PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njeoov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 301 (13.532) Trst, sobota, 30. decembra 1989 V parlamentu ČSSR včeraj zadnje dejanje prve mirne revolucije v zgodovini države »Meščan« Vaclav, Havel izvoljen za predsednika Češkoslovaške Prvič po letu 1948 predsednik države ni iz vrst KP - Havel je bil izvoljen soglasno Navdušenje v Pragi - V svojem prvem govoru obljubil, da ne bo razočaral pričakovanj ■ ■ PRAGA — Vaclav Havel, 53-letni češki dramatik, je od včeraj novi češkoslovaški predsednik in prvi državni poglavar ČSSR iz »meščanskih« vrst po letu 1948. Izvoljen je bil na skupnem zasedanju obeh zbornic češkoslovaškega parlamenta, zanj pa so glasovali vsi prisotni poslanci. Svečano zasedanje parlamenta je vodil njegov novi predsednik Aleksander Dubček, Havla pa je poslancem predstavil premier Marjan Čalfa in o njem dejal, »da je eden najvidnejših borcev za moralno in demokratično obnovo političnega življenja v državi, istočasno pa tudi državljan, ki ima največji mednarodni ugled.« Havel je takoj po izvolitvi prisegel (na sliki AP) v skladu s češkoslovaško ustavo, nato pa je v spremstvu sodelavcev zapustil poslopje parlamenta v starem gradu na Hradčanih. Prvi je novemu predsedniku čestital nekdanji voditelj praške pomladi in sedanji predsednik parlamenta Aleksander Dubček. Pri tem je Dubček tudi izrazil prepričanje, da bosta tesno sodelovala v interesu češkoslovaškega prebivalstva. Pred glasovanjem v parlamentu je premier Čalfa o Havlu še dejal, »da glasovanje zanj pomeni tudi glasovanje za človekove pravice in svobodo.« Poudaril je tudi, da Havlova odločitev, da kandidira za predsednika republike v prehodnem obdobju do svobodnih volitev, tudi dokazuje njegovo doslednost in nudi jamstvo za demokratično prihodnost v državi. Novega češkoslovaškega predsednika je pod balkonom hradčanskega gradu pozdravilo več deset tisoč prebivalcev Prage. Po zadnjih množičnih protestnih zborovanjih je bilo včerajšnje največje doslej. Vsi tisti, ki so se v preteklih tednih skupaj s Havlom borili v prvi mirni revoluciji v zgodovini ČSSR, so hoteli izraziti predvsem navdušenje nad izvolitvijo svojega voditelja za predsednika države. Sam Havel pa je potreboval nekaj minut, da je uspel utišati navdušene pozdrave in prvič kot predsednik države spregovoriti ljudem. V svojem prvem govoru se je želel predvsem zahvaliti vsem Čehom, Slovakom in pripadnikom narodnih manjšin za vso podporo in jim oblubil »da njihovega zaupanja ne bo zlorabil in bo državo pripeljal do svobodnih volitev.« Po praznikih bodo banke normalno delovale RIM — Prihodnji teden naj bi bile banke ponovno odprte, nove nevšečnosti pa naj bi se spet začele po petem januarju, ko naj bi se odločili za nove stavkovne akcije. Svoj »paket« stavk so namreč banke skoraj v celoti že izpolnile, nekaj nevšečnosti pa bi lahko bilo še v Milanu, kjer bodo banke prihodnji teden zaprte še en dan, in v Firencah, kjer bodo v torek zaprta bančna okenca zavodov Monte dei Paschi di Siena, San Paolo iz Turina in zavoda Banca Commerciale. Toda sindikalni boj bančnih uslužbencev še ni zaključen. Že 2. januarja se bodo sestala sindikalna predstavništva FABI, FLB in FALCRI, da bi se dogovorili za nadaljevanje akcije in za način obveščanja javnosti s plačanim sporočilom v največjih državnih časopisih. Na srečanju naj bi se tudi dogovorili o morebitni vsedržavni manifestaciji bančnih delavcev, šele kasneje pa naj bi se odločili za nove stavke. Včeraj je finančno ministrstvo sprejelo tudi sklep, da bodo vsi tisti, ki zaradi stavk v bankah niso mogli do konca leta plačati stanovanjskih posojil, zneske za ta posojila lahko kljub vsemu odbili od davčnih napovedi za leto 1989. Združitev Nemčij nevarna neznanka Dvoumnosti v ZRN o me) s Poljsko BONN — V Zvezni republiki Nemčiji je ponovno izbruhnila polemika o nemški vzhodni meji. Predsednica zahodnonemškega zveznega parlamenta Rita Sussmuth je namreč predlagala, naj obe nemški državi v skupnem sporočilu izjavita, da je meja na Odri in Nisi dokončna. Državni minister Rudolf Seiters je takoj zavrnil tako zamisel, češ da bi bila pobuda preu-ranjena in da ne odraža trenutnih potreb ZRN. Vprašanje priznanja nemške vzhodne meje pa je bilo sporno še pred včerajšnjim predlogom Sussmut-hove. Glavno zaslugo ima kancler Kohl, ki se ni izjasnil, ali bi tudi po morebitni združitvi obeh Nemčij priznali veljavnost meje s Poljsko. Za razliko od Kohla je zunanji minister Genscher že pomiril Poljake, a to ne zadostuje, ker je ob tem vprašanju vse preveč nejasnosti. Poleg Kohla dajejo namreč skrajno protislovne in dvoumne izjave tudi drugi demokrščanski veljaki, ki se po vsem sodeč nočejo dokončno odpovedati