_
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
<1?
-h
List Slovenskih delavcev v o4merikL
--------— ________—:---
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered aa Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under tbm Act of Congres of March 8» 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 294. — ŠTEV. 294.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 21, 1907. — V SOBOTO, 21. GRUDNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
O Z 1 C.
Dogodek. kteri se je pripeti! pred 1907 leti v hlevu pri Betlehemu, je bil za tedanjo dobo malenkosten. Na begu svojega rednika in matere, v bedi in pomanjkanja, narodil se je Jezus in le nekoliko ubozih pastirjev je pozdravilo ted.ij ono bitje, ktero je kasneje skoraj dva tisočletja na milijarde Ln milijarde ljudi častilo in slavilo kot odrešenika in osvoboditelja. Rojstvu niso prisostvovali »iti mogotci niti bogatini in ako bi tedaj vedeli, kako se lx>de vsled rojstva Jezusa svet spremenil: oni bi Heroda gotovo prehiteli in slednjemu bi ne bilo treba ukazati pomoriti vse tedanje prvorojence.
Toda kar so mogotci in bogatini v prvih časih krščanstva baš vsled krščanstva zgubili, so si kasneje zopet pridobili potom zvijače. Krasne nauke o medsebojnej ljubezni ljudi so j »o rabili v to. da so zamogli z njimi ljudi tisočletja izkoriščati in zatirali in s pomočjo njihovega slepega orodja se ji;n je posrečilo na milijone ljudi spraviti ? pravo sužnjištvo.
"Tvoja vera ti je pomagala!" Te krasn - besede lzveiičarja, s kojimi je razlagal svoj«' čudeže, služile so kasneje zatiralcem za formulo, s ktero »o |*»mirili vse one, ki so se skušali njim upirati. In še dandanašnji s? v službah mugi«teev, kraljev in cesarjev ozuanuje, da se mora verovati v mogoti-e. Kedor ne verjame, ta m«»ra na "etu biti bogastvo in kraj njega siromaštvo, ta je v očeh teb ljudi tdab človek. In ljudske mase so še vedno prepričame. da mora tako biti. ker tako nats uči zgodovina in ker tako je vedno bilo. Dokler pa <i*ta*ie to prepričanje nespremenjeno, do tedaj se tudi izkori^anj * ne boče spreenenilo. Kaj bi počeli kralji in knezi ter milijonarji, ako bi ljudske mase ne imele taeesra prepričanja T Milijonarji dobro vedo, kaj počno, ko povdarjaj«. da jim je bogastvo izročil sam Bog. da ;ra za "druge" ljudi upravljajo — pri tem si na tihem ko mislijo o navadnem ljudstvu, — Šepetajo: va^a vera je NAM pomagala *
Pridi /oper k nam iz Tvojega prestola na »lesnej strt« mi Boga Očeta, o Jezus Kristus. —- pridi k nam na zemljo, da *vidiš. kaky> tu iz<rleda 1907 let po Tvojem rojstvu. Ozna-njeval si -vete resnic? proti bogatinom. kterim si dejal, da zamore i:i preje velblod skozi šivankino uho. nego bogatin v nebesa. Toda oni se ; za to niso zmenili. Vse do današnjih dni prepuščajo oni nebesa onim. ki so za šivankino uho dovolj majhni in drobni, dočim skrbe sami za to. da uživajo že na zemlji neprestane dobrote in radosti... Naravno, oni grade Tebi cerkve in kapelice, toda le zato, da vzdrže ljudstvo v prepričanju, da morajo imeti bogatini prvenstvo na zemlji. In potem poglej, kaka je pravica na svetil! 'Divja" ljudstva v Afriki in drugod, kterq še niso imela prilike in sreče sprejeti Tvoje -vete resnice Ln nauke, morajo krvaveti in umirati pod močem — krščan-kih čet, ktere jih nepopisno in na sr.zno barbarski na>"in mučijo in trebijo, kakor da bi oni nesrečni narodi ne bili ljudje ustvarjeni po božji pitdobi....	•
In tako se dogaja in godi že cela stoletja — že dva tisoč let povsod i, kjerkoli se oglašajo mogotci z znamenjema križa, na krte rem si Ti prolil Tvojo nedolžno kri. da odrešiš elo- ' ve&tvo. Baš oni, kteri povdarjajo in trdijo, da žive po Tvojih svetih naukih in resnicah, baš oni so bili najhujši morilci in so še danes. Amerika je namočena 8 krvjo narodov, ktere ao morili Cortezovi in Pizarro-vi vojaki — in vse to pod krinko in napačnim razlaganjem najsvetejših resnic o medsebojne j ljubezni ljudi. Spozabili eo se celo tako daleč, da m> pri -tem zlorabili in se sklicevali na Tvoje »veto Ime, češ: "Kristus je tako ukazal!" Oni so Tvoje namene »krenili in Tvoje nauke ponaredili ter tako spremenili cele vojske v nepregledne čete morilcev. Kri, ktera se je tekom drefc tisočletij v imenu naše svete vere prolila, tako ▼ starem, kakor todi ▼ novem »vetn, zamogla bi napolniti globočine morja in velike pogorske doline. In Se dandanašnji, t prosvit 1 jenem dvajsetem stoletju se ■klicu jejo vsi mogotci, od evropskih nrsa rjfir in kraljev pa vse do naših truefcijanov, na Troje svete nauke in kadarkoli ftele, ds bi prikrili dela. . *
"Tvoja vera ti je pomagala", dejal si bolnikom in nesrečnikom, ktere si rešil in ozdravil. Toda milijonom ljudi *v vseh deželah sveta in nešte-viinim narodom, kterim so odvzete vse pravice, njihovo zaupanje v svoje izkoriščevalce in zatiralce ni pomagalo. Vsi so ostali siromašni, bedni in brezpravni. In tam, kjer so se •v svojem obupu uprli, holež zdrobiti svoje okove, tam so jih morili, češ, da upor ni v soglasju s Tvojimi svetimi nauki. Tudi tu so zlorabljali Tvoje sveto ime in celo prolivali nedolžno kri v Tvojem imenu.

In ako se ozreš, Sin Nebeški, na naš "novi svet", kteri je poin vsako-vrstmih in ogromnih prirodmih zakladov, tako da bi saj tu zamegli vsi ljudje živeti v blagostanju, bratstvu in medsebojnej ljubavi, kakor si Ti učil, — koliko bede in pomanjkanja bi pri nas opazilo Tvoje oko t! Tudi pri nas biti na sto tisoče, na milijone ljudi v Tvoje svete cerkve, kjer molijo Tebi in radostno poslušajo naznanilo "Slava Bogu na viia Tali ia mir Miki— wm otIH". T*»da
potem (stsvijo Trojis svete prvi s imalijo in " " *
Ji
•bodo v nadalje (morda tudi z zlorabo Tvojega svetega imena) izkoriščali one, kteri jim v potu svojega obraza povcfSnjejo njihovo bogastvo; zopet drugi ostavljajo Tvoja svetišča polni skrbi in vprašanj: kaj bodemo jedli, kaj bodemo pili, s čem naj se oblačimo m kje bodemo prenočevali T TI tvorijo večino prebivalstva tudi to-stran oceana!
• • o
In radi tega, o Jezus Kristus, pojdi zopet ▼ nebesa k Bog« Očetu, kteti Te je peed 1907 leti podal na ■miTjn.
(M, da aa

grešni svet ne ravna po Tvojih svetih naukih in da že skoraj dvatisoč let greši proti njim. Naprosi Ga, da dodeli človeštvu toliko moči in nesebičnosti, da se bode, povsodi ravnalo vestno po Tvojih naukih. In ko se •to zgodi, zavladala bode povsodi na svetu ljuba v, nikjer ne bode sovraštva in iz vsakega srca posebej bode z vso iskrenostjo odmeval pnkresni boiični izrek:
VIŠAVAH m HA SEKLnt

Za Božič.
PREBIVALSTVO FRANCIJE.
Po najnovejšem ljudskem štetju ima Francija s Korziko vred 39 milijonov 252.267 prebivalcev. V petih letih se je tedaj prebivalstvo pomnožilo za 290,320. Na 71 večjih mest odpade 8,283,906 prebivalcev, t. j. za 223.072 več kakor leta 190!.. Pariz ima 2,763,363 prebivalcev. Za njim je največje meste Marseille s 517,498 prebivalci. Lyon ima 472.114, Bordeaux 251^947. Otok Korzika ima le 291,1«0 duš.


O praznikih ima Človek več časa za razmišljanje. V današnji dobi nervoznega dela je dobro, da malo postanemo, pogledamo okrog sebe in premislimo o tem, V se kaže našim očem..
Zgodovina nas uči, da je ni dobe, v kteri bi bilo človeštvo tako neumorno in naporno delalo, kakor dandanes. V svoje delo smo vpregli ne samo sebe, ampak tudi moči, obdajajoče nas prirode.
Nikdar še ni bila zemlja tako dobro in v toliki meri obdelovana kakor danes, nikdar se še ni pridelovalo toliko žita kakor ga pridelujemo mi. In vendar je še kljub temu toliko njih. in to v naši najbližji okolici, ki kruha stradajo.
Nikdar ni človeštvo toliko spredlo in stkalo kakor dandanrs, in vendar, poglejte okrog sebe in videli boste, koliko jih hodi strganih rn na pol nagih okrog, prezebajoč i h v hudem mrazu. . .
Xikdar se ni toliko zidalo kakor dandanes in vendar noč za nočjo se dviga od vseh vogalov naših ulic krik onih, ki nimajo strehe. Mravljinec in mul imata luknje za vsako svojih mladih, a naši mali lež? na umazanih kupih v stanovanjih, strupenih kot grob.
Je-Ii to sad našega truda, našega napornega dela? Je-li človeštvu sojeni', da se ne bode moglo nikdar P^vspeti se v višje, jasnejše sfere T
Delo vendar časti in blaži, se je-li v naši dobi z vrglo, da nas pretvarja v sužnje mesto v proste ljudi? In t«» baš danes, v dobi. ktera tako glasno hvali svoje ki"s»'-an<lvo. svojo ljubezen do bližnjika ? Ktera toliko st< i "i za reveže. toliki* /rrivuje za trpine ?
Tu nekje tiči zmota naše dobe, tu na»m je iskati pogre^iek, slabost, ktero nam je popraviti, da spregledamo in krene-mo na pra-vo pot.
John Kuskin, ta Veliki mislec pravi v "Kroni divje oljke": "Ljudje se neprestano prepirajo o tem, kaj jo najbolje, najložje ali najbolj priporočljivo storiti, ali o tem. kaj vam donaša največ dobička: nikdar pa ne vprašajo, v kolikor je i-ujein govoriti, kaj j- PRAVIČNO storiti? To pa je zakon nebes, da ne bodete nikdar zmožni presoditi, kaj je modro ali lahko, ako se niste prej odločili preseliti. kaj je pravično in to tudi storili. To je ono. kar je naš Gospod vedno ponavljal — zapoved vseh zapovedi. ktero nam je dal od vseh drugih največkrat. — Vršite sodbo in pravičnost.
Kdino božje delo — edina zapovedana žrtev je — vršiti pravičnost; in baš to je zadnje, kar smo pripravljeni storiti. Vse rajše kot to! Kolikor hočete del usmiljenja, pa prav nič pravičnosti. "Ne", porečete, "usmiljenje je večje nego ljubezen." I>a. je večje; ono je vrhunec pravičnosti. tempelj je. kteremu temelj je pravičnost.
Pa vi ne morete imeli vrha brez temelja; ne morete zidati na usmi-ljenosti. Zidati morate na pravičnosti s tega glavnega razloga, ker sprva nimate usmiljenja, da bi z njim zidali. To je poslednje plačilo za dobro delo. Vršite pravičnost proti svojemu bratu (ro lahko storite, če ga že ljubite ali ne) in konečno ga bodete ljubili. Bodite pa nepravični proti njemu, ker ga ne ljubite in konečno ga bodete sovražili."
Nedostatek pravičnosti v socijal-nem, političnem in privatnem življenju je pravi izvir mnogih in premnogih nadlog, ki tarejo moderno človeštvo. Pomoč bi bila lahka, ako bi le vsak o tem premišljal in se ravnal po svojem spoznanju.
Nečloveški oče. Ladislav Frigsa, posestnik v Budimpešti, je zaprl svojega sina, ki je bil ves sključen, v svinjski hlev in ga pustil tam brez vse hrane. Zverinski oče je imel namen sina, ki mu je bil na poti, izstradati. Po nekem pismu brez podpisa je izvedela o tem policija in takoj poslala na liee mesta komisijo, ktera se je prepričala, da je resnica, kar je stalo v pismu. Ubogega fanta so našli Čisto nagega ▼ svinjskem hlevu, njegovo telo je fcHo popolnoma shujšano in z ranami ter živalieami pokrito. Očeta so aaprli,
f-V!WmRM ;

" "i"'-
m - y v" ■ -



Stenski koledar
pričnemo razpošiljati vsem naročnikom v ponedeljek 23. t. m. in ga v par
h vsem odpošljemo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Vojni tajnik Taft
zopet doma.
VOJNI TAJNIK TAFT SE JE VČERAJ VRNIL IZ POTOVANJA " OKROG -SVETA
Iz našega mesta je takoj odpotoval v Washington k predsednika Rooseveltn.
POZDRAVI
S paraikom President Grant od hamburško-ameriške družbe je dospel veeraj v našo luko vojni tajnik Taft. kteri se je vrnil is. svojega potovanja okros? sveta. Kakor hitro je ostavii parnik, je takoj odšel v Jersey City ua kolodvor Pennsylvania železnice, od k j ar se je odpeljal v Washington k predsedniku Rooseveltu, da mu izroči svoje prvo poročilo o uspehih potovanja. Kakor smo poročali, potoval je Taft okrog sveta in je za svojo pot rabil 123 dni. Na poti je obiskal Filipine in Japonsko, kjer ga je sprejel mikado v posebno avdijen-co. Nato je potoval preko Sibira po eibirskoj železnici v Petrograd, oziroma v Carskoje selo, kjer je bil gost carja Nikolaja.
Taft izgleda izvrstno in veeraj je s časniškimi ^»oničevalci govoril o svojem potovanju, dočim se je skrbno ogibal političnim vprašanjem. Z njim je potovala tudi njegova žena in sin-Kakor hitro je dosj>el parnik v našo luko. so ga vse ladije pozdravile dokaj burno. O Japoncih -je povedal le toliko, da je tam našel samo miroljubnost, povedal pa ni. je-li ta miroljubnost pristna ali navidezna.
PISMA SANTA CLAUSU.
Newyorška pošta je dobila 1200 pisem, naslovljenih na imenovanega svetnika.
Iv newyorskewu poštarju sta prišla včeraj Mrs. Clarence Iiurnsova in Joseph II. Dudley od newyorskega dobrodelnega odbora, kterima je poštar izročil pisma onih otrok, kteri so tekom zadnjih dni pisaSi takozvanemu Santa Clairsu, kojega prosijo, da jim prinese kaka darila za Božič. Imenovani oHb&r bode prošnje otrok po možnosti uslišal in poslal otrokom one predmete., ktere si žele. Med pi-mi je bilo tudi 300 takih, na kte-rih ni bilo poštnih znamk, tako da -bi moral odbor plačati za ta pisma .$<» kazni. Teh pisem pa imenovana dva odbornika nis;a vzela, dasiravno je poštar mnenja, da so otroci, ki so pisali ta pisma, bolj potrebni podpore. tie^o oni. kteri so plačali poštnino. Pisma so odj>oslali nefrankovana, miši ič, da bode pošta pisma vse jed no izročila Santa Clausu. O teh pismih seveda stariši otrok ničesar ne vedo-Pisma je odbor takoj odprl in večina otrok si žele igrače ali pa obleko, v mnozih slučajih ne za-se, temveč za svoje braie in -sestre. Iz vseh pisem odseva veliko siromaštvo sta-riŠev in otrok.
VERDIJEV NEČAK.
V Bostonu se je oglasil 80 let stari Verdijev sorodnik.
Boston, Mass., 20. dec. Tukaj se je oglasil nek 801t»tni starček, kteri trdi, da so imenuje Georgio Verdi in da je nečak velicega italijanskega sklada-Verdija. Sedaj bode vložil tož-proti zapuščini pokojnega sklada-, kt*»ri je ostavil tri milijone do-v. Starčekov brat, ki je duho-se je sedi j -napotil v Rim, da zavzame za pravice svojega i, kajti Verdi je prestar, da bi potovati v Italijo, kjer je pre-svoja mlada leta.
cov sin, Andreo Verdi, kteri v vseučilišču v Cambridge, ija, da je njegov oče prišel v >, ko je bil sta^l2 let. Nje-oče ima razne spomine na" veli-skladatelja, kteri je ostavil premoženje v vrednosti $3,000,100 in do kterega Ima on tudi pravico.
poiljema
lepo. sliko
parnik*, kteri sds*
Gospodarski položaj I je nestanoviten.
READING IRON CO. JE PRENEHALA Z DELOM IN 3000 DELAVCEV JE BREZ DELA.
V Coloradn je sedaj 2000 rudarjev
brez dela; mnogo rudnikov *	je zaprtih.
BANKE V STISKAH.
Reading, Pa., 20. dec. Reading Iron Co. bode v soboto zaprla razne svoje tukajšnje tovarne, ktere bodo morda potem v januarju zopet odprli* Vsled tega sklepa imenovane družbe bode izgubilo nad tritisoč delavcev svoj zaslužek.
Denver, Colo., 20. dec. V Coloradu je sedaj nad dvatisoč rudarjev brez lela, kajti položaj z ozirom na rudarstvo je zelo slab. Srebro, baker, svinec in cink so sedaj tako poceni, da se pridobivanje ne izplača in radi tega so rudnike v Leadville, Creede, Aspen, Silvertonu in drugih krajih jednostavno zaprli.
Cleveland, O., 20. dec. Glenville Banking & Trust Co. v tukajšnjem mestu je v stiskah in sodišče je imenovalo za njo posebnega oskrbnika.
IZSELJEVANJE V EVROPO.
Število v Evropo potujočih inozemcev postaja manjše in bo kmalo normalno.
Parobrodne družb? uam naznanjajo. da je število v Evropo se vrača-jočih inozemcev sedaj doseglo svoj vrhunec in da bode kmalo postalo normalno, kakor je bilo, predno so naseljenci pričeli potovati domov, da pre ž i ve božični praznik v njihovej domovini.
\ kolikor je razvidno iz uknjižb za parnika, kteri bodo potovali po Bo-".iču v evropske luke, bode po prazniku potovalo v Evropo le malo ljudi.
DEFRAVDANT WALKER NA PO-VRATKU.
Ko so ga prijeli, so je dvakrat skušal usmrtiti.
1*>> Angeles, Cal., 20. dec. Oni jetnik. kterega so predvčerajšnjim v Ensenadi, Mexico, prijeli, je pravi Walker, kteri je v Connecticutu po-neveril nad pol milijona dolarjev in potem zbežal na zapad. Jetnik je sedaj v varstvu detektivov, kteri ga vodijo v San Diego, Cal., od kjer ga bodo poslali dalje v Connecticut, da bode sojen.
\V:iik:*r je izjavil, da se bode prostovoljno vrnil, tako da mu ne bode treba čakati, da mehikanska vlada privoli v izročitev jetnika oblastim Z je d. držav.
Naselbina rudarjev, kjer so ga prijeli, se nahaja kacih 150 milj daleč od Ensenade v divjem, skoraj nepri-stopnem gorovju. Ko je zadnjič ušel detektivom v Ensenadi, je bežal v imenovani tabor, kjer je živel v bor-nej koči.
Mehikanci in Pinkertonovi detektivi iz Cal if orni je so ga pa kmalo zasledili. V zadnjem trejiotku je skušal še enkrat bežati, kar se mu pa ni posrečilo. Ko so ga prijeli, se je skušal z revolverjem ustreliti in je-dva, da so mu revolver izbili iz rok, ko se je skušal zastrupiti s strupom, kterega je imel pri sebi v male j steklenici. Tudi to so mu pravočasno preprečili.
O poneverjenem denarju in vrednostnih listinah niso našli pri njem in v njegovej koči niti najmanjšega sledu. Jetnik je takoj priznal, da je pravi "Walker in da se bode prostovoljno vrnil v Zjed. države.
POMNOŽITEV FILIPINSKIH OTOKOV.
Medtem, ko se i i dosedaj zatrjevalo, da šteje Filipinsko otočje 1200 otokov, so jih sedaj našteli 2600.
San Francisco, CaL, 21. dee. Štirje parniki vladine komisije za meritev obrežja se sedaj mude na Filipiulh, da napravijo natančne zemljevide imenovanega otočja. Na natančnih španskih zemljevidih je kacih 1200 otokov, d očim jih je imenovana komisija dosedaj naštela še 2600. Dalo bode trajalo ds*et let.
0 katastrofi v premogoven) rovu Darr.
IZ IMENOVANEGA ROVA KJER SE JE PRIPETILA RAZ-STRELBA, PRINESLI SO 30 MRTVECEV NA POVRŠJE
Kljub tema upajo, da bodo nektere premolar je našli še žive.
IZGREDI.
Pittsburg, Pa., 21. dec. Rešilno moštvo, ktero išče trupla premogar-jev, kteri so bili v premogovem rovu Darr od Pittsburg Coal Co. vsled razstrelbe ubiti, je prišlo tekom včerajšnjega dneva 5000 čevljev globoko v imenovani rov. Kakor smo poročali, je bilo v imenovanem rovu 200 pre-mogarjev zasutih. Hodniki so vsled razstrelbe tako zasuti, da je težavno napredovati. Včeraj zjutraj so prinesli iz rova šest trupelj in tekom dneva nadaljnih 24. Raž^trelba je nastala najbrže vsled požara, kteri divja že par tednov v nekem bližnjem rovu.
Neka Italijanka, ktera je pri raz-strelbi zgubila svojega moža in dva sina. je skušala včeraj skočiti v vodo in se utopiti, da stori tako svojej žalosti konec. Vendar so jej pa to preprečili.
Veliko inozemskih premogarjev je predvčerajšnjim imelo praznik in, kakor vedno, tako imenovanega dne pijančevali. Mnogo jih je bilo že popolnoma pijanih, predno so izvedeli o katastrofi in potem so še bolj pili, da so na ta način proslavili svojo rešitev. Razmere so postale končno take, da so oblasti pozvale konštablerje, kteri so skrbeli za mir.
V VARSTVO GOZDOV.
Gozdni komisar protestira proti sekanju mladih smrek.
Albany, X. V., 20. dec. Gozdni komisar države New York, James S. Whipple, protestira proti sekanju mladih smrek, ktere rabijo" za božična drevesca in priporoča, da se slednja nadomestijo z umetnimi drevesci, ker le na ta način je mogoče obvarovati krasne smrekove gozde pred pokončanjem. Vsaka smreka mora rasti kacih sedem let, predno more služiti za božično drevesce. Ako se jo pusti še deset let rasti, postane lepo drevo, ktero donaša mnogo koristi. Nesmiselna navada in razvada z božičnimi drevesci uniči vsako leto na milijone smrek, oziroma cele gozde in to ravno sedaj, ko postaja v državi vedno večja potreba smrekovega lesa. Ako se bodo smrekovi gozdi tako uničevali, kakor sedaj, bodo kmalo zginoli oni, kteri sedaj največ obetajo.
POLOŽAJ V NEVADI.
Predsednik Roosevelt zahteva, da se mu položaj pojasni.
Goldfield, Nev., 20. dec. General Funston je včeraj od tukaj odpotoval v Californijo. Predsednik Roosevelt je brzojavno naročil, da se mu nemudoma naznani o Lamclnjih razmerah in položaju. PoseSbna komisija, ktero je predsednik poslal semkaj, da preišče položaj, mu je poslala razne izjave delavske organizacije, kakor tudi organizacije delodajalcev. Štrajkarji bodo sedaj organizaciji delodajalcev predlagali neke vrste kompromis, o kterem je pa dvomljivo, da ga bodo sprejeli, ker je tak, da pomenja za njo škodo.
Oenarje v staro domovino
pciOjttDA:
ca $ 10.80 ............ 60 krom,
u | 20.40 ............ 100
za ^ 40.80 ............ »O
sa $ 101.75 ............ »00
sa $ 203.50 ............ 1000
ca $1015.00 ............ M00
Poetarina je všteta pri tak Doma m naka izplačajo brem vinarja Kafte
C. kXr	tol	t TL š*
IS.
Južne republike. *
Pere in Chile.
IMENOVANI REPUBLIKI STA SKLENILI PRIJATELJSKO POLITTIČNO IN GO-SPODARSKO ZVEZO.
\
Nesreča na železnici pri Latacnngi, Ecuador; deset osob ubitih.
ŠTRAJK V CHILE.
Lima, Peru, 20, dec. Republiki Peru in Chile sta včeraj podpisali svojo prijateljsko pogodbo, s ktero sc zavezujeta medsebojno si pomagati, tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju.
Guayaquil, Ecuador, 20. dee. Pri Latacungi je včeraj skočil raz tir nek proti severu grozeč osobni vlak. Pri tem sta bila dva vagona popolnoma razdejana. Deset osob je bilo ubitih in mnogo je nevarno ranjenih.
Santiago de Chile, 20. dec. Štrajk celavcev na nitratskih poljih se hitro razširja in se je dosedaj že razširil po vsej pokrajini Tarapaca. Nad trideset velikih podjetij bode moralo napovedati bankerot, ako se z delom v kratkem ne prične.
Havana, Cuba, 21. dec. Governer Magoon je dobil poročilo, da bode letošnji pridelek sladkorja mnogo večji, kakor je bil lanski, kar je za gospodarski položaj zelo ugodno.
-Vsem cenjenim naročnikom, citate-ljem in prijateljem našega lista želimo naj vesele j ši božični praznik!
Uredništvo.
ITALIJA PROTESTUJE.
Zahteva varstva za delavce ♦ Ken-tuckyju.
Washington, 20. dec. Vsled pripro?-nje tukajšnjega italijanskega poslanika. je državni tajnik Root naprosil governerja države Kentucky, da prepreči nadaljno uničevanje tobaka, ki raste na tamoŠnjih napadih italijanske vlade. Kakor smo že večkrat poročal i, uničujejo nepoznani nočni jezdeci vse one nasade tobaka, od kte-rih kupuje trust svojo zalogo in na ta način je oškodovana tu-di italijanska vlada, ktera kupuje svoj tobak v kentuckyjskih nasadih. Governer je odgovoril, da bas sedaj preiskuje to zadevo.
Nadalje se je italijanski poslanik tudi pritožil radi postopanja z italijanskimi delavci v Mississippiju in Floridi. V prvej državi se Italijane zasleduje, ker tekmujejo z domačimi zamorskimi delavci, dočim so v Floridi pravi sužnji, ker morajo delati po sistemu peonage, kar je čestokrat se hujše, kakor sužnjiš^vo. Državni tajnik Root je obljubil poslaniku, da bode storil vse potrebno, da stori takim razmeram konec.
DOGODKI V PERZIJI.
Izzivanje s streljanjem. Sovraštvo med strankami se poostroje.
Teheran, Perzija, 20. dec. Včeraj dopoludne je tukaj le malo manjkalo, da ni prišlo do splošnega klanja in streljanja po ulicah." Vse stranke so se dobro oborožile in že od nedelje naprej neprestano oblegajo ceste. Včeraj ob-10. uri so se ljudje pričeli razhajati, ko je na glavnem trgu pričel nekdo nepričakovano streljati, tako, da so se ljudje takoj zopet zbrali.
Zvečer se je pričelo posvetovanje med šahom in ljudskimi zastopniki in tem povodom je prišlo do dogovora, da se bodo obravnave le tedaj uspešno končale, ako se pristaši obeh strank razidejo in osta^ijo ulice. Takoj nato so se pričeli reakcijonarji, kteri tabore na topniškem trgu, in konštitueijonalci, ki so na trgu pred parlamentarnim poslopjem, razhajati. Par trgovin je bilo včeraj zopet odprtih, uliee so postale zopet bolj živahne in člani parlamenta so se že pričeli posvetovati o rašenju krize, ko se j* pričelo streljanje. Obe stranki sta »idili, da sta prevarani in hipoma je vsak zavzel zopet svoj prostor tnt se pripravil na vse, kar pride
Danes rano zjutraj sta se zopet obe stranki zbrali na svojih prostorih, toda obe sta sedaj v defenzivi. Parlament je doMI is vseh
Vesti iz Rusije.
Filozofov umrl.
RUSKI TRGOVINSKI MINISTER FILOZOFOV JE UMRL VSLED SRČNE KAPL
Iz Vladivostoka niso izgnani vsi či-futi, kakor se je prvotno poročalo.
RAZPUŠČENE UNIJE NA POLJSKEM.
Petrograd, 20. dec. Trgovinski minister Filozofov jo včeraj zvečer v gledišču med predstavo umrl vsled srčne kapi. Tekom dneva se je mudil v Carsko jem Selu, kjer je bil pri slavnostih povodom carjevega godu in se je vesel vrnil domov. Ko so po-četkom predstave svirali v gledišču himno Bože carja hrani, se je onesvestil. Zdravniki so hitro prihiteli na pomoč, toda Filozofov jim je umrl v rokah.
Kljub tragičnemu dogodku so poslušalci, kteri so bili večinoma člani gosudarstvene dume, navdušeno ploskali sviranju carske himne, ktero je morala godba najmanj desetkrat ponoviti.
Filozofov je bil najmlajši minister sedanjega kabineta in je bil splošno znan radi svojih liberalnih tendenc.
Petrograd, 20. dec. Iz Vladivostoka se brzojavlja, da je včerajšnje poročilo o izgpnu vseh čifutov iz imenovanega mesta neprafilno, kajti tozadevna odredba se nanaša le na one čifute, kterim se je s pomočjo upliv-nih prijateljev posrečilo nastaniti se v mestu. Te vrste eifuti so vedno agi-tirali za revolucijo med vojaštvom in mornarji in radi tega je bil tamošnji poveljnik prisiljen spremeniti imenik Židov, kterim je bilo bivanje v mestu dovoljeno. Predpisi za Čifute v Vla-divostoku so ravno taki, kakor za ves Sibir in ti predpisi določajo, da se smejo v Sibiru nastaniti le oni čifuti, kteri so učeni, ki so člani rokodelskih unij, vladini uslužbenci in nekteri drugi. Vsem drugim je bivanje v Sibiru zabranjeno.
Varšava, 20. dee. Generalni guber-nator Skalon je včeraj razpustil unijo čevljarjev, klobučarjev in kro-jačev na isti način,^kakor je nedavno razpustil 1G00 poljskih šol. Poljaki so prepričani, da se bodo v kratkem razpustile tudi druge poljske organizacije in unije, kakor tudi razna literarna društva.
Petrograd, 20. dec. Grof Witte ni zadovoljen z izpovedanjem generala Ivuropatkina v obravnavi proti generalu Šteslju in radi tega je sedaj poslal sodišču pismo, s kterim se ponudi za pričo v prid generala Šteslja.
Kakor se je včeraj poročalo, je general Kuropatkin izpovedal, da je pred vojno z Japonsko priporočil, da se trdnjava Port Arthur opusti, ker je vsled odprtja luke Daljni izgubila svojo strategično vrednost. S tem se baje Witte ne strinja.
Iz, Avstro-Ogrske.
Vladin program.
V POSLANSKEJ ZBORNICI DRŽ. ZBORA JE GOVORIL MTNT-STERSKI PREDSEDNIK ' BECK O VLADINEM PROGRAMU.
Wekerle je pozval bivšega ministra Polonyija na dvoboj radi razžaljen j a.
^ IZSELJEVANJE.
ROBINSONADA NA MAGELLA-NOVEJ OŽINI.
Na nekem otoku imenovane ožine žive mornarji neke potopljene ladije.
Newyorska mornaric na borza je dobila včeraj iz Argentine v Južnej Ameriki brzojavno poročilo, da je kapitan Carman od parnika Raphael videl na nekem neobljudenem otoku Magellanove ožine med Južno Ameriko in Tierra del Fuego več mornarjev, kteri so brezdvomno moštvo kake ladije, k! se je na svojem potu v imenovanej ožini potopila. Kapitan Carman pluje s svojim parnikom proti severu v Montevideo in naznanja, da je videl, ko je plul po imenovanej ožini na otoku Straggler velik ogenj, stroji njegovega parnika niso bili v redu in tako ni hotel parnik ustaviti, da bi otok preiskal, kajti ogenj na otoku ni bil nič druzega, nego signal ponesrečenih mornarjev, kteri so na ta način iskali rešitve.
Parnik Raphael pluje iz Callao, P v Liverpool, toda v Montevideo mt.a ostati, da popravijo stroje.
Mogoče je, da bode kaka draga ladij a, ktera bode plula po Magellano-vej ožini prinesla več podrobnosti o mornarjih na onem otoku.
Odslov(tsv delavcev. Binghamton, N. T., 10. dee. Enj. ska železnica je Is svojih delavnic v Snequehanni, Pa, odslovila 200 delavcev, ker kakor as satijnj*,
a


