VSPORED: 1. Vzgajajmo gospodinje. M. Ribnikar- jeva. 2. Mandlje cxeíejo. — M, Hregoričeva. 3. Mi znamo sudbu — Aleksa Santič. 4. 0 slovan. naselbinah širom Evrope. — M. Stepančičeva. 5. Vzgojitelj. — Češki spisal S. Č. Pre- veía Olga. 6. Koralčki. — Gracijanova. 7. Ne kvarimo jezika! — M. Stp. 8. Tožba — Kraševka. 9 Mož in — ženstvo. — S. G. 10. 0 dobri vzgoji. — Vzgojiteljica. 11. Drobtine. ........................ ... leto i. - stev. 2. Glasilo zavednega ženstva svečan 1921 CENA 80 STOTINK LETO i. — ŠTEV. 2. Glasilo mnhm žeiisfuo I ■MBBHaiiiamiNHHiMHiiiaiaRiiiiiii«! m^ ..... SVEC AN 1921 IHBKKial M. RIBNIKARJEVA: VZGAJAJMO GOSPODINJE! Čudna so človeška pota v življenju in nekaj presenetljivega je, da imajo čestokrat dobre, pridne in skrbne matere ter vzorne gospo« dinje take hčere, ki jim niso v tem oziru prav nič slične. Čudno pa je to samo na prvi po« gled. Ženski, ki je tako izurjena v vseh do« matih in gospodinjskih poslih ter je vedno in povsod urna in ročna, taki ženski je narav« nost muka gledati okorne, še neizvežbane ro« ke hčere, ki seveda še ne more tekmovati z materjo. »Namesto, da bi toliko pripovedo« vala in kazala, rajše opravim delo sama, da bo vsaj dobro in hitro izvršeno«, pravi navadno taka mati ali gospodinja. Pozablja pa pri tem, da s temi nazori in načeli ne bo nikdar vzgo« jila ne dobrih služkinj, ne dobrih gospodinj ter bo povzročila svojim hčerkam neodpu« stljivo ter nikdar povračljivo škodo. Nepo« trpežljiva mati pač pozablja na lastno mla« dost, ko si je morda s težavo in počasi pri do« bivala temeljna vodila v gospodinjskih po« slih ter je delala prve poizkuse v kuhinji. Tudi ona je potrebovala pojasnil, ljubeznji« vega poduka ter dobrohotne prizanesljivosti. Če pa se spomni tega, tedaj se morda tolaži z mislijo: O, saj je še časa dovolj; naj uživa otrok zlato prostost, ko postane dekle ne« vesta, pa jo pošteno vprežem, vse jej poka« žem, vse se bo morala učiti, vse delati!« Toda, zfhotila se je. Hčerka odraste, ne da bi bila kdaj sama kuhala, šivala, pospravljala, delala na vrtu.' Morda se posveti kakemu po« klicu, hodi za določenih par ur v urad ali ka« rnorkoli, potem pa hoče biti svobodna, samo« svoja: »Jaz sem uradnica, učiteljica, šivilja, služim si sama svoj kruh in to je dovoiij, za drugo se ne brigam!« Mati pa skrbno gospo« dinji, kuha, šiva .pospravlja, pere in lika, da ima gospodična hčerka vse lepo v redu. In končno je hčerka nevesta, ki pa ne zna dru« zega kot pisati ogromne številke, seštevati in odštevati, preračunjevati obresti in drugo kar spada v to ali ono stroko. Pri vsej uče« nosti pa reva ne ve, kako pripraviti juho, ka« ko pripraviti večerjo; ne zna si ne zlikati pe« rila in vobče nima pojma o dolžnosti gospo« dinje. Počasi spoznava mati, da dobrota pač ni vedno na mestu ter da ni prav ravnala pred leti, ko je podiJa svojo malo hčerko iz ku« hinje, češ: »Idi mi izpod nog, samo v na« pot je si mi, pokvariš mi jedi« itd. Sedaj šele uvideva, da bi jo bila lahko izučila v gospo« dinjico, ki bi imela potem vedno veselje" in razum za delo v hiši... Ko se oziram na okrog po nekaterih starej« ših in mlajših znankah, ki se jim šibi hrbet pod težo gospodinjskih poslov, mi prihaja nehote na usta klic: »Matere, vpeljite že zgo« daj svoje hčerke v gospodinjske posle! Pu« stite hčerkam naj delajo vs§ v hiši! To je zdravo za njih telo ter za njih poznejše živ* ljenje neizmerne koristi! Gorje gospodinji, ki je navezana izključno le na posle! Sramota za hišo, kjer odloča in gospodinji dekla ali kuharica. V taki hiši ni nikdar reda in sreče, nikdar dovolj dohodkov!« — M. GREGORIČEVA: MANDLJE CVETEJO. Mandlje cveto po njivah in vrtovih, da se v radosti zažare in všečnostjo napoje še tako skrboglede oči, da zasanja kraj njih človeška duša v nemem občudovanju. Liki mirtin šo« pek v mehki nevestini dlani -— ves navdih« njen skrivnostnobajne blaženosti in sladkost« nih nad —< se dvigajo mandlje ponosno s snežnobelo havbo sred poljan kot blage zna« nilke poslavljajoče ¿ime, kot radostne budilke poganjajoče vigredi. Skozi njihove cvetoče mladike pihlja lahnokril zefir, preko baržu« nastih lističev švigajo solnčni prameni in o« koli njihovih debel vzrasle bilke privzdigujejo podjetno svoja nitkasta stebelca. »Semintja, po vijugali in razoranem strnišču, naokrog in mimo njih, sc podi razigrana otročad, šepajo zamišljeni starčki, stopa sanjajoča mladina! Vse, vse, vse tako rado zajde med polja, ko cvetejo mandlje. Mirjanka stopica niz brdo šetajočim kora« kom. Zdajpazdaj obstane, pogleduje predse na obhojeno pot, da se ne izpodtakne ob pra« stari koreniki ali da posluhne ubrano popev« ko, ki jej prijeka izza potočka; Včasih se zazre z nepremično zenico tja v dalj, kakor da hoče bolje opaziti, kako se bode potuknila v morje škrlatasta obla. Skromen gozdič jo obdaja ob levi, gozdič s skritimi izvirki, ki se stekajo sporazumljeno vsi v eno smer. Tam* kaj v desno pa se raztezajo vinogradi, vslec! ledene zime še vsi sestradani in otrpnjsni. Zato pa so cvetoče mandlje tem čarobnejše, zategadelj so le one edine, ki liki praznične svatinje vabljajo očividca v obližje. Mirjanka zahaja tako rada med nje! Trenutki med njimi so jej tako sijajni in svečanostni, mirijo in blažijo jej srce, ko da kane nanj sveža kapljca cvetnega balzama, balzama, ki bi jej krepilno vplival na dušo, vso onemoglo zbog prehudega razočaranja... Žarko je briiantiralo morje ob solnčnem za« tonu, svečana tišina je oblegala krajino. Po skromno se dvigajoči gozdni strmini navzgor, je prihajal Vid. Mirjanka se je zdrznila in rudečico bi si bila hotela izbrisati raz obraza, da bi ne izdala srčne zadovoljnosti... srce bi si bila hotela s sunkom utihniti, da bi bila laglje zatajila toplo nestrpnost. -— — Dober večer, gospodična Mirjanka! — — Dobro došel, gospod doktor! — Ste li pa zadovoljni, da sem prišel? — Jed\a je zadržala izdih presreče, mahoma je obtičala sredi vinograda 111 v zadregi pre« jelaza ¿vetočo mandljino vejo, pa pol boječe, pol sramežljivo, kakor pred izpovednikom, izgovorila komaj slišno: — O11, kako ne? — Mandljina veja je zaprasketaia, se zlomila, bel šopek se je vsul raz nje. Vid pa se je sklonil k tlom in šepnil: To si vzamem za spomin! — Zažarele so Mirjanki oči, Jco je to izustil, zatrepetalo ji je srce ob pomisleku, da si jem* Ije, cvetje v spomin na njun prvi sestanek, na njeno mlado ljubezen. Ali! Ko da jej ne privošči tega užitka, jej Vid doda tihoma: Za spomin na čas, ko mandlje cvetejo! — — Ko mandlje cvetejo, je šepnila za njim v raztresenosti ter vzdihnila. Toda Vid je bil dušeslovec in umel