mejam iz leta 1937. Wiedervereinigung, ponovna združitev, predstavlja torej skrajno nevarno neznanko za bodočnost vse Evrope. V Zvezni republiki Nemčiji so še vedno prisotne sile, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da je po porazu v 2. svetovni vojni Nemčija izgubila vzhodna ozemlja. Iz nepojasnjenih razlogov oblasti ponovno zaprle letališče v Bukarešti Položaj v Romuniji se polagoma umirja na svobodi pa še nekaj sto teroristov BUKAREŠTA — Romunija počasi stopa popolni normalizaciji položaja naproti. Na ulicah Bukarešte in nekaterih drugih mest so sicer še vedno vojaška vozila, toda tuji opazovalci pa tudi sami Romuni so z olajšanjem ugotovili, da je neprijetnih kontrol vse manj. Vse to priča, da se položaj umirja, kljub temu pa se nove romunske oblasti še vedno bojijo, da bi prišlo do novih terorističnih akcij pripadnikov Securitate. Formiranje nove romunske vlade pa je bilo včeraj obeleženo tudi s prvo tiskovno konferenco za tuje novinarje. Položaj v Romuniji sta pojasnjevala podpredsednik Fronte za narodno rešitev Casimir Ionescu in namestnik romunskega zunanjega ministra Corneliu Bogdan, ki pa nista zadovoljila »radovednosti« novinarjev. Konkretnih odgovorov je bilo namreč malo. Nič določenega nista znala povedati o številu žrtev, čeprav sta vztrajala pri številki 60.000. Nič bolj konkretna nista bila niti glede preostalih pripadnikov Ceausescove tajne policije. Bogdan in Ionescu sta trdila, da naj bi se do izteka' ultimata predalo nekaj tisoč teroristov, medtem ko naj bi jih bilo po raznih skrivališčih še nekaj sto. Zvedelo se je, da so spet zaprli bukareško letališče in s tem v zvezi so se že razširile govorice, da naj bi bilo letališče eno glavnih oporišč pripadnikov Securitate. Nekateri so tudi trdili, da naj bi prav ti v četrtek sestrelili romunski antonov 24, ki je bil namenjen v Beograd po humanitarno pomoč. Koliko je v tem resnice, se ne ve, vendar oblasti teh govoric niso ne demantirale, ne potrdile. Vojska še naprej pospešeno Išče pripadnike tajne policije Securitate (AP) Agenti so prečesali Aspromonte O ugrabljenem Caselli ni sledu LOCRI — Cesare Casella je še vedno v rokah ugrabiteljev, o teh pa ni bilo ne duha ne sluha. Preiskovalci in družina ugrabljenega fan-ta so zaman čakali odziv tolpe na dvodnevno Premirje ter na televizijski poziv domnevnega Voditelja zlikovske skupine Giuseppa Strangia. Ze včeraj ob zori so posebne policijske enoto temeljito prečesale območja pri kraju Natile ui Careri in San Luca, kjer menijo, da ima topla vsaj eno postojanko. V Locriju so se sestali vodilni predstavniki Policijske enote proti ugrabitvam. Na sestanku so morali priznati, da nimajo nikakršnega doka-o tem, da je Cesare Casella še pri življenju. Aretacija Giuseppa Strangia je sicer omogočila rahel napredek v preiskavi, rezultati pa niso bili povsem zadovoljivi. Preiskovalci so menili, ua bi lahko ugrabitelji izkoristili dvodnevno Premirje in izpustili Casello, do tega pa ni pri-lo. Ugrabitelji so tudi prekinili sleherno tele-onsko povezavo z družino, ki se že dve leti Ugrabitev mladega Caselle predstavlja vsekakor primer zase v novi strategiji zlikovskih družin. Letos so v Italiji ugrabili deset oseb, od teh so še tri v rokah neznanih zlikovcev. Poleg Caselle, ki so ga ugrabili predlanskim, so to še 22-letni Andrea Cortellezzi, 50-letna Mirella Si-locchi in 64-letni Vincenzo Medici. Slednjega so ugrabili 21. decembra, Cortellezzija 17. februarja, soprogo podjetnika Carla Nicolija pa 22. novembra. Tako Cortelezziju kot Siloccnijevi so ugrabitelji odrezali kos uhlja in ga nato izročili sorodnikom. Od ostalih sedmih primerov, ki so se zaključili srečno, velja najbrž omeniti ugrabitev trgovca Danteja Belardinellija. Preiskovalci so se takrat odločili za trdo roko in so preprečili družini, da izplača odkupnino, nato pa jim je uspelo osvoboditi podjetnika. V rokah ugrabiteljev je poleg Caselle tudi 20-letni Carlo Celadon. Fant je že dve leti v rokah neznancev, družina pa je tolpi izplačala že pet milijard lir. Oče Carla Celadona je včeraj pozval ugrabitelje, naj mu posredujejo dokaz, da je sin še živ. Po predsinočnjem potresu JE Krško ponovno obratuje KRŠKO — Na Krškem polju je bil predsi-nočnjim potres, ki je imel v žarišču 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici, na površju pa od 5. do 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Operativno osebje jedrske elektrarne v Krškem je takoj, ko je začutilo potres, ročno ustavilo delovanje elektrarne. »Potres je bil kratek, a sunkovit. Po prvem najmočnejšem sunku ob 21.50 so sledili še trije. Osebje je iz preventivnih razlogov ustavilo obratovanje. Ze ponoči so inšpektorji za jedrsko varnost skupaj z jugoslovanskimi