Dunaj, 21. dec. Ministerski predsednik Vladimir Beck je včeraj v državnem zboru govoril o vladinem načrtu, oziroma o programu. Pri tem je povdarjal, da je treba vlado spremeniti, kar se je že zgodilo, in sicer radi tega, ker so se radi izida volitev spremenile moči raznih strank. Predsednik je trdil, da je v Avstriji mogoč le jeden sistem koncentracije, ktera se mora nanašati na nagodbo, koja bode deset let veljavna.
Budimpešta, 21. dec. Ogrski ministerski predsednik Aleksander "Wekerle je pozval bivšega pravosodnega ministra krščenega čifuta Gezo Polonyija, ki se je preje pisal Polak, na dvoboj, ker ga je ražalil. Imenovani goljuf in bivši minister ter bivši eifut je ministerskemn predsedniku očital nepoštenje. Splošno se trdi, da je Polonyi to storil iz osvete, ker je moral pred meseci na sramoten naein ostaviti ministarski kabinet in ker ga tedaj ministerski predsednik ni podpiral.
Ker je na Ogrskem dvoboj zakonito zabranjen. je Wekerle naprosil kralja Fran Josipa za dovoljenje dvoboje-vati se. Dovoljenje je. že dobil in sedaj se bode s Polon vi jem streljal z revolverji.
Tieka. 21. dee. Izseljevanje preko Reke v Ameriko je seidaj radi božič-nil^praznikov postalo manjše, kajti vsakdo, ki se je namenil v Ameriko, želi božične praznike preživeti še doma. Na parnik Caronia se je včeraj uk.rcalo le 300 ,-potnikov nvvlkrovja.
P O ŠILJ AN JE DEČKOV V POŠTNIH VREČAH.
Starejši poštni dečki so zavezali mlajše v poštne vreče.
Pittsburg, Pa., 20. dec. Tukajšnji poštar W. H. Davis je včeraj prona-špJ, da razpošilja njegova pošta živo blago v vrečah. Za praznike najame tukajšnja pošta več dečkov, kteri raz-.našajo posebne pošiljatve in pisma. Med starejšimi in mlajšimi dečki pa ni nikoli vladalo soglasje, temveč veliko sovražtvo, ktero je ^končno postalo tako, da bi to moralo več mlajših dedkov plačati z življenjem.
Starejši dečki so namreč svoje mlajše tovariše lovili in kakor hitro so jednega dobili, že so ga zavezal v poštno vrečo in ga vrgli skozi cevi tako, da je priletel naravnost na vozove, ki stoje pod cevmi na ulicah. Vreče* z dečki so včeraj tako hitro letele po eeveh na vozove, da so se pomešale z drugimi vrečami, tako da je bila nevarnost, da se dečki zaduše, zelo velika. Le malo j? manjkalo, da niso dečke odpeljali na vlake in jih razposlali kakor regularno pošto.
Ravnatelj je nato 'pozval vse dečke k sebi in jih vprašal, kako si upajo rabiti vladine vreče za kaj druzega, kakoj? za poštne pošiljatve, nakar mu je najstarejši deček odgovoril: "Mr. Davis, mi zaupamo jeden v druzega, namreč v kolikor nas je f<speeial boys", kakor hitro pa pride k nam kak nov deček, ga želimo preskusiti, ako je sposoben za poštno službo in ako ni boječ. Ako tak "kid" ne more kljubovati šalam, kakoršnje se uganjajo po vseučiliščih in v "Wetst Poin-tu, potem tak otrok ni vreden, da dela pri .pošti naše vlade. Pošiljanje dečkov po eeveh na vozove ni druzega, nego skušnja, that's all."
UKRADLI
ZA $10,000 DJEV.
DRAGU-
Roparji so razbili izložbeno okno prodajalnice v Springfieldu, Illinois.
Springfield, HI., 20. dec. Včeraj zvečer, ko s o bile ulice polne	ki
so kupovali potrebščine za božični praznik, sta dva roparja razbila veliko izložbeno okno prodajalnice draguljev tvrdke John C. Pierik na Court House Square. Iz okna sta v naglici pobrala za $10,000 draguljev in zlatnine in neznano kam ušla. Beg j« bil n nju lahak, ker sta se hitro poihešala med množi eo. Dragulji M IriU razstavljeni t okno.
Slovensko-Amerikanski
KO LE DA R
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ims obilo slik.
Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znači da je Koledar zelo priljubljen.
Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct.
Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich'St., New York, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
Razne novosti
iz inozemstva.
PRI RAZSTRELBI SKLADIŠČA • SMODNIKA V PALERMU V SICILIJI JE BILO 93 LJUDI UBITIH.
Odgovor Rusije na prošnjo perzijskega parlamenta za posredovanje.
ANGLIJA NA PACIFIKU IN ATLANTIKU.
Palermo, Sicilija, 21. dee. Rešilna dela in odstranjevanje razvalin vsled razstrelbe podrtega skladišča smodnika le po«"-asi napreduje in vojaštvo je bilo vso noč na delu. V kolikor jo dosedaj znano, je bilo vsled razstrelbe 93 ljudi ubitih, večinoma ^taziov— niki prenočišča za izseljence, ktero je bilo v neposrednej bližini nevarnega skladišča. Razun teh je bilo tudi najmanj sto ljudi več ali manj ranjenih-
Teheran. Perzija, 21. dec. Rusija je sedaj odgovorila na prošnjo perzijskega parlamenta, kteri se je obrnil na vse države za posredovanje v prid perzijskega parlamenta, kterega ho-č-e šah zatreri. Rusija je selaj odgovorila, da nima pravice umeševati se v domače zadeve kake druge vlasti.
London, 21. dee. Admiraliteta jo sklenila, da bode v maju ustanovila posebna vojna brodovja, ktera bodo stalno ostala v Ameriki in sicer na paeifičnem in na atlantskem obrežju. To je najbrže odgovor na potovanje ameriškega vojnega brodovja na Pacifik.
Calcutta. Indija, 20. dec. V Indiji se je letos pridelalo za 40% manj bombaža kakor lani.
m m
t
■fi' v*

KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
President Grant 20. dec. iz Hamburga s 1G79 potniki. Kaiserin Auguste Victoria 20. dec. tx
Hamburga. Alice. 20. decembra iz Trsta s 799 potniki.
Mauretania 20. dec. iz Liverpoola
s 1242 potniki. Baltic 20. dec. iz Liverpoola. Koenigin Luise 20. dec. iz Genove.
Dospeti imajo:
Kroonland i* Antwerpena. Albano lz Hamburga. Potsdam iz Rotterdama. Marte, iz Trsta. Main iz Bremena. Lituanija iz Libave. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. New York iz Soufhamptona. Hamburg iz Genove. Caledonia iz Gla-seowa. La Breta<nw» i* Havre. Zeeland iz Antwerpena.
Odpluli so:
Lncania 21. dec. t Liverpool. St- Panl 21. dee. ▼ Southampton. California 21. dee. ▼ Glasgow.
Odpluli bodo: Majestic 24. dec. v Liverpool, Bulgaria 24. dec. v Genovo. Main 25. dee. v Bremen. Potsdam 25. dec. v Rotterdam. La Bretagne 26. dec. v Havre. President Grant 2S. dec. v Hamburg. Zeeland 28. dee. v Antwerpen. Alice 28. dec. v Trst. New York 28. dec. v Southampton. Mauretania 28. dee. v Liverpool. Caledonia 28. dee. v Glasgow. Lituania 28. dee. v Libavo.
MoJaki.
■ ■ X ■.■■^■.»l^ll
mm am "(Has