njen vzdihljaj ter prista« vil: Kako ste občutljivi, gospodična, moie be* sede so v;s ranile! —- Niso, bi bila lahko odvrnila, ali njej jc bito zoperno vsako pretvarjanje in raje je dosta« vila: Da! Vendar vas ne grajam radi tega! Iskre* nos t mi je ljubša nego laž! — Tedaj pa vedite, da ne jemljem tega cvetja le v spomin na sezono cvetočih man* deli, ampak pravzaprav na to tiho uro, ko sva midva med njimi, nci ta zal trenutek, ko ste me privabili semkaj! — Ko sem vas privabila semkaj — je tipko toda komaj slišno zašepetala. Saj res! Ona ga je ob nedavne™ srečanju povabila in ne on, kakor bi se spodobilo. Lahna rudečica ji je naglonra poplavila vse obličje; še le v tem hipu se je zavedla, kaj jc storila. In v eni sami minuti so jej možgani delovali bolj, nego> drugače kedaj v ceh dolgi uri. Vse ji je v tem trenutku stopilo pred oči. Njena zaljubljenost do Vida, njeno pri* jateljsko dopisovanje, njegova zmernost in resnost, ki sta sp jačje razvnemali njeno ne« odoljivo čuvstvovanje, čuvstvovanje, ki je je misiila ukrotiti, ki je je upala udušiti s tem, da vsaj enkrat izpregovori ž njim na samem. O čem? Ah, o tem ni niti preudarjala. Pome« nek naj bi se razvijal o čemurkoli: o politiki, o narodnostnem vprašanju, o književnosti, o higijeni ali raznih drugih družabnih i^roble* mih. Ko je bila izrekla pred dobrim tednom onih par besed, vsled katerih stoji sedaj on pred njo, ni bila presojala o čem neki bodeta razmo tri vala. Nekega dne se je rano, kmalu po solnčnem vzhodu šetala med mandljami. In ko je tako stopicala med vrvenjem skri« tega potoka, med šelestenjem drevesnih mla« dik in motrila višnjeve oblačke, ki so se po* dili nad njo, ko mlada jagnjeta, je sedla tja« kaj med, z mlado travo zarasle brežuljke in samo ena želja ji je polnila dušo: Ko bi bil tudi Vid sedaj tukaj! Toda ona je bila ne« strpne, nagle in vroče nravi v vsem svojem početju: kar je enkrat vzklilo v njeni notra« n j osti, se je nemudoma razplodilo v izraz in dejanje. In želja biti z Vidom sama sredi gozdne tišine ter vživati za par trenutkov vso romantiko prirode skupno ž njim, jo je tako prevzela, da jo je vso osvojila vse do istega hipa — ko ga je par ur kasneje srečala tam doli sredi živahnega mesta ter mu na vpra« šanje — kako se počuti v svoji vasici — pri« pomnila smejaje: »Ostavite včasih ta mestni hrup in prišetajte v naš skrivnostni log! Po« božnost se vam bo vcepila v dušo, ko da ste v cerkvi!« — In prispel je, toda odzval se je bržkone le zategadelj, ker ga je bila ona — ženska — prva povabila na ta sestanek; tako je mislila zdajci in zarudela je še bolj iz pristne sramežljivosti. Vid pa je bil psiholog in uganil njen dušni položaj ter pol resno vprašal: — Me«li res ljubite, Mirjanka? — Od presreče je stopila naprej in bila, ko v omotici. Prišlo ji je to vprašanje nenadejano, toda trenutek, ko ga je začula, je bil presre« čen, preveličasten, da bi odgovorila kaj clru« gega, nego kar ji je narekovalo srce: — .Neizrečno, kolikor breznadno, gospod doktor! — — Torej ne upate v mojo ljubezen? —» — Ne, ne! Ne upam! — — In zakaj neki ne, zakaj? — — Oh, toliko zalih deklet ima naše mesto, zalih in imovitih, ki komaj čakajo na take4e, kakoršnj ste vi, z ugledom in s karijero! — — Mogoče! In prav zato ne maram nobene in pravzato bi nobene ne vzel. Premogočno je pač v meni prepričanje, da se mi dobri« kajo res le radi karijere! —- Hotela ga je zavrniti, da vse niso take, da vsaj ona ni izmed onih, da njeno nagnenje je čisto in nesebično, da bi ga ljubila, če bi bil tudi navaden pisar, če bi tudi bil hromeč ali slepec. Toda premagovala se je, da bi si krivo ne tolmačil ivene izjave. ,Ne, ni marala po« nujati svoje duše na prodaj. In ni ga motila, ko je nadaljevaJ. Nadaljevanje. ALEKSA SANTIČ: M{ ZNAMO/SUDBU . Mi znamo sudbu i sve što nas čeka, No strah nam neče zalediti grudi! Volovi jaram trpe, a ne ljudi, Bog je slobodu dao za čoveka. Snaga je naša planinska rijeka, Nju neče nigda ustaviti niko. Narod je ovaj umirati sviko, U svojoj smrti nadje lijeka. Mi put svoj znamo, put Bogočovjeka, I silni kao planinska rijeka, Svi četno poči preko oštra katna! Sve tako dalje, tamo do Golgote, 1 kad nam muške uzmete živote Grobovi naši boriče se s vama! M. STEPANČIČEV£: O SLOVANSKIH NASELBINAH SIROM EVROPE. Vojna, ta nesrečna krivična vojna, ki je donesla neštetim deželam le bridkost, le gorje, dočim je oblagodarila neke države z neopravičenim blagostanjem in zemljiščno imovino, ta nenadejana, ta strahovito nena« sitna, pohlepna vojna, je ravno nas Slovane določila, da ji dapninesemo ob vznožje naj« veič žrtev, bodisi na ljudskem, bodisi premo« žensko«posestnem imetju! — Če smuknemo z duhom v dobo naših pradedov in raztele« sujemo vse njene mogočno«'vplivne dogod« ljaje, tedaj se nam ne dozdeva nič nedosled« nega, nič novopojavljivega, ako nas prevzame trenotno nagajiva domišljija, da utegne i v bodočnosti pognati morda kak nov naroclič —• kar bi sicer bilo vsled dandanašnjega pro« svetnega napredka nekaj neverjetnega — nov narodič iz onih skupin raztresenih Slovanov, živečih in plodečih se po svetu med drugo« plemenskim ljudstvom, daleč od svoje očet« njave. Naj mimogrede le opozorim na pre« teklost, nekaterih n. pr. Bolgarov, Rumunov in Albancev! Ali ne namiguje zgodovina na nedvomljivo dejstvo, da so to le brstiči, ki so se razpopili iz mešanice slovanske in roman« ske krvi? Da! To so "stari rodovi, pamtivečno« stari,.ko stari vek, ko so Rimljani mečevali in podjarmljevali ne samo bližnjo razkošno« bogato Evropo, marveč celo oddaljene Ju« trove dežele. No, in po dokončanem boje« vanju so množice telesnoutrujenih in du« ševnozdelanih vojščakov ter neodvisnih voj* nih ubežnikov, ostale tam doli na tuji zemlji ter se razplodile s slovanskimi vdovami in slovanskimi dekleti. In tam, kjer je njihovo naselbino prevladovala večina žensk, tam je zagospedaril in ostal slovanski jezik, n. pr. na Bolgarskem, dočim se je drugod ob žen* ski manjšini udomačil govor tujih vojščakov, tako 11. pr. v Rumumiji in v Albaniji. To mi prihaja v .spomin ob pomisleku na množico Slovanov, ki so> jo vojne razmere pomešale med Germani, Francozi in Italijani, in ki se bo brez pomišljanja in izpraševanja vesti prilagodila jeziku in šegam dotične po« krajine, na škodo Slovanstvu. Omenila sem to le mimogrede v pojašnjevanje, kakšne or* jaške izpremembe povzročajo vojne razmere. Zamislimo se n. pr. v prastaro dobo! Takrat je bila takorekoč vsa Evropa razen tankega pasu na zapadu, poplavljena s Slovani, z našimi pradedi! A dandanes? Kam so izginili? Izumrli? Da, izumrli, toda