strokovnjaki opravili pregled sekundarnega in primarnega sistema ter reaktorske stavbe in niso ugotovili nikakršnih poškodb. Instrumenti so pokazali le nekoliko povišano vibracijo v turbini in generatorju, kar je povsem normalno. V petek ob 15.05 so elektrarno zopet pognali. V elektrarni so vgrajeni tudi instrumenti skopskega seizmološkega zavoda. Tudi te so skopski strokovnjaki pregle- dali, rezultati pa bodo znani po nekaj dneh,« je včeraj za povedal Stane Rožman, predsednik poslovodnega kolegijskega organa jedrske elektrarne v Krškem. Tehnični direktor jedrske elektrarne Hrvo-je Perharič je na vprašanje, na kakšno varnostno stopnjo je zgrajena krška elektrarna, povedal, da so raziskave pokazale, da je na Krškem polju mogoč potres z največjo močjo devete stopnje po Mercalliju, jedrska elektrarna pa je zgrajena na deseto stopnjo po Mercalliju. Tudi vsi vrnostni sistemi so projektirani in seveda zgrajeni tako, da pri močnejšem potresu avtomatično ustavijo obratovanje, pri manjših potresih pa lahko elektrarna varno takoj nadaljuje delo. Potres so ljudje tudi slišali, ne samo čutili, zato je povzročil preplah kar po vsem Posavju. Na srečo ni povzročil nobene gmotne škode. (dd) Poziv Evropi albanske emigracije PARIZ — »Albanski narod bi hotel živeti v svobodi. Dovolj mu je bede in revščine, strahu in zaporov. Albanski narod si želi kruha in demokracije,« tako piše v dokumentu, ki so ga osvojili albanski emigranti med svojim protestnim zborovanjem v Parizu. Dokument, ki so ga-poslali evropskemu parlamentu, zahodnoevropskim vladam in humanitarnim organizacijam, vsebuje poziv omikanemu svetu, naj se postavi po robu zadnji trdnjavi stalinizma v Evropi. Združenje albanskih organizacij navaja, da je položaj v Albaniji strahoten, da režim načrtno tlači Albance in druge narode, da je v zaporih več kot 38 tisoč ljudi in da so porušili vse cerkve in mošeje. Svojega posla pa so se albanski voditelji učili pri Stalinu. Pogajanja med Vatikanom in ameriško administracijo se nadaljujejo Noriega še vedno gost vatikanske nunciature ZDA priznale napake akcije »pravična stvar« PANAMA — General Antonio Noriega je še vedno gost vatikanske nunciature v Panami. Vatikanska diplomacija je še včeraj ponovno potrdila svoja stališča glede afere Noriega in je dejala, da ga ne bodo izročili ZDA. Generalu sicer niso priznali statusa političnega azilanta, vendar kaže, da tudi sam tega ni prosil. V Panami so nekateri vidni zastopniki javnega političnega življenja izrazili mnenje, da bi morali Noriegi najprej soditi v državi in šele nato vzeti v poštev možnost, da se z njim ukvarja ameriško sodstvo. Namestnik nekdanjega predsednika panamske vlade Carlos Ozores je pri tem opozoril še ne dejstvo, da ne obstaja nikakršna konvencija med Panamo in ZDA v zvezi z morebitno ekstradicijo panamskih državljanov. Vatikanski glasnik je včeraj dejal, da so Sveta stolica in ZDA v dobrih odnosih, vprašanje Noriege bo zato rešeno na diplomatski ravni. Ameriški tisk je včeraj objavil obračun akcije »pravična stvar«, ki je po njihovem mnenju uspela, čeprav so morali priznati, da so zagrešili tri velike napake, za nameček pa je menda nekdo pravočasno obvestil Noriego, da pripravljajo napad na Panamo. Prvo negativno točko so si ZDA nabrale že v trenutku, ko jim ni uspelo aretirati Noriege. Poleg tega pa so se menda ušteli, ko so si zamišljali morebitno reakcijo panamske vojske. Mislili so, da gre za plačance, ki bodo skušali zbežati skozi zadnja vrata, če bodo pred vhodnimi razsajali Američani. To pa še ni bilo vse. Padalci 82. divizije so pristali na točki, ki je bila nekaj sto kilometrov oddaljena od kraja, kjer bi bili morali, zato so marinci udarili brez pomoči elitnih enot, ki so se dobesedno »izgubile«, kar je Pentagonu prej v sramoto, kot v ponos, pa čeprav vztrajajo, da se je akcija »pozitivno« zaključila. Ameriški vojak v stanovanju generala Noriege v Panami (Telefoto AP) Grob napad na udeleženke pohoda miru v Jeruzalemu Jugoslovanska zvezna skupščina premostila tudi vprašanje plač BEOGRAD — Zadnji teden dni je bil v skupščini Jugoslavije nadvse živahen, saj so se sprejemali ukrepi, ki jih je pred dnevi pripravila zvezna vlada pod vodstvom Anteja Markoviča. Včeraj, tik pred novoletnimi prazniki, je bil dokončno sprejet tudi obseg in razdelitev sredstev iz državne blagajne. Poleg tega pa je bilo zelo sporno vprašanje plač, ki jih je Markovičeva vlada delno zamrznila, po manj razvitih delih Jugoslavije pa je to sprožilo cel kup stavk. Prav okoli zakona o plačah je bil največ govor v zvezi z ukrepi jugoslovanske vlade. To tudi ni nič čudnega, saj je to vprašanje, ki povprečnega Jugoslovana lahko bistveno udari po žepu, s tem pa tudi bistveno spremeni