/
- - • * • •
Božična povest.
( eiko »pls&l Josip HrbaSy.
Ljudje so hiteli po ulicah drug za drugim po svojih opravkih. Počasi je legala megla na ulice in zavila vse zue^to v gosto koprrao. Električne luči in plinove svetilke so se svetile v gosti meirli kakor oddaljene zvezdice na večernem nebu, ki komaj, komaj še prodirajo s svojo lučjo veliko razdaljo med nfbom in zemljo in ki jih človeško oko vidi obkrožene z nekako fino, žarečo meglo.
Veliko mesto je odprlo svoja žrela in jw*slalo na tisoče ljudi ven na ulice. IzpiTi in bledi obrazi delavcev s<> hiteli topo naprej po asfaltnem tlaku, ki ga je pokrival tanek sneg. Vmes pa so se svetili visoki cilindri, zableeitelo je nakiije v svilo oblečenih žensk. Vsem ljudem se je spoznalo, da jih goni nekaj nenavadnega, nekaj veselega, nekaj, kar z radostjo in veseljem pričakujejo. Saj pa je bil to tudi nenavaden dan, bil je takozvani sveti post, dan pred Božičem.
Celo mesto je! kazalo tudi temu prazniku primeVno lice. V vsek izložbah so se kazala bo>žična darila, namenjena mladim in starim otrokom. Na glavnem trgu in po vseh večjih prostorih pa so stala smrekova drevesca in čakala, da jih poneso skrbni družinski očetje v svoj tihi, topel, prijeten družinski krog.
Ermanov Peter je stopil iz zaduhle in soparne kovaenice na prosto. Delal je pri mojstru Bergerju, postar-nem mestnem kovaču, že pol leta. Danes mu je dal Berger prej prosto, ker je imel sam preveč skrbi.
Ko je stopil Peter na ulico, mu je neprijetno zableščela v oči svetloba jarkih lučij, ki se je hudo odbijala od drobnega fin-^ga snega. Na prša imi je legel ud uši ji v zrak po mestu s tovarniškim dimom. V oči ga je zaščemelo. Zazeblo ga je do mozga in velika žalost se ga je polastila.
Spomnil je, da je danes sveti večtir in velika bolest se ga je polotila. Zdelo se mu je, da ga nekdo tišči za grlo in same tesnobe in osamljenosti bi najrajši zajokal. Lani ob tem času je bil še doma in se s svojci veselil one lepote, onega časa. ki ga božični v Hčer izlije nad vsako dru žino. p«rsebno na kmetih. Živo si je predstavlja! vse. kar se sedaj godi doma. Mati sede pri peči in molijo iz molitvene knjige, oče delajo metle ali kako drugo reč, otroci pa se gn tejo z ž a reč i mi očmi okolo starejšega brata, ki sestavlja jaslice in Petletnim in starejše sesrre. ki zna delati iz svilenega papirja lej>? cvetlice. Radi -t in veselje <e p«>zna na vsakem obrazu; zaspan ni nikdo. Se celo najmanjši Vanček. ki šteje komaj polt ret je leto in gre vsak večer s ko košmi spat, je ob 10. uri še popol noma brez spanca in sledi z žareč imi očmi vsemu, kar =e godi pri veliki mizi v kotu pod križem.
L>a, tako je bilo lani, letos je sicer tudi tako, a za-me ne — si misli na tihem Peler in koraka dalje po mestu. da bi se malo raztrrsel in si pre-tmal otožne misli. Povsod je srečaval ljudi, obložene z najrazličnejšimi stvarmi, ki so hiteli proti domu. Sam pa je brez cilja, brez smotra blodil po ulicah. Tem huje mu je bilo, ker ni imel nikogar, kteremu bi potožil svojo žalost., ker ni imeil v tujem mestu nikogar, s kterim bi se mogel prijateljsko razgovarjati- Edini njegov znanec je mojster Berger, ki pa^ ima nocoj sam dovolj skrbi, dovolj opravka, da bi sc še uk arjal s svojim učencem. Petru je bilo tem huje, ker je bil v mestu, kjer so govorili ljudje njemu tuj, nerazumljivi jezik. Na dom k mojstru ni rad šel, ker je bil tam vsakemu na poti in ker je postal tam šc* bolj otožen. Veselil se je polnoČniee, a mojster mu je povedal, da je magistrat prepovedal polnočnico in da se vrši dotična maša ob 4. uri zjutraj. Vse to ga je še bolj žalostilo.
Da bi se lažje ndnl svojim mislim, je k"renil Peter z obljudeme glavne uliee v neko zakotno ulico. Tam ga je redkokdo srečal; in če ga je kdo srečal, ni opazil njegove žalosti, ker je bila uliaa siabo razsvetljena. Nekako v sredi ulice se je Peter nenadoma ustavil. Stal je pred močno razsvetljenim izložbenim oknom nekega*. branjevca. V oknu so bila jabolka, podobice, kruhi in različen drobil, kakor se dobi pri takšnih majhnih "trgovcih", sredi okna pa je žarela m^na svetilka in razlivala svojo žarko luč nad jaslicami, ki so bile postavljene pod njo.
Te jaslice so bile pravi Sadež. V sredini okna je bila iz maha narejena velika gora, na kteri je stal daleč t ozadja Betlehem. Na to goro so ■le od vseh strani pešpoti; od desne strani se je vila eeJo velika, lepo ■ peskom posuti ia s palmami obrnjena cesta. Na levo so bili prestrašeni psstirei s svojimi ovcami; Bsd njimr je plaval an gel j. V ospredju na gori so stale jaslice m sveto družino; proti viliu pa so jezdili •veti teije kralji na visokih, bogato h, oMxsi s svojim
spremstvom in služabniki. Nad jaslicami pa je žarela zvezda, in karala svetim trem kraljem pot.
Peter se je t jaslice tako zamaknil, da kar ni mogel odvrniti od njih pogleda. Jaslice so bile prav take kakor doma; zdelo se mu je, da sedi doma za mizo in da je vse tako, kakor je bilo lani in druga leta. Opazil ni niti, da ga je branjevec že dol-l;o opazoval skozi okno.
Petra je božično veselje tako prevzelo, da je v njegovem srcu popolnoma zginila žalost in zapuščenost, ki ga je težila poprej. In ko so mo-iročno zadoneli zvonovi, si je mislil, da je doma in da vabi k polnočnici. Razburjenje ga je tako prevzelo, da so mu stopile solze v oči in da je začel po stari navadi peti:
Pastirci, vstonite)! Pogledat hitite!
V tem ga je potrkal branjevec, ki je izstopil iz prodajalne, prijazno po rami in mu rekel slovensko:
*' No. moj mladi Slovenec, kaj pa vam je ?* *
Peter je tako osupnil, da izprva ni vedel, kaj jo z njim in kje je. Prijazni branjevec, ki se je pisal Miroslav Košar, ga je prijazno povabil, naj stopi k njemu v sobo.
Tam ju je sprejela priletna ženica Košarjeva. ki je medtem pripravila večerjo. Peter je moral tudi prisesti. Počasi so se spoznali in sprijaznili. Peter jima je potožil svojo zapuščenost in vse, kar je nocoj doživel.
Nato ga je stari Košar veselo pogledal in ga povabil, naj ostane do polnoči pri njem in njegovi ženi, da bodo po stari slovenski navadi praznovali sveti božični večer. Potem pa mu je rekel: "Glejte, moj mladi prijatelj ! Ob božičnih jaslicah sva se seznanila, upam. da ostaneva še nadalje dobra prijatelja!"
Pri polunocnici.
Spisal Prostoslav Radešček.
Krasno ubrano zvonenje razlegalo -e je iz dvostolpne veličastne eerkve na hribčku tja v mrzlo božično noč po rodovitni dolinici, iz ktere so moleli visoki dimniki obsežn? steklarne ter puhali goste črne oblake proti azurno-jasnemu nebu.
Veličastna tišina, polna romantične poezije, ležala je nad bornimi delavskimi kočami, ki so bile nocoj fanta-: ir-no razsvetljene; s sn?*gom ob-
/ene strehe pa so se opojno svetlikale v medlih žarkih biede lune in neštevilnih zvezd.
V	velikih kosmih naletaval je pohleven stiežec in oster veter je rezko bril v vesele obraze pobožnih Zemljanov, ki so kramljaje zapuščali svoja t>>pla stanovanja, da tudi telesno prisostvujejo tradieijonalni polunoč-nici. —
V	prostorni cerkvi na holmci pa se je zbirala vedno večja množica občinstva. ki je nestrpno in yepetaje od mraza pričakovala — rojstva Vse-višnjega. Po cesti, ki jo je pokrivala bela odeja, prihajale so še vedno nove gruče ljudij. veselo prepevajočih bo žični co.
V	čarobno razsvitljenem božjem hramu so zabučale orgije; mali zvonček pri velikem oltarju je zažvenke-tal in na vratih zakristije prikazal se je go sik> d župnik v spremstvu obeh kapelanov v bleščečih mašnih plaščih.
Na stotine sveč razlivalo je svoje svetlobne žarke po zastarelih kipih svetnikov ter krasnih podobah po oltarjih.
Vzbočen svod " ladije", ves prevlečen z umetniškim ukusom izdelanimi freskami, je bil oprt na debele k am e^nite stebre, kterih bi gotovo pogrešali v svojih templjih stari Feni-čani.
S kora doti se je začulo predivno, v srce segajoče petje in nežmo-mil ženski glasek se je oglasil ob sprem-Ijevanju orgelj in gosli.
Krasno in razločno so donele posamične besede doli na moleče občinstvo. "Raduj se, človek, in slavo poj", pela je navdušeno z ljubkim sopranom; nato pa je poprijel ostali zbor in vzneseno je donela moč poezije v tiho naravo ter ee zgubljala v nočni imini.
Stal sem poleg nje očaran in gledaje jo zmedeno; njena nežna ustka so se komaj vidno pregibala in njene razločne besede so se pretvarjale v mogočem spev.
Jaz sem vzdihoval tedaj; v sreu svojem sem čutil pekoč ogenj. Da, prihajalo mi je vroče, nisem vedel, kaj mi je. Note so mi plesale pred očmi,' liki msnšici; da bi dal duška svojim nenavadnim občutkom v notranjosti mojega neizkušenega srca, zahreščal sem nehote čudno, da «em bojazljivo umolknil- Močan sunek od strani organiata me je predrsmil is sanjarij.
Poznal sem jo Se od mladih let, že šolskih klopi j. Pela sva vedno skupaj, toda le kakor prijatelja, kakor znanea n eerlcvssa psves.
Ali sedaj sem n jej želel bati vsi
nego nmd^D. (prijatelj.
V mojem praznem sreu so se porodila najblaženejša čustva.
Mehanično pregiba je svoje ustnice sem koprneče in nepremično zrl na njo, ki je stala poleg mene.
Veličastni akordi doneče glasbe in vzneseno petje so se spajali v prekrasno harmonijo in zlivali svoje glasove kakor zdravilen balzam na moje prvič — ranjeno srce.
Navstala je za moje duše vino življenje nova doba. Iz nje sem črpal nove upe in ustvarjal vzvišene ideale v nedogledno (bodočnost.
Kadar so se moji goreči pogledi srečali z njenimi, povesila je skrivoma svoje velike črne oči ter skušala prikriti rudečieo, ki se je vtihotapila na njeni rožni lici.
Sveto opravilo ja bilo dovršeno, a šele zadnje mogočno buč an je orgelj iztrgalo me je sladkim sanjam.
Ljudstvo je trumoma zapuščalo božji hram, da čim prej pridejo med svojce v dobro zakurjeno sobo, kjer jih pričakuje okusna svinjina, dišeča pečenka, sladko potice in še veliko drugih stvarij, kjer žvenketajo čaše, polne rujne vinske kapljice.
Hotel sem biti sam s svojimi misli in tudi ona je zaostala; toda neki notranji čut mi je veleval tako prepričevalno, da sem obotavlja je se pristopil k njej, ki je edina bila činite-ljica mojega preporoda, ki edina bi mi z&mogla spremeniti takratne ideale v stvarno in srečno 'bodočnost.
Rahlo sem jo prijel za nežno ročico ter jo molče -vodil po okornih stopnicah na piano. Prišadši na trg pred cerkvijo, me je prosila milo, naj ji odgrnem veliko zimsko ruto krog krasnega telesa. Tudi jaz sem se zavil tesno v zimsko suknjo in nataknil rokavice; in tako sva stopala molče roko v roki in z raznimi čustvi v srcih po hribčku navzdol. Sneg je še vedno naletaval, veher je ostreje božal polzele po mehkem južnem snegu, ki je pokrival utrujeno zemljo. Naenkrat je zažvižgala burja neusmiljeno in prinesla v oči večjo množino snežnih kosmink, da se nama je še bolj stemnilo pred očmi. Nisem se še prav zavedel od nepričakovanega atentata, ko sem uzrl, kako je burja zrušila mojo spremljevalko na zemljo, pokrito s snegom.
Ta nezgoda ma je iztrgala iz srečnih misli in misliti sem moral, kako bi rešil njo in sebe iz neprijetnega položaja, ker strma in polzka pot je tudi meni delala preglavico, da sem le s ."težavo obdržaval ravnotežje.
Žive duše ni bilo na cesti, vsi so od-^li. vsak na svoj dom, zaostala sva popolnoma utrujena. No slednjič sva se vendar rešila iz neprijetnega položaja in previdno sva stopala dalje |K> strmini navzdol.
Srečno sva dospela na deželno cesto ; in čez par minut sva	v vasi. Ko sem stopal ob njeneg strani, vračale so se mi zopet vse prejšnje nado
Zopet je priieil "rasel* hožiftni večer, zopet je Sel pobožen krbtijan k poln-nočniei. Toda jaz se nisem velS vose lil v domači vasi svetih božičnih
praznikov. Daleč proč od rodne grade životarim; le duh md vhaja nazaj v krasno domačo cerkev. Še zvene po mojih ušesih njene sreeonosne be-sade: ' 'Jaz te ljubim — ljubim —1" Še čutin njen dih na svojih ustnicah in sree si želi koprneče pros lih dni prešlega — svetega večera. Ali res ni možno, da 'bi se zopet videla kdaj T Je-li umrla f Ali ne ljubi več T Umrla sicer ni, ali umrla je' za-me, za ves svet, umrla tudi za ljubezen ... Duh jej je otemnel...
Božična povest«
Spisal
Slokar.
Polagoma se je gostila megla, kot bi jo kido potresaJ s pepelom, sneg se rti več utrinjal na polju, temveč je sijal z enakomerno, ledeno barvo. Mrak se je zgrinjal nad vasjo in že ni bilo več mogoče ločiti drevja od streh, oboje je »bilo na debelo zagrnjeno s snakženo odejo. Jablane so pokale v belem kožuh«, ki jih je kruto objemal", visoki vrhovi so 'bili poveš eni k tlom.
Mlinarjeva Anka je stala na praga. Prestopala se je vsled mraza z ene noge na drugo in sopla y roke, vse zardele in natekle prste, ki jih je sklepala v prgišče pred ustmi. Gledala je proti potoku, kjer je opazila sosedovo deklo.
"Tona, reci tienčki, naj pride malo k nam. Bi rada z njo govorila. Takoj!"
Dekla je potrdila z zategnjenim glasom, zadela škaf vode na glavo in tetžko odšla med sneženimi grudami.
Ivanka je ostala na pragu in se zamislila. Že jeseni se je namenila s sosedovo Lenčko, da pojdeta na sveti večer, prav takrat, ko poje božični zvon in vabd k polnočni maši, pod jez in tam bosta pogledali v vodo, da vidita v valovih vsaka svojega zaročenca. Tudi stara Majda ja šla v mladih letih gledat v vodo na božični večer in videla je tistega fanta. ki je bil potem njen mož.
"Vidita, tako je bilo", je pravila Majda dekletoma, "jaz sem imela takrat Gorenjce vagra Luko za fanta, on pa je imel mene zelo rad. Takrat sem bila mlada, pa rdeča in tako oblična, da sem bila pri najzaljših. Šla sem na božični večer pod jez. da vidim, če mi je L#uka namenjen. Grem in poglrdam v vodo. Pa glej. res sem videla Luko. Stal je na drugi straini potoka in se mi zasmejal. Prišel je tudi on pogledat, če bode videl mene. pa sva ravno skupaj
"S, utaj pa njega! Jas bi pa videla rajši Luiiiurvegs Jako! Pa jas ne bodem videla ne njega, ne koga drugetga. Noeoj se mi je sanjalo o materi. Kar prišli so in jaz sem takoj vedela, da so mata, pa jih nisem nikoli videla-"
Tako sta se pogovarjali. Kmalo se je Leačka poslovila in Ivanka je ostala sama. Šla. je okoli hiše proti jezu. Mlinsko kolo ni šlo in voda je bruhala čez jez in votlo grgrala pod ledom. Noč je bila temna in grmi oh potoku, zahaljeni s snegom, so bili kot duhovi, v širokih, belih kučmah. Skozi meglo se je videla mračna obla; bil je mesec, ki je prezebal na nebn in sijal z žalostno lučjo v noč.
Bilo ji je mraz in zato je stopila v hišo. Mačeha je sedela napeči in otroci okoli nje. L/upili so kostanj.
"Kje pa si zopet hodila T Ali ne veš, kje je on t" Mačeha je menila očeta.
Ivanka ni vedela.
"Pa že spet visi pri Jamniku in pijer! O, ta hišal"
Mačeha se je kregala nad njenim očetom.
Ivanka je čakala, da zapoje božični zvon. Šla se je napravit k pol-nočnicam, ker od potoka bi -morala : takoj v cerkev. Hitro se je oblekla,' in ko je zavezovala robec na glavi, j je nenadoma zapazila, da je to tisti ' robec, ki ji ga je dala za god njena ! teta, ki je umrla jeseni. Ivanka 1 ga je naglo razvezala in poiskala j druzega.	\
"Tudi teta je umrla! Lansko leto sva šli skupaj opolnoči k maši. Ln j na poti, na lopi, ravni cesti, je ne- i nadoana padla. "Zdaj bom pa umrla še to leto", se je pošalila teta. "Saj tako pravijo!" — In res je umrla.''
Tako je premišljevala Ivanka. Ko je ogrnila veliko ruto, je zapel zvon, in takrat je postala naenkrat razburjena in plašna. Lenčke še ni bilo, !
EF* Velika Zaloga vina in žganja.
Prodaja belo vino po.____ .T^'.j^llori
„ črno vino po..... 50e. „
I>rožnik 4 gallo za..............nr>
Brinjevec 12 steklenic za......812.OO
ali 4 gall, (sodček) 2,1... ...
Za obilno naročilo se priporoča
m.
5308 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland,* Ohio.
Nov denarni zavod v stari domovini.^
Stopila je na
naletela. In potem sva se vzela. Pa budne"mislTin"želje, ali objednem so j on je umrl že tretje leto potem. Ča-mi silili v dušo razni moreči dvomi. kajta,^ naj povem se to! Sla sva od
Svest si svojega junaškega cina na nje osvoboditvi hladnega in mokrega elementa, sem si pridobil toliko po-<ruma (ki mii ga sicer vedno primanjkuje), da sem jel previtino odpirati svoja srčna čutstva.
Sprva sem igral svojo ulogo nekako okorno, toda končno sem dosegel svoj cilj ter odkril svoj preporod in svojo pr\*o — ljubfteen.
Nato sem vprašuje uprl svoje oči v nje od mraza in sramežljivosti po-rudeli obraz.	'
Ah, kako krasni so bili ti trenotki, kako opojno so vplivali na moje srce! Izmučena narava je mirno spa vala svoje zimsko spanje pod sneženo odejo, dočim se je veter poigraval s padajočimi kosminkami; v naših srcih pa se je jela oglašati radostna pomlad, pomlad — ljubezni.
Ta alternativa potegnila me je nepripravljenega z božično skrivnostjo vred v oanamljiv vrtinec viharnega življenja.
Še malo korakov in stala sva pred njenega očeta hišo. "V vasi je bilo tiho in mirno, nič ni motilo praznične tišine; le tam v daljavi se je oglašal pes, v bližnjem logu je zategnjeno skovikala sova in petje veselih prebivalcev se je harmonično oglašalo od bližnjih gorskih pečin.
Okna	koč in večje hiše so
medlo pošiljale nemirne svoje žarke na široko cesto, posuto z debelim gramozom-
Stala sva na pragu. Ona je trgala čipke volnene rute in jaz sem neusmiljeno vrtel med prsti gumb svoje suknje.
Kakor da se je vzbudila iz sladkih sanj, je privzdignila svojo kodrasto glavico, oči uprla naravnost v moje, položila dlani svojih finih rok na moje raane, a nje pogled mi je govoril, da je tudi v njenem sreu začelo novo življenje — ljubezni.
Nežno sem jo poljubil na žgoči ustnici in jo prisrčno objeL Nisem vedel, ali bdim aH sanjam. Zdajci se je oglasi v mM njen ois.
Trginil^ je v sobo m šele Škripanje vrat predramilo ms j* as pola-
e e e
polnočnice in skupaj sva stopila doma v vežo Kar se jaz spomnim in pravim:
1 'Počakaj, grem pogledat skozi okno v hišo, če bo letos kdo pri nas umrl."
Grem in vidim: Na sredi hiše je stala krsta, velika črna krsta. Streslo me je, in naenkrat je planila vročic% po meni, kot bi mi kdo zlil lonec kropa za vrat. Povedala sem Luki, kaj sem videla, in on se mi je smejal.
"Kaj si videla? Seinco si videla, stolovo senco, pa ne krsto!' *,
Poleti je pa umrl. Škorpijon ga je pičil, ko je zidal doli na vasi- Vsa noga mu je zatekla in potem je udarilo na srce. — Bila sem takrat še mlade, pa sem mislila, da bi se še omožila. Vselej na božično noč sem šla gledat v potok, pa nič nisem videla. In res, nobenega več ni bilo k meni."
Ivanka je mislila na Majdo in trdno je verjela, da bode ugledala svojega zaročenca v potoku, da bode videla v prihodnjost. Zvesto je upala, da pride letos fant po njo. To je bila njena vroča želja. Zakaj doma se je naveličala. Mlinar, njen oče, je bil dober z njo, a njegova žena ji je bila mačeha; mati je umrla ob njenem rojstvu.
Ivanka je bila nesrečna, zapuščena kot samotno drevo sredi sneženega polja.
"Ivanka!"
Sosedova T«enčka je stopila pred njo in jo pokKeala.
"Vendar si tu! Ob enajstih greva ! Veš, da je mene kar groza, kadar se spomnim. Pa iti moram, na vsak nsčin!"
In prijateljici sta se pogovarjali, da pojdeta pod jes in tem bosta prebili led nad tolmunom in pogledali v vodo. Lenčkc, je txdila, da je ne bode nič strah in da bode najbrže videla Šmarnovega Janeza v vodi, ki ji piše vsak mesee is Celove*- od vojakov in ki jo bode oženil drugo
in težko jo je čakala, prag in zaklicala:
"Leneka!"
Voda je grgrala pod ledom in zadaj za hišo na vrtu je počilo sadno drevo. Odlomil se je vrb pod snegom in zagromel na tla.
*1 Lenčka! * * .
Zvonili so vsi zvonovi in Ivanki se je mudilo, da pogleda v vodo.
Šla je sama. Trepetala je in vsa j je bila nemima in plaha. Srce ji je tolklo razburjeno in naglo. Po jezu je padala voda in se razbijala na dveh ogromnih skalah, ob kraju je bil trden led, ki je postajal vedno tanši in je proti sredi popolnoma nc- j haval.
Ivanka je šla po ledu proti tolmunu in upirala oči v vodo, ki je temno žuborela. Zdelo se ji je, da vidi v vodi neko obličje, da vidi^neki bled, koščen obraz, in Ivanka je stopala dalje, in njene oči so bile uporno in nepremično uprte v vodno globino. Še korak, in tam £radi tolmuna se je razlomil led, zahrustalo je in završalo.
"Marija!"	,
Ivanka je zaklicala in se udrla N pod ledom. Okolo nje je šumela vo- • da in na bregu so stali grmi kot duhovi.
Občinska hranilnica
v Kostanjevici (Dolenjsko > edina hranilnica t kostanjem i & k eni ckiajn
naznanja,
pričela s poslovanjem v začetku meseca avgusta t. L in se
nahaja v
občinski h^i si
z r a[v en žup a'n a k e g i^u r a"d a.
S strankami posluje vsako nedeljo in torek od 8. do 12.
ure dopoldne
Ob navednih »dneh sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
= po 4°|o =
ter pripisuje nevzdignene obresti Tgal&ega pol leta b kapitalu. Za varnost vlog jamči občina k«stanjevi&ha z vsem;svojim premoŽenjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa jc pod nadzorstvom c. kr. deželne- vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po 5 , na me-fe j	nice in vrednostne papirje po 6 *'0 na leto.
Občinska! hranilnica v Kostanjevici
meseca, avgusta 1907.
Ivan Globodnik i. r.
predsednik upravnega odbora
Lavoslav Bučar
pisarniiki^ravnatel;
r.
Rajmund Doležaiek i. r.
predsednik ravnateljestva
Alojzij Gatsch i.
blagajničar
r.

"Ear vse se mi zdi, da hode oni Če bodem le videla takole bele nm-etačke okoli art, pa bodem vedela, da
je <m."

v
i E i „ ; c
«o
v v* -D O
<v
ctf >«
tU,! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom novembra čez
PBfc&n HILnor 3 milijone kron.
Varnostni£zakladi sklepom 19^6. čez
SO tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
_ B NAZNANILO.
Glavna posojilnica
4
zasneženi
Previden.
Oče neveste (na dan poroke): "Tn imate 20,000 mark in obljubite mi, da boste ljubezniv mož moje hčerke."
Ženin: "Čakajte, bom preje denar preštel."
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBLJANI,	Kongresni trg št. 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
3 01
_	4 |o
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4>£ % in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljatve za Zjed. države posreduje g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., Newport.
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. !
M
«M
S.
<t>
o o-
m
B B
A •t A
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
800.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji In jiajmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto lijnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost ja toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dišča nalagajo denar "maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rcjaki v Ameriki j Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Mat zaapaik v Združenih driavab Je ie vet let
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St, NEW YORK- N. Y.
6104 Saint CUir Ai CLEVELAND, O.
N.E„
____________-________...______________________________