le napol izumrli in preminuli, kajti še dandanes se mi, njihovi daljni potomci lahko ponašamo s slovanskimi priimki in z raznovrstnimi drugimi znaki, ki spominjajo, kako so tam gori in tu doli, v desno in levo, bili naseljeni le Slovani! Preminuli in izginili so Slovani v požreš* nem žrelu tujinstva in tujine, dasi so bili v gosti množini raztreseni po Galiji, Daciji, Iliriji, Germanija, Traciji, Moesiji in sedanji severni Italiji. V sedanji Germaniji so prebivali ob dolnjih pokrajinah reke Men, ob katerem sta ss raz* prostirala Melibok (mala bukev) in Boken. Imenovali so se Svavi ali Slavi, torej z glas* nikovo zameno, kakor jo mi uporabljamo v izrazu svoboda in sloboda. Drugi so se nase« lili onstran Labe ter se zvali Polabski Svavi. Slovansko pleme, ki je bilo naseljeno na se* danjem Moravskem, pa si je nadevalo ime Keruski, a svojo zemljo so nazivali Svavijo, kajti ta je obsegala vso prostranost sedanje severovzhodne Germanije. Mnogoštevilne naselbine so bile na sedanjem Meklenburškem in Brandenburškem, za kar priča mesto Braniš bor. .Najgostejše so bili naseljeni po horkvn* ski pokrajini. (Horkynia znači gorat svet; horak ni, drugega ko hribovec). V horkynski hosti, je bila naselbina Bujemum, ki so jo Rimljani prekrstili v Boihoemum. Nekdanja naselitev Slovanov je segala vse do sedanje Belgije. Svavi so bili zelo gosto naseljeni zla* sti med rekama Glano in Vislo. Pri tem naj imenujem mesto Stara Glena. Toda praslo* vanske dežele so bile tudi okoli reke Odre. Vsem rodovom v Svaviji je kraljeval Arijo* vič, vladar njihovega rodu. Pozneji svavski rodovi so se nazivali tudi Sveve, Svive in Svabe in tako so tudi Svavsko morje po zvezi z Alemani začeli nazivljati Svabsko more Ime so si izpreminjali iz navade, ker so slišali, da jih tujci tako imenujejo. One Svave, ki so bili naseljeni med Svevskim morjem in severnim delom Horkynskega lesa doli do sedanjega Češkega, so Rimljani imenovali Vandale. Vobce pa so se slovanska plemena vse Svavije ali Slavije ločila s sledečimi na* slovi: Moravani, Kvadi, Hermunduri, Bulani, Taurisci, Norici, Durinci, Rugi, Turugi (v sedanjem Thüringen) in Rakosi. Moravane so bili prekrstili Rimljani v Mar* komane. Moravani so bili naseljeni ob reki Moravi. (Mor == trata.) Njihov vladar je bil Rastislav in pozneje Svetopolk. Rimljani so mu pravili markomanski kralj. Rakosi so prebivali po sedanjem Avstriji skem. Nedaleč od teh so prebivali Kvadi, ki sö si sami pravili tudi Geti ali Goti in to iz udanosti do svojega vladike Gel". Turunško kraljestvo je trajalo do 1, 528. po Kr., dokler so je razgnali, oziroma osvojili Saksonci. Rugi ali Ruzi so bili oni Slovani ali Svavi, ki so bili naseljeni ob Baltiškem morju. In sedanji otok Rügen so oni krstili z imenom Rujana. Rugi so se zvali tudi Rutene a njihov kralj Odoaker je bil pravzaprav Otokar, kar je izšlo iz besed otec, otčik, otče, očak. Del moravskoslovanske države, ki se je raz* prostirala med Baltiškim in Sredozemskim morjem, se je zval Tracija, v kateri so se žen* ske združile z romanskimi vojščaki v nov narod: Rumune. Med Svave v Slavij i in sosedne neobljudene gozdne M pogorske pokrajine, doli do seda* njesev. Italije, se je pomešalo še drugo slo* vanslco pleme, ki je prispelo 1. 444. pred Kri* stusom iz Male Azije in je bilo njega prvot* no ime ivaniti. Grki so mimopotujočs Ivanite imenovali Henete ali Henede, dočim so jim Rimljani pravili Veneti ali Vinidi. Po večini in najrajše pa se je to pleme naselilo vzdolž vsega obrežja Jadranskega morja. Ti ivaniti — oziroma Heneti ali Veneti — so ostali v neprestanem spoju iz onimi svojimi rojaki, ki so se naselili severno od njih, po zgornji Svaviji, in sicer potom ktipčevanja z jantar* jem, oziroma z vsem kar so nabavili in pride* lovali eni ob Svevskem morju, drugi ob Ja* dranu. "> Veneti. Heneti ali Vinidi so se v tolikem številu razkropili in razmnožili po novih na* selbinah, da so tvorili večino prebivalcev v vseh krajih, ki — kakor ponekod — niso bili neobljudeni. Preje nego severni Ivaniti, so se potujčili in poromanili južno naseljeni ivaniti — ozi* roma Veneti. Vendar spominja in bo na vek spominjala na slovansko pokoljenje pokrajina Venetka. (Pozneje Benedka, Benečija ali kakor so i o Rimljani imenovali po Venetih — Venetija.) Nadaljevanje. VZGOJITELJ. ČEŠKI SPISAL S. Č. PREVELA OLGA. »Hvala Bogu« je zašepetal sam zase vzgo* eiljj, ko je, poklonivši se pred baronom, od* hajal v svojo izbo. Čutil se je prezadovolj* nega, da je bil končno prost in to cele tri ure. Njegovi gojenci so prepuščeni guver* nanti, baron in baronica se ne prikažeta iz svojih sob za ves popoldan a mlada baronica se itak ne zanima za njegovo delovanje. Vzgojitelj odide v park in si tam izpreha* jajoč se med cvetnimi gredicami nabira pisane nageljčke pa vsled prejake vročine ne vztraja dolgo niti med cvetjem in se kmalu umakne v hladnico, na klopico, v senco ko* satih javorjev. To zatišje pod gostim dreves* nim vejevjem, je bilo tem prijetnejše, ker je do njega prodiral šepet vodnega pljuska nad bližnjim ribnikom. Vsa krajina okoli njega, ki se je bajno lesketala v solnčnem zlatu, se je zdela, da počiva sanjavo v objemu letne vročine. Vzgojitelj je položil svoj slamnik preko bližnjih vej, snel naočnike ter se nato zagle* dal na svoj cvetlični šopek, ko da bi hotel premotriti in prešteti vse barve na njem. Toda mahoma je pogledal v stran in se za* mislil. V duhu je preletel vso svojo prete* klost, dobo tridesetih let. Skromno je bilo nje* govo življenje. Okusil ni bil doslej mnogo in skromen je bil tudi užitek, ki ga veda nudi svojim čestilcem. Le slabo mu je veda povra* čevala požrtvovalno udanost do nje. Nagu* bančila mu je obraz in vtisnila v vso nje* govo osebo neodoljivo neokretnost. To je sam dobro čutil 2e od onega časa, ko je usto* pil iz revne dijaške sobice v sijajni krog ple* menitaškega življenja. Premikal se je po gladkem podu kakor začetnik na drsališču a pri tem mu ni ušel noben še tako skrit na* smeh in norčljiv pogled rodbinskih ali tujih gostov, ušel mu ni niti' posmehljiv ton tega ali onega plemiča, ki se je razgovarjal z druš* čino, Jn vzdihnil je: Zakaj ni usoda podelila njemu sijajno ulogo pleraenitaškega gizda* lina? Trpka zavist mu je objemala srce, kajti silno rad bi bil tudi on — kakor oni — gle* dal samozavestno v svet ter se sukal svobod* no in spretno po razkošnih sobanah in stregel damam, zlasti takim, kakor je grajska hčerka, baronica Vijola. Kako ljubeznjiva dovojka! Oh! — Zaprl je oči in pričaral njeno sliko predse, privabil v duhu pred sebe njo, toli zapeljivo in krasno