življenje. Namreč, zavedati se moramo, da živi približno tretjina Jugoslovanov na robu življenjskega minimuma. Grozovita inflacija, ki je iz dneva v dan zviševala cene vseh vrst blaga, pa tudi osnovnih življenjskih potrebščin in prehrambenih izdelkov je realno zmanjševala tudi plače. Najprej je Markovičeva vlada predlagala skoraj popolno zamrznitev plač, potem pa je morala, pod pritiskom množice štraj-kov (največ jih je bilo v Srbiji), delno popustiti. Tako je vlada poiskala rešitev, ki se je zdela nekako sprejemljiva tudi delegatom v zvezni skupščini. Osnova za izplačilo plač naj bi bil novembrski čisti osebni dohodek, za najbolj ogrožene pa so našli drugo rešitev. Podjetja, v katerih je osebni dohodek na delavca za 21 (ali več) odstotkov manjši od republiškega oziroma pokrajinskega povprečja, lahko zdaj vzamejo za osnovo 80 odstotkov oktobrskega povprečja in k temu prištejejo novembrsko rast plač v svoji republiki ali pokrajini. Morda se zdi vse skupaj malce zapleteno, vendar je to normalno, saj je pred Markovičevo uvedbo konvertibilnega dinarja, inflacija v Jugoslaviji rastla iz meseca v mesec od 30 do 40 odstotkov. Še hitreje so rastle cene in v teh pogojih je težko najti najprimernejšo rešitev. Kaže, da je zakon o plačah malce pomiril tiste, ki so najbolj ogroženi, toda moralo bi jih pomiriti še nekaj drugega. Čeprav večina Markovičevih ukrepov reže v rano slabo stoječih ljudi, pa je - prvič po vojni - del zvezne blagajne namenjen prav reševanju socialnih problemov in sicer zlasti pomoči tistim, ki bodo verjetno izgubili službo zaradi stečaja podjetij, zaradi preusmeritev na druge vrste proizvodnje in podobno. Torej, letošnja zvezna blagajna naj bi znašala 75,3 milijarde konvertibilnih dinarjev, od česar naj bi bilo za pomoč odpuščenim delav- cem namenjenih kar 1,8 milijarde konvertibilnih dinarjev. Se vedno bo šlo največ denarja iz zvezne blagajne za vojsko in sicer dobrih 34 milijard dinarjev, pa za potrebe zvezne administracije, za nerazvite in podobno. Določitev vsote, ki naj bi jo v letu 1990 vsebovala zvezna blagajna, je še zadnji dokument iz vladnega programa uresničevanja gospodarske reforme v prihodnjem letu. Vendar pa se s tem spremembe še niso končale. Že v svojem govoru, ko je predstavljal ukrepe, je jugoslovanski premier Ante Markovič napovedal, da bo zvezna vlada zahtevata delno spremembo Jugoslovanske ustave, ki naj bi dajala vladi večje pristojnosti. Vprašanje je, če je to smiselno, saj dajati blanco zaupnice nikoli ni modro. Čeprav so vse progresivne sile v Jugoslaviji zavedajo, da je Markovič in njegova ekipa sedaj edini sposoben popeljati državo ne le iz gospodarske, temveč tudi iz politične krize, pa mu zaradi tega še ni bilo dobro dajati vnaprejšnjih pooblastil kar v ustavi' Glede na to, da se Srbija že dolgo-trudi, da bi ga zrušila, se jutri kaj lahko zgodi, da bi v ustavi zapisane obljube in pooblastila veljale za koga drugega, s povsem drugačnim konceptom. JANJA KLASINC JERUZALEM — Izraelska policija se je ponovno izkazala in sicer z grobim napadom demonstrantk, ki so se udeležile včerajšnje demonstracije za mir in sožitje med Izraelci in Palestinci. Približno 3.000 žensk najrazličnejših narodnosti se je udeležilo pohoda, ki sta ga organizirali ženska sekcija izraelskega združenja Peace now in palestinska organizacija »žensk v črnem«. Množico žensk je spremljala prava množica vojakov, helikopter izraelske policije pa je peletaval sprevod. Ko so nekatere demonstrantke zavihtele palestinsko zastavo, kar je po izraelskem zakonu strogo prepovedano, so vojaki stopili v akcijo in se spravili na ženske s solzilci, obenem pa so skušali s silo aretirati skupinico mladih Palestink. Prišlo je do ruvanja in skupina italijanskih žensk, med katerimi je bila tudi evroparlamentarka Dacia Valent, je skušala preprečiti vojakom pot do deklet s palestinsko zastavo. Vojaki so se tako spravili še na italijansko delegacijo, jo potisnili v marico (policijski kombi) ter jo zadržali nekaj ur v vojašnici. Dacia Valent je nato dejala, da so odpeljali tudi njo, ker je oštela vojake, ki so z brcami obdelovali neko žensko, ki je ležala na dnu kombija. »Povlekli so me za lase,« je dejala Valentova, »in me skupaj z drugimi Italijani spravili v ječo, kjer so nas pretepli in nam pljuvali v obraz.