(Slovenic Daily.)
Owned and puldisted by the SLOVEN1Q PUBLISHING COMPANY
(« corporation.) H FRANK 6AKSER, I*rwiden'w VI CTOli V A LJ A V EC, hkteretary. LOUIS BEN EI »I Kt Treasurer. Place of Bnsinene of the corporation and aridjWHHe* of above officers: UK) Greenwich Street, liorousrh of Manhattan. New York City, N\ Y. §|
dEt	- a.«
Kaj je Franceskotu -vojska brez v kasnejših letih zsmogle storiti,
Stjepka — in kaj je vojska Stjepkotu 'bode pri nas fca vladala malo večja
brez Frarceskota T...	ravnopravnost. Ko se bode to zgo-
• • •	dilo, bodo tudi one prišle ob nedeljah
Newyorska sodišča so pričela raz- dopoludne v gostilne, ravno tako, ka-pravi jat i o vprašan ju. je-li jetika _ kor prihajamo mi k njihovem *1 ©offee
Za leto veljali^t za Ameriko . I . $.£.00
,, pol leta .........i "o
,, leto *h me«to New v(>rk . . 4.o< „ pol leta za mento New York . . 2.<h» „ za Evropo in Caatdo za vse leto 4.".o t>	t,	i, ,, JMit leta 2.oO
• i	,t	, i .. četrt 1- ta 1.7."»
V Evropo in Canado pošiljamo t-kupno ti i številke.
"GLA8 NA1«>I>A" izhaja vsak dan izvzemši neot-lj in praznikov.
**OLAS NAkODA«
(••Voire of the People")
X«med every day, ex.-ept Sundays and Holidays. Sobocription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Popisi brez podpisa in osobnosti 6e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli ]>osiljati po
Money Onler.
l*ri spremembi kraja j^aročnikov pronimo, da Bt» nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvaui naredite naslov:
"OEAS NARODA" 109 greenu irh Street. New York City. Telefon: 127«» Re<-tor.
Koncem tedna.
Kot pri jat v! j naznanjam uredništvu "HVvatske Zastave", da je skrajno grdo in za narod, kterega ona zastopa, sramotno, ako sramoti jezik dežele. v kterej se preživlja na tisoče onih ljudi j, od kterih tudi "Hrvatska
Zastav a * * životari. ....
• • *
Angleščina ni nikr.ko "brbljanje"', temveč svetovni jezik, kterega spoštu-je vsakdo, kedor je prišel v doti ko s civilizacijo. Vsakdo, ki je prišel za kruhom v Ameriko, se ga mora naučiti, ker inače bi bilo bolje", da je ostal /loma, kjer zamore "brbljati" v druzih jezikih. Vsega tega pa morda pri "Hrvatske j Zastavi" ne vedo, ker inače bi ne pisali tako smešno in bi tudi svoj narod ne pod-učevali v tako — zelenej prntipolicij-skej luči. . .
* • *
Milijonar Bourke Cockran trdi, da vlada Ameriko pet plutokratov: Rockefeller. Morgan, Harriman, Ilill t:i Armour. Mr. Cockran gotovo ni
več " in it ". . .
• * *
Ciijte, rojaki! Milen i j se bliža, kajti \ osrednjem zapadli je pričela izhajati "Izobraževalna knjižnica", ker je založnik in pisatelj občutil za
njo "živo potrebo", da jo izdaja... * * *
Tudi "profesor" Mrlaček je svo-ječasno olM'util v i-tem m-istu za-se tako "živo potrebo*', ktera je pa trajala le tolik« časa, kakor bode
najbrže sedanja...
* * ♦
Pri nas >e časi hitro spreminjajo, t«*la pri Hrvatih še hitrejše. Zgubil sam zopet jednega kolego. toda zanj sun dobil novega. Z. M. je dovršil svoj.) nalogo, storil je vse. kar je bilo v programu. Der Mohr hat seine
Sehnldigkeit get an, er karun gehen. . . * * *
In sedaj je na njegovem "mestu zopet — Stjepko redivivus. Jadra so sidaj pri Hrvatih zopet v starem vetru, toda vrvi na njih so tako zamotane. da se iz njih lahko čita vprašanje: Who is next T...
• * •
Živela kriza! Živel Wall Street! kajti njen vpliv je srečno prišel do ■uredništva ljubljanskega "Slovenca", kteri v svojem "izvirnem" poročilu (uff!) iz Amerike poroča, da je pri nas bankerotiralo nad 600 bank in da je sedaj — beračija neizogibna. Tudi to diši nekako po Mulačku, kteri morda občuti sedaj pri " Slovencu* * ravno tako krizo; kakor jo je
občutil v Ameriki...
* » •
V ostalem naj si pa "Slovenec" zapomni, da so pri nas tudi v naj-bujšej krizi časi še vedno boljši, nego v Evropi, kjer vsled kronične knze sploh o dobrih časih nimajo pojma. . .
•	o a
Ameriški Slovenci moramo v krizi srečni postati 11 Zlata doba" nas umiva kar se da; dobili smo zopet prepotrebno literaturno knjižnico, ktera ne bode delala v zasebne koristi; mogoče pa je, da džt v prilogo k vsaki številki bankovec za $10. Nadalje dobimo tudi Še nepoznano prekrasen "Koledar", ne vemo, ali za dar, ali za denar. "Mein Liebchem, was willst du noch mehr!---
*	• m
Kolomanov žegen, Črne bukve, Vino destilirano s kopico premij, tobak najsmrdljivejši, zlate ure in medicine — vse to se ponuja po cirku-larjih; kupiti ni reba nič, ker strup za "f«ntat" samega sebe je že tak
pravi vzrok, na podlagi kterega se
lahko privoli v ločitev zakona...* * * •
Razprave se vrše zaman, in ne po-menjajo druzega. nego potrato časa. Samoumevno jc namreč, da je jetika
pravi vzrok za ločitev od — svet*. . . • • *
Zopet se vrše pri nas čudeži! Mrtvi so pričeli vstajati iz svojih grobov! Daviit B. Hill bode nastopil za detmo-kratičnega predsedniškega kandidata ...
e * e
Mrs. Hamlinova toži svojega moža na ločitev zakona, ker jo baje vedno pretepa. Neka kmetica se je pritoževala pri svojem župniku: moj. mož me voč ne ljubi, kajti že tri tedne
me ni pretepal...
• * •
"Boris Sarafov je bil strah in groza na vsem Kavkazu." ("Evening Sun".) Bolgarija je prav za prav na Balkanu, toda mogoče je, da so tudi na Kavkaza strašili male otrobe z
Borisom Sarafovom. . .
• • •
Naša vojna mornarica je sedaj na potu proti Pacifiku. Seboj je vzela toliko streljiva, da zamore razstreliti vse mornarice na svetu. Admiral Bob Evans je grozno bojevit in je pred odpotovanjem odslovil pet japonskih kuharjev, ker ni izključeno, da so ti kuharji japonski admirali. Nad vso to bojevitostjo pa plava čarobnost božičnega praznika: Mir ljudem na zemlji! Pri tem pa moramo pripomniti, da Japonci niso k risi ijani. . .
m m m
Nteega bolnega otroka ta teden v bolnici St. Lukas v New Yorku niso 'hoteli sprejeti, "ker nimajo dovolj postelj"; v J. Hood Wright o vo bolnico ga niso sprejeli, u ker revše še ni bilo staro pet let". Na potu v tretjo bolnico je dete umrlo. Od tod prihaja pri nas tudi ime "javna dobrodelnost". . .
» * *
Ako bi bil tako srečen, da bi zamo-^rel postati satan — potem bi bili upravitelji bolnic prvi. ktere bi vzel...
klaitchu" in "soap parties** v Hobo-ken, — kajti do tedaj bodemo v toliko ji apred ovali, -da se bode kosilo samo kuhalo in da se bodo so-be same uredile- Iznajdbe slede hitro jediia drugej in napredek tudi hiti. Torej treba je le malo potrpežljivosti in po-t rrpljjen ja!
Vee prijateljev poznam, da so taki da ne morejo pričakati ure, da zamo^ rejo oditi k "e^^ni^M. Oni sa njajo o tem vso noč, in sicer tako ži-
vahno, da bi se pijani prebudili, ~ako vse to ne bile prazne sanje. Ni
bi
za nja.
Newyorske slike.
XXX.
14 Eye-opening''.
Ob nedeljah dopoludne je gotovo najlepše. ako se gre v gostilno k ta-kozvanem '4 eye-opening", da se po-nžije potrebna krepilna pijača, s ktere pomočjo se potem odpro oči. Od tod prihaja tudi ime tacih sestankov, i>rez kterih bi v New Yorku v resnici ne vedeli, kako bi bilo mogoče pregnati dolgočasne, nedelje.
Pravzaprav bi morali govoriti vedno le v množini, kadar se govori o e.ve-openerju, ker pri jednem nikdar ne ostane, kajti prvemu sledi običaj-' no drugi, drugemu tretji itd. Človek gre v gostilno z najboljšim namenom, la bode pil le jednega in da se potem takoj vrne domov. Žene običajno naznanijo pred odhodom, da bode kosilo ob jkiIu jedne. To se ponavlja vsako nedeljo, kajri kosilo je vsako ned fijo pripravljeno točno ob polu jed ne j. Toda ni jeden pravi Newyor-čan ne pride o pravem času domov in kosilo mora redno nanj čakati. In ako bi bilo kosilo pripravljeno še le ob 2. uri. moralo bi na nas tudi čakati.
Vendar pa ima '' eye-opening'7 nekaj. kar je napopisno privlačno in čemur se nihče ne more upirati, kajti tu je skrajno prijetno. Tu ostavijo človeka vse skrbi; po šestih dolgih dnevih dela se prijatelji zopet sesta-nejo in tega sostanka se vsi vesele. Vsi si postanejo zopet slični, vendar se pa vsi čudijo, da so se tekom zadnjih šestih dni tako spremenili. Tu v prostranskih sobah navidezno zaprtih saloonov je prijetno toplo, pivo in vino diši še lepše, kakor onem t* tempprenoniku, ki je v "Zlatej dobi" v Ljubljani požiral sline za ameriškim pivom, družba je vedno ženijal-na in skrajno kozmopolitična, ker v njej so zastopane vse narodnosti, vsakdo ve kaj novega povedati, vsakdo vrže rad kocko in vsakdo pripoveduje, kaj se je tekom tedna zgodilo, oziroma kaj bi se moralo zgoditi. Tu je slišati odlomke iz najvišje svetovne politike in tudi humorja je obilo. Vsi se šalam smejejo, tudi ako so še tako slabe — kajti ljudje so pri "eye-opening" in tu je vse dobro in vse dovolj^io. Maxsi-kaka žena morda želi, da bi šel njen mož ob nedeljah dopoludne v cerkev, posebno še, ako je provincijalna Ev-ropejka. Toda ako bi ženske vedele, kako prijetno je pri "eye-opening'V zlasti v zimskem času, potem bi one vse pustile v miru in prenehale celo s kuhanjem ter bi tnii one prišle v gostilne. Toda to jim je sedaj še za^ hranjeno, vendar pa bodo to morda
jed no jutro med tednom se oni tako hitro ne oblečejo, kakor bai ob nede-Ijab in zajuterk pride za nje prepozno na mizo. Pri zajuterku hitro pregledajo nedeljski časopis, kajti za gostilno se je treba dobro pripraviti vsa svetovna in finančna vpraša-• ker inače se, pride ob ugled in ljudje v gostilni smatrajo tacega človeka za bedaka. In kedo hoče dandanašnji veljati za bedastega? Niti oni, k! je najbolj bedast! Več-na zen n i i i ne ve, kako so njihovi možfe pametni in -učeni, kadar se sestanejo v gostilnah ob nedeljah dopoludne. Svoje modrosti doma niti ne pokažemo. Najboljše ohranimo za-se ker nismo soeijalisti, temveč egoisti in ženskam ni ireba vedeti kaj dru-zega, m-jgo ono, kar je neobhodno potrebno. Tako ostavi torej Newyor-can svoj dom, pogleda še enkrat na dmbiz. vpraša parkrat, kaj bode za kosilo m potem se .poda proti cilju,
Kterega bi našel tudi z zavezanimi
oerm.
"Kvo Prijatelja!" To je prvi pozdrav, kteri se zasliši v gostilni. I otem mu napravijo prostor, podajo desnico m vse mu napije. Tu vlada Xso	ozračje, nego doma. Tu
Je *amo	sami zadovoljni obra-
bi m sami oni veseli ljudje, kteri se i" vsako nedeljo snidejo, da se po šestih dolgih dnevih zopet vidijo Tu zamore vsakdo govoriti, kar se mu poljubi, kajti "eye-opening" ni ustvarjen za molačnje. Drugo vprašanje se glasi: "What's the news?" »n potem sledi: "How are you?"' ah kako se komu godi. Ko se na taka vprašanja popije prva čaša. se preide k dnevnem redu. Zadnje nedeljo se in ni govorilo druzega, ne-ro o potovanju vojnega Wdovja na Pacifik in to je veljalo za vsako mizo posebej. V sake i oklopniei je gotovo zvonilo v "ušesih". Tu so se rešila najtežavnejša vprašanja čudovito lahko, kajti vsi jeziki so bili odvezam. Vsakdo dobi v gostilni pametne misli. Najvažnejša diplomatična vprašanja so najhitrejše rešena, vodijo, se vojne, spreminjajo se meje in pretresajo se narodno-gospodarska vprašanja in ,x> vsakem se pije še ena čašiea. Vsakdo se oglasi k bese-lh > ker lc Pa tPri tej seji vsakdo svoj lastni predsednik, prično običajno vsi istočasno govoriti in piti. Najlepše misli pridejo iz čase in radi taga je samoumevno, da slednje ne smejo biti nikdar prazne. Radi tega tudi ni čudno. da postane iz jednega eve-opnerja <po več ča.;, in sicer toliko, da se tu ne pozabi la na kosilo, fem-več tudi na ženo, ktera hodi doma v obupu iz jedne sobe v drugo, dokler -se jej kosilo ne prismodi. • Ko se pride potem domov, se naravno prične običajna pesem, ktero znajo vse žene. Kot refrain na to l»esem mož k i običajno vprašujejo: "Čemu pa nisi jedla?" Ako pa s kosilom ni hotela čakati, potem se jej običajno očita: "Na me bi pa tudi lahko čakala." Ako pa kosilo še ni gotovo in ako nas žena vpraša o črnn je bila debata, glasi se odgovor: "Saj te 4o ne zanima; govorili smo o vsem, kar se na svetu godi." Ako bi pa bili iskreni, morali bi odgovoriti: "Govorili smo o vsem, samo nič pametnega." Vendar pa kaj ta-cega nihče ne pravi, ker potem bi morda drugo nedeljo ne mogli v gostilno. V ostalem se. pa žene sploh ne smejo pritoževati, ker potem bi prišel tudi njihov "coffee Match" v slabo ime. In mi smo vendar vsi pristaši jodnakopravnosfti — možkih in žensk! '	Z.
NA PRODAJ.
Saloon in hotel, na dobrem prostoru in po nizki ceni je na prodaj. Pri nakupn se zahteva samo $1000 •takoj, drugo kasneje in po dogovoru. Več se zve pri g.
iGeorge Travnikar-jn, 6102 St. Clair Avenue, N. E., (20-23—12)	Cleveland, Ohio.
■ww——........... mmmmm
Razglednice!
CA -BOŽIČ in NOVO LETO. It) Komaaov 30c, posamezen komad 5c.
Velika raagledniea SINGER BUILDING, največje poslopje na mte, 8e komad.
HUMORISTIČNE in ium drage vrste, 12 komadov 30c. Pri naro&tvi Ja denar gjflottli FRANK SAKSER (XX, 100 Gmnrkfc St., Nenr Točk, H. T.
Johnstown, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Pred 7. tedni je prišel sem iz starega kraja rojak Ivan Braeec; doma je iz Cerknice na Kranjskem. Prvi dan, ko je stopil v nase mesto, je zbolel in 'bolehal toliko časa, dokler ni 10. decembra umrl. Pokojnik zapušča v stari domovini ženo in enega malega otroka; star je bil 32 lat. V Ameriko je prišel kot mi drugi z na-do, da si bode s trdim delom in žulji prislužil nekaj centov kot poboljšek domačim; revež trpel je tu 7 tednov in nato žalostno umrl. Žena pa joka v starem kraju z nepretskrbl jenim otrokom.
Pokojni je imel tu v Ameriki 3 brate in 2 sestri, pa ne vem, kje stanujejo. Veselilo bi me, če bi se z^la-sili usfcmeno ali pismeno pri spodaj podpisanamu, ker imam važne novice za nje.
Pozdrav rojakom sirom Amerike!
Josip Korošec,
759 Ooleman A/ve., Johnstown, Pa.
Burdine, Pa.
Dragi gospod urednik:-
Malo kdaj se sliši kaj iz naše naselbin«. Tudi danes nimam kaj veselih novic.
V dveh dolinah so tu premogovi rovi. Nekaj jih je začela družba že zapirati. Kjer pa še delajo, je pa vse prenapolnjeno z delavci, ki pa ne delajo vsak dan. Sicer nam vedno obljubujejo, da bode boljše, pa ne vem, kdaj bo prišel ta čas. Zatorej ne želim, da bi se naši rojaki tu sem selili, dokler se časi ne zboljšajo.
Vreme imamo lepo. Enkrat je sicer zapadel sneg, pa je lcmalo zginil.
Pozdravljam vse rojake po Ameriki in jim želim vesele božične praznike v novi domovini!
Ivan Gazel j.
Bessemer, Pa.
Cenjeni gospod n rudnik:—
Razni sleparji in klateži, vitezi gnojniji vil so zopet na delu. Te dni so nas zopet odrešili s kopo ponudb " Kolom a novega žegna".
Prav pameten svet dam vsem tem goljufom, ki razpošiljajo enake sleparije med bedne slovenske delavce: Ce Vaše "Kolomanove bukve" res Imajo toliko "žegnov" kot pravite, zakaj jih pa v prvi vrsti sami za-se ne porabite in sami kujete denar in kličete hudiča na pomoč, da Vam prinese cekine?! T^ dajte nam Vi sami vzgled, potem Vam bodo že sledili! Dokler boste pa Vi sami pri tolikih "žegnih" siromašni in slepariji uboge rojake. Vam ne vrjam?mo. Pravite, kdor kupi "Kolo-manove bukve" za -<£o.00, mu pošljete popolno zlato uro z verižico. Zakaj pa raje ne pošljete za $5.00 zlatn uro in daste "iKoiomonove 'bukve" in "žegne" po "vrhu ?!
Vidi se Vam na vsim, da ste sleparji od peta do vrha!
Rojaki, ogibajte se in čuvajte se enakih goljufov!
Pozdrav!	Ivan Malin.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:— ^ Ker vem, da je v Vaše j tiskarni večkrat kaka ^steam pipr^ out of order" in ker simpatiziram z Vašo mrzlo krvjo, zato Vaan hočem danes zopet nekoliko poročati ter Vam pomoči po polnit i predale Vašega cen j. lista.
■Delavske razmere se še vedno niso zboljšale v toliko, kakor je bilo pričakovati. Vsakdo je pričakoval, da se po prestane j krizi prične zopet z delom v polnej meri. Toda to se do sedaj ni zgodilo. Seidaj imajo tovarne in razna podjetja zaključek letnih računov. Podjetniki trdijo, da se bo z delom pričelo, toda kedaj, to niti sami natančno ne vedo. Da bi vsaj po novem letu zavladala prejšnja prosperiteta!
Omeniti Vam moram nekoliko tudi o farnih razmr^rah faa-anov Ž. M. B. Pretečeno nedeljo (15. t. m.) so se zopet zbrali v kapelici Ž. M. B., da se posvetujejo, kakih dopustnih sredstev se jim je poslu žiti, da dosežejo od škofa, da jim povrne toliko pri-ljuibljenaga Rev. Zakrajšeka. Na tem shodu se je zbralo kakih 700—800 udeležnikov. Culo se je, da bode Rev. Z. premeščen iz Dora in a v drugo škofijo, da se napravi enkrat mir. Čim so Loraineani zvedeli o škofovem manevru, so takoj poslali peticijo na škofa, naj jim pusti Rev. Z. v njihovi sredi. To nam dokazuje, kako se je tudi Lorainčanom priljubil -ta gospod. Na omenjenem shodu se je prvotno sklenilo, da vsak posameznik piše prošnjo na škofa, opremljeno s podpisom in naslovom, da jim za novoletno darilo vrne — Rev. Zakraj-ška. Ker jim je pa zaeunati na nasprotnike, kteri bi utegnili istotako •pisati na škofa v nelepem tonu, kar W škofa utegnilo razkačiti, zato se je prvotni predlog zavrgel ter se sprejel predlog, da se piše le jedna prošnja a podpisi vseh faranov Ž. M. B. Dalje aa je tadi »Menilo, da
da jim Vsaj za sveti božični dan pošlje enega duhovnika, da jim bere sv. mašo v kapelici. Alco jSn tudi v tem pogledu ne bode škof ugodil, opravili bodo sami pobožne vaje v kapelici, kakor po navadi. Upati je, da se končno vendarle škof omeihča ter ugodi prošnji zapuščenih faranov. Gotovo pa bi se bilo to že zgodilo, ako bi vplivni škofovi svetovalci poznali nekoliko bolje naše razmere. Da ima Rev. Z. svoje stanovske neprijatelje, pa je vzrok, ker je pri faranih tako priljubljen. Radovedna sem, kako se bode škof odločil.
Poročati Vam moram tudi o zavrat-Tiem napadu na slovenskega rojaka in gostilničarja L. Petkovšeka, kteri se je zvršil pretečeno nedeljo. O tej tragediji poroča "Cleveland Plain Dealrir" sledeče: Okrog 10. ure zvečer je vstopil v saloon neka John Mo-linovič. Zavžil je precej alkoholične pijače, potem pa začel sitnariti in razgrajati.' Temu je sledil mali pretep, Čegar posledica je bila, da je Molinovič zdrobil eno šipo. Rojak Petkovšek je zahteval $1.00 za povrnitev stroškov za zdrobljeno šipo, temu pa se je Molinovič odločno uprl in ostavil hišo. Čez kake pol ure se je vrnil retr pri zadnjih vratih pozval Petkovška. češ, da mu hoče plačati dolar za šipo. Čim je Petkovšek stegnil roko po denarju, mu je lopov zasadil nož za vrat, prerezal žilo -.ter ga smrtno ranil. Poklicani zdravnik dr. S«hott, videč, da ni pomoči, ga je {»sadil vsega okrvavljenega v svoj automobil ter ga prepeljal v bližno bolnico, kjer so mu ustavili kri. Ako ga ohranijo pri življenju, se je zahvaliti le spretni zdravniški roki.
Kmalo nato so aretirali Molinoviča, kterega je ranjeni spoznal za napadalca. Sodeč po imenu s končnico "ič", je moral biti ta zlikovec rodom Hrvat. Želeti je, da prevjme za svoje maščevanje in zavratni napad zasluženo kazen v polni miri.
V Vašem cen j. listu sem čital, da so hum o ri st i čnemn listu "Komarju" dnevi šteti ter da ga pošljete v večna lovišča, ktera si je zaslužil s svojim pikanjean. Čudno je. da se med tolikimi Slovenci ne more vzdržati en humoristični list. Ako pa se pomisli, da ga niti Ljubljana in cela Kranjska ni mogla do sedaj vzdržati na površju, potem nam ni zamiriti. Slovenci smo narod, kteri radi čitamo čaesn in razmeram primeren list kakor je Vaš. za drugo »pa malo preostaja časa. zlasti v Ameriki. Če pa bodete mlečno izdali prilogo s> humoristie-nimi slikami, poiem .bode tudi bivšim Kom a rje vim prijateljem ustreženo.
I^eto 1907 se bliža k zatonu. Lg še nekaj dni — in po njem je. Dal Bog. .la bi nam novo leto prineslo boljših časov!
Cenj. čita tel jem pa priporočam, da ostanejo zvesti listu, kteri nam nudi vedno dovolj berila v dobrih in razvedrila v slabih časih. Vam, g. urednik, kakor tudi Čitateljem "Glasa Naroda" želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Cerkular.
•r
South Lorain, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, da priobčite par vrstic v nam priljubljenem listu "Glas Naroda r \
Kakor po več krajih, tako smo fudi tukaj občutili finančno krizo. Skoro dva meseca smo delali samo po štiri dni na teden; 14. t. m. so pa prenehale vse tukajšnje tovarne s poslovanjem za nedoločen čas. Vzrok temu je obilo popravljanja, kar pa hitro napredujev kakor delovodje izjavljajo, ima družba obilo naročil.
Na društvenem polju prav dobro napredujemo. V tukajšnji naselbini imamo Šest podpornih društev, tako da ima vsak priložnost pristopiti k društvu.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike in želim v-sem vesele božične praznike in srečno novo leto, Tebi "Glas Naroda" pa obilo predplačnikov!
Ivan Klemene-
podp. društvo
cr
svete Barbare
aržuve Severne Amerike.
Sedež; Forest City, Psu
Inkorporirano Uno 31. Januarja 1902 v- državi Pennsvtvanljl.
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, JToreot City, Fa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,
L tajnik: IVAN TRT .BAN, Box «07, Forest City, P«. IL tajnik: ANTON OŠTTK, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Forest City, r*.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Foreat OH| KAROSi ZA L AR, I. nadzornik, P. O. Bok 647, Forest City, P*. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 900 Braddoek Atom*. B
dock, Pa.
FRAN Sunk, ZEL nadzornik, 50 *rm St., Lexeme, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wear, _
JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, TVlHoek, Pa. IVAN TORNIČ!, H- porotnik, P. O. Box 022, Fozest City, Pa
Dopisi naj ee pobijajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box Wf, reet City, Pa.
Druitveno glasilo je "GLAS NARODA".
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi

Calumet, Mich.
Cenjeno
Pred nedl#fca»rm časom sem Vam poročal o delavskem položaju na Calu-matu. -Stanje se ni prav nič poboljšalo; delo se sicer še dobi, vendar delati moramo bolj po živinsko kot po človeško.
Znana Calumet & Hecla družba, ki je bila dosedaj še precej prijazna z delavstvom, nam je naenkrat utrgala plačo za 12 odstotkov, d asi so druge manjše družbe utrgale le za 5 odstotkov. Delavci so radi tega zelo nevoljni.
Nesreča tudi nikdar ne počiva. Pre-tečeni teden sta se tu smrtno ponesrečila rojaka Matija Čikada, doma iz Rakeka, in pa Josip Pašič. Prvi zapušča tu mlado vdovo. Oba sta bila zavarovana pri društvih, ki jima je naredilo lep zadnji sprevod. Lahka jim tnja zemlja!
Tukajšnji rojaki se pripravljajo za slovesno praznovanje 251etnega slavij a društva sv. Jožefa S. H. Z., ki šteje okoli 500 udov. Saj pa tudi trdimo, da je to naj-
ZA BOZ1C
danila, svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar"; to pa najbolje, najceneje in najHitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
s'iarejse slovensko zavarovalno dru-' štvo na svetu.
Tukajšnje izobraževalno društvo se pridno vadi v petju in s predstavo igre. Mi ostali radovedneži pa tudi že komaj čakamo zaželjenejra praznika.
K sklepu svojega pisma pozdravljam vse rojake po "Uncle Samovej" deželi, Tebi "Glas Naroda" ,pa želim obilo naročnikov v novem letu!
Ivan Bartol.
Sheboygan, Wis.
Dragi "Glas Naroda":—
Poroča se o veliki nezgodi, ki s?, je dogodila v Piemantu, Wis., devet milj od Shebovgana. Fran Ropar je bil na lovu. Ker je bilo zelo mraz, ni mogel z roko napeti petelina svoje dvoc«>vke. Postavil je. puško na tla in z levo nogo začel stopati na petelina. Njegov prijatelj Fran Pogačnik. ki je bil z njim na lovu, mu je zakričal, naj se pazi, ker je imel obe cevi namerjen^ ravna v trebuh. Pa bilo je že prepozno. Oba petelina počita v enem trenotku in oba strela sta šla nesrečnežu ravno v trebuh! Bil je naenkrat mrtsv.
Pokojni ni bil ožčnjen in sploh ne zapušča nobenih sorodnikov. Star je bil 25 let. Sveti mu naj večna luč!
Pozdrav rojakom v novi domovini in vesele božične praznike!
Ivan Vrščaj.
Winebago, Wis.
Slavno uredništvo :—-
Še nikdar nisem bral kakega dopisa iz našega kraja. Sneg nam je pobelil hrib in plan in pritisnil nas je mraz k gorki peči.
Rojakom in rojakinjam po Ameriki želim vesele božične praznike in prav mnogo cvenka, ker brez cvenka je žalostna. Kadar ga imate pa preveč, pa ga pošljite domov.
V toliko sem se danes oglasil, da ne boste mislili, da pri nas vsi spimo.
'Srčen pozdrav vsem rojakom v tej *' oibljublj eni deželi' *!
Ivan MajdiČ.
Milwaukee, Wis.
Dragi "Glas Naroda":—
Temeljni kamen nove j slovenske j cerkvi Marija Pomagaj na West Al-lis se bode slovesno položil v nedeljo dne 22. t. m. ob	uri popoludne.
Cerkev bode sicer že stala skoro do strehe dogotovljena, za kamer smo pa pustili potrebni prostor. Udeležila se bodo slavnosti društva sv. Janeza, sv. Jožefa, hrvatsko društvo "Nada" in kakor se euje tudi "Sloga". Slovenski govor bode imel župnik Smo-lej, angležki pa nadškofov tajnik Tranot. Ker je nadškof Messmer zadržan isti dan, ker blagoslavlja novo poljsko eerkev, je za slavnost določil župnika Haberstocka iz Milwaukee.
Delo lepo napreduje in slovenska cerkev bode res ponos eelej okolici.
Bode malo takih"! Tudi župnišče bo v kratkem dogotovljeno. Upajmo, da se sloga med razdrti in razprti narod zopet vrne!	G- R.
Engle, Colo.
Cenjeni gospod urednik:—
Naznanjam Vam žalostno vest o ■nesreči, ki je zadela našega rojaka Jo sipa Gačnika v tukajšnjem premo-gokopu Engleville. Dne 5. decembra je šel zdrav in vesel na delo in nesreča ga je dohitela ob 11 .uri zjutraj. Odtrgal se. je kamen, ki ga je potlačil navzdol, da je na mestu mrtev obležal. Kamen je tehtal okoli tri tone.
Pokojnik je doma iz fare Mokronog na Dolenjskem. Star je bil 54 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, 5 let staro hčer in dva fanta, en star 12, drugi pa 15 let, v stari domovini en^iga brata in tri sestre. Bil je član treli društev, in sicer sv. Petra in Pavla s'tu 15 J. S. K. Jednote, Nar. Slovaškega Spolka št. 99 in italijanskega društva, vse v Pueblu, Colo., kjer je bil vedno dober in vzgleden član.
Pogreb se je vršil dne 8. dec. v slovenski cerkvi Matere Božje v Pueblu. Pogreb je bil j ako lep in se vršil v lepom redu. Vsa tri društva, kterim je pokojnik spadal, so se v polnem številu udeležila pogreba in pokojniku izkazala zadno čast.
Zdaj se pa lepo zahvaljujemo ml Fran Čeplak in Štefan Kirn dru-štvam sv. Petra in Pavla št. 15 J. S. K. Jednote, Narodnemu Slovaškemu Spolku št. 99 in italijanskem" društvu v Pueblu.
Bratje Slovenci, tukaj imate lep vzgled, kako lepo je biti Član podp. društva!
Pokojniku naj bode lahka tuja žemljica !
H koncu dotpisa pozdravljava vse rojake in rojakinje širom Amerike ter jim želiva veseli- Božič in srečno novo leto, Tebi "Glas Naroda" pa obilo napredka v bounčem letu!
Stafan Kirn in Fran Čeplak, sorodnika pokojnega.
NAZNANILO.
Dne 1. decembri se je vršilo glavno zborovanje slov. podp. društva sv. Cirila in Meioda št. 9 J. S. K. J. v Calumetu, Mich. V odbor za pril hodnje leto so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik Mihael Klobučar; podpredsednik Fran Sedlar; tajnik in zastopnik Ivan D. Puhek; podtajnik Matija Urih; blagajnik Josip Žunič; društveni zdravnik dr. Josip V. Gra-hek; odborniki: Josip Gričar, Martin Straus, Ivan Plut, Ivan Gosenca. Jakob Kocjan, Peter Šterk, Jurij Pez-dirc in Ivan Štajer mL; maršal Jos. O. Rom; poslanec Josip Grahek.
Novozvoljeni odbor prevzame poslovanje društva s L jan. 1908.
Ivan D. Puhek, tajnik.
• m
mnaw ipwwj 'i ' \ nmmmt*......mww\*
Pi
'T
4			w	
Jugosli ■L	ovan	ska		Katol. Jednota.
				