in toli nežno, kolikor nedosegljivo. In ven* dar je z vsem čarom napolnjeval njegovo srce pogled njenih miložarečih oči. In čim* dailje je sedel ko zamaknjen, tem določnejša je postajala pred njim njena slika. Počival je tu z zaprtimi očmi in z glavo naslonjeno ob javorjevo deblo. V njegove prsi se je ugnez* dil blažilen občutek, ki ga ni' ostavil še dolgo. Ta občutek je bil le posledica varljive sanje, sanje, ki mu je približala mladenko, sanje, da se je ta lepi stvor nagnil k njemu, ga po* ljubil, mu vzel šopek in pobegnil. Tedaj se je on zdramil! — Presladki sen! Zatisnili je zopet oči, da bi se mu prikazen vnovič predstavila. Ali za* man! Krasna sanja je bila res le gola sanja! Čez nekoliko časa je ustaJ, da bi odšel v grad, toda kje je neki njegov šopek? Išče vse okoli sebe misleč, da mu je spečemu zdrhnilz dlani. Zaman! Sedel je zopet in čudeč se sam sebi, si zakril obraz z dlanjo. Morda je tudi o šopku le sanjal. Vendar ne! Saj se dobro spo* minja kako je tam med gredicami trgal na* geljček za nageljčkom. Da, da! Imel ga je, a ker ga sedaj nima več, je pač naravno, da mu ga je nekdo odnesel. Kdo neki? Za tre* notek mu je srce kakor obstalo in nato Je občutil, ko da se mu v glavi vrti... Ni mo* goče, ne! In vendar, kje je torej njegov šo* pek? — Pogledal je okoli sebe in glej, zdi se mu, da so v pesku pred njim utisi malih sto* pinj takih, ki jih napravi dekličja nožica če stopa po prstih. Oh! Je*li to bila ona? Vijo* lica? Jedi res stala ona tako blizu njega, da se je dotaknila njegovih rok? Tresel se je blaženosti ob sami misli. — Pa zakaj bi mu bila odnesla šopek? Iz šale? Ona ni imela navade norčevati se z nikomur. Jo je ii mor* da hipoma prevzel tak nagajiv občutek, kate= remu je pravtako prestopno v revno blagó zavito žensko srce, kakor ono izpod svile in zlata.... Iz tega premišljanja so ga zdramili koraki. Ozrl se je in zagledal pred seboj služabnika, ki mu je prišel povedat, da ga baron in baro* nica čakata s čajem. Krenil je tjakaj z drhtečim srcem. Ko je stopil' na teraso, je preble= del. Iz temnih kodrov mlade baronice ga je pozdravljal njegov lastni šopek; poznal ga je natančno po sestavi pisanih nagelj čkov. Stala je torej Vijolica nedavno resnično pred njim, dotikala se ga z obleko, sklonila se k njemu, mu odvzela šopek v spomin in..... Božanski sen je bil torej resnica, oh, oh! — Pogledal je plaho v njen obraz, da bi se uve* ril, ali ne tiči v njem pritajen smeh. Toda obraz je bil resen in bled, ko navadno. Ne, o šali se ne more govoriti. In vendar njegov šopek je v njenih mehkih .laseh. Hoče li mu prav očitno pokazati, da je bila ona predrzna tatica? Kako naj si drugače razlaga vso zadevo, kako____Ona molči in se le malokdaj ozre neizrazito proti njemu----Vendar šo« GRACIJANOVA: 1. Volja :je velmoč! Človek zamore storiti več nego sam misli in več nego bi mu kdo prisojal, samo če hoče! 2. Marsikdo naslika, napiše in izklesa v svoji domišljiji umotvor, a le malokdo poseduje znanost in sposobnost vtesati svoj proizvod tako, da odseva iz njega pristna umetnost. 3. Delo je vselej1 koristno! V zadovoljnosti navaja k obilnositi in imetju; v jezi, žalosti in razočaranju pa k samostojnosti, neodvisnosti in neustrašenosti. 4. Ako ni užaljena naša čast, prenašaiho in odpuščamo lahko sleherno razžalitev! é 5. Obžalovanja vreden je posamezen človek, ako propade; toda če propade narod je sramota! 6. Človeška duša ne potrebuje ne cepca, ne motike in ne orožja v podkrepitev svoje moči, ako odločno in M. Stp.: V mlajših letih nas je bila cela kopa mlad; cev in mladenk iz mesta in okolice, ki smo prištevali k narodnjaštvu, narodni zavesti in rodoljub ju tudi lepoto, čistost in pravilnost slovenskega jezika. Nekdo izmed nas je bil pek nageljčkov tolmači zadostno i# jasno tajno govorico. Baron se je zagledal v svoje časopise; nje* gova soproga je vsled zobobola ostala v svoji spalnici. Vzgojitelj je imel potemtakem lepo priložnost opazovati mlado plemenitašico. Parkrat se je bil srečal njen pogled z njego* vim in tedaj je zapazil naglo rdečico v nje>-nem lici in nekako zadrego. Prijela se je pri tem za šopek v laseh, ga snela, pogledala, nato s svojimi• nežnimi prstki popravljala cvetne lističe. »Krasen šopek« je zašepetal. »»Krasen? Meni ni posebno všeč,«« je od* vrnila ona. »»Kdo ve, kdo ga je sestavil«« je smejaje dostavila. O te ženske — si je mislil vzgojitelj — kako so poredne, kako rade nagajajo, dra« žijo, izzivajo____Lahno se je nasmehnil. »»Težko zamorete uganiti1, kdo mi je pri« nesel ta šopek!«« »Težko?« je povprašal poltiho ter pogledal baronico molče s prostim pogledom. »»O, ne uganete tega!«« je vzkliknila čez nekaj časa baronica Vijola, gladeč pri tem rjavo glavo velike psice. »»Prinesla mi: ga je tade naša Dijana! Vedno mi kaj dónese v gobčku!«« »Ah!« Ubogi vzgojitelj. — neomajno vztraja v zahtevah po oni pravici, ki jej priti-če po naravnem zakonu. 1. Svoj priimek pačijo ali nevedneži, petolizniki, narobe rodoljubi, človečki brez narodnega čuta, kavke brez rodbinskega ponosa, zakrknjeni trmoglavci, ali naivneži brez samoljubja, ki mislijo, da ne smejo dati v popravo krstnega lista, ki jim ga je pretvoril s tujim duhom prežet krstnik. 8. Očitna zavist provzroča čestokrat različne posledice v človeku, kateremu je namenjena. Včasih mu ubija duše, včasih mu vzbuja le prezir; najčešče pa mu poraja kljubovalno moč, vsled katere izvrši lahko popolnejše in vplivnejše dejanje, nego mu je bilo spočetka v namenu. 9. Pusti v miru jezdeca, ko je že v sedlu, dokler se sam ne utrudi, drugače požene konja napram nagajivcu! izprožil nazor, ki smo ga po vsestranskem presojanju izpoznali za edino pravega in u* mestnega, da je namreč pravilna izreka na* šega jezika istočasno tudi vzgojevalno sredi stvo, ki nam v navečji meri omogoči in utrdi KORALCKI. NE KVARIMO JEZIKA! narodno zavednost pri našem ljudstvu. Zate* Radelj smo negovali najnatančnejše ono, kar nam utegne biti pripomoček v dosego pleme* nitega smotra ter smo se odločili izplačevati globico ob sleherni govorni napaki, globo, ki srno jo nato oddajali v narodne namene. In glejte! :Nikaka baharija ni, ako opazim, da smo tem igraj očim načinom dosegli v jezi= kovnem pogledu brezdvomno več, nego smo se nadejali spočetka mi sami. Naša ozko= številna skupina se je kmalu pretvorila v dru* ščino, v kateri se je ta ali oni navzel prej omenjene naloge le v zabavo, a ta druščina se je zopet izpremenila v krepko družbo, dokler je po našem vzoru govorilo vse, kar je dospe; lo z nami v dotik. Vsakdo si je prizadeval, da govori lepo in blagoglasne, smatral