« Grob poseg izraelske policije je predstavil tudi zaključek demonstracije, ki bi bila morala biti generalka V Bolgariji priznali Turkom njihove pravice SOFIJA — Centralni komite bolgarske komunistične partije je na včerajšnji plenarni seji sklenil, da lahko bolgarski Turki svobodno izbirajo svoje ime, jezik in vero. Četrtkov poziv velikega muftija Bolgarije Nedia Guen-djeva partijskemu in državnemu voditelju Mladenu ni ostal torej brez odziva. Bolgarija se torej odpoveduje nasilni asimilaciji turške manjšine, ki se je začela leta 1984 z nasilnim spreminjanjem njihovih lastnih imen in priimkov ter s prepovedjo rabe turščine v javnosti. Komunistični režim Todora_ Živkova je to svojo akcijo opravičil s trditvami, da v Bolgariji ni Turkov temveč le islamizirani Bolgari, ki se prostovoljno vračajo k svojim bolgarskim koreninam. Kako prostovoljna je bila ta vrnitev, zgovorno pričajo podatki, da je policija grobo zatirala protestne manifestacije pripadnikov turške manjšine in da je skušala to vpra- šanje rešiti z liberalizacijo odhodov v tujino. Od 900 tisoč Turkov se je tako v Turčijo izselilo kakih 300 tisoč »potur-čenih Bolgarov«. S padcem Todora Živkova in z demokratizacijo v Bolgariji so novi voditelji spremenili svoje zadržanje tudi do turške manjšine. Včerajšnji plenum pa je tudi sklenil, da bo izredni kongres partije 26. marca in nakazal smernice za prihodnjo »okroglo mizo« z opozicijo, ki bo 2. in 3. januarja. Bolgarija stopa torej na pot demokratizacije, njena partija pa še vedno ohranja vodilno vlogo v državi. Do kdaj ji bo to uspelo, ni še povsem jasno. Opozicija se namreč po desetletjih komunistične diktature le s težavo organizira. Na sliki (telefoto AP): v Sofiji so ustanovili stranko zelenih, v kateri je predsednik filozof Aleksandr K«j-rakačanov, njegov namestnik pa odvetnik Filip Dimitrov. množične demonstracije, ki bo danes v Jeruzalemu, kjer pričakujejo 5 tisoč udeležencev pohoda »1990: Time for Peace«. Demonstracije se bo udeležilo tudi 50 zastopnikov ZKMI, ki jo bo vodil tajnik Cuperlo. Na sliki (telefoto AP): izraelska policista sta se spravila nad palestinsko žensko med včerajšnjimi neredi v Jeruzalemu. Medtem ko Alpe čakajo na snežne padavine slabo vreme drugje povzročilo dosti škode RIM — Po »zelenih« božičnih praznikih, bodo, kot vse kaže, »zeleni« tudi novoletni. Smučarji upirajo svoj pogled v nebo, toda snežnih padavin ni. Na srečo so vsaj temperature precej nizke, tako da snežni topovi lahko bruhajo umetni sneg, ki pa kljub vsemu ni »tisto ta pravo«. Kot v posmeh ljubiteljem bele opojnosti na alpskih strminah pa poročajo o obilnih snežnih padavinah na sicilskih vrhovih. Slabo vreme, hud mraz in tudi sneg pa so značilni za druge kontinente. Hud mraz, ki je zajel Kalifornijo in Florido, je povzročil precej škode na agrumih in zelenjavi. Mnogi pridelovalci bodo izgubili precej zaslužka, zdaj pa vsaj upajo, da bodo gore zmrznjenih pomaranč (na sliki AP) lahko predelali v sadne sokove in tako deloma nadoknadili izgubo dohodka. O izredno slabem vremenu poročajo iz Brazilije, kjer je v državi Bahia zaradi poplav po dolgotrajnem deževju ostalo brez strehe najmanj 200.000 ljudi, umrlo pa jih je približno štirideset. Podobno je bilo tudi v centralnih brazilskih državah, kjer je vodna stihija poplavila domove več deset tisoč ljudi, voda pa je poškodovala tudi mnoge ceste in komunikacijske napeljave, temu pa je treba dodati še v celoti uničen pridelek. m Prerez tečajnih gibanj L 1989 Marka hiti navzgor dolar pa stopica Močna oslabitev dolarja, poskok marke do rekordne ravni, težave s funtom šterlingom in padec jena tik pred koncem leta: to so v grobih obrisih osnovne značilnosti gibanja pomembnejših valut v L 1989. V ta scenarij moramo seveda vključiti še liro, ki je v bistvu ostala kar trdna. To leto je bilo torej na moč bogato s tečajnimi premiki, pri čemer so botrovali spomladansko povišanje številnih eskontnih obresti, ki mu je jeseni sledilo podobno zvišanje na Japonskem, julijsko in septembrsko zasedanje skupine 7 industrijsko najbolj razvitih držav (G-7), septembrska skupščina Mednarodnega denarnega sklada (IMF), na kateri so se menili, kako zavreti rast dolarja, pa še zajetni posegi centralnih bank na valutnih tržiščih. Za dolar se je leto začelo v znamenju takšne moči, da je to zaskrbelo monetarne oblasti. Zeleni bankovec je dobršen del leta vztrajal pri rekordnih kotacijah (preko 1.450 lir) in na ravni, ki je bila znatno višja kot leto prej (maja letos okoli 1.450 lir, maja lani pa 1.280 lir). Težave so nastopile predvsem v zadnjih dveh mesecih, ko je dolar zdrknil pod 1.292 lir, spričo so v ZDA začeli misliti na zvišanje obrestnih mer, ki bi ublažilo hlastanje po njem. Ameriška valuta se je pocenila še zlasti nasproti zahodnonemški in tečaj dolar-marka je padel pod spodnjo mejo, ki jo je določil G-7. Obratno je bilo z marko: po začetni šibkosti leta je začela rasti in dosegla vrednost kar 750 lir. K temu sta prispevala spremenjeni diferencial med ameriškimi in zahodnonem-škimi obrestnimi merami (ki je prej vabil k dolarskim investicijam, zdaj pa vabi k naložbam v markah) in napoved, da bo ZRN doživela v letu 1990 