InkorporiraxiA. dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY,'MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HL Podpradaednik: Jakob Zabakovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-<kr|, Pa
Glavni tajnik: Jnrij L. B roži A, Box 424, Ely, Min«,
Pomožni tajnik: Maks Križnik. L. Box 3S3, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Go vie, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKU:
Ivan Germ, predsedoxik nadsornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Vira nt, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. 'žaram, Ohio.
It an Primoži«, HL nadzornik, Bcx 641, E veleti, Mina.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th SUreet, "Calumet, Mieh.
Ivan Keržiinik, IL porotnik, Box 138, Buardine, Pa. Janes N. Goaar, ILL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni »d ravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, tettet, DL
sin iz JurSice, in Jakob Trobec, čevljar v Črnem vrhu, sta odpotovala v Ameriko ter zamudila, in sicer prvi tri, drugi pa dve naborni stavi. Sele letos sta prišla domov in se zglasila pri svojih političifili oblastih. Obso-I jena sta bila vsak na tri tedne strogega zapora, Trobec pa *se na. 10 K denarne globe.
Tat jeseniške pošte. Z neko vznemirjenostjo se je na pošti v Jesenicah opazovalo, da je več poštnih pošilja te v zginilo. Dognalo se je, da je bilo oškodovano 12 strank za 259 kron 86 v. O individualnosti pravega tatu se ni dalo nič definitivnega. kon-statirati, končno je pa le nepričakovan slučaj privedel jasnost v tej zadevi. Administrator tamošnjega poštnega urada Lorenc Snncin je zauka-zal poštnemu slugi Jakobu Sodji pospraviti klet. Pri tej priliki je ta našel med deskami skrit zavitek svilnatega blaga. To najdbo je Sodja takoj naznanil svojemu predstojniku, kteri se je ž njim podal v klet v nadaljno preiskovanje. Ravno v isti luknji, koder se je bil našel zavitek s svilnatim blagom, ki pa je bil brez naslova, našel se je- še drug zavitek, v kterem je
Krajevna draživa naj blagovolijo pošiljati vae dopise, premembe u-iov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Broziefc, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem dragem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: Tehn Gonite, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku m nobenem 4rogem. Zastopniki krajevnih dr al te v naj pošljejo duplikat vsake polil jat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 116 7th St., Calumet. Mich. Pridsjani morajo biti natančni podatki t« pritožbe.
Društveno glasilo j* ^GLAS NARODA*'.
Pregled delovanja Jugoslovanske Katoliške Jednote.
ČLANOV V ZADNJIH
DVEH
NAPREDEK JEDNOTE V ŠTEVILU
LETIH.
Dne 1. septembra leta 1905 je štela Jednota................2810 članov..
Dne 1. septembra leta 1907 šteje Jednota..................5002 člana.
Napredek v dveh letih ....................................2192 članov.
Članic nismo imeli zapisanih pii Jednoti nič ob času zadnjega zborovanja v 4'Ievelandu. O., ali pred dvemi leti.
Sedaj šteje Jednota........................................1877 Članic.
Vkupn-' šteje Jednota dne 1. septembra............6879 članov in članie.
IZPLAČANA PODPORA ODKAR JEDNOTA OBSTOJI.
"Let a	1898:	smrtnina	članov.............	......$ 4,800.00		
		smrtnina	elanic ............	....... 300.00	=	$ 5.100.00
"Leta	1899:	smrtnina	članov.............	....... 4.800.00		
		sni rtnina	članie ............	....... 1.200.00	=	6,000.00
Leta	1900:	smrtnina	članov.............	....... 4.800.00		
		smrtnina			=	6,000.00
I^eta	1901:	smrtni.n a	Članov.............	....... 5,900.00		
		smrtnina	članic ...........	........ 1.200.00	=	7,100.00
Leta	1902:	smrtnina	članov.............	........ 22.500.00		
		smrtnina	članic ............		=	26,400.00
Leta	1903:	smrtnina	članov.............	........ 22.500.00		
		smrtnina		........ 2.700.00		
		poškodbe	in bolnikom ......	........ 2.100.00	=	27.300.00
Leta	1904:	smrtnina	članov. . ...........	........ 24,100.00		
		smrtnina	članie ............	........ 3,600.00		
		poškodbe	in bolnikom ......	....... 3,572.35	—	31.272.35
Leta	1905;	smrtnina	članov.............	........ 18,700.00		
		smrtnina	članic ............	....... n.000.00		
		poškodbe	Li bolnikom ......	........ 3,520.00	=	25,220.00
Leta	190d:	smrt 11 i na	članov.............	........ 20,700.00		
		sni rtnina	članie ............	........ 4.900.00		
		poškodbe	in bolnikom ......	........ 6.270.00	=	31,870.00
Let ^	1907:	smrtnina	članov...........	........ °9.000.00		
		smrtnina	članic ............	........ 6,500.00		
		poškodbe	in bolnikom ......	........ 2.826.95	=	38,320 95
ea Dečmana ia ga težko ranil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Cud-ro, da se tam okrog množe železniške nesreče.
Uboj brez povoda. Dne 10. septembra je na glavni nlici v Maribora 20-letni zidar Josip Froe-šcher brez vsakega 'jovoda zaklal korjažu Andreja Airečica, ki ga do tedaj niti poznal in. Froeseher se jo izgovarjal na pi-janc=l. Porotno so«"isč-» ga je obsodilo v 'iestlut.ro ječo.
Rop. Pred mariborskimi porotniki j- Lil obsojen 251etni delavec Jasip Tatar, doma iz Dreujskeg.i r^bra pri Pdštajni, ker je v Mariboru oropal giuhega hlapca Sehoberja, s kterim je popival za štiri krone. Tatar je presedel že mnogo leL v ječi zaradi tatvin. Obsojen je bil v lOletno ječo.
Ženska obstrelila tatu. Nedavno se je poročalo, da so našli na cesti med Celjem in Vojnikom v prsi ustreljenega Korena, imenovanega tudi Li-povšek. Nevarno ranjeni mož je pripovedoval, da se je prisedel ponoči k dvema neznaneema na voz ter zaspal. Prebudil se je v cestnem jarku s ske-lečo rano v prsih. Zagonetni dogodek se sedaj pojasnuje. Koren je usodne-bilo več parov čevljev, naslovljenih j ga večera popival v neki gostilni v na Samuela Mostnvja v Lincu. Po na- I Gobrju ter sumljivo poizvedoval o daljnem čakanju sta našla vinjeto razmerah v hiši. Pozneje se je ustavil
:upna izplačana svota odkar Jt-dnota obstoji. Leto 1907
je vpošteva.-io do dne 1 septembra......................$204,589.30
itol
V letu 1906 je Jugoslovanska Katoliška Jednota imela najmanjše od-ce stroškov izmed vseh taeih organizacij, ktere poslujejo v državi Min-
SOU in poročajo zavarovalnemu komisarju.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Poskusen samomor vojaka-novinca.
Očividec poroča: Dne 2. decembra zvečer okrog pol 9. ure izvršil se je pred šentpetersko vojašnico mučen prizor. Nek vojak-novinee 17. peš-polka zagnal se je v obupu proti Ljubljanici, hoteč £>i končati življenje. Le naključje je hotel«., da se je med potom izpodtaknil ter padel. Tako so ga dohiteli neki tovariši ter ga le z veliko silo in trudom vlekli nazaj v vojašnico. Culo se je pa od nekoga, kteremu je ukazal navzoči podčastnik, naj ga neso v sobo za bolnike: 4<Naj vtone hudič l" — Morajo vladati pač lepe razmere pri ljubljanskem bataljonu 17. pešpolka.
Trije streli na vojaka. Dne L dec. rvečer sta šla dva vojaka 17. pešpolka iz neke gostilne v Spodnji Šiški v spremstvu dveh deklic proti Ljubljani. Naenkrat so bili oddani proti njim trije streli, ne da bi koga zadeli. Vsi štirje so bežali v neko gostilno v Ud-mat, kamor jim je tudi napadalec sledil. Poklicani stražnik je posredoval in se mu je posrečilo v gostilni najti pod mizo revolver, kteri je bil Se z patronoma nabasan. Napada.
hotelski slapa u, Ptu-
'il - v
tvrdke Luettner, in v bližini te vinje-te številko oddaje poštnega urada v Ljubljani. Dognalo se je, da je ta tvrdku. odposlala dve žepni uri z verižico na Martina Krapfla v Boeek-setinu. Načelnik poštnega urada je takoj izprevidel. da se gre tu za kaz-njivo dejanje kakšnega poštnega u-službenca. Opravičenec se je takoj obrnil na pismonošo Načeta Tomica. doma iz Novega mesta, sedaj vojak pri 17. pešpolku v Ljubljani. Ta je bil že poprej enkrat zasačen, ko je popravljal neki razvezani zavitek, kar bi moral storiti le v uradnikovi navzočnosti. Da je bil ta sum popolnoma opravičen, kaže okoInostT da je Toniic sam pripoznal. da je zavitek z obuvali skiil v klet Iz strahu pred predstojnikom, ker ga je pozabil naprej oddati na železniški postaji. Pi-smonoša Tomic je sprejemal po vlakih za jeseniško pošto došle pošiljatve, in jih tudi oddajal na vlake za progo BeljakTrst. Pošto prevzamejo navadno trije uslužbenci. Eden mora po noči bdeti in paziti na poštne pošiljatve do izročitve na železnico, do-čim je dovoljeno ostalima od časa sprejema pošte do oddaje na drugo progo spati. V noči na 11. junija je moral Tomic bdeti, a on pravi, da je položil kritičen zavitek p°cl zglavje in zaspal in potem ga iz bojazni v kleti skril. Po pričah je dognano, da je ta zagovor lažnjiv, kajti večkrat se primeri, da se pozabi kakšen zavitek na vlak oddati, kar se pa lahko takoj z oddajo pri prihodnjem vlaku popravi. Da je Tomica izgovor res lažnjiv, kaže dejstvo, da dotična poši-Ijatev čevljev ni bila povezana, torej nesposobna za oddajo na vlak. Kar pa še obtežuje obdolženčevo krivdo, je pa tudi dejstvo, da je bil ta zavitek skrit v eni in isti luknji pod svilnatim zavitkom brez vsakega naslova, o kterem je Tomic v preiskavi trdil, da mu glede tega zadnjega zavitka (s svilnatim blagom) ni bilo ničesar zna nesra kot tudi sploh glede drugih zavitkov. ki so izginili. Umevno je, da je obdolženec vse znake poštnega ura-dovanja odstranil, da bi se ne izdal. Dne 11. junija je poštni vodja zauka-zal, da se kletne duri zaklenejo. To je pa obdolženca vznemirilo, ker je vedel, ua naslov na S. Mostny pri po-šiljatvi čevljev še ni odstranjen. Zato je v noči na 13. junija, ko je imel službo, ker so bile kletne duri zaklenjene, splezal čez deske na stranišče uradnikov in odtod prišel skozi okno v klet, da je to izvršil. Drugi uslužbenci, ki so imeli noč -lužbo, ro ta ropot slišali, in tudi sledove rok na prfhu, ko je lezel cez desko, je bilo J- . hru poznati. Opaziti je pa biio drn-aro jutro po tem dogodka neko zbeganost na Tomicu, ker ni vedel, zakaj so bile vrata pri kleti zaklenjene. Vojaško mapo z merilom 7. lovskega bataljona in 27 medenih žebljev so našli poštni uslužbenci skritih v naslonjaču v prostorih poštnega urada. O-sumljenec neČe biti ničesar kriv. — Porotnikom je bilo stavljenih dva najst vprašanj, ktera so pa vsa za ni kal i, na kar je bil Tomic od za tožbe oproščen. Pri odhodu je Tomic po vojaško porotnike pozdravil v znak zahvale.
PRIMORSKE KOVICE.
Aretirani anarhist. V Trstu so radi anarhističnih klicev aretirali 39 let starega fakina Petra Petronio.
llletni deček izginil V Trstu je izginil neznano kam llletni Ivan Oblak, sin čevljarjev.
Roparski napad. Lahkoživko Katarino Hubrist je v Trstu napadlo šest lopovov, jo preteplo in ji vzelo ves denar. Vodjo njih, nekega Pinto iz Italije, so že prijeli.
ŠTAJERSKE KOVICE.
na železnici. Blizu Ponikve
pred gostilno voz, na kterem so bili trije možje, ki so zahtevali, naj jim gostilničarka odpre, češ, da so si poškodovali voz. Gostilničarki se je zdel ponočni obisk sumljiv ter ni hotela odpreti. Kmalu pa je videla, kako je eden teh mož skočil pi^ko plota na dvorišče,* da bi se splazil v hišo. Go-stilničarka je ustrelila z revolverjem, in ta kroglja je brezdvomno zadela Korena. Splošno se sodi, da pridejo s tem na sled nevarni tatinski družbi, ki je že dolgo časa vznemirjala Savin-sko dolino.
Nov premogovnik? Blizu Laporja je odkril vitez Jenstein z Dunaja mo-iroeen premogovnik, kteri baje mnogo obeta.
HRVATSKE NOVICE.
Moža je dala ustreliti. V Novem mestu pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem je 651etna Terezija Zadravec dala ustreliti svojega moža Antona, ker jo je pognal od hiše in si vzel pri-ležnico. Žena je prišla s hčerjo in njenim možem ter 19Ietnim Matom Tier-šakom in njegovim bratom Josipom v njegov mlin, ki ga je kupil z ženinim denarjem in ga hotel docela na sebe pripisati. Heršaka sta zgrabila starca za roki, dočim sta ga hči in njen mož davila, žena ga je pa tolkla s kolom. Ker se jim je izmuznil, skočili so za njim v kuhinjo, kjer je Terezija Zadravec ukazala Matu Her-šaku. naj ustreli njenega moža. Ta je to tudi storil. Sedaj je stalo vseh pet omenjenih oseb pred sodiščem in so bili oba«,jeni. Mato Heršak je bil obsojen na deset. Terezija Zadravec na 12 let, Katica in Luka Heršak na 11 vsak, Josip Heršak je bil oproščen obtožbe zavratnega umora, pač pa zaradi javnega nasilstva obsojen na tri mesece ječe.
BALKANSKE NOVICE.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
r>r. R. Mielke, Medical Director.
Ako Je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživači življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščen ja.
Vsi oni, kateri so trošili čas In denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenj u, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to. kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M. I. 1
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. Y. M. I. I
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
Martin Krivic
ZATO RAJ ROJAKI 1
ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaeov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
—5 v tednu in 10
140 West 34th Street,
Uradne Ure od
NEW YORK.
i ob nedeljih in praznikih.
ja. je bil aretovan. Povod napadu je hi! prepir, kteri se je bil \~rzel v gosi!'ni med vojakoma in drugimi gosti.
Neva.ro pretenje. Fantje Ivan in Franc Volčič ter Anton Zaman so v pijanosti prišli v stanovanje svojega gospodarja Jakoba Travna na Glin-cah in zahtevali, da jih izplača. Ker jim Traven ni hotel ustreči, zagrozili so mu. da ga zabodejo. Izročili so jih sodišču.
Velika nesreča. Na mostu čez Savo pri St. Jakobu sta zadela dva voza drug ob drugega tako nesrečno, da so ~tiri osebe padle čez mostno ograjo v vodo. Ker je pomoč prišla prepozno, so vsi štirje utonili.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Kostanj so ji otresli. Ana Bergant, TOletna prevžitkarica, se jo razjezila nad sosedo Marijano Govekar, posestnico v Repnjah, češ, da so njeni otroci, med tem ko je bila ona na božji poti, njen kostanj otresli. Vnel se je med njima živahen prepir, tekomJ.kterega je Go-vekarica svojo staro nasprotnico tako nesrečno udarila po levi podleht-nici, da se ji je prelomila kost. Sicer se je obdolženka zagovarjala, da je starka sama z roko butnila ob zid, a se ji ni verjelo. Obsojena je bila na tri tedne ječe.
VojaSke suknje sta s«	_
branila. France Zadu, posestnika J*e prijel stroj tovornega vlaka delav-
v Parizu jih deset odstotkov provzro-ča naravnost alkohol. Med angleškimi gostilničarji je našel, da jih umrje mnogo več odstotkov kakor v kterem-koli drugem obrtnem poklicu.
Vzroki preteči revoluciji na Portugalskem izvirajo iz velikanskih izdatkov za — ženske toalete na kraljevem dvoru. Stroški za drage ženske obleke v kraljevi rodbini so zadnja leta narasli tako, da ni več zadostovala eivilna lista, temue so na zahtevo kralja in kraljice morali stroške zaračunavati ministri v svojih proračunih. Lahko si mis.lmo, kako kurijozno je čitati v proračunu nauč-nega ministra postavka za žensko krilo ali modni klobuk iz Pariza.
Desinfekcija namiznega orodja. Z namiznim, 111 kuu.iiijaki.ui orodjem se uajliigije razširjajo nalezljive bolezni, kakor jetika in dr. Nože, žlice, vilice, kozarce itd., ki so jih rabili bolniki z nalezljivimi boleznimi, je treba temeljito razkužiti, a ne zadostuje navadno osnaženje in odrgnenje. Dr IIulis je odrgnil žlice in vilice, ki so jih rabili jetični ter vcepil umazanost kuncem, ki so vsi zboleli za jetiko Najboljša desinfekcija je vrela voda. ki mora biti tako orodje dobro minuto v njej.
t
t

Telefon 246.
Izgredi v Črni Gori. Kotor, 3. dec. Tz Cetiuj se poroča, da je brigadir Jovovič prišel s svojimi pobratimi pred hišo vojvode ŽeroviČa, ki je za prt zaradi veleizdaje ter hišo zažgal. To se je baje zgodilo na višji ukaz — Splošjjo se raznaša vest, da knez Nikola pripravlja vse potrebno, da okupira Črno Goro avstro-ogrska armada ter da hoče svojo politiko izvesti po dunajskih navodilih. Seveda lahko trosi take vesti opozicija, da unrzi kneza in njegovo rodbino pred narodom
Macedonija. Carigrad, 2. dec. Porta je sklenila zaradi napada neke grške tolpe na Bolgare ob zalivu Orfano pri Atenah, resno in energično protestirati.
RAZNOTEROSTI.
Velike tatvine na tovornem vlaku. Dne 1. decembra je policija v Prze-mvslu zaprla tri železniške skladiščnike, kteri so bili zasačeni, ravno ko so kradli razno blago iz vagonov. Kakor se'je dognalo, trajajo te tatvine že več let. Zaprti skladiščniki so bili v zvezi s tremi trgovci v Przemysln, kterim so prodajali ukradeno blago za slepo ceno Skoda se dosedaj še ni mogla dognati. Firma Josef Leinkauf na Dunaju naznanja, da ji je v zadnjih letih zmanjkalo za okoli 60,000 kron blaga.
Klobaso Iz žene. Kmet Frattamino-ve blizu Rima je umoril svojo ženo, jo razsekal ter z nekim mesarjem napravil iz nje klobase, ki sta jih na trgu razprodala.
Smrt pijancev. Francoski zdravnik dr. Fernet je po naročilu francoske akademije za medicino preiskaval dve leti o razširjenju pijančljivosti in o smrtnih slučajih, ki jih provzro-ča to zlo med človeštvom. Na podlagi njegova statistike so spoznali zdravniki pri tretjini vseh smrtnih slnža-jev sa vzrok pretirano uživanji al' kohola. Izmed vseh smrtnih slučajev
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobre zimske obleke, priporočam vam staro obče znano trgovino
STAR ŠTOR na itev. 760—770 West Washington Street, Indianapolis, lad. Vprašajte se za Josipa Beklau, ker s menoj lan bo govorite v domačem jeziku in za-<otovim vas, da bodem vsacega popolnoma zadovolil. Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, madjarsko, macedonsko in angležko.
Nadjaje se mnogoštevilnega obiska, se priporočam
d
Josip
rllr-OS-l*)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. Jednote v Johna-townu. Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 22. grudna t. L točno oh 1. uri popoludne glavno zborovanje. Zato ste vabljeni vsi bratje tega. društva, da se gotovo udeležiti blagovolite. Kdor se ne udeleži, bode kaznovan po društvenih pravflah.
Pozdrav vsem sobratom J. S. K. J, po Z jed. državah.
Gregor Hreščak, t. tajnik, 407 9th Avenue, Johnstown, Pa.
Frank Petkovsek
720 Market Street	Waukegaa, III.
priporoča rojakom svoj
^SALrOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in uliiskey, ter ima na razpolago fine sinod k e.	^
V svoji PRODAJAL1NICI ima vedno jveže grocery© po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
\
i > <

usAtrnlMit
MARKO KOFALT,*
249gSo. Front SL,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vso b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošil jam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Alf- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI


v Pittsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da j."*, za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa.
Uradne nre: vsak dan od £7. do £8. ure, ter oi» sobotah do 8. ure zvečer.
gfe yopj^ pi/poi očam.
Frank Sfikser«






Požari Slovenci Pozor!
»modernim kogljl H • 11».
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pij ate ter uni'skt smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nitko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vtem Slovencem in dragim je toplo priporoma
najprimernejša pfjača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega »mportiranega češkega kirela. I . t it 13 naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tmli v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh holjfih gostilnah. Vse podrobnosti zvesic pri Oee. TravnJkar-ju 6102 SL tlsir A*e. f».V~ kteri Vam dragerolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CL,EVEL,AIND, O.	<