je pač dolžnostim spoštovanja, da nam postreže z lepo govorico, ako ga mi sami nagovarjamo z lepo. In tako je bilo, da so takrat pred 15 in 20 leti priprosta okoliška dekleta — to je, naše brhke mlekarice, krušarice in cvetličarke — govorile lepši' jezik, nego ga uporablja dan= danes mnogo mestnih in šolsko^izobraženih dam, dočim so se nam starejši ljudje opravičevali, češ, naj jim ne zamerimo, ako ne znajo tako spoštljivo in zaokroženo povedati, kakor mi. »Nič za to, temu se že privadite samiodsebe«, smo jih zavračali smejaje m uljudno, saj smo si bili v svesti, da smo do* speli že do znatnega uspeha, ako jim je ma= homa tudi slovenščina bila zvonka in mila ter ca se je pred drugorodci niso več sramovali. marveč svoj jezik odslej s prepričeval: nosijo umeli braniti, ako se ga jim je kdo osmelil zasmehovati. Prečes tokrat smo morali namreč slišati od strani tujerodcev, kakor tudi iz pristnih slovenskih ust, da naš jezik neprijetno žali uho, da je neolikan, neuglajen, grd, neotesan in n¿samosvoj. No, kadarkoli mi je to zatrje= val Nemec ali Italijan, sem si, seveda, priza = devala na vse kriplje, da ga po možnosti od= vrnem od njegove trditve, češ, da je poslušal doslej bržkone le naše krajevno narečje. In postavljala sem mu v vzporedno opravičbo dejstvo, da niti nemški ali italijanski »dija= lekt« ni blagoglasen in ljubek. Toda naspro* tovalec me je zavračal, da ne misli na na= rečje ali dijalekt — ki ga govori pri njih le priprosto ljudstvo in ki se mu omikanejši sloji skoro popolnoma izogibljejo, pač pa o govorici vobče, ki jo od neuke in neotesane branjevke do gospoda izobraženca, upotreb= Ijamo mi Slovenci; vsi, da govorimo enolično nelep in enako neprijaznoslišan jezik. — Ti očitki so me boleli tembolj, ker so tleli v mojem lastnem srcu; tleli in kipeli kakor zakipe in ožive, kadarkoli čujem okoli sebe kvariti in pačiti našo govorico. In resnica je! Grd je in grši ne more sploh biti naš jezik, kadar ga kdo govori brez vsake pravilnosti, brez vsake dostojnosti in s pomočjo tujki Vendar, da je nelep in neprebavljiv, zakris vijo le dotični, ki mu ne prizanašajo s svo* jim pačenjem. Kako naj je vendar uglajena, prijetna in milodoneča naša siromašna slo* venščina, ako nekaterniki brezobzirno ume» šavajo vanjo spačenke, spočete v nemških jaslih aH ki so se izvalile v italijanski zibeli? Kako naj je naš jezik doneč in prijeten, ako mu namesto krožnik pravimo p jat in talar, če namesto skledica rečemo ščeclclca in šali ca, namesto naramnice izgovarjamo tirake in huzentroger, namesto likalnik izrečemo Mg* lajzn, namesto čevlji pravimo šulne in štis valete, namesto nogavice izgovarjamo štunfe in kucjete, namesto lestva izustimo lujtre in škaleta, namesto svinčnik rečemo blajbes in lapež, namesto žep rečemo garžat, namesto predpasnik -izrečemo fjertaf, namesto tečaj pravimo kankr, namesto zapah izgovarjamo rigel in krnjač, namesto končano pravimo fe= njano in skunpljeno, namesto vzmetnica pra^ vimo šušta in fedra, namesto milo pravimo žajfa, namesto stroj pravimo makina in ma= šina, namesto vlak izgovarjamo cuk itd. itd. Kako naj je naš zametani jezik blagoglasen, ako celo šolskoizobraženci, posnemajoči vse= možna narečja namrgodijo vse svoje ustne, da izrečejo kuaga namesto kaj, ako velijo pritsen in hdeliis namesto pridi sem, ako iz* rečejo načjen namesto nočem, če pravijo duiiste namesto dosti, ako^izustijo račje na« mesto roke in ako neprenehoma rabijo ne* prebavljivi in nepristopni nemški j a namesto pravilnga da, kakor ga rabijo razen Čehov vsi ostali Slovani! — Marsikateri pa se pregrešujejo napram čis stosti naše materinščine s tem, da nadbmes stujejo pristnoslovenske izraze s takozvanimi mednarodnicami ali internacijonalkami celo v takih slučajih, kamor je docela nepotrebno! Kakšne posledice more imeti slično govorje* nje? Zelo vplivne: slušalec — bodisi Slovan ali tujerodec — mora smatrati našo slovenščino pomanjkljivim, nepodjetnim, neopilje^ nim in siromašnim jezikom. In vendar! Za ruščino ki med vsemi slovanskimi jeziki ob= sega naj razkošnejši besedni zaklad, ne stopa v ospredje po bogatosti besednega zaklada nikak drugi slovanski jezik, kakor baš naša mila slovenščina. Saj posedujemo skoro za vsako besedo, ako ne po tri, štiri, najmanj dva izraza! A navzlic temu rabijo nekateri trdo« vratno svoj princip namesto načelo, social« nost namesto ¡družabnost, pravijo kancona namesto pesnitev, opozicija namesto odpor, protivlada in nasprotovalnost; izrekajo into« lerancija namesto nestrpljivost, pravijo kro« nika namesto letopis in govorijo o zistema« lično organizirani inJFiltraciji namesto o se« stavoslbvno uravnani vvrstitvi, pišejo o edik« tu namesto o razglasu in izreku, govorijo o perspektivi namesto o pregledbi, razvidnosti, pravijo o invaziji namesto o navalu in vpadu itd. itd. A tak jezik, ki ga v zanemarjanju mešamo z nepotrebnimi tujkami in spake« drankami, tak jezik ki ga izpostavljamo slu« šalcu v porogljivost in zasmeh, tak jezik pač ne more zadobiti na svojo tehtnico drugih uteži nego zaničljivost in prezir. Naše pri* prosto ljudstvo — kmečko, delavsko in roko« delsko — ko čita in začuje to mešano govo« rico, prihaja do enostavnega zaključka, da se lastnemu jeziku — ki je baje tako beraški« skrpan s krdelcem tujk — polagoma odtujuje in izogibljc ter pokramlja rajše v sosednem jeziku. Mahoma se mu zdi lastni jezik bese« doreven in ker kradljiv in izposodljiv tudi nepotreben tako, da dočfrn se mu neki j a? mejo izogibati, zopet drugi od njega kar od« skočijo.... Marsikdo izmed nas je mnenja, da je treba govoriti tako, kakor narod govori! — Brez« dvomno! Tega naziranja, teh želja in sličnega stremljenja sem tudi jaz sama! Ali! Govoriti kakor narod govori se ne pravi besedičiti v zgolj krajevnem narečju, marveč v prvi vrsti rabiti vse domače izraze namesto tujk in iz« govarjati besedo pravilno tako, da ohranja svoj smisel in pomen. Kakor moramo paziti na dostojnost svoje obleke, da ne izgubimo čislanja od strani ljudi, enako pazimo, da ne« iiujemo čistost in lepoto svojega jezika, kajti le ako bodemo sami čislali in štovali svojo materinščino, jo bodo cenili tudi tujerodni poslušalci ter jo imeli: v čisli naši lastni pri« prosti ljudje. Ako hočemo govoriti kakor narod govori, tedaj naglašajmo besede pravilno in stavimo po vda rek vselej na pomembno stran, to je na njen izvor in koren. Recimo tedaj učitelji« ca in ne učiteljica, recimo bratovščina in ne bratovščina, recimo sobarica in ne sobarica, recimo občina in ne občina itd. Pravilno govoriti kakor narod govori se pravi, ne zamenjavati