pravi gospodarski bum spričo dogodkov na evropskem vzhodu. Funt šterling je skozi vse leto nihal kot na gugalnici, tako da ga je bila Angleška banka prisiljena neprestano podpirati, s čimer je občutno zmanjšala svoje rezerve. V težave je zabredel tudi jen, ki je po treh letih prvič spet zdrknil pod 9 lir. Danska krona se je - nasprotno - povzpela do najvišje dovoljene ravni, ki jo dovoljuje nihalni mehanizem znotraj evropskega denarnega trga. Kaj pa lira? Kljub notranjim in tujim kritikam na račun "sistema Italija" je bila celo leto pri dobrem zdravju: če izvzamemo "fenomen marka", so bili namreč njeni tečaji razmeroma trdni nasproti vsem močnejšim valutam, tako da se je že celo začelo govoriti o možnosti njene vključitve v ožji nihalni pas znotraj EDS. Zdaj sodi lira v širši pas, v katerem sme nihati največ za 6% navzgor in navzdol; pristojne rimske oblasti so se sicer že uradno obvezale, da se bo lira čimprej vrnila v 2,25-odstotni nihalni pas, ki velja za vse močnejše evropske valute. Toda o tečajni prikrojitvi se govori tudi v zvezi s francoskim in belgijskim frankom ter dansko krono. Do preureditve tečajnih razmerij naj bi prišlo v prvem trimesečju 1990, seveda le, če si ne bo dolar opomogel in "ohladil" marke. V razdobju januar-nomber 1989 Utaji so 8.734 mrd lir RIM - V prvih 11 mesecih 1989 so finančni stražniki ugotovili za 8.734 milijard lir davčnih utaj, od tega 7.819 milijard na področju neposrednih davščin in 915 na področju davka IVA. Opravili so 25.000 preverb ter prijavili 2.082 popolnih in 1.481 delnih utajevalcev. Izvedli so tudi 1.373.000 kontrol glede spoštovanja predpisov, ki odrejajo obveznost spremnih listin pri prevažanju blaga oziroma izdajanje potrdil o vplačilu in davčnih pobotnic. Kazni za kršitve omenjenih predpisov so bile znatno povišane, sicer z odlokom 332 od 30. 9. 1989, ki je postal zakon 27. novembra. Kazen za prevoz brez spremne listine je prešla s 500.000 na 2 milijona lir, kazen za neizrečeno potrdilo ali davčno pobotnico pa s 150.000 na 800.000 lir. Kazen za stranko, ki nima pri sebi enega ali drugega, pa gre zdaj od 10 do 140 tisoč (najnižja) oz. od 45 do 180.000 lir (najvišja). Iz zadnjega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Italijanski uvoz bo v prihodnjih dveh letih hitrejši kot pa izvoz RIM — Notranje povpraševanje bo še dve leti prispevalo k rasti italijanskega gospodarstva, toda medtem bo uvoz hitreje naraščal od izvoza, a brezposelnost se bo povečala. To izhaja iz zadnjega polletnega poročila OECD. V njem piše, da se bo povpraševanje na italijanskem tržišču povečalo za 3% v 1. 1990 in prav za toliko tudi v 1. 1991, sicer zaradi nedavnega splošnega zvišanja plač, ki bo okrepilo kupno moč prebivalstva. Notranji bruto proizvod bo 1. 1990 narastel za 3,2%' in 1. 1991 za 3% v primeri z letošnjim porastom za 3,3%. Cenitve OECD se v glavnem ujemajo z napovedmi rimske vlade, razhajajo pa se glede inflacije. Rim predvideva, da bo ta 1. 1990 upadla na 4,5% in 1. 1991 na 3,5% v primeri z letošnjo stopnjo okrog 6%; OECD pa napoveduje počasnejše upadanje spričo slabitve cen uvoženih proizvodov: »Če se bo pokazalo, da je počasnejša rast čen v tretji četrtini 1. 1989 samo začetek dolgotrajne težnje, tedaj bo inflacija 1990 znašala okoli 5,5% in se v 1. 1991 znižala na kakšnih 5%.« Ogromnega proračunskega primanjkljaja, ki bo letos dosegel 130 bilijonov lir ali 10,9% notranjega bruto proizvoda, so po sodbi OECD krive visoke obrestne mere; te namreč povzdigujejo stroške za servisiranje dolga na področju javnih izdatkov. Prihodnje leto se bo deficit zmanjšal komaj na 10% NBP. Naraščanje plač bo v prihodnjem letu zmernejše kot letos, medtem pa bo malce počasnejši razvoj gospodarstva v naslednjih dveh letih utegnil potisniti stopnjo nezaposlenosti leta 1991 na 12,3% v primerjavi z zdajšnjimi 12 odstotki. Industrijske naložbe se bodo še naprej množile po zaslugi velikega povpraševanja in izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, pač pa je malo možnosti, da bi se večanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja ustavilo. Pričakovani porast izvoza industrijskih izdelkov za 7 do 8 odstotkov bo vsekakor nižji od porasta uvoza, menijo pri OECD. Slabitev konkurenčnosti italijanskega izvoza ob zmanjševanju čistega prihodka od tujskega turizma bo privedel 1. 