Božične fantazije.
Spisal Vit. Feod. Jelene.
Zadnji glasovi zvonov so izdonelL Tresel se je še nekoliko časa odmev in<xl zidinami in se razgubil. In v dušah je vzkipelo koprnenje, porodile so se lepe treznotne sanje. In kakor se je izgubil zadnji odmev, porazgubile so se vse sanje in nastala je zopet trpka sedanjost. Pohitele so misli za hip nazaj v minole Čase, tja do mladosti, ki zažari pred duševnimi očmi obdana z glorijolo veselja in razkošnosti...
Božični večer je poln tajnolepih refleksij iz minulosti, »rečen je človek v takih t:rnotkih, ko je njegova mladost bila lepa, lepi so taki trenotki, in edina želja človeku je, da |n se še enkrat vrnili, magari za hip. A vse so le prazne želje.
TL
Sedel je človek v svoji iz?bi, nizka svetilka je gorela na mizi; on pa je slonel zamišljen, podprt z rokami.
Od daleč nek^d so doneli veseli glasovi, ki so to samoto še bolj dolgočasili. Bele, pobeljene stene so stale mrtvo, kakor da oklepajo grob, ki v njem živi zakopan živ človek.
In človek je vstal, stopil zamrzle-mu oknu in se ozrl na ulico. Pusto in prazno je bilo doli, nikjer nobenega življenja---Le veter je tulil, da
so se tresle oknicev j« rezek mraz prihajal v sobo.
Človek pa je gledal na temno ulico, kjer je v megli brlela svetilka. Naslonil je čelo na mrzlo šipo in mraz ga je preletel! Stisnil se ja v svoji iznošeni obleki in se stresel po vsem telesul!
Bil je božični večer!
Spomnil se je človek prateklih tre-notkov, ki so zbežali mimo njega kakor brze sam je!
In danes praznuje v samoti ta dan...
Spomnil se je trenotka, ko je vzel palico v roko, ko je stopil k nji, ki jo je ljubil...
In šel je po dolgi poti nestalnih in negotovih rokakov, dokler ni prišel tja, kjer je bil vsakemu neznan! Naselil se je v srvoji podstrešni sobici, kjer živi osamljen in zapuščen.... Resigmirano je živel svoje življenje in se ni menil za nikosrar. A danes naenkrat porodile so se v njegovi zapuščeni duši želje po svetu! Ali ostalo je samo pri željah... Zdelo se mu je, da je priklenjen in zaprt v svoji sobici^f da zunaj ni zanj življenja___
Sadel je za mizo, naslonil se... luč je dogorevala. . . a od zunaj nekod so prihajali glasovi vesele pesmi....
m
Tam sredi trga, kjer se vrsti palača za palačo, stoji velika hiša, ki je sijajno razsvetljena, vesela pesem ^o-ni na prazen trg, vmešavajo se glasovi klavirjev in sent imentalnih »brun.
Skozi zastrta okna se kradejo svetlobni traki in padajo na zamrzli tlak, hipno izginejo in temna senca se splazi po hišah in se izgubi...
Prazno in dolgočasno je po trgu, le zdaj in zdaj se oglasi osamel korak. ki odmeva j>o praznih ulicah.
Veter tuli okoli voglov. . .
Skozi megleno ozračje se čuje njegov zatemnjeni pisk! Nebo je zastrto, da ne morejo lunini žarki do zemlje...
Nekaj težkega leži v ozračju...
A v hišah, mnogih hišah je veselo, a v mnogih žalostno, obupno 1
Zakaj ni povsod enako? Zakaj ne povsod vesel je; t
|rv.	m |
In na ode«r je stopil gospod v fraku, komično in dostojanstveno se naklonil na vse strani in začel govoriti. Delal je nr* vse strani razne komplimente, navzgor in navzdol... Ko je pa končal, zaorili so od vseh strani navdušeni klic"
Začeli so deliti otrokom božične darove, temu sladkornega pajaca, temu lepo zvezdico iz čokolade, zavito •v svetel zlat papir.
In zapet je stopil na oder gospod v fraku in proslavljal domovino 1
Otroci so odšli in gospodje ▼ frakih in dame v sijajnih toaletah so šli v priležne prostore in proslavljali ob šumečem šampanjcu svojo človekoljubnost, ko ao obdarili ubogo slovensko mladino z bomboni in čokoladami. ..
Otroci so pa fii s svojim darom po m-rzlih ulicah in se tresli mraza..«
V.
V extra w^i predmestne gostilne "pri svetem Krišpimn" sta sedela dva gospoda.
"No, gospod Maček, ali ste vendar prišli f"
"Nisem mislil, da vas n»jdem danes tukaj, gospod Zemljani"
"E, kaj se hoče, če človek nima rodbine, je zanj Božič isto, kar so
drugi dne vi!*7
* * No ja ! Zato ga proslaviva sama ! Micil"
Prišla je natakarica in gospoda sta naročala baterijo buteljk.
Pila sta in .pogrevala dnevne novice*. . . Ko sta se navdušila, držala sta drug drugemu dolge govore! In v največjem navdušenju sta slovesno vrgla v nabiralnik na mizi vsak en groš za " Družbo sv. Cirila in Metoda". — Potem sta -pa božičevala
naprej
; t
VI.
S počasnimi in negotovimi koraki je hodil po praznih ulicah. Tesno se je zavijal v oguljen han-elok, globoko doli na čelo si je (potisnil klobuk. ..
Šel je po zmrzlem tlaku in se zdaj in zdaj ustavil— Včasi se je ozrl po razsvetljenih oknih, za par hipov postal, poslušal vesele in zadovoljne glasove, zresnil se mu je upali obraz, mrtve oči so zablestela, stisnil je pest Ln šel dalje.
Težko je bilo njegovo življenje in pleča so se mu upognila pod njim, čutil je v bližini svojo smrt, a vendar bi še tako rad živel...
Nikamor ne more, zagnali so ga ven iz tople sobe, napodili na mrzlo cesto.... tu živi ali pa pogini.... Brez bodočnosti, brez moči naj živi... Toda življenje je tako lepo...
Spomnil se je raznih veselih trenot-kov svojega življenja, zazdelo se mu je toplejet, ču-til je, da polje po premrlih žilah vroča kri...
Da, da, to so bili oni lepi trenotki ljubezni, strasti in življenja. . . In dasi so bili samo trenotki, vendar so se mu zdeli lepi. In še danes na božični večer, ko se potika brez miru po mestu, greje ga spomin na one hipe.. .
Pošibile so se mu noge, zdelo se mxi je, da so svinčene, da jih ne more. več dvigati... Obstal je in se naslonil na zid....
Vedno nižje in nižje se je sklanjal, dokler ni slednjič sedel na zamrzli tlak. . .
In zdelo se mu je, da sedi v mehkem fotelju v gorki svetli sobi, pred njim blesti v brezbrojniih lučih božično drevo... In ona, ki jo je ljubil, se mu bliža, pozabljeno je vse. . . . ona ga zopet ljubi. . . sklanja se k njemu, -poljublja ga na ustne... ah slast. . . Okoli njega pa tuli veter, sneg zapada in mraz pritiska...
VII.
V	mali, elegantni kavarni "Va-riete" je na božični večer zbrana družba eloganmih kavalirjev, ki ho-čejo v krogu svojih prijateljic proslaviti ta dan.
Vesela družiba je toT na-pol pijana, napol omamljena; dekoltirane prijateljice smučejo naokolo, po jo razne kuplete, smejo se in pijo...
V	kotu ob klavirju pa sedi mladenič upalih lic, udrtili ločij, dolgih las'. . .
Zdajinzdaj na zapoved udari po irlasovirju in vesele melodije se g!ase po zakajenem prostoru; žalostno nje-govo oko je uprto v tipke, ki se gibljejo pod udarci njegovih prstov...
Ko pa preneha, nasloni se nazaj na stol in se ozro v družbo...
In njegovo oko zapaz-i mlado dekle, ki sedi na strani postarnega kavalir-ja, mokre so njene oči, upale ujene grudi... In kavalir jo objema, govori ji, ona se mu ipa zadovoljno smeje. ..
Oni ob glasovirju pa gleda žalostno v to izgubljeno mlado življenje... Tako rad bi skočil tja, porinil starca na stran, vzel dekle v svoje naročje in odnesel ven iz te družbe... Toda...
To so ^amo trenotne misli... Saj ona uživa v tem življenju; in konec tega bi bila tudi njena smrt!
Srečala sta se njih pogleda, ona mu je gledala drzko v oči, on pa je svoje povesil, zapazila je to; vstala je in Šla k njemu.
Sedla mu je na kolena, ovila mu roko okoli vratu in ga vprašala: " Zakaj ste me gledali f" On pa je molčal.
Pogladila ga je po upalih licih in ga še enkrat vprašala: "Zakaj ste me gledali?" Sedaj pa ji je odgovoril: " Smilite se mi v tej družbi1" Bolestno se je zasmejala: "Niste vi prvi, ki mi je rekel to! Ali kaj hočem'! Meni se hoče živeti, ako se ne d S. drugače, mora se torej tako !*'
"Ali vendar tako hudo je to življenje !"
"Mogoče se vam zdi! Tudi meni je bilo tako hudo..... a ko človek pride v to, ^opi se mu duša, ne čuti ničesar! Da, gospod! Hudo je to življenje!"
"Ali ne morete zapustiti te ftru-žbe?"
"Zapustiti V
"Da!"
"Kako?"
"Šiloma se iztrgati iz okovov, ki vas vežejo na to življenje!**
"Kaj ne; in .potem planiti na ea-sto!"	,
"Saj se zunaj na' sveta more živeti pošteno f" "Haha!"
"Zakaj se smejete?" "Zunaj na sveta pošteno f Prijatelj. da hi imeli vi toliko skušenj, kakor jih imam jaz, ne bi govorili t ako L Jaz, poglejte me, sem hotela biti poštena. In kaj sem danes f Kje bodem jutri? Znxrzavala bodem za plotom in poginila! In re(kli -bodo •ljudje: Vlačuga! Prav imajo, to ■sem! In, prijatelj mladi, to je plačilo poštenosti!" "Mogoče?"
"Nič mogoče, to je res! Ne poznate življenja, opazujte ga, samo oddaleč in mislite, da ste živeli; ne motite se.! Življenje me je ubilo, zato sem danes to, kar sem>! A kadar se me polasti obup, vedite, prijatelj, da stanujem gori nekje v tretjem nadstropju, a pod oknom je kamen i t tlak!"
TVstala je in odšla od njega nazaj k postarnemu kavalirju.
On pa ja začel igrati, a melodija je bila tako žalostna in otožna, kakor misli njegove duše...
Za (hip je umolknila vesela družba in poslušala, a sredi .pesmi je nekdo zaklical:
4 4 Vraga, saj nismo pri maši ali pa pri pogrebu! * '
lin družba mu je ploskala.
VTLL
Pred menoj je tvoja slika. Tvoje oči gledajo žalostno tja v daljino, kakor da iščejo noteesa...
Danes, dekle, v ti samoti in zapu-ščenosti mi je tvoja slika dražba
Zdi se mi, da stojiš ti pri meni, da gledajo na^me tvoje oči; ah, dekle, toliko veselih trenotkov preživim v bvoji družbi, ko gledam v tvojo sliko' Težko jo pač človeku na svetu, ki se je naveličal vsega, ki hoče postati fillister, ki (hrepeni in želi samo za enim ciljem !
Stopil je človek iz jarka na eesto in sel par korakov po nji... Zagledal je nad seboj svdtle zvezde... hotel do njih. .. dolga je bila pot. . . a brezuspešna; zvezde so bežale pred njegovimi rokami...
In ali naj človek zavije nazaj v jarek, ali naj zatisne oči, da ne vidi nikdar več svetlih zvejzd?!
Težko je tiščati zaprte oči, ko človek ve, da je okrog svetlo, da bleste zvezde!
A vsejedno bi človek rekel: "Oprostite, slavna gospoda, slučajno snm prišel z zamazanimi čevlji iz jarka na cesto, samo slučajno sem si dovolil predrznost, da sem pogledal zvezde, ki jih smete gledati samo vi, slavna gospoda! Klanjam se, moj pot gre nazaj v jarek in nikoli več ne odprem oči, da ne razburjam vaših živcev, slavna gospoda!"
Tako bi rekol človek — vagabund! In prepričan sem, da bi mu bilo zal. ko bi se spomnil na "zvezde; zakaj on nima pravice, da bi jih gledal !
Stopil bi kljubovalno nazaj na cesto, smejal se vsem, ki bi ga gledali
od strani in mu stopali na pete___
on pa bi šel naprej in iskal zvezd !
In ko gledam tvojo sliko, iščem onih zvezd, in ako jih kedaj najdem, dekle, potom stopim na pot, zavri-skam in grem ponosne glave naprej !
• * *
Tiho in mirno je naokolo, zdi se mi, da je vse mrtvo... pred menoj
je tvoja slika, gledam tvoje oči___
Zdi se mi, da eujem tvoje besede, da čujera dih tvojih usten... Vesel Božič, Marica J
KAKOR TI MENI, TAKO JAZ TEBI.
Umrli švedski kralj Oskar je bil velik prijatelj cvetlic. Že kot princ se je bavil z vrtnarstvom. Takrat je čestokrat stanoval v prijazni vili v St. Rafaelu. Sosed mu je bil duhoviti francoski humorist Alfonz Karr, ki je stanoval v sosednji vili. Nekega dne je poslal Karr svojega služabnika k princu s prošnjo, naj bi mu posodil iz knjižnice za par ur neko botanično knjigo. Princ mu je odgovoril, da je njegovo načelo, da nikoli ne izposodi nobene knjige z doma. Toda Karr ni rekel ničesar, temne je šel v prinčevo biblioteko študirat knjigo. Par tednov pozneje je potreboval princ škropilnico ter je poslal h Kar-ru, naj bi mn jo posodil za pol are. Karr je uljudno sporočil princu, da je njegovo načelo, da nikoli irifooar ne izposodi iz hiše; toda princ ss aaj potrudi k njemu in na njegovem vrtu lahko Stropi, kolikor mn drago. Princ je razumel zafrkacijo ter ss od srca smejal, tod* prijateljstvo med njima je ostalo neskaljeno.
Obisk earigrajskih moiej
je v bodoče inozemeem zahranjen. Le članom diplomatskih zborov ostane vstop še v nadalje dovoljen. Poslaniki evropskih držav si bodo prizadevali, da pribore dovoljenje sa vstop inozemeem, ki bodo prinesli e ssbotf
priporočHna pasma.
-
Ligurnus Tipoflaviaons.
Bila je zima in v gostem padanju so se snežinke lovile po zraku ter trudne hitele proti tlom. Vedno težja je postajala snežna odeja; narava je popolnoma umolknila; vsak grmič, vsako drevesce je dobilo snežen kožušček in počivalo.
Gazil sem po debelem snegu, ker božične praznike sem hotel praznovati doma pri roditeljih v stari, s sla^ mo kriti rodni hišici. Ko sem bil nazadnje doma, je bilo vroče poletje; žaduhel zrak mi skoro ni pustil dihati .Bela štorklja, ki se je vsako leto vračala k svojemu gnezdu poleg dimnika, je cele ure nepremično stala na robu strehe ter niti z očesom ni zmig-nila. —
Dolgo pot sem imel pred seboj in sam sem taval po njej. V daljavi sem čul hripavi krik: Ra, ra, ra! — Nato je pa zopet vse utihnilo. Kako dolga, neskončna je ta pot v snegu in sam sem bil na planjavi.
Kaj bo, če me zapuste moči, Če postanem truden in ne morem naprej? — Padel bi v sneg, za trenutek zaprl oči in spanje bi me objelo. Prijemalo bi me vedno trje in ožje, prišel bi mraz, ki bi me dimol do srca, ki bi vedno počasneje bilo. Udje bi mraza otrpnili in žfvljenje odhitelo iz moje duše ter snežinke bi me pokopale na širokem polju. Živa duša ne bi vedela za-me, le tam v samotni bajtici bi zrle dve postarni osebi na žalostno polje ter v strahu in trepetu po meni žalostno preživele božične pravnike.
Pa ne, bil sem mlad in krepak ter dobro poznal pot, po kterej sem že tolikokrat šel. Kaj se bom bal? Viharja, nevihte! Le vrtite se snežinke! Griži me mraz! Ne boste me upehali!
Hu, kako vreme! Vse pleše, šumi, klamota in piha okolo mene, da sem skoro omotičen. Kakor neštevilni škrati krožijo snežinke po zraku in padajo na moje pokrivalo, na čevlje in na suknjič. Takoj zatem padejo druge na-nje. Glej, tu plava velika snežinka naravnost proti meni. Tu, že počiva na moji suknji. "Da, da! Tvoje potovanje je končano; tu boš obležala, nič več brodarila po zraku in čakala, dokler te ne otresem.
Ali ti ugaja ? — Saj te niti ne vprašam ! Kje si se pa pravzaprav pobrala, ti ničemnica in zrakoplovka? — Od vzgoraj? Da, saj vidim! Od tam zgoraj, kjer je zrak poln sopar. Ko se te nagledam, te spustim in padla boš na zemjo, kjer leže tvoje tovari-šice. In ležala boš cele dneve, mogoče cele tedne. Mogoče te pa veter zopet dvigne in odnese na drug kraj — toda to že ni več verjetno. Morala bo* pač obležati, kamor te bom vrgel. In nekega dneva nastopi južni veter, zapiha ti gorko sapico v obraz, dokler ne postaneš mokra, dokler se ne bos razsula in kot kapljiea-solziea zginila v zemljo. Tu boš lahko koristila in pomagala preganjati mraz, ali pa boš napajala kako cvetlico, dokler ne zgineš v kakem vrelcu. Ko pa pride poletje, boš neke sinje noči, ob žabjem koncertu, se dvignila visoko gori kot sopara in plavala nad travniki kot bela prikazen, ki potnika straši, in ko bo zjutraj posvetilo zlato solnce, 'e bo dvignilo gori k oblakom; plavala boš po ozračju in videla tisoč stvarij, mnogo lepega, veselega, žalostnega in grdega...."
"Prav! To je nam vsem znano!" odgovoril mi je fin glas. Začudeno se ozrem okoli. Toda bil sem sam v sneženem zametu. "Kdo mi je odgovoril?" vprašam. "Me, me I" zaklicalo je več nego sto glaskov--. Tu opazim, da je govorila snežink? na moji rami. In ko pol začuden, pol preplašen snežinko natančneje pogledam, opazim še več obrazov, ki se mi smejejo in vesele, da jih gledam. Torej snežinke 6o živele? Obstoje iz malih, drobnih telesc, ktere ves svet smatra za mrzle, mrtve ledene iglice, ki pa vendar lahko govore in se smejejo; na glavi ima vsaka visoko kapico iz ledu.*
Seveda, tem gotovo nisem mogel kaj novega povedati. Te so že vedele vse bolje nego jaz.
"Poslušaj, mož!" nagovori me snežen glas. "Ali nam hočeš uslugo izkazati f"
"Seveda, zelo rad, če le morem?" odvrnem.
"Bodi tako dober, prinesi nas k tople j peči, da se pretvorimo in zvo-denizno. Kar nič nas ne veseli ležati na, ravnini eels dneve in ničesar druzega slišati kot krokanje vran. Odletele bi rade med obiske in potovale po zraka. Če nam nstzeieS, pa ti povemo dogodke svojega potovanja."
"Bad vas vzamem s seboj, dragice 1" odgovorim. "Toda daleč, daleš je še, predno pridem domov k gorki peči"
"Me ti bomo delale kratek ftu, le
' Pretočeno zhno sem padla s mnogimi drugimi na glavno eesto nekega
gorskega mesta. Hiše so stale v različnih višinah. Močno je že bilo zasneženo in ljudje so se že napravljali, da odstranijo sneg. Toda kmalu sem | opazila, da ^se bo v mestu nekaj posebnega pripetilo. Ljudje so pričeli okraševati hiše z zastavami Tn smrečjem. Otroci so pred mnogimi hišami postavili iz snega zidovja, spomenike in može. Tupasem je tekalo nekaj dečkov z drsalkami za stavo po cesti. Kakor tiči so švigali in se glasno kli-eali med seboj.
In res! Drugega dne začujem strele s topa, godba je živahno svirala po ulicah in dolg, svečan sprevod se je vil memo mene. * Okoli dvesto tujcev je v mestu,* cula sem šepet blizu sebe. Nato je utihnil šepet. Tu in tja je švignil mimo mene deček z drsalkami, zaropotal kak voz in zalajal pes. Nato smo naenkrat zaslišale glasni: 'Živio!' Godba je igrala in ljudje so se vračali iz svečanega sprevoda.
'Lep je bil govor!* — 'Da, zima ima mnogo krasot!* — 'Sedaj se začne tekmovalno drsanje.* — 'Najprvo šolski otroci.* — 'Janko, požuri se!*
—	Iz teh komaj slišnih glasov smo zvedele, za kaj se gre.
Mož s kravjim zvoncem v roki je potiskal ljudi iz ceste, dokler slednja ni bila popolnoma prosta. V daljavi smo zopet začule godbo in zamolkel strel, ki je odmeval po vseh gorah in gričih naokolo. Ljudje so klicali: 'Pridejo, pridejo!* V tem trenutku sta zdrčala mimo nas dva dečka in tema dvema jih je sledilo deset, dvajset, trideset dečkov in deklic Vsi v tekmi, vsi z drsalkami in velikimi srorjačami v rokah. Več jih je zadelo skupaj in konec je bilo tekmi. Nekaj jih je radi nerodnosti spodrsnelo, drugi so padli in ljudje so se jim smejali.
Kot bi trenil in zginili so. Le v da-V- odmevalo nerazumljivo kričanje. Zmagovalec je prišel nazaj z vročim lieem in svetlimi očmi. Na glavi je imel lipov venec in srebrno kupico v roki. Vsi so ga pozdravljali in mu mahali z robci. Bil je srečen in je odšel. —	i
Nato so prišli štirje možje z resnimi obrazi; molče so nesli mladega dečka v hišo. Krvave kapljice so padale v sneg. Klicali so zdravnika. Star, debelušast mož, z zlatimi očali je odhitel v hišo. Nastala je velika zmešnjava. Vse je tekalo in kričalo povprek; le posamezne besede smo mogle razumeti: — Vnetje možganov
—	poleg mozka — blizu senc — sicer bi zmagal — škoda, škoda! Uboga mati — vdova je — oni drugi ga je sunil. — Torej je padel. Po lastni krivdi? Ne? — Tega nihče drug ni vedel kot on sam.
Konečno je prišel zdravnik iz hiše. Spraševali so ga od vseh strani. 'Ne. ne,* je govoril, 'vse bo zopet dobro!
—	Le brez skrbi!**
In nato so odšli" stari in mladi k igram.
"Ko sem pretečeno zimo padla na zemljo,** pričela je pripovedovati druga snežinka, "je bilo še temno jutro; celo noč je snežilo. Ko so ugasili eestne svetilke in so šli šolski otroci v šolo, je stopil iz hiše, kjer sem jaz ležala, mlad fantič; z odprtimi očmi se ustavi in glasno zakriči: "O jej, koliko snega! * — Oči so se mu svetile, lica so postala še bolj rudeča in veselo je pričel skakati po beli odeji, ki smo jo me spletle po noči. V roke vzame pest snega, naredi krogljo in se sfcrije za vogal. Sosedova vrata se odpro in kroglja zleti proti vratom. Ni pa zadel svoje šolske prijateljice, kot je nameraval, temveč tigra, psa. Pes prične lajati, deček pa se spusti izza vogala v tek. Komaj ga, pa tiger zagleda, se vesel spusti za njim. Bila je samo šala in fantič je mislil, da se gre za res in tekel je po največjem snegu. Spodtakne se, preobrne dva kozolca in bil je popolnoma v snegu. — Jo j, kak je bi deček! In kako se je flekliea smejala! Ah. kako je pes lajal!" -
"Tudi jaz,*' začela je pripovedovati druga, "sem padla na eesto v mestu. Mimo je prišel deček in venomer ponavljal: 'Za 10 centov sladkorja in pol fnnta masti!* Ponavljal je te besede, da ne pozabi, kaj mora prinesti. Tekel je mimo do bližnjega kramarja. Kmalu pa prihiti ves objokan nazaj. 'Moj denar! — Moj denar!' — Z očmi je iskal po snega, pa ni ničesar našel. Kako rada bi mn povedala, kje leži denar, ker sem ga videla pasti poleg sebe.
Iskal in iskal je zaman. Konečno se je napotil domov. Nato je zopet I prišel s svojo sestro, ki ga je peljala za roko: »Toni, zakaj pa denarja nisi ' močneje držal!' očita mu sestra. Sla sta do prodajalniee in se nato zopet obrnila. — 'No, sedaj bomo jedli pa trd krulit Zadnji dolar si zgabil, ki ga je mati hranila,' reče s žalostnim glasom sestra."
S«Da," — "No, potem sem bila tedaj v tvoji bližini in ves prizor videla. Ali veš, kam je dolar zginil?** — "Ne?** — "Ležal je med nami, dokler ni nastopilo južno vreme. Tedaj smo me zvodenele in denar je ležal bliščeč se na cesti. Služabnica je prišla iz hiše, pometla zadnje snežinke na sredo ceste in seveda tudi denar.
Prišli 50 pometači. Dva hkrati zagledata dolar, oba stegneta roke za njim, trčita z glavami skupaj; vname se prepir, dokler starejši mož ni dobil denarja v roke. Toda mlajši s tem ni bil zadovoljen; prepirala sta se še nadalje. Starejši predlaga, da delita ; konečno odideta oba v krčmo, kjer sta ga izdala za žganje.
Čez nekaj časa prideta obadva ven z rudecim licem in hripavim glasom. Bila sta pijana.-------
"Jaz sem pa vse kaj lepšega videla,** nadaljuje druga snežinka. "Pa dla sem pred neko okno, ki je bilo s papirjem zadelano, ker je nekdo šipo razbil. V sobi so bili trije otroci. Igrali so se božične igre. Mala smreč-na vejica "*e bila božično drevo. Deklica je rezala zvezde iz papirja in jih obešala na božično drevesce. Obesili so tudi orehe in slaščice. Svoje igrače so položili okoli drevesca. Najmlajši deček se ^e moral vleči na dva stola in se delati kot bi spal. Prižgali so lu-čice, zbudili dečka in peli:
Sveta noč, blažena noč!' *
"Ah, božične praznike sem že tudi jaz doživela, toda krasne in- resnične,'* prične druga. "Padla sem na vrt neke imenitne hiše; ko se je stemnilo in so gorele vse svetilke, so hišo razsvetlili. Pred vratmi je obstala kočija. Dve deklici, enake rasti, skočite iz voza. Ah, kako ste bili lepi in nežni. Imeli ste snežnobele suknjiee, bele kapice in obe jednako se svetleče oči. Hiteli ste k stari mami v hišo. Prišlo je še več kočij. Cela kopica otrok je prišla na obisk. Nato je vse utihnilo, dokler ni zaigrala godba. Mlada deklica je pela krasno božično pesem. Tu zapiha veter in me odnese proti oknu. Prijela sem se šipe in gledala v sobo. Joj! v sobi je stalo božično drevo v zlatu in blišču, naloženo z marcipanom in slaščicami, s stotinami lučic in zlatih krogljic. Dolga miza se je šibila pod darovi. Obe deklici sta si pa medsebojno kazali svoje igrače.
Vsepovsod veseli obrazi; najbolj srečna pa je bila stara mama. ki je sedela v naslonjaču poleg božičnega drevesca. **
Tiho sem poslušal, kar so mi snežinke pripovedovale. Dolga pot se mi je znatno skrajšala. Bil sem na cilju. Pred manoj leži drobna kočica. Pluto mi laja v pozdrav, kokoši gesretajo, krave mukajo, konji kopitajo v hlevu.
Sneg na suknji se prične tajati. Otresem ga. Velik kosmič ga pade na ogenj, glasno zašumi. nato se pa vzdigne mala sopara proti nebu. Xc>. sedaj je va-a želja spolnjena. misli! sem si. in zopet lahko plavate po zraku. —
Ali vas bom še kdaj videl? — Snežinke ve. mi boste ii še kdaj pripovedovale svoje mične zgodbice? — —
Duhovi,
"Ali ni imela grinjalo in deček vit"
sestra radeče malo čepteo a« gia-
Nočna slika.
Na trgu, predno se pride po vlaški ulici do palače Lobkovicev, stoji, obdana od malih, zamazanih hiš, samotna. kavarna. Posebno ob nedeljah popoldne je tu kaj skrivnostno. Ulice na Mali strani so prazne; gostilničar-ka kuha na ognjišču, ki stoji v sobi gostov, tenko kavo. Stara igralka na harfo' dremlje v kotu in tupasem se oglasi grlica v zarjaveli kletki. Na steni visi slika, ki — komaj še vidno — predstavlja štiri dobe čoveškega življenja: Igrajoče dete, dečka, moža in starčka na bergljah. Skozi nizko okno se vidi na dvorišče, kterega edin okras je star vodnjak.
Noben tujec ne zaide ob tej uri v temne prostore. Nastajajoči mrak izvablja blede odseve na razhojenih tleh in počrnelih stenah. Počasi se pa dvigne oblak na nebu in jih zopet potemni. Lahno ropotanje posode na ognjišču je edini glas v tej praznoti. Otroci na ulici tolčejo z rokami po šipah. a>: pa gledajo skozi špranje v sobo. Čudovita tišina nekako prevzame človeka. Zunaj so začeli zvoniti k večerni cam.
Toda z nočjo se čudovito vse spremeni. Od stropa sem se zasveti rumenkasta luč, ki dela obraz gospodinje nezaupen in oduren. Z zaspanimi očmi sede vojaki pri neobdelanih mizah in molče strme v pivo v rudečih steklenicah. V ozadja, kjer je skoro popolnoma temno, si je nekdo z rokami podprl glavo in gleda strme predse. Kavarnar stoji zmrzujoče poleg gospodinje in globok kašelj od časa do časa pretresa njegovo telo. Ta in tjspakliče kak hripav glas po žga-
nju in pijana ženska, ki je dosedaj spala, začne nerazumljivo blebetati.
Nato začne naenkrat igralka igrati na harfo. Pred njo leži nekaj bakrenega denarja na zamazanem krožniku' Njeni dolgi in suhi prstje" prebirajo strune, odpre svoje široke in prazne oči ter prične peti. Poje neko češko narodno pesem. Rezko in pretrgano uhajajo besede iz njenih ust in sladkost melodije prestrašeno pobegne iz sobe. Pesem je končana in ženska postavi harfo utrujeno k steni. Mož v temnem kotu z rokami na obrazu se ni ganil. Le bolnika pri peči je zopet popadel kašelj in Izmučen pluje po tleh.
Tukaj sem zopet nanj naletel. Bilo je pred nekaj leti, ko sem ga videl pri Karlovem mostu. Počasi in leno se je premikala kočija naprej. Kočijaž je držal vajeti v zaspanih rokah in gledal kamenite kipe ob Moldavi. Bli-ščeči solnčni žarki so padali na njegov obraz in konj se je nekako plašil zlatega križa na mostu. Počasi je vozil. Le nekaj sekund sem moža opazoval in vendar sem ga zopet spoznal.
Večkrat, ko sem preje od ponočne zabave zjutraj taval proti domu, so svetilke njegovega voza se svetlikale skozi meglo. Težak, moker zrak je nosil ropotanje koles doneče po ulicah. V medlej, slabi svetlobi nastajajočega jutra se je peljal kak potnik mimo v večerni obleki, z obrito brado na prsih in v rokah ugaslo cigaro. Včasih je bledi obraz kake dekline strme se zazrl v brezbarvno nebo. Kočijaž na kozlu si je klobuk globoko potlačil proti čelu. Upehana mrha je le s težavo vlekla voz, ne da bi jo motil klic njenega gospodarja. Večkrat sem jih srečal tako proti jutru in vselej so se mi zdeli kot duhovi.
Sam ne vem, na čem sem spoznal kočijo in njenega voznika oni dan na mostu. Bodeč možev pogled se vjame z' mojim in občutil sem pri tem isto, kakor tedaj, ko sem po prečulih nočeh srečal voz na samotni cesti. In ta po-podan mi je dolgo ostal v spominu kot čuden in nadležen spomin, o kterem nisem nikomur govoril, ker je bil le dogodek za-me, kterega ni mogel nihče prav razumeti.
Nekaj let ga sedaj nisem videl in moža ter grozo, ki je v njem tičala, že skoraj pozabil, ko ga nekega večera zopet ugledam v omenjenej kavarni. Luč je brlela kot nekdaj in kazala temne odseve na zavesi pred oknom. Poleg ognjišča je stal gospodar in kašljal. Njemu nasproti je sedel s prekrižanima nogama skrivnostni kočijaž in črpal žganje. Pri motni svetlobi se mi je zdel njegov obraz še starji in izpačen kot zadnjič in siva koža mu je bila kot usnje prevlečena čez kosti. Pred vratmi je stal konj in voz. "Stari oče. ne boš več dolgo trave tlašil," reče kašljajočemu gospodarju in se smeje.
Njegov prisiljen smeh je čudno odmeval v zamolklej tišini gostov.
Voznik je izpil vsebino kozarca.
"Jaz sem vedno pripravljen, če boš kdaj dobil veselje do vožnje k pogrebu. — Duhovi so gosposki — — — Na pust se nato peljeva k plesu!.... *
Umolknil je in mrtvaška tišina je zopet zavladala. Voznik obrne glavo in zagleda mene. V njegovih očeh se je svetilo k<»t spoznanje.
"V pustu — —** reče še enkrat brez naglasa in se strese. Žganje je bilo ostro ir. mu zaprlo usta.
Luč v razbite j svetilki je migljala in motno svetila na barvene oiseve na steni.
Naenkrat začne harfa igrati sentimentalen valček. Ženska s praznimi očmi je prebirala strune in pela. Tu je naenkrat pri>lo življenje v mrtvo sobo. Vojaki pri mizi začno žvižgati in z nogami cepetati po tlefc. Na njih obrazih =e je naenkrat zasmejalo mučno veselje. Spomnili so se na svetle dvorane, na plesajoč& deklice in v njih krvi se je burno pojavilo veselje. Mislili so na pust. Ceste so razsvetljene in pisane maske se vozijo po njih. S smejajoeimi obrazi pozdravljajo iz vozov---.
Pesem je bila končana in zopet je vse utihnilo v sobi. Bolni mož pri peči je pričel kašljati. Tuji voznik se je že zdavnaj dvignil in odšel. Pri vratih je potisnil svoj klobuk globoko na čelo. Lahko se čuje ropotanje njegovega voza na razdrti cesti.---
Zrl sem skozi okno tja v noč. Mislil sem, da bo prišel kmalu pust z bliščem in lučmi, z maskami in plesno godbo. Potem bom morebiti zopet zazrl tujega voznika, ki v težavnem trabu vozi na vse zgodaj v jutranji megli.
Stisnjen v kotu voza sedi en potnik v večerni obleki, z obrito brado na prsih in v rokah ugaslo cigaro.__—
^WMMW^WlWW ■ . ■ ■ ■ ■ * - - ---- ■ - pji^-^ Ll m m
Življenjepis
našega pesnika
Simon Gregorčiča
spisal Anton B ur gar m** je dobiti po 50c. pri Frank Sakser Čo<
_ _^_:_
IISv
Ko jih je iskal.. •
Resnična povest.
Po 22. dnevu meseca januarja mi-nolega leta je bilo večkrat videti po peterburških ulicah tavati devetlet-, nega dečka.
OpravljeL je bil ubožno, a vendar Čedno; nosil je kratko kožuhovo suknjo, ki je imela predolge rokave.
Njegove oči so žarele in gledal je na vse strani, a skrbno se ogibal voja. šk im patruljam. Videti ga je bilo pred bolnišnicami in ječami.... skrbjo je notri zrl in osobam, ktere so te ostavile se je izogibal, le ako je kak otrok prišel iz bolniee, pred ktero je uprav stal, ga jo izpraševal. .. .prosil ____in pripovedoval....
Ako ne bi bili oni dnevi tako razburkani, v kterih se je tolikanj gro-zovito-sti zgcdilo, bi lahko marsikdo opazil blodečega dečka. Toda kar se je uprav one dni zgodilo, se nihče ni brigal za malenkosti, temveč vsakdo le sam za sebe.
Nekaj dni kasneje — namreč štiri dni po onej grozne j nedelji, srečal sem ga in ni se mi zamogel izogniti.
Zelo slabo je izgledal.... Ko je korakal, je oči na vse strani obračal.
Nehote sem ga vprašal: "Koga pa iščeš, otrok ?''
Pogledal me je in rekel: "Svoje stariše, gospod....**
"Kako to, da iščeš stariše T"
Zopet je uprl svoje oči v mene, stopil bližje in rekel: "V nedeljo so šli k caru, a niso so se še vrnili. . . . Prosil sem jilf, da bi me seboj vzeli, pa me niso hoteli.... Rekel sem jim, da grem lahko ž njim, da nisem bolan.... Predno so odšli, me je mamica poljubila in rt kla: "Le v postelji ostani dete moje, ker drusrače lahko še huje zboliš in celo lahko umrješ, kaj naj potem počnemo brez tebe, srček moj ? "
Te materine besede je ponavljal nekako svečano. Opaziti je bilo, da neče nobene pozabiti, ali predrugačiti.
Potem pa je nadaljeval: "Tako je mati govorila in solze so se jej utri-njale raz obraz in padale na mojega. . . . Kmalu se vrnemo, kmalu!. . . . so rekli oče in odšli so. Mirno sem čakal. ali ko je stemnilo, in se še niso vrnili, pričel sem jokati. . . . "
Glas se mi je tresel vsled notranje bolesti.
"Povsodi sem že bil!.... Zvedel sem. tla so ono nedeljo mnogo ljudi usmrtili... da jih je mnogo v bolnišnicah.... in v ječah.... V mno-arih bolnicah sem bil, ali odpodili so me. če>. da sem jim na potu. . .. Ko sem pričel jokati, me je nek gospod spraševal, potem pa rekel, da jih ni ta~i. Bil sem v jetnišnicah in mrtvašnicah. ali nič nisc-m zamogel zvedeti...' Sedaj jih iščem v mestu in gotovo.... prav gotovo jih bodem našel. ... "
Poslovila sva se.
Drugi dan — baš opoludne je bilo, sem šel čez most Neve. Mrzlo je bilo in hud sever je pihal.
Na mostu je stal deček.
Spoznal sem ga na kožuhu. Obraz ie imel obrnjen proti reki in vedno tja zrl.
Pri t>-pil sem bližje; ni me opazil; gledal je nepremakljivo v vodo in oči imel uprte na poseben prostor.
Na govoril sem ga.
P«.. asi je vz.iramtl kakor iz sanj, obrnil glavo in v znak spoznanja se je malo nasmehnil.
Takoj mi je z žalostnim glasom rekel: "Cul sem, da so vse nsmrtene vnrli v Nevo. . . . Zato sem prišel sem. ako ne b, zamoprel jih vide*:.... toda dosedaj, dasi že dolgo tu stojim, nisem Še nič videl.___Tam. k;er «oI*ice
*ije na led.... tam. kjer je čist led in se skoz njega vidi. ... se je nekaj premikalo.---mi>lii sem. da je to roka moje mamice.... in morebiti se mi bode res pokazala.... zelo rad bi to videl.... toda ni se zgodilo.... Bila je le senca....**
"Kako pa hočeš kaj videti skozi debeli
"Ako človek po kakej stvari zelo poželi, bi se materina roka pokazala tudi skozi kamenje, kaj šele skozi led____"
Nisem hotel oporekati njegovim domišljijam, &aj so bile v tem trenotku le otrokova tolažba, — ker ako se mu roka, po kterej tako poželi, ne prikaže, bode mu saj dokaz, da mati živi, da žive stariši.... mogoče v ječi, ali v bolnici.... na vsak način, da žive.
Da bi ga oprostil te muke in d o vedel do drugih mislij, sem ga vprašal: "Ali si danes že kaj zanžil?"
Z žalostnimi potezami v obrazu se je spomnil, kaj vse mu je mamica pustila, in rekel je tiho: "Imam doma še kruha, sir.... in č tja tudi.... Jedel sem, fMpoJ.... "
Svetoval <*em mn, da naj gre z me-ker na mostu je hudo burja brila. "Ne gospod, nekaj časa bodem še
ostal____ tja bodem zrl, tja, kjer
Čistmogoče, ako se kaj ne bode samo senea... .
Sffrevidel sem, da ne bode šel, kljub mojemu prigovarjanju, kljub
in viharju.
Dan kasneje me je pot vodila čez
ravno isti most.
Več ljudi je 'bilo tam zbranih in vsi so gledali na led in glasno govorili.
Tudi jaz sem obstal in pogledal tja, kaitor so ostali gledali. Na ledu je ležal moj mali znanee, s kterim sem včeraj govoril na baš tem prostoru.... Njegov obrazek je bi popolnoma bel, oči pa je imel na pol zaprte.
"Kaj se je pripetilo?. ... " sem vprašal.
"Ne vemo.... uprav kar smo ga opazili....," je bil odgovor.
1 'Mogoče je še živ.... Poglejmo brzo...." sem zaklical.
"Ne, ne, ta ne živi več...." je nekdo odgovoril.
V tem trenotku je hitel nek mož k otroku. Vzdignol ga je...., a truplo je bilo otrpnelo; on ni dečka k sebi stisnol, ampak previdno nesel na rokah. "Ta mož je od zdravniškega urada. . . .," je rekel mož poleg mene.
Na lastne oči sem se prepričal, da je bil deček mrtev. ... Padel je na led in si glavo razbil.
Ivako se je to primerilo, je težko
reči; ali je bil nesrečen dogodek____
ali so ga skrbi in oslabeli živci tako daleč tirali, da je siromak v domišljiji videl materino roko in hitel k njej ter ponesrečil . . .
Tega ne morem reči.
Vojvoda Parmski Roberto,
ki je umrl nedavno v Viareggiju, je bil infant španski, rojen 1848 kot -in Parmskega vojvode Karla III. Po smrti svojega očeta (1854) mu je sledil na prestole šele pet let star, seveda pod varuštvom svoje matere. Ko je bila vojvodinja Parma združena s kraljevino Italijo, se je izselila cela . '^vodska rodbina iz Parme. Od leta 1880 je žive večinoma v Schwarzavu na V izje- Avstrijskem. vVojvoda Robert je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu z Marijo Pijo Bourbonsko, princesinjo. hčerjo sieilijskega kralja Ferdinanda IT., je imel devet otrok. Drucrič se je oženil z infantinjo portugalsko. Marijo Antonijo, hčerjo vojvode Braganškega. Iz tega zakona .ie izviralo dvanajst otrok. Najstarejša hči iz prvega zakona, princesi-nja Marija Lnjiza, je bila soproga H. Igarskega kneza Ferdinanda, a je umrla leta 1899. Najmlajši sin iz prvega zakona, princ Elias. je oženjen z na dvoj vodi njo Marijo Ano, hčerjo nadvojvodinje Friderike. Najmlajši otrok iz drugega zakona je Šele dveletni princ Gaetano.
ŽENSKE S KLJUNOM. %
Pleme Taburov v Centralni A_friki ima posebne pojme o ženski lepoti. Že malim deklicam utaknejo skozi razklane ustniee kis lesu ki drži ustnice nategnjene. Sčasoma jemljejo vedno debelejši in daljši les, a ko ženska dorasle, ima tako podaljšane ustnice. da so podobne širokemu kljunu. Pod ustnicami namreč nosijo kakor moška roka veliko ledeno ploščo. vsled česar se sliši med govorom čudno klepetanje. Moški baje smatrajo za poseben užitek, ako dobe poljub ol tako podaljšanih ustnic. Kadar pa ženska od-trani plošče iz ustnic. pobe-ijo se ji ustniee liki ušesa -'.■»Ha. Preiskovalec teh pokrajin, Do-n inik. pripoveduje, da je videl ženske. ki jim je spodnja ustnica segala preko brade. To mora biti dražestrio1
STEKLENI STEBRI ZA BRZOJAV.
!>■ -sedaj so se navadno rabili za brzojav leseni stebri. I>a se ti stebri 1 < v a ruje jo od mokrote in dragih vremenskih nezsrod. a gotovo tudi, ker nedostaje v mnogih krajih lesa, prišli - ■ praktični ljudje na misel, da bi se lahko stebre za 1 zojav in telefon napravilo iz stekla. Arhitekt Schuetz meni, da je steklo pri pravne je za omenjene svrhe nego pa les. Vrhu-tega bi taki stebri bili mnogo ceneji, nego leseni.