predmeta s predme« tom, kakor store premnogi, ki ponev zame« njujejo s kožico, svaka se stricem, nečaka z vnukom, taščo z mačeho, srp s krivcem, bunčico z zapenjaičb, kavelj s klinom in žeb« ljem, vsako jamo z luknjo, in razo z raz« poko itd., itd. Nemalo grča v besednjak v slovenskem go« vorjenju, ki odjemlje vse blagoglasje in zvoč« nost a provzroča krepak neukus in odurnost zlasti napram drugorodcu, tvori neoporečno izreka besedne končnice. Marsikateri so nam« reč prepričanj a, da je besedna končnica na al, el, il, ol, ul nenaravna in zatorej nelepa. S temi, ki so tega mnenja, se ne bom prička« la, saj navsezadnje deluje pri tem tudi moč ukusa! Vendar si usojam opazko, zakaj neki bi bilo pri Slovencih grdo in nenaravno kar je n. pr. pri Rusih — ki so nam jezikovno so« rodni — naravnost lepo, nezmotljivo in upo« rabno. Rusi namreč izgovarjajo prav slišno besedno končnico n. pr. v izrazih vol in pri« šjol (prišel). Toda ponavljam: prepuščala bi obliki uku« sa, ko bi se zalajala na »ov« le končnica al, ol itd. toda s končnico izpreminjajo neki tudi ostale črke v besedi tako, da se zakadi izza ust prava spačenka. Kako naj je n. pr. milejši »bjuv« namesto bil, kako naj je blagoglas« nejši »pajov« namesto pojel? Ščim mi kdo more dokazati, da je zalši »jmu« namesto imel, da je prijetnejši »plivjuv« namesti plevel? Zakaj bi neki bilo lepše »zavuadu« namesto zavodil; in »pršov« namesto knji« ževnega prišel in »zakodu« namesto zakadil in »šov« namesto šel in »uzjuv« namesto vzel? lil to naj bi posnemali', češ, tako tudi narod govori? Nikar! Pravilno slovenščino govoriti, ne znači besedičiti in razsipati med znanci, prijatelji in otroci narodove napake, ampak govoriti kakor narod govori se pravi, rabiti pravilno vse izraze, ki jih naš jezik po« seduje in dajati govoru pravi povdarek in pravilno i'zreko in pristno narodno lastnino brez umešavanja tujk. če bomo cenili in spo« štovali svoj jezik, se ne bode videl le nam blagoglasen in krasen, nego tudi drugorod« ceni. Naš jezik je res že vsled množice so« glasnikov trši1 in težji od neslovanskih, a to naj nam nikar ne bodi ne v poniževanje, ne v omalovaževanje, temveč naj nas bodri s hvaležnostjo, saj je baš ta njegova trdota — s katero nas je udomačevala zavedna mami« ca — zrasla z nami v našo občo korist, da se vseh dragih mehkejše«izgovarjajočih tujih jezikov ravno mi Slovenci priučimo kar igraje. Zato ne samo raz šolskega katedra, mar« več tudi s prižnice in govorniškega odra uha« jaj le zvonka, lepa in pravilna govorica, kajti čim lepša bo beseda, tem lepše mesto bo našia v možganih, v srcih, v dušah!---- Od vsepovsod, od kamorkoli uhaja svetu in so si1 izkušale dobiti v njem samostojno ter neomajno stališče. Nikdar ne sinemo pozabiti, da je to prvi in glavni vzrok ženske emancipacije. Nekateri nazadnjaki še dandanes z neko rnučenigko pozo zdihujejo: V vsako stvar se že vtikajo ženske ter nam odjedajo kruh! Žena naj ostane v hiši in naj skrbi za gospodinstvo in otroke! Vsako vtikanje ženske v javnost, v politiko kali družinsko življenje in slabo vpliva na društvene razmere!« No, priznati treba, da je sedaj v tem sto« letju slišati takih ozkosrčnih in nesmiselnih opazk vedno manj ter jih bržčas čez sto let sploh ne bo nihče več izustil. Ne bo Več dolgo tega, ko bo tudi med moškim in žen« TOŽBA. sko odločevala moč krepkejšega, namreč krepkejšega po duhu, po pridnosti, vztrajno« sti in po zdravju. Nadarjene, energične, de« lavne in zdrave ženske siv bodo priborile brez posebnih ovir ob strani mož visoka in ugled« na mesta, kakotr si jih pribore danes le oni sami. In kakor zaostajajo dandanes moški duševni in telesni slabiči ter se morajo zado« voljiti s trdim kruhom, tako bodo zaostali tudi ženski slabiči. »Mi gremo naprej, mi strelci!« tole naj ve« VZGOJITELJICA : 1. Ne ceni človeka po njegovem bogastvu in niti po njegovi obleki, ampak poi njegovem govorjenju in vedenju! 2. Prvo opravilo — ko ustaneš iz postelje in se oble-češ — naj ti je umivanje! Ne pokaži se neumite niti pred. člani lastne družine! 3. Kadar govoriš) rabi le dostojne izraze! Ne govori nikoli dvoumno in vedi, da ako si izustila besedo ali stavek z dvojnim pomenom, se ti takoj pozna, ako si storila to vedoma ali nehote. Z dvoumnim izrazom, ki spominja na tc ali eno nečistost, vzbujaš pri starejših osebah stud, pri sovrsitnicah tiho zaničevanje, pri mlajših pohujšanje, pri resnih, olikanih moških prezir, pri na-petizebraženih ali veternjakih pa pohotno predrznost! — Ako kdo drugi govori s teboj dvoumno, pokaži mu svoje neodobravanje s strogim opominm ali rezkohlad-nim molkom! 4. Med obedom ne pripoveduj nikoli niti o nedolžno-čednih živalih, ker s tem nudiš povoda, da razviješ razgovor o živalicah, ki ne spadajo v pripovedovanje dostojne druščine, in katerih ne prenaša vsak .. . želodec. 5. Ako naletiš med jedjo na krožniku, kakoršnokolisi-bedi »smet«, ne opozarjaj nanjo ne z besedo, ne s pogledi!; niti je ne stavi na krožnikov rob in če ne moreš ali ne maraš nadaljevati z ijedjo, pokrij jo z žlico ali vilicami tako, da ostane sosednim očem nevidna. 6. Ako si povabljena k obedu, ne zajmi nikoli prva, ampak šele potem, ko je storil dotični, ki te je povabil. Vedi pa, da pri posebni s,večano®ti, kamor je bila povabljena kaka dostojanstvena osebnost — mora čakati vsa družba, torej tudi gospodar ali gospodinja, da detična oseba zajme prva. 7. Ne sramuj se, če je tvoja roka obilna: velika, široka ali koščena! Sramuj se le nečedne dlani in črnih nohtov. 8. V nikaikem slučaju ne prekrižavaj nog nad koleni ne samo, ker je nespodobno, ampak ker je tudi neuku-sno in nelepo! 9. Kadar stojiš pred človekom, ki si mu dolžna spoštovanje, ali pred takim, ki te smatra dobro vzgojenim, ne naslanjaj se nikdar z vso telesno težo na en bok; še manj, da bi si boke podpirala z rokama. 10. Grdo in nespodobno je, vpričo drugih oseb rezati nohte, vrtati z mezincem v ušesu ter trebiti zobe, Če si prisiljena storiti to poslednje ,tedaj zakrivaj si od- lja odslej prav tako za ženske, kakor za mo« ške. Res bode boj zato morda še hujši, toda zakon narave je tak, da odloča — močnejši. Močne pa najdemo med moškimi in med ženskami. Mož naj je samo toliko^ pravičen, da pusti ženstvo delati povsod nezavidno; ali so ženske res za to, ali ne, to je že pokazalo izvršeno delo zlasti med vojno dobo. Prazne besede in trditve o ženski nezmožnosti že preveč dišijo po strahu pred ženstvom. » prtino ust z levico. Če si primorana olajševati svoj nos, tedaj stori tc tako, da stopiš ali se vsaj obrneš v stran! 11. Kadarkoli nekaj prežvekuješ in požiraš, ne govori in se ne smeji! 