1991 do povečanja deficita v tekoči bilanci, sicer na 14 milijard dolarjev (1,5% NBP) proti 12 milijardam letos. Po nadrobnejšem poizvedovanju, ki ga je izpeljala vsedržavna zveza potrošnikov - UNC 1990: kaj se bo podražilo in kaj se ne bo RIM — Prihodnje leto ne bi smelo prinesti družinam v Italiji takih bremen, ki bi mimo že najavljenih podražitev javnih storitev prav posebno otežila mesečne gospodinjske obračune. Tako vsaj kaže analiza združenja potrošnikov UNC. Takšne napovedi so sicer tvegane. Bomo že videli. Unione Nazionale dei Consumatori ugotavlja, da je najtežje prerokovati gibanje cen jestvinam. Cene povrtnin in sadja bodo npr. odvisne od vremena: ko bi bila dolgotrajnejša zmrzal kot januarja 1985, bi cene trikratno poskočile. Pač pa ne bi smelo priti do bistvenih premikov pri moki, testeninah in kruhu, medtem ko bo rekord v pogledu poviškov šel vinu: že v I. trimesečju naj bi se poznali prvi učinki sedanjega porasta cen na debelo, ki so tačas tudi za 60% višje kot januarja letos. Svinina in mesne delikatese se bodo podražile v prodaji na debelo za 20%, kar pomeni, da bodo najmanj za toliko porasle tudi nadrobne cene. Perutnina se ne bi smela podražiti, cene govedine bodo šle vštric z inflacijo, a isto bo s sirom, oljem in živežem v škatli. Edina živila, katerim se cene ob izvoru zdaj lahno nižajo, so riž, ki se je pocenil za 7%, kava in kakao, katerima so cene popustile tudi za 30%. Oblačila se ne bi smela podražiti, sicer zaradi konkurence uvoženega tekstila z Daljnega vzhoda, vendar velja to zgolj za pletenine, nogavice, srajce, spodnje perilo in podobno. Cene moških in ženskih oblek (kompletov), površnikov, dežnih plaščev in drugega se bodo namreč prav na ta račun povišale najmanj za 10% in to velja tudi za obutev. Pri detergentih in kozmetiki ne bi smelo biti vidnih sprememb, pač pa se bodo občutno podražili gospodinjski artikli in avtodeli oz. pritikline, kakor tudi gospodinjski stroji in aparati (prvenstveno zaradi nuje po njihovem prilagajanju strožjim varnostnim predpisom). Po gornjem sodeč ne bi smelo biti hudega, toda kaj, ko so nam podražili železnico, pošto, avtocesto, letalo, avtomobilsko takso, TV naročnino in plin in ko nas čaka še podražitev avtobusa, vode, cigaret, zdravil in zavarovanja! (dg) 11 Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE ¥ TRŽAŠKA BORZA ¥ 22.12. 29.12. uradne kotacije Generali 41950 42100 Uoyd 17350 17500 Lloyd risp 11250 11500 RAS 27340 27900 RAS risp 12400 12700 Sai 17930 18100 Sai risp 7850 8080 Montedison 2057 2072 Montedison risp 1225 1243 Pirelli 2950 2990 Pirelli risp 2950 3030 Pirelli risp. nc 3000 2325 Snia 2265 2860 Snia risp 2875 2860 Snia risp. nc 1680 2840 Rinascente 7730 7600 Rinascente priv 3890 3800 Rinascente risp 3845 3850 Premuda 2120 2125 Pfemuda risp 1230 1295 SIP . 3280 3290 SIP risp 2815 2880 Bastogi 363 362 Comau 4250 4315 22.12. 29.12. Fidis 7565 7550 Gerolimich 118 118 Gerolimich risp 89 88 SME 4280 4280 Štet 4800 4820 Štet W 10 — — Štet W 9 — — Štet risp 4100 4120 Tripcovich 10300 10530 Tripcovich risp. nc 3890 3950 Alt. Immobiliari 4780 4845 FIAT 11135 11125 FIAT priv 7000 7030 FIAT risp 7080 7170 Gilardini 4940 4880 Gilardini risp 3660 3550 Dalmine 382 376 Marzotto 7500 7650 Marzotto risp 7450 7730 Marzotto risp. nc 5680 5700 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 830 860 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 12000 11400 ¥ MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 29.12. spr. % 29.12. spr. % 29.12. VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,00 BTP maj 1990 ............... 99,30 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,00 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,80 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,60 +0,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,70 — CCT ECU 1985/93 9% ____________ 96,00 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,50 —0,61 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,85 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,45 +0,45 CCT april 1992 10%............. 95,40 +0,05 CCT julij 1992 IND.......... 97,90 — CCT januar 1991 IND......... 99,90 +0,10 CCT julij 1993 IND ............ 99,10 — CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND . . CCT februar 1997 IND . . CCT junij 1993 CV IND . . CCT marec 1991 IND . . . CCT nov. 1993 CV IND . . CCT sept. 1993 CV IND . CCT avgust 1992 IND . . . CCT avgust 1993 IND . . . CCT avgust 1990 IND . . . CCT avgust 1991 IND . . . CCT avgust 1995 IND . . . CCT avgust 1996 IND . . . CCT april 1991 IND __ CCT april 1995 IND CCT april 1996 IND CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND CCT december 1996 IND 100,35 + 0,05 99,70 —0,25 93,30 + 0,05 96,10 + 0,10 99,60 + 0,05 96,85 —0,05 95,45 — 98,30 — 98,50 — 99,95 — 100,40 + 0,10 94,20 —0,05 93,20 —0,05 100,50 —0,10 93,60 —0,05 93,60 —0,05 101,40 —0,10 100,40 + 0,10 94,45 —0,10 94,50 —0,11 CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 IND . CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND . CCT julij 1991 IND . CCT julij 1995 IND . 