Tujec: "Vaš kraj mi jo	po
svojih burnih občinskih sejah."
Župan : "Ja, vedno si precej v Jase skočimo!"
Tujec: "To mora biti precej Zanimivo I **
Župan: "No, če daste za nekaj litrov, pričnemo takoj s sejo."
Slepa starost.
Sodnik: "Koliko ste stari t"
Stara devica: "Videla sem 24 spomladi."
Sodnik (smeje): "In koliko časa ste bili slepit"
Njena sreča.
Strežnik (ki nese keglaveem pivo): "So že vsi na tleh!"
Prebrisan dečko.
Nerazumevno.	t
A.:	" Povej mi" zakaj odvetnik Tinta že tri dni kot obseden nori od veselja!"
B.:	" Dobil je pravdo in sedaj tega nikakor ne more razumeti!"
Močna družina.
Uradnik: '; Koliko vas je v družini?"
Kmet: "Če mi skupaj držimo, zbi-jemo celo vas."
■v
Je hujše.
*' Vidiš torej, ljubi Jurij, da imam mnogo dobrih lastnostij. F™m 1» «qg napako."
Jurij: "Ktero?"
"Kuhati ne znam."	« Gc=pa: "Koliko so danes vaše ko-
Jurij : "O, le potolaži se; samo ne koši vredne?''
| Novi prodajalček: "Ne morem povedati, gospa. Vem samo, po čem jih mi prodajamo."
i
Iz šole.
I Učitelj: * * Zakaj moramo stare lju-: dij spoštovati in ljubiti?" j Cene: "Ker imajo stari navadno veliko denarja."
Prednost.
•
"T^da Tončka, tvojega ženina nos je vendar čisto po strani 1" | "O nič ne de; ga vsaj lahko poljubu je m na nsta! * *
t I I
| '~Toda otrok moj, že zopet lues
Kitty: "Kako se ti dopade moj sadje na miri. Ali nisi žalosten, ker novi klobuk?*"	. si tako neuljudent"
Minie: "Bejži, bejži: tace ga sem ** Nasprotno teta, vesel sem."
imela jaz že !ansko zimo I" " ;
"Ah, mož, veš-li, da sem za rokavice plačala $2.80? Kako sem se prestrašila drugi dan, ko sem videla znižano ceno $2.67. In kaj misliš? Cena je danes zopet poskočila na $2.98."
Težka reč.
Prijateljica: "Kaj pa tako skrbi-polno gledaš?"
Mlada žena: "Ah, moj mož mi je naročil, naj mu skuham lim, pa ne morem dobiti v kuharskih knjigah nobenega recepta.'*
Več poklicov.
Gospa: "Ali vas ni sram prosjačiti?"
Berač: "Yam vrjamem, gospa; toda danes sem nekoliko natrkan; če sem trezen, sem vlomilec.'*
Pomota.
A.:	"Torej nova igra se vam nikakor ni dopadla ? "
B.:	"Ne; grozen dolgčas je bil — skoro sem zaspal.*1
A.:	"Tako? V listih je pa vendar pisano: Skladatelja so vzbujali s klici!"
B.:	"No, torej vidite, da je celo sam pisatelj pri svoji igri zaspali**
Boljše.	f
j Popotnik (kteremu pade na ulici na glavo posoda s cvetlico: "To je in-famija! V
Lastnik stanovanja (prijazno) : "Ne, centifolija je, gospod!"
Pouk.
Župan (ljudem, ki stoje v špalirju) : " Svetli knez se ne bo pripeljal po železnici, temveč v avtomobilu; da si ne boste pri tem nosov z rokami tiščali I"
V dvomu.
Kuharica (v gostilni): '' Neki .gospod me je preje vprašal, če imam mehko srce. Zdaj pa ne vem, je-li mi slil kako telečje srce, ali moje!**
Se je spreobrnil.
Sodnik: "Torej, ko ste prišli iz ječe, ste si najprvo kupili srečko loterije?'*
Zatoženec: "Da; hotel sem začeti pošteno živeti!**
Je varčen.
Krčmar (gostu, ki neprestano prižiga žveplenke in sveti pod mizo) : "Kaj pa iščete tako dolgo?"
Gost: "Ena vžigalica mi je padla na tla, pa je ne morem najti!"
SMRT
KRALJIČINEGA BIMCA.
LJTJ-
začni mi poskušati s kuhanjem!" Med otroci.
piuv vijjeli de-j ko, ker se ti tako mudi v šolo. To je lepo od tebe."
"Ah, šola, kaj še; ali ne slišite og-njegasce na nasprotnem vogalu?"
Naši otroci.
" Zakaj pa ne maraš učitelja, temveč učiteljico, Milka?"
Milka : "Ker se ne maram že sedaj nad možmi jeziti."
Skrajna uljudnost.
Gospa: "Jaz sem popolnoma zmešana, glavo sem zgubila!"
Gospod: "Ali vam smem svojo ponuditi?"
Vse mogočo.
Zakasnela.
Ona: "Zakaj pa čakaš tu na voga lu? Jaz sem vendar rekla, da se bo-deva dobila v krčmi 'pri Juriju'!"
On: "Res je, pa tam so me že ven vrgli!"
Strah na obeh straneh.
Gospodar (ko dobi slugo pri stekle niči svojega vina) : "To me je pa zelo presenečilo, Janez."
Janez: "Mene tudi; mislil sem namreč, da vas ni doma!"
Modrijan.
"Ali vam ni hudo, da je gospodična Lulu vzela tega grdega Skobačni-ka?"
"O ne! Z ženo, ki ima tako slab okus, ne bi bil nikdar srečen!"
Da, da!
"Kako imajo nekteri ljudje vendar srečo. Mladi Borštnik je včeraj pokopal že svojo tretjo ženo, jaz se pa mučim s svojo Katro že 40 let!"
Razmišljeno.
Služabnica: " Gospod profesor, štorklja nam je prinesla malega fantička!"
Profesor (pri delu) : "Dajte ji za trud nekaj denarja, otroka pa postavite ta čas v kot!"
Lepa bodočnost.
Mlada dama: "Jaz se grozno bojim vožnje z avtomobilom. Vi tudi, gospod Šnobec ?' *
Gospod Šnobec: "Ah ne, meni je bilo v mladosti prorokovano, da bom umrl na vislicah."
Dne 10. novembra je preteklo 250 let, odkar je bil na ukaz švedske kraljice Kristine umorjen marchese Monaldeschi. Dogodek je zbudil v tistih časih veliko senzacijo, vendar se še danes ne vedo pravi uzroki umora. Marchese Giovanni Mionaldesehi je bil potomec revne plemiške rodbine. Leta 1656 ga je sprejela švedska kraljica Kristina v službo za nadzornika svojih konjarn in za stalnega spremljevalca na izletih. Javna tajnost je bila, da je bila kraljica do ušes zaljubljena v mladega in lepega plemiča. Vse mu je zaupala ter ga pošiljala v inozemstvo z raznimi diplomatskimi misijami. Splošno se je govorilo, da je bilo med Monaldeschi-jem in kraljico Še drugo razmerje. Ko je leta 1657 prišla ta ekscentrična kraljica na Francosko, odkazali so ji za bivališče gradič Fontainebleau, samo da bi bila dalje proč od Pariza ter bi ne provzročali dvoru škandalov. V tem gradiču se je odigrala imenovana tragedija. Zvečer 10. novembra 1657 je bil Monaldeschi pozvan v kraljičino sobo. Pri kraljici je bilo par najzanesljivejših dvorjank in njen spovednik menih Lebel. Kraljica je Monaldeschi ju razburjeno očitala, da jo je izdal. Nekteri viri pravijo, da je Monaldeschi v pijanosti izdal svoje intimno razmerje s kraljico, drugi pa trdijo, da je prišla kraljica na sled njegovi nezvestobi ter je bila tako hudo ljubosumna, da ga je obsodila na smrt, češ, ako ni popolnoma njen, ga tudi druga ne bo imela. Meniha je pozvala, naj ga pri priči izpove, ker mora umreti. Potem je ukazala kapitanu svoje garde Ser-minelliju, naj Monaldesehija ubije. Kapitan je naskočil z dvema gardistoma na sir.rt obsojenega, a ta je slutil kraljičine spletke ter je nosil pod obleko železno srajco, zato se je branil obupno in junaško. Dve uri je trajalo to roparsko naskakovanje, dokler ni Monaldeschi omagal ter padel s 26 ranami. In ves čas tega boja je bila kraljica navzoča. Toliko krvoločnost je kraljici celo korumpira-I ni francoski dvor zameril ter bi jo bili izgnali, da se ni sama preselila v Italijo.
VABILO
na
VKIAKO PLESNO VESELICO
kojo priredi
Kranjsko slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v četrtek dne 26. decembra 1907 v svoji lastni dvorani v C onem an gb, Pa. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za gospode $1.00, dame vstopnine proste, pivo prosto. Ob tej priliki vljudno vabimo nam bratska društva iz Conemaugh, kakor tudi ona iz Cambria City in bližnje okolicei ter vse rojake in rojakinje, da nas v obilnem številu posetiti blagovolijo.
Za dobro zabavo, godbo in vsakovrstni prigrizek skrbel bode (21-24—12)	ODBOR.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Simon Luzar, Reading, Pa. Glav-ifo poštno ravnateljstvo v Avstriji je na Dunaju, oziroma v glavnem mestu države. Ravnateljstva so pa tudi v drugih večjih mestih, kakor v Trstu, Pragi, Lvovu in drugod, toda vsa Su Pn gorskem izletu.	| pod upravo klavnega ravnateljstva
Vodnik: *'Gospod Možički, vi ho- t na Dunaju. Pozdrav!
dite po najbolj nevarnih mestih; efa '-----------------------------.L
li morda nesrečno zaljubljeni?"	|	NAZNANILO
Dijaška zvijača.
Neki dijak je v gostilni mnogo
Bratom društva sv. Alojzija štev. 36 v Conemaa^rh. Pa_ «e naznanja, da je bilo pri redni seji dne 15. dee.
NAJMODERNEJŠI MRTVAŠKI OGLED.
V pariški bolnici Lariboisičre se v dvomljivih slučajih prepričajo o nastopi vsi smrti s pomočjo radlo-foto-grafiranja spodnjega dela telesa. Razlika med osebami, ki imajo še nekoliko življenja v sebi, in mrtveci, je radi tega zelo velika, ker pri mrtvecih se vidijo na sliki nepremični notranji deli zelo ostro omejeni.
Praktično sredstvo.
Neki tujec je prišel k nekemu skopuhu po trgovskih opravkih. Dobil ga je v sobi, ko se je trudil, da bi vjel muho. Konečno se mu posreči; muhe pa ne nbije, temveč jo zapre v posodo za sladkor. — Tujec vpraša skopuha, zakaj to dela; skopuh pa mn smeje odvrne: ''Prepričal bi se rad, Se moji slnžabmK sladkor kradejo."
Težke slutnje.
j Kmetica (ko pride domov pes nje-j : nega moža, ki je odšel na cerkveno , j žegnanje) : "Jejžeš! Ubogemu cucku* so odtrgali kos ušesa,kako bo šele moj ■ mož zgledal, ko pride domov!"
Po poroki.
Pod žensko komando.
' On (ko prideta od potoke): "Naša hiša je sicer prav lična, toda neznansko majhna. Če pride tvoja mati k nam in bo hotela pri nas stanovati, res ae vem, kako bi naredil.'9 Ona: "TI boš paš
Mcž: "Mene "še ni imela nikdar nobena ženska za norca."
Žena: "Kdo drag pa vendar?"
Edina rešilna pok
Pek: "Na vsak način moram žem-Ijam ceno zvišati. Bolj	že ne
morem veš peči!"
] Mr. Subbubs: "Pričakuješ kaj obiskov danes zvečer, žena?"
Mrs. Subbubs: "Well, Če jemljem v poštev, da Bridgetovi jutri odpotujejo, da naš Jimmy zboli in da se moj krojač že dTa d ni j ni zglasil, potem mislim, da bo precej obiskov."
▼ jetnišnicL
Ravnatelj ječe (kaznjencu, ki je svojo kazen prestal): "Mislim, da se ne bomo več videli!"
Kaznjenec: "Kaj vas bodo prestavili od tukaj?"
A tako.
A.:	Petje gospodične Ustičeve je grozno, to je že vpitje, rjovenje!"
B.:	"Res; zato sem ji zadnjič rekel, da bi bila ona zelo dobra božična pevka."
A.:	"Kako to?"
B.:	"No, potem bi vsaj krat ~na leto pela!"
i govoril o svoji znanosti, tako da je j sklenjeno, da se plačuje bolnim bra-| konečno nekega gosta premagala ne- ( torn Ie $5-00 podpore na teden, in jevolja in mu je ostro zaklical: "Se- t sicer za ned- Iočen čas. Vsak član daj imam pa že dosti; povejte vendar, | v slučaju bolezni, kop se ne bodo česar ne znate in stavim, da znam ■ ravnali natančno po pravilih, nimajo jaz."
"No," reče dijak, "jaz ne morem plačati, kar sem zapil in me prav ve* seli, da vi zamore te."
Ob velikanskem smehu vseh navzočih je moral gost svojo obljubo spol-nitL
Razlaganje sv. pisma.
Neki kaplan je nekoč pridigal o svetopisemskem izreku: "Ce te udari tvoj sovražnik po levem licu, mu ponudi še drugega." — Mežnar, ki kaplana nikakor ni posebno čislal, je po slnžbi božji kaplana dobil na travniku. Stopi k njemu in mu , reče: "Krasno ste^ridigali gospod kaplan, ali se pa boste imenovanega izreka tudi držali?" Po teh besedah mu priloži krepko zaušnico. Kaplan pa ravnodušno reče: "In spet je v svetem pismu pisano: Z mero, s ktero boš ti drugim meril, se bo tudi tebi merilo,' in zaaoli mn eno prav gorko za ušesa, da kar v travo omahne. Blizu pride župnik in vpraša kaplana, kaj počenjata. "O," refte kaplan, "midva a
•veto pis-
v,:
nobene pravice do podpore. (21-24—12)	ODBOR-
Iščem svojega brata FRANJA KRISTAN. Doma je iz Zaloga, okraj Novo mesto. Nahaja se nekje v Lasalle, HI. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovi sestri, za kar "mu bodem zelo hvaležna, aii pn naj se on sam oglasi. — Annie Kristan, Box 572, Amethyst, Colo.
(16-24—12)
PROŠNJA.
Zadnji čas obrača se mnosro rojakov iz Pennsylvanije in bližnjih držav na nas s prošnjo, da bi jim naznanili, oziroma preskrbeli kako delo, ker se sedaj vsled krize na več krajih počiva.
Vljudno prosimo torej naše cenjene naročnike, da nam v tej zadevi pripomorejo in naznanijo naslove in kraje bodisi za stalno delo v tovarnah, šu-inah rudnikih, da se na ta način onim brezposelnim rojakom opomore.
lakser Company.
»na Polanešbih.
peljaki spisal H. •icoklnriea poslovenil Poinvakl
DRUGA KNJIGA-
(Nadaljevanje.)
"Grozno si me prestrašil," reče Polaneški, "kaj ti je T"
"Nič velikega; majhna otrplost levega telesa."
"Bog te ne kazni!" "Prav praviš! Ako je bil kdaj čas za to, je napočil tedaj. Leve roke in leve noge ne morem geniti — tudi stati ne morem. Takšen sem se prebudil danes zarana. Mislil sem si, da sem izgubil tudi govorico in začel sem
deklamirati: 'Per ma si va____1 toda
kakor vidiš, se to ni bilo zgodilo. Jezik je ostal, in sedaj se trudim, da bi dobil jasne misli.*'
"Ali si prepričan, da je to mrtvo-udt Morda je le začasna ohablje-nost tr'
"Kaj je življenje? Oh, samo trenutek!" je jel deklamirati Bukacki. "Ne morem se geniti — in končalo, tli, če hočeš, začelo se je.''
"To bi bilo grozno, toda ne verjamem. Vsakdo utegne otrpniti za nekaj časa."
" 'Časih nastanejo v življenju pikri trenutki', je reke karaš, s kterega je kuharica skubla luskine. Priznavam ti, da se me je v prvem hipu polastil strah. Imel si že časih občutke, da ti vstajajo lasje na glavi T To se nikakor ne da šteti med prijetne občutke. Toda sedaj sem dobil zopet ravnotežje in po teh urah se mi zdi, da sem prebil & svojim mrtvo udom že deset let. 'To je vprašanje navade!' je dejala platničarica v kožici. Govorim mnogo, ker mi ne preostaja več mnogo časa. Ali veš. dragi moj, da umrem čez nekoliko dni?"
"Kaj praviš? Mrtvoudni ljudje žive časih še po trideset let." Bukaeki odgovori: "Da, celo Štirideset ! Mrtvoud je nekakšen Iuksus, ki si ga morejo dovoljevati ljudje, toda ne takšni, kakršen sem jaz. Močnemu človeku, ki ima reden vrat. redna pleča in redna meča, utegne biti to nekakšen poči- i tek. nekakšno spanje po veseli mlado- j sti in prilika za premišljanje — toda meni? Ali se spominjaš, kako si se posmehoval mojim mečam? Pravim ti, da sem imel takrat elefantiazo proti temu, kar je sedaj. To ni res, da je vsak človek tvarina, jaz sem samo črta, in sicer črta, ki arre — brez šale — v neskončnost.... !"
Polaneški se je začel hudovati, nasprotovati in se sklicevati na njemu znana dejstva, toda Bukaeki mu je
"Daj mi mir! Čutim in vem, da čez nekoliko dni udari kap na možgane. Nisem rekel nikomur, da sem že pred letom dni vedel to naprej, da sem že leto dni čital zdravniške knji-' ge. . . . Pride druga kap in konec bo.'
Zdaj umolkne, toda trenutek kes-neje ijpregovori iznova:
"Ali si pa misliš, da tega nimam rad? Pomisli, da- sem kakor prst, odsekan od roke. Nimam nikogar.... Tukaj, da, tudi v Varšavi bi mi mogli streei zgolj plačani ljudje. To je neizmerno bedno življenje, brez gibanja in brez žive bližnje duše. Ko izgubim govorico, kakor sem izgubil gibanje, me utegne vsaka postrežnica ali vsak strežniki biti po licu, kakor jima bo všeč. Treba je, da veš eno reč. Prestrašil sem se v prvem hipu mrtvouda, toda v mojem bednem telesu tiči ponosna duša; spomni se, kaj sem ti dejal, da se smrti ne bojim — in ne bojim se je!"
Bukackemu se v očeh zalesketa nekak žolt odsev poguma in energije, skrite nekje na dnu te omahujoče in omehčane duše.
Toda Polaneški, ki je bil dobrega srca, mu je položil roko na otrplo dlan in dejal jako presrčno:
"Dragi Adam! Nikar ne misli, da te pustimo tako, kakor si, in ne govori, da nimaš nikogar. Imaš mene in razen mene mojo ženo in Swirske-ga, Waskowskega irr Bigielove. Nisi nam tujec. Pripeljem te v Varšavo, ' te dam v sanatorij, kjer bomo prihajali k tebi, in noben postrežnik te ne bo bil preko ust — prvič ne zato, ker bi jaz vsakemu polomil kosti, drugič pa, ker so pri nas usmiljene sestre in med njimi gospa Emilija."
Bukacki umolkne in nekoliko prebledi. Tudi on je bil bolj razvnet, nego je hotel kazati. Preko oči mu zleti senca. Po daljšem molčanju reče:
* * Vrl dečko si. Toda niti sam ne veš, kakšno čudo si provzročil, da še nekaj hočem.... Tako neizrečno rad bi šel v Varšavo med vas vse! Neizrečno bi se veselil Varšave....!"
'1 Treba je, da se preseliš v kak sanatorij pod stalno nadzorstvo. Swir-ski utegne vedeti, kje so tu najboljši. V tem se zaupaj mojim rokam; ali hočeš? Dovoli, da preskrbim zate vse."
"Stori, kar hočeš," odgovori Bukacki, ki ga je jela obhajati tolažba spričo novih načrtov in energije Po-laneškega.
Polaneški napiše dvoje pisem Swir-skemu in Waskowskemu ter takoj od-
pošlje poslanca. Čez po? ure dospe ta oba, Swirski s siovečim ondotnim zdravnikom, in še dopoldne je bil Bukacki v san a toriju, v svetli in veseli
sobani.
"Kako nežna in topla barva je to,' je dejal, ogledujoč zlato žal to barvo na steni in na stropu. "Tu je lepo."
Nato se obrne k Polaneškemu.
"Pridi zvečer k meni," je dejal, 'a sedaj p^jdi k soprogi." Polaneški se poslovi od njega in odide. Dospevši domov, pove oprezno Marici ves dogodek, ker Jo m hotel strašiti z nepričakovano novico, češ, da utegne i že biti v drugem stanu. Marica ga naprosi, naj jo vzame s seboj k Bukackemu, ako ne zvečer, pa jutri zarana ! — in to ji je tudi obljubil. Odšla sta tudi takoj po zajtrku, zakaj tega i dne ni sedela v atelierju. J Toda profesor Waskowski ni bil v j tem zapustil niti za trenutek Bukac-kega. Ko je bolnik dodobra legel na novi postelji v sanatoriju, mu je jel starček pripovedovati, kako si je že nekoč mislil, da umre, toda po opravljeni izpovedi in po sv. obhajilu mu je čudovito odleglo.
"Znana metoda, dragi profesor," odgovori Bukacki nasmehoma; "vem, za kaj gre tukaj."
In profesorja je obšla zadrega, kakor bi ga bil zasačil pri slabem dejanju, in sklenil je roke.
"Stavim, da bi ti pomagalo!" je dejal.
Bukacki pa odgovori s senco starega humorja:
"Dobro. Čez nekoliko dni se prepričam, koliko mi pomore — na drugem bregu reke."
Marica ga je s svojim po se to m razveselila tem bolj, ker se je ni bil nadejal. Jel ji je govoriti, da ni upal na tej strani reke ugledati več nobene ženske, zlasti ne rojakinje. Nekoliko se je pri tem ujedal na vse, toda bil je očividno ginjen.
"Kakšni romantiki so ti ljudje!" -je dejal. "To kaže naravnost, da ni dovolj razuma, ako se ukvarjajo s takšnim do kosti shujšanim dedcem, kakršen sem jaz. Nikdar ne morete biti pametni. Zakaj to, čemu to? Takole še pred smrtjo vam moram biti hvaležen — in sem vam hvaležen — odkritosrčno, zelo odkritosrčno hvaležen !...." *f i ; - r ^ .
Toda Marica mu ni dovolila govoriti o smrti, nasprotno pa je jako mirno govorila o nujni potrebi, da ga prepeljejo med prijatelje v Varšavo. Govorila je o tem kakor o stvari, ki jo je brez dvojbe mogoče izvesti, in posrečilo se ji je vcepiti to prepričanje polagoma tudi Bukackemu. Svetovala mu je, kako naj se to zgodi, in
Drgnite otekle in bolne ude:
Dr. RICHTERJEVIM
P
SidroPainExpeilerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljen |a. — Rabil sena Va4 Pain Expeller 20 let drugod in ta kaj z i^bominii vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa, in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
A Rev. H. W. Frevtag, Hamel. in.
V^F. Na vsaki steklenici je ^lAnaša varnostna, znamka
a&i<lro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah F*. Ad. RICHTBR «Sr G4D
215 Pearl St., New York.
—	JL
Nasvet o porabi dobite nn zahtevo v našem zdravniškem oddelku zastonj.
<Tf
<Tf «
<Tf <Tf
<Tf
C
je
Večkratno kašljanje in preblajenje oslabi pljuča, da imajo kali bolezni prostor za rast. Boljše je takoj odstraniti in preprečiti belo kutfo nego se ž njo boriti leta in leta, ako se ista vkorenini v človeškem
telesu.
Hud kašelj je treba takoj preprečiti in odstraniti, a boljšega zdravila proti kaši ju pa ni, kot je
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA,
ki čisti sapnik, omeČi in odstrani nesnago v grla, odstrani bolečine in prepreči ter zdravi kašelj.	Cena 25 in 50 centov.
Štefan Capyak iz Phoenixville, Pa. je bil ozdravljen kašlja. Čita j kaj on pravi:
u Veseli me naznaniti, da se mi je zdravje povrnilo in moč okrepčala, k čemur je pripomogla edinole raba Vašega Balzama za pljuča. Imel sem kašelj, ki je trajal in me mučil celih deset let in vsakdo mi je rekel, da imaui jetiko.
Po ra d jen j« Severovega Balzama za pljuča se sem takoj boljega počutil, bal sem se pa vendar, da se zopet vrne, ker nisem mogel ver-jeti. da sem ozdravljen. Ker je pa že dolgo časa k;>r me je kašelj zapustil. za to si sem v svesti popolnega ozdravljenja m povmjenja moči. V resnici, moje sedanje zdravje mi je pridobil edinole
B nizam za pljuča."
Severov
Slaba leni oslabi ves sestav.
Povzroča tudi nevarne nasledke boleznij. Vsak del telesa je takorekoč s krvjo napojen In nasičen; ako je kri slaba, tvori ista slabost. Severov kričistilec čisti kri vse nečistosti in jo dela čisto, močno in rudečo. Čitfci barvo obraza, in okrepča zdravje. Gena $1.00.
Zoper glavobol.
Glavobol človeka onemogoči bodisi pri delu ali pri razveseljevali ju. Kako pogostoma posili glavobol človeka biti doma mesto se iti veseliti na razne večerne zabave! Severov! PratU zoper glavobol la aev-ratgf)* prinesejo hitro ozdravljenj« in omogočijo človeka, da stori in in izpolni kar je obljubil. Cena 25c.
Daje
dober okus.
Ako Severov Živi jess Id Balzam Se
nič drugega ni storil, vendar resnica, da je pospeSil okus v raznih slučajih, ie zadostna, da ga spoznajo ljudje, kot izvrstno toniko. Cena 76c. Gosp. Vit. vHmbes iz Flandreao, S. Dakota, piše:
" Moj oče hvali Severov iivljen-ski Balzam ; rabi ga pred jedjo kfcr mu daje dober okus, da se počuti vedno trdneji."
Bright-ova bolezen.
To je najnevarnejša bolezen človeških organov. Severov« Zdravilo za •Msti te jetra Vas ohrani pri zdravju ako ga začnete rabiti takoj. Pilite na nai medicinski urad za nasvet, katerega Vam poSljemo brezplačno. Cena zdravila je 75c in 91.15 za steklenico.
ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft iž ft ft ft
ft &
ft ft ft ft ft ft ft
f ft
on jo je naposled pohlepno poslušaL Njegove misli so se mu nekamo olajšale, tako da so se dale obladati. Čutil se je kot dete, in sicer kaj slabotno dete.
Tega dne je prišel k njemu še gospod Osnowski, in tudi ta mu je izkazal toliko zanimanja in presrčno-sti, kolikor bi mu jo mogel izkazati le rodni brat. Bukacki kaj takega niti ni bil pričakoval ter niti ni bil računal na kaj podobnega. Zato je dejal, ko je prišel Polaneški zvečer še enkrat in ko sta bila sama:
"Povem ti sedaj odkritosrčno: Ni kdar nisem čutil bolje, da sem napravil iz življenja glupo frazo in da sem ga zapravil kakor pea."
Trenutek kesneje je dostavil: '' A ko bi bil našel vsaj priljubljenost v tej metodi, po kteri sem živel — pa še tega ne. Naš čas je res glup. Clovek se razdvaja: Vse, kar je v njem boljšega, spravlja in tlači nekam v kot ter se izprevrže v nekakšno opico ali v dondo, in sicer v rezko dondo, a vrhutega pogostoir s hinavsko. Neče govoriti o ničemurč^sti življenja, nego jo čutiti — kako Čudno je to! To me veseli, da je nekaj res dejanskega v življenju le smrt — dasi po drugi strani ni pametno, preden pride, rekati vinu. d* je kis.**
"Dragi moj," odgovori Polaneški, "zmerom si se mučil, da £.1 navijal misli na nekak klobčič. Ne delaj te-^a seda j.7'
"Prav govoriš. Toda ne morem misliti na to, da sem se rogal življenju, dokler sem še hodil in bil kolikor toliko zdrav, a sedaj — povem ti to kot nekakšno tajnost — imam še veselje do življenja." "In živel bo5."
"Ej, miruj. Tvoja žena mi je tudi govorila tako — toda sedaj spet ne verjamem. Ali težko mi je. Ugonobil sem se... . Ali čuj, zakaj sem hotel govoriti s teboj. Ne vem, ali me pričakuje račun ali ne. Odkritosrčno ti pravim: Ne vem, a vendar čutim Čuden nemir, kakor bi se nečesa bal — a povem ti, česa: da nisem ničesar storil za svoje brate, dasi bi bil lahko, lahko....! Te misli me je strah — verjemi! To je slaba reč. Ničesar ni--em storil; zaman sem jedel-kruh — in sedaj.... smrt. Ako je kaka kazen in ako me čaka, čuj me, Stanko, mi je težko zaradi tega!'*
Dasi je govoril z navadnim, malomarnim grlasom, se mu je na licu prikazal resničen nemir, usta so mu nekoliko obledela in na čelo se prikradlo nekoliko kapljic znoja.
"Ej, miruj 1" reče Polaneški. "Glejte, kai mu vse ne prihaja v glavo! Škoduješ si! * *
Toda BukackT*~je nadaljeval: "Počakaj in poslušaj! Imetje mi je dovolj znamenito — naj to kaj stori zame. Del premoženja zapustim tebi, drugo pa uporabi za kaj koristnega ! Ti in Bigiel, oba sta praktična človeka. Preudarita to, zakaj jaz ne vem, ali še utegnem. Ali storiš tako T* ** Storim in vse drugo, kar boš hotel."
(Dalje prihodnjič.)
Slovencem in H*vatom poročam svoj
SAI.OON
r obilen poset. Točim vedno »vet® pivo, dobra vina in whlakey ter
imam v zalogi ze o fino smodke.
.Rojakom poSiliaro denar-I® v staro domovino
hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoStovanjem
Ivan Govže, Ely, Minn.
VAZHANHriO.
Rojakom v Pittaburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je sa tamošnji okraj nai j edini pooblaščeni zastopnik a
JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.,
kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludne do 8. ur« zvečer sa hm posloval- Rojakom sa tople pxipere-
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstowna, Pa., in oko— lici priporočamo načega zastopnika
PRAN GASILEN J A, 1106 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje j« bival na 5l9y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z ie vec let v kupčijsksj zveaa.
Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
JOHN KRACKER
o.
svoja lsvnrrn mwftrfljs jejo vwa druga ameriška vina.
Rodeče Tino (Concord) prodajan po 50e galono; belo Tino (Catawba A o 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA 7IN( JE 60 GALON. BRINJUVEC, sa kterega sem im portiral bičanje iz Kranjske, velja 15 steklenic laj $13.00. TROFTNOVEC $2.50 galona. DBOŽNIK #3.75 ga-lona. — Nsgmanje povode o 4V^gwlooe. JV aro žitom jo priložiti •'» ' Siia naročila se priporoča 'OHH KRAKER,
Okto
Conpgoie Generale Transailanilpe
(Francoska parobrodna družba.)
	ipB«
U- ■■•■„.	-
	
