekršek, za katerega se po zakonu o prekrških izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Za razvedrilo Cvetke BORUT PAHOR KAVALIR Da bosta po prvem hladnem tušu na začetku mandata hrvaške predsednice Kolin-de Grabar Kitarovic slovenski predsednik Borut Pahor in lepotica iz prijateljske države Hrvaške še velika prijatelja, se je izkazalo ob nedavnem obisku v Logarski dolini. Najprej objem, poljub, nekaj za tem pa pred kamerami še kavalirska gesta. »Predsednica, le stopite bližje, bolj na sredino, bo lepša slika!« je po-laskal Pahor. RCNIJE UNIM K JH NUCAJO Farmacevt Slavek (desno) na Fletn dupou-dni v Solčavi (Franci Podbrežnik - Solčavski, član KD Franc Herle Solčava): »Glej ga, fant, tu imaš rcnije - mačji krempl v prahu. Če ga zmešaš z vodo, bo ravno pravšnji za pomiritev mladega živca.« Turnuc (Grega Preprotnik, član KD Franc Herle) v sredini: »Ne dajaj fantu tega. To ni za njegova leta. Naj še poje in leta, koder ga ne-seta leva in desna peta.« Matija Veninšek, član vokalne skupine Re-čiški pobi: »Ne sekirajte se za moje mlade živce. Ko bo čas, se bom umiril brez vaših rcnij.« m POD TURhlCi KAVA ZA MOČNE ŽIVCE Še dobro, da se župani in poslanci Zgornje Savinjske doline občasno tudi zamenjajo, da lažje prenašajo vnovične premisleke in predloge tras hitre ceste 3. razvojne osi, ki jo politika zlahka menja in odlaga. Zadnji namig izvršilnih dam ministrstev in konglomeratov agencij je, da bi se v najboljšem primeru lahko za-štihala lopata v letu 2019, raje še kakšno leto kasneje. Še bo steklo veliko kav za močne živce, je ondan v Velenju menil stalni rečiški župan Vinko Jeraj. 24 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Križanka, Informacije ■ jf/(H s» FI K t W ~ jz>\ ^^fl mm J ^Jri H m BOSANSKI BAN IZ RODBINE KO-TROMANICEV (1338-1391) PROTI GLEDALCEM ODPRT VZVIŠEN PROSTOR V GLEDALIŠČU STOJA NA ZELO SKRČENIH NOGAH LADO LE5KOVAR OKRASNI PREDMET. KI SE KAM OBESI ORGANSKA SNOV. POTREBNA ZA RAST IN PRAVILNO DELOVANJE ORGANIZMA SVETOPISEMSKA OSEBA. JUDOV SIN NOVOMEŠKA GLASBENA SKUPINA SISTEM CEVt ZA PRENOS TOPLE VODE IZDOLBEK. IZDOLBENINA k TK 1 STVAR NEKD. DENAR. ENOTA RAZNIH MANJŠIH VREDNOSTI GORLJIV PLIN. SESTAVINA NAFTE SL. PEVKA (VRCKOVNIK) SESTAVIL: PETER UDIR IZREK KAZNI OBDOLŽENCU DUHOVNIK VLADAR NAKLADANJE. NATOVARJANJE LADJE DALMATINSKO ŽENSKO IME SPODNJI STRANSKI DEL TRUPA KETTEJEV ROJSTNI KRAJ sirski predsednik (bajaral) OEmvEC. KI OBDELUJE SUROVINO S PARO ZVEZNA DRŽAVA NA JUGOVZHODU ZDA RALKA AGAVI PODOBNA TROP. RASTLINA NAJVIŠJI VRH TURČIJE MOŠTVO PRIPAONIK ENAKITOV SLOVENSKI SLIKAR (EMERIK) SPANJE KRAJ PRI KRANJU KRALJEVIČ IZ INDIJSKEGA EPAMAHAB-HARATA SEL KRAJ PRI ČRNEM KALU S SREDNJEVEŠKIM GRADOM ZAČETNIK SIKHIZMA (GURU) RUDAR KEM. SIMBOL za radij Častni NASLOV TUR. SULTANOV DESNI PRITOK VOLGE V EVR. DELJ RUSIJE LOK NAD DVEMA STEBROMA. SLOPOMA UGIBANJE. UGANKA ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK RUSA BRIT. FILM. PRODUCENT (ARTHUR) KRAJEVNA SKUPNOST MORSKI OZlGALKAR BRANKO STURBEJ PRIPOVED 0 BAJESLOVNIH BITJIH. MIT POMANJKANJE PIGMENTA. BELlCNOST URADNO PISMENO POTRDILO ALI IZJAVA 0 ČEM POSTNA DELAVKA Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: BERNARD - slovenski slikar (Emerik); GAZI - častni naslov turških sultanov; RANK - brit. filmski producent (Arthur); -s Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ŠOKANTNOST, EKONOMIZER. REPIČ, SlMI, BAUM, STRES, JENNIFER, NT, GETO, SEDALKA, BAKAR, SUTRA, EON, ANORAK, SKONTO, STRN, LETAK, APAŠ, NIVELETA, RULADA, ILIRIKA, HONORAR, KIN, JAN, AMANDMA V_s KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 14.00. Mozirski gaj Otvoritev razstave Kar sejemo, to žanjemo ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šmartno 1928 (st. dečki) ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Abrakazebra ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku Občine Mozirje s podelitvijo občinskih priznanj Petek, 24. april ob 17.00. Pred Jakijevo hišo v Nazarjah Spoznavamo Nazarje skozi igro ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev pregledne razstave slikarja Jožeta Krambergerja ob njegovi 70-letnici ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Otroška tombola ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Odprtje razstave Neli Fijavž Ljubezen izpod peruti ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Odprta vaja Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira Mozirski gaj Velika razstava spomladanskega cvetja s spremljevalnimi prireditvami (do 3.5.2015) ob 9.00. Gostilna Vid, Mozirje Tekmovanje v pikadu za memorial Valentina Brezovnika ob 9.00. Pred