12. Med obedom dnži vsaj prste svoje levice na mizi; pazi pri tem, da ne držiš v njej robca! 13. V obiskih ne sedi nikoli na rob naslanjača,nesamo ker to šibkoživčne ljudi razdraža, marveč ker se mehki sedeži s sličnim sedenjem pokvarjajo. 14. Povej sinu ali bratu naj v obisku nikoli ne polaga svojega tklobuka na mizo, ampak ako ni v sobi obešal*, naj ga drži v roki ali položi na kako stransko stolico. 15. Ako prenočiš pri prijateljski družini, ki ima služkinjo, ne razgrinjaj nikoli odej in rjuh — ko ustaneš iz postelje —, dočim ne žabi izliti nečedne umivalne vode sama v vedro. Predno izideš iz spalnice, ne pozabi odpreti okna! 16. Ako sediš v javnem vozu, odstopi vselej prostor stari osebi — moškemu ali ženski, naij je gosposka ali kmečka! — Odstopi tudi svoj prostor vedno, če stoji v tvoji bližini noseča žena, ali oseba, ki si jej doLžna hvaležnost ali spoštovanje. Svojim moškim pa tudi povej, da jim ni potrebno stati na uslugo neznanih žensk, saj živimo v dobi enakopravnosti, ko trdimo, da ne potrebujemo moške sopomoči in zaslombe! 17. Ne začni nikoli pomenka z osebo, ki je starejša ali uglednejša od tebe! Tudi glede »rokovanja« ravnaj enako! Sezi v dlan le, ko ti jo starejša ali uglednejša ženska ponudi! Prednost imaš glede tega le napram moškemu! 18. Ako hodiš po cesti vštric druge osebe, ostani na desni, ako je -dotična moški ali mlajša od t^be ali tvoj* služkinja, drugače bodi na levi strani! Kadar hodijo tri osebe skupaj, je v sredi vedno le najstarejša ali najuglednejša. 19. Kadarkoli odhajaš iz kakega javnega prostora, pt,* slovi se najprvo cd najsosednejšega omizja in potem šele o d ostalih, čeprav so ti najbližji manj prijateljski. 20. Ako stopaš v gledišču med zasedene vrste aH iz vrste, tedaj bodi obrnjen z obrazom proti sedečim osebami, čeprav so ti neznani. 21. Kadar govoriš z osebo, ne drži nikoli rok v žepih! Ako nosiš pozimi rokogre;jček in greš v obisk, naj je med govorom tvoja desnica prosta! (Nadaljevanje), O DOBRI VZGOJI. DROBTINE KNJIŽEVNOST. Otroški oder. Nedavno je izšla v Ljubljani II. izdaja Otroškega odra, .odnosno zbirka mladinskih igric za otroške vrtce in ljudsko šolo! — Ni navade, da bi si pisatelji sami pisali kritiko o delu, ki jim izide. In niti jaz ne nameravam storiti tega ob II. izdaji »Otroškega odra«, vendar sem primorana h kritiki, ki jo je že izrekel ali jo še le napiše kdo o tej priliki, dodati v blagohotno uvaže.-vanje par opomb. Že v predgovoru samem povdarjam, da sem po možnosti upoštevala vsak tak nasvet, ki mi je bil izrečen z dobrohotnostjo pred leti, to je ob prvi izdaji. V istini pa mi je Učiteljska Tiskarna bržkone pomotoma prezrla ali izgubila popravke, ki sem jih poslala z novododanimi igricami. Ti popravki so se nanašali namreč na prizorčke, v katerih se vrši nepotrebno »dejansko moralizovanje«. Z ozirom na dve, v zbirki najzadnji glediški igrici — ki sta sestavljeni pod vplivom nemškega motiva — naj -povem, da sem jih dovolila vnovič natisniti bržkone z istim prepričanjem, ki je go-jijo mogoče režiserji naših slov. gledišč, ko uprizarjajo- marsikaj, dasi diši po tujini, ako se jim le zdi primerno- duhu časa in ukusu občinstva. K zaključku pa gojim do vseh vprizoriteljev mojih igric skromno- prošnjo, da kadarkoli objavljajo na vsporedih ali v časopisih otroške prireditve, naj blagovole zabeležiti, da je igrica moja ali vzeta iz Otroškega Odra. Ne o-pc.zarjam jih na to z opominom, ki ga jim veleva že takt, niti ne iz malenkostno-občutnega častihlepja, pač pa le iz razloga, ker utegne to postopanje hasniti knjigi sami, kakor tudi vsem onim merodajnim činiteljem, ki so ob prireditvi navzoči in takoj vedo, kje si lahko dobavijo igrico, ako jim ugaja. Letošnje igrice »Otroškega Odra«, ki razen novododa-nih, so mi jih anonymno vprizarjali v nekdanjem tržaškem Narodnem domu in po vsej okolici, so —, kakor dokazuje že sam -predgovor — namenjene v prvi vrsti za Jugoslavijo, oziroma za one štajerske, prekmurske in koroške kraje, ki so doslej ječale pod tujim gospodstvo-m. Toda tudi našemu zasedenemu ozemlju veljaj ista želja, isto stremljenje, ista prošnja: Razširjajte jih, učite jih — v pomoč vam bodo ob vzgajanju jugo-s-lovenskih dušic, v zaslom-bo vam bodo ob klesanju narodne zavesti! M. Stepančičeva. RAZNO. Žena — žurnalistka. V Zedinjenih državah severne Amerike, kjer je feminizem gotovo najbolj razvit, ima malodane vsaka država list, ki ga urejajo ženske. Najbolj razširjena je tudi v Evropi poznana »Women's Tribune«, ki jo ureja Klara Genrick-Kobi. Tednik za ženske izdaja Lucy Stone. Jako razvito je žensko časnikarstvo v I-taliji. Znana pisateljica Matilde Serao izdaja in ureja velik list »II Gicrno«, ki ga čitajo po vsej Italiji. V uredništvu deluje mnogo moških, ki se nikakor ne sramujejo služiti pod vodstvom ženskega šefa. Jako spoštovana je tudi učena sotrudnica rimske »La Vita«, Ollan Lotti. Tudi francoskih listov je mnogo, katerih sotrudnice so večinoma ženske. Na Nemškem deluje pri listih razmeroma malo- žensk. Tembolj -pa *se širi krog zares dobrih iti uglednih pisateljic. In pri nas? Že pot žurnalista je posuta s kamenjem, pot časnikarice pa bi bila trnjeva pot! — Imamo pa vendar skupino nadarjenih pisateljic, ki sestavljajo za razne liste -svoje duševne proizvode v vezani ali nevezani obliki. Ravno zato- se do vseh teh pisateljic tudi naša Jadranka obrača s prošnjo, da -jo po možnosti podpirajo, zlasti ker je pognala v oni pokrajini, ki je duševne hrane najbolj potrebna in ki bi rada vsaj potom njih izvedela ka-j o svojem krvnem sorodstvu onkraj Snežnika. In vsaka druga tudi, ki ni nikaka pisateljica a goji v s.ebi morda celo kolajnc^plemenitih misli in važnih vprašanj, naj priskoči na pomoč ob novi, jedva se vzdigajoči gradbi naše Jadranke. Vsaka ona pa, ki tega res ne utegne ali ne zmore, naji -jo podpira s tem, da si Jadranka dobi zavetje v njeni sobici in pod streho vseh njenih prijateljic in sosed. Jadranka Vam bodi poučnica in kratkočasnica a vsakogar, ki -bi si prizadeval omalovaževati naš -ženski list kaznujte s prezirom, ko da vam cmalovažujmo molitvenik... Z. O čiščenju in drugo. Svilene bele bluze ali svilnate moške -srajce ne postanejo rumenkaste, a-ko jih pred prvim opranjem najprvo 'temeljito okoplješ v mleku in hitro zatem v vodi. 2. Posode iz aluminija ohranijo svojo svetlost, ako jih gladiš semintja z bombažasto tkaninico, ko si jih preje dobro oprala in obrisala. 3. Posnetki nojevih peres zadofce zopet svojo kodra-vos-t, ako jih držiš in premikaš nad -soparo vrele vode; toda ta para mora izhajati le iz male odprtine iznad pokrite posode. 