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni paraiki so
.............14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.....-........12,000 „ 25,000 „	__
..............12,000 „ 2 5,0«JO „	H
..............10,000 „ 12,000 „ 'J
.............. 8,000 „ 9,<»00 „
..............8,000 „ 9,000 „	H
"La Provence" na dva vijaka. "La Savoie" „ „ "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „ ,,
"La Bretagne"...............
"La Gasgogne"..............
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki ndplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur* dopoludne Iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St., N. T.
PROVENCE A Qaa» >f{ne
A L#ORRAIN> * Bretagne
90. j an. 6. febr. 13. febr. 190®. 20. febr. 1908. 27. febr. 1908.
2tt. dec.	UHi
2. jan	19U
• jao	1**«'
J« jjli>	i m-
23 jas POSEBNA
-ra Floride (novi) 21. dec. ob 3. uri Dr"<H mrred samo ."MO.OO. Ni7
Painika z zve%do zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVI. W® Kozminski, generalni a pent za z a pad.
71 Deaoorn St., Chicago, III.
TOURATNfc •LA SAVOIE •LA LORRAINE La Bretagne •LA TOURAINE PLOVITBA:
popoludne. ke c-ene za 3. razred do vseh krajev.
PODRUŽNICA
FR. SAKSER CO.
JOHN VENZUL, IM7 E. 62ml Street, N. E„ Cleveland. Okto izdelovalec Jtrujskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na sahtcvanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo o in dobro. Trivrstni od $22 do Plotte so is najboljšega cinka. Iz-
delujem tudi plolfe is alui.....
aH medenine. " do $80.
uminiia, nikelj a Cena trfvrstnim je od
l&j&jo $e v vseh
kjer dobite tudi Severov
Pozor Rojaki!
ovoiznajdeno garantirano mašilo i laste in golobi adce, od katerega v 6 nih lepi lasje, brki in brada pobol-sa srsstejo, cena $2.501 PdtmTnfge, kurje oCen, bradovice in ozeblino Vam ▼ 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da ie to resnica se jam« $500. Pri na-rotbl bU^ordite denarje po Post Money
Jakob Wah«{,
P. O. Box 69
OHIO*
za brzopamik ktero druibo hočeftna)
cect jt in bodel
lik t*
6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0.
POŠILJA NAJHITREJE
== DENAR V STARO DOMOVINO =
C. kr. postna hranilnica izplačuje vse vsote.
KUPUJE IN PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU.
Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice po4 in 4o-bresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje.
-^PRODAJA PABOBRODNE LISTKEj^
-1---
za razne parobrodne družbe po izvirnih ceuab. Kdor od rojakov kupi v Clevelandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev same se trdi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo trudit in denarja
Sprejema naročila na
GLAS NARODA, KOMARJA
in drage slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, prafcike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela.
MU
EDINA, NAJVEČJA
SLOVENSKA -:- -:-GOSTILNA -:- -:- -:-
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL)
V CLEVELAND U
-: JE :-
(T

Geo. Travnikap-ja
-6102 St. Clair Ave., N. E.-
CENE NIZKE.
PRISTNO VINO
od SOc. do $1.25 gaU

m * m m
v, _
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
.. L

I
'M
sšm