kulturnim domom v Mozirju Tradicionalni pohod v počastitev občinskega praznika Sobota, 25. april ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica Zasaditev in nega balkonskih rastlin ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 70-letnici zmage, osvoboditve in miru ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Komedija Mačk ob 20.00. Župnijska cerkev v Mozirju Koncert sopranistke Marine Igricke in pianistke Olge Ulokine Nedelja, 26. april ob 11.00. Pred župnijsko cerkvijo v Mozirju Promenadni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline Torek, ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Počitniške ustvarjalnice za otroke 28. april ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Abrakazebra Sreda, 29. april ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Počitniške ustvarjalnice za otroke ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Počitniške ustvarjalnice za otroke ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari Četrtek, 30. april ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Abrakazebra ob 21.00. Kamp Menina Varpolje Kresovanje Petek, 1. maj ob 8.00. Športno igrišče Nazarje 36. maraton v malem nogometu MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 18 let delovnih izkušenj. Za naročilo do 1.6.2015 nudimo od 10 do 15 % popust. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Zadrečka cesta 21, Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko simentalko, staro seden dni; gsm 041/324-438. Prodam 3 mini koze (samice), poceni; tel. št. 58-47-566. Teličko friziko, kravo sivko, breji 9 mesecev, traktorsko kosilnico bcs 404 prodam; gsm 041/239-017, Prodam teličko križanko, čb-lim, staro deset dni; gsm 031/266-738. Prodam bikce simentalce in prašiče za nadaljno rejo; gsm 041/637-241. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 030/643-112. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, pašno, dobrega porekla; gsm 041/528099. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni gsm; 031/805-832. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. VOZILA - PRODAM Prodam traktor zetor 4712, l. 1977, ter prikolico; gsm 070/801-170. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univer-zal, ter ostale traktorje; gsm 030/419790. DRUGO - PRODAM Prodam 300 l zamrzovalno skrinjo; gsm 041/806-001. Prodam rotacijsko kosilnico sip 135 in posteljo dimenzije 180x200 z jogijem; gsm 031/830-687. Prodam bukova drva - hlodovino in suha cepljena - metrska; gsm 031/296012. Vitel 4+, vlečne sile 50 m, jeklenice, do- bro ohranjen, prodam; gsm 041/3720-40. Prodamo bale po 30 EUR, prikolico za prevoz živali, po dogovoru; gsm 070/719-008. Ugodno prodam posteljo 190x90 z jogijem, bele barve; gsm 051/631-190. Prodam silažne bale in seno balirano v okroglih balah; 041/510-219. Prodam kvalitetna suha bukova drva; gsm 031/800-852. NEPREMIČNINE V najem oddam 2-sobno stanovanje z garažo, shrambo in kletjo; gsm 068126-405. Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049. Njivo kupim ali dolgoročno najamem; gsm 070/22-44-30. Poslovni prostor za trgovino ali mirno dejavnost v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. Ugodno prodam 2,5-sobno stanovanje v Mozirju; gsm 041/282-573. IŠČEM Iščem pridelovalca 1 ha silažne koruze, ponudbe na tel. št. 031/780074. MENJAM Vrtne plošče 30x30, peskane, 32 komadov, zamenjam za bukova drva; gsm 070/439-445. ODDAM Če potrebujete rabljeno pohištvo (spalnica, kuhinja, mize, ipd.) in oblačila, pokličite na gsm 041/783-630. Podarim sedežno, preprogo, mizo, stole, vgradni štedilnik; gsm 031/776396. OSEBNI STIKI Želim si večne, poštene ljubezni z dekletom do 42 let; gsm 041/229-649. 26 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 I _ g- tu ü Ctra 3 fi n o 3 aj g- rt CL ïïà ä Iff 3 N< s. g- m 3 n cr 7?r m ■rr 3d 3 I.Ö ñ 3Ï. ' S, § m aJ CL ti 3 0 ¿ T) = S O 1 3 -o — n. e 3. 3. i* r rt M L/l bi si 3 1 S = =r û O % (K n DI 3" L4 3 O 5) < Q1 = Ó ff « s; "o o I' g- 3 V cl 2 m 5 o Û1 „ if s S o q - c. VI ™ c- & & S 5 ? S o & § ri - ™ íi-ti £ S s a = !■ t « s s* a ° o 31 < a g. 2 Lft m S n. g S. s n J+ 3 c ^ 5 G ^ ü 3 o -e DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Poštnina plačana pa pogodbi št. 3WS Ime in priimek SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE 1 = 5 i 3 m S S. G * 3- 3 £ sr js. cl rt! a h o. I i a: ° rt' f fff I ; i i ^ s t r 5 i (t - 3 n s v i ci O 5 3r < = A o m D C ÛJ crci O n< o Cl D 3 0 l/l ÍD £J -t O nt 3 LA m w Hi TT u Ï" » iS? ■=; g. £ S J. (t o z z = = Ä E 4 i* a 5, n ^ — 2. =< a o c. cl i. ft ra - BT "5 " m Z ® IT" w it »it ft! Qj ^ KO fb