4. Oljnate in druge mastne madeže na tkaninah odpraviš z benzino ali amoni-jako-m, ki ga seveda pomešaš v topi vodi, da ti ne razje blaga. Črnilne madeže odpravi z vrelim mlekom, vinske -madeže pa s citro-novo kislino. Da se črnilni in vinski madeži ne raztegnejo ob čiščenju, okro-ži jih najprvo z rnalcem ali s kredo, ki popije ■mleko in kislino. 5. Vinske in vodne lise v steklenicah odpraviš s toplo vodo in ijajčjimi lupinami. Ivanka. O prezgodnjem staranje žene. Prezgodnje staranje igra pri ženski veliko večjo ulogo, kakor pri -moškem, večkrat je zanjo to naravnost žaloigra. T-oda tega ne-razvcseljivega igrokaza jo dovede v mnogih slučajih nevednost, nespainet, brezobzirnost, Življenska moč je sicer pri ženski povprečno večja nego- pri moškem, toda če ločimo ženske po različnih poklicih, spoznamo takoj, da to povprečnost dosežemo le, ker večina žensk nima poklica in vrši svojo nalogo le v zakonu. Življenska doba delajcčih in sicer težko zaposlenih žensk, je pa v povprečnosti manjša nego pri moških. In res! Kdo ni še opazoval, kako stara izgleda ženska, ki vrši težka opravila? Kar začudimo se, ko izvemo o njenih resničnih letih. Tukaj bi tičal prvi vzrok prerane-ga staranja: težko delo! Pravilo, da vsako delo ni za vsakega, bi bilo tu na .mestu. Žensko telo vobče ni ustvarjeno za težka dela. Kar ohranjuje moža zdravega in krepkega — delo — vzdržuje nežni ženski organizem le do gotove meje. K sreči pride le manjšina,'žensk v oni nesrečni položaj, da mora izvrševati težka opravila. Zato pa grozi ženi druga nevarnost, namreč preobremenjeno materinstvo, vzgoja otrok in gospodinjstvo; z vsem tem postane v resnici sužnja svojega doma. Obilen blagoslov na otrokih, ko sledi porod' leto za letom, znatno zakrivi, da se žena prehitro stara. K temu povspeši popolna, da celo pretirana udanest matere do otroka — požrtvovalnost, ki sega celo do zanemarjanja lastnega telesa in duha — skrb za zdravje in prehrana otrok. Telesne izpremembe takim načinom nikakor ne morejo izostati. Spodnji del živeta uvene, droib izide, iz normalne lege, porodni organi bolehajo in so »zelo občutljivi, pegostoma nastanejo kronična vnetja maternice itd. Žena z bolnimi organi pride ob svojo svežo zunanjost, njena polt izgubi nežno rožnato barvo, postane uvela in nagubana. Tu bodi še omenjeno, da žene nikakor ne stara morebitno dojenje, kakor utegne misliti marsikatera. Nasprotno se lahko prepričamo, kako- sveža in cvetoča postane doječa mati. — Miluška S. (Nadaljevanje.j □nnn GOSPODINJSTVO. A. JEDILNI LIST. NEDELJA: a) Kosilo: Zdrobovi cmočki na goveji juhi. Govedina, krompir in hrenov sok. Pečeno kurje stegence. Sir in hruške. Čina kava. b) Večerja: Telečja pečenka. Zelena solata. Sladčice (omclette). Jabelko. PONDELJEK: . a) Kosilo Krompirjeva prežganika z majarončkom Spinača pokrita z jajcem. Goveji zrezek in peveroni. Orehi, datlji in pomaranča, a) Večerja: Mešano cvrtje (Srce, pljuča, jetra, obisti) suho> skuhani riž. Pesa v solati. Sladčice. (Jabolčni štrukelj.) e TOREK: a) Kosilo: Goveja juha z rezanci. Sladka repa in govedina. Pljučna pečenka (omboio). Zeleni radiček. Sir in ananas ali grintave indrj. smekve. b) Večerja: Riževka (rižoto) z morsk. školjkami (kaporo- celjčki). Kompot iz jabelk. Sladčice (Drobno pecivo). SREDA: a) Kosilo: Prežganka z jajcem. Naravni zrezek in zelena solata. Suhe smokve in datlji. Črna kava. b) Večerja: Testenina z cdrezki gnjati ali prešičje tre- bušnine. Različna mešana solata. Kompot iz češpelj. ČETRTEK: a) Kosilo: Goveja juha z riižem. Sladko zelje z govedino. Prešičja pečenka z repo kislo. Sladčice (medena potičica). Sir in hruške. b) Večerja: Krompirjevi cmočki s slivami in sladko zabelo>. Vohrovtma solata (Kavolo) in pečeni srčni zrezki. Pečen kostanj. PETEK: a) Kosilo: Postna grahova juha. Ocvrti krompirjevi kipfelčki. Šelinova solata. Čma kava. b) Večerja: Kuhane, cvrte ali pečene ribe. Solata mešana s kromp. ali fižolom. Sladčice (Čokoladna torta). Kompot iz hrušk. SOBOTA: a) Kosilo; Ječmenovka s prešičjo nogo. Kislo zelje s klobaso. Sladčice. (Drobno pecivo). b) Večerja: Goulaš s krompirjem. Solata s trdim jajcem. Jabolčni kompot. Lotka. < UREDNIŠKA LISTNICA. Ape: Hvala ti za navduševalne vrstice! Iz njih mi veje. razum in razsodnost pa tudi pravo prijateljstvo do »Jadranke«. Ti pač umeš upoštevati, da po sami 1. štev. ne moremo soditi vsega njenega nadaljnjega poteka, kakor ne moremo po ¡prvem sestanku soditi človeka z ozirom na njegove notranjo vrednost v celoti. Seveda hočem delovati v nadi, da je gotovo večina alla ti, in le pičel broj onih nestrpnic, k,i trenotno pozabljajo, da i v drugih listih ni vsak sestavek za vsakega a da je gotovo za vsakega posameznika nekaj. Če bi tako ne bilo, ne bi mogel izhajati noben časopis. Ti, ki ti je, kakor meni, na .srcu stremljenje: ohraniti v našem »ogroženem« ženstvu narodno zavest v prepričanju, da potom te sledi vs.e drugo samo od sebe, bodi prosim, vztrajna razširjevalka »Jadranke« po vsej zgornji okolici, zlasti ker si vsem občnoznana in priljubljena. Tvoje — in pošlji, še kaj — uporabim prihodnjič ! — Ida: »Odigovore na vprašanja,« prinese prih. štev. Frida: Za »Jadranko« sem na razpolago vsak četrtek. T. T.: Nisem uporabila, ker ni pisano le na eni strani! „Jadranka" izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezne štev. 80 st. Letno 10 L. — Odg.^uredn. Via Scorcola 492. — Upravništvo: L. Mirkova, ul. Boccaccio 29. Marica Stepančičeva, LUIGI TERZO priporoča svojo krolačnlco u Trstu, ulica Fonderia 4. Ima v lastni zalogi domače in tuje blago. i-«- Antonija Mermolja Rieger priporoča svoj modni salon Trst - ulica Commerciale ?. - Trst - * / Slovensko-italijanska Slovnica spisala MARICA STEPANČ1ČEVA (GREGOR1Č) Knjiga — primerna za slov. samouke in dijake srednje šole — je na prodaj v Trstu pri lastniku tvrdke Pipan, ulica Commerciale 5 in v knjigarnah v Trstu. Gorici in Idriji. — Cena 5 Lir. Otroški oder. II. izdanje. Igrice za mladino otroških- vrtcev in ljudske šole. Sestavila MARICA GREGOR1ČEVA. Knjigo ima v razprodaji „Učit. tiskarna" v Ljubljani. Učiteljem slovenščine na znanje ! Italijansko-slovenska slovnica za Italijane, spisala MARICA GREGORIČEVA, je popolnoma pošla. V pripravi je njeno drugo izdanje. t> r SVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. 1. ANDREJ VATOVEC trgovina iestvin, delikates in kolonijaln. blaga v ulici XXX. Ottobre št. 10 (nasproti Ljubljanski banki) kupuje in prodaja raznovrstne kmetske pridelke ter se priporoča cenj. bralkam Jadranke za obilen obisk.