101,40 99.80 99,75 96,95 95.25 93.35 100,00 100,10 99,90 101,55 100,75 98,55 97,60 99,00 93,85 93.25 95.35 100,15 100,70 94.80 ¥ MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ¥ ________________________29.12 spr. % j-jVlLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO (^'var..................... 11900 +1,71 =r'dania.................... 8000 —0,22 |r'dania risp............... 4860 —0,41 +'9nago ...................... 8000 —0,62 Zavarovalstvo - bančništvo_______________ Alleanza Ass................. 44370 —0,29 AUeanza Ass. risp. por. . . . 40600 +0,50 Assitalia................... 14050 —1,06 Ausoma ....................... 1877 —0,16 patina Ass. ord.............. 13490 —0,44 generali Ass................. 42140 —0,86 aalia Ass. 1000 ........... 13760 +1,66 Abeille ................. 116000 —0,31 I a Fondiaria spa.......... 60090 —0,35 , a Previdente ............ 22100 —1,30 Adriatico ........... 17500 +0,57 fraz.................. 27880 —1,41 risp. port............ 12700 +0,40 l 0r° °rd.................. 21800 —2,24 Umpol priv................... 17300 — °anca Comm. Italiana_____ 4880 +0,10 “anco di Roma ................ 2165 —0,92 Redita Italiano ............ 2860 —0,17 oterbanca priv............. 64700 —0,15 ediobanca................ 18500 +1,09 papirna industrija - cement______________ part. Burgo ord.............. 14260 —0,21 N/lr^reSS0 ................ 23390 —2,95 Mo 5ad0ri ................. 26300 — Mondadori priv............. 31400 —1,88 °ngraf. Editoriale..... 6280 — ementir .................. 3345 +0,45 ____________________________29.12 spr. % Italcementi............... 126300 +1,20 Unicem.................... 26500 +0,19 Unicem risp................ 14850 +1,85 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 5260 +0,77 Fidenza Vetrar 1000 ........ 8355 + 0,60 Italgas .................... 3085 +0,65 Mira Lanza................. 63500 —0,78 Montedison 1000 ............ 2080 — Montefibre ................. 1311 +0,08 Pirelli .................... 2985 +0,78 Pirelli risp................ 2324 — Recordati ord.............. 13450 +1,51 Saffa...................... 11590 +0,35 Siossigeno................. 41500 +5,73 Snia BPD ................... 2860 —1,04 Snia Fibre ............... 1751 +0,11 Snia Tecnopolimeri....... 7140 +1,28 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente.................. 7603 +0,29 Standa .................... 33400 —0,15 Standa risp. port.......... 13000 +0,97 Alitalia cat. A............. 2345 +0,21 Alitalia priv............... 1650 — Italcable.................. 16650 +0,60 SIP ........................ 3324 +0,73 SIP risp. port.............. 2950 +1,72 Sirti...................... 12470 +0,40 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_________________ Ansaldo Trasporti .......... 5250 +1,25 Tecnomasio.................. 3486 +0,46 29.12 spr. % * 29.12. spr. % Bastogi 362 Tripcovich 10525 —0,89 Bonifiche Siele 28830 + 0,56 Tripcovich risp. nc 3950 + 1,28 Bonifiche Siele risp 8400 —0,12 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 4880 + 0,62 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO CIR risp Cofide Comau Finanziaria Editoriale SpA Euromobiliare Ferruzzi Agric Fidis Fimpar 4970 4750 4316 3580 5899 2696 7548 3199 + 0,20 + 0,44 —0,28 + 1,71 —0,15 + 0,24 + 1,23 Attiv. Immobiliari Calcestruzzi Cogefar Del Favero Grassetto SpA IMM Metanopoli Risanamento Napoli . . . Vianini 4844 18150 7100 6440 15980 1495 48090 5100 + 0,29 —0,27 + 2,16 —0,46 + 0,82 —0,33 —0,02 —1,16 Finarte 5715 —0,61 Fiscambi Holding Fiscambi risp 5549 2414 —0,04 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Fornara 3179 —0,56 Aeritalia ord 3445 + 0,64 Gaic 23550 —0,42 Danieli & C 9920 + 2,90 Gemina 2104 —0,66 Data Consyst 11650 + 0,87 Gemina risp 1375 — Fiar SpA 19400 + 3,72 Gerolimich 118 —1,67 Fiat 11131 + 0,01 Gerolimich risp. port 88,25 + 0,57 Fiat priv 7027 —0,06 IFI priv 24655 + 1,23 Fiat risp 7181 —0,07 IFIL fraz 7360 + 0,14 Franco Toši 31500 —0,10 IFIL risp. port. fraz 3760 + 0,48 Gilardini 4880 —0,16 Italmobiliare 202200 —0,17 Magneti Marelli 2173 + 0,24 Pirelli & C . 8940 + 0,45 Merloni 3168 —0,38 Riva Finanziaria 8900 + 1,14 Necchi ord 3640 + 1,93 Saes 3495 + 0,72 Olivetti ord 7415 — Schiapparelli 1300 + 1,56 Olivetti priv 4895 —1,21 Sisa 3465 + 1,91 Pininfarina 13200 —1,71 SME 4270 + 0,47 Rodriguez SpA 9605 + 0,04 SMI Metalli 1618 + 1,44 Safilo 11550 + 2,85 SMI Metalli risp 1201 + 0,59 Safilo risp 10620 + 1,14 SOGEFI 3700 + 0,54 Saipem 2690 + 5,57 Štet 4837 + 0,44 Saipem risp 2440 + 1,24 Štet risp. port 4111 + 0,15 Teknecomp 1445 —0,69 CCT julij 1996 IND 93,95 CCT maj 1991 IND 100,65 CCT maj 1992 IND — CCT maj 1995 IND 93,50 CCT maj 1996 IND 93,50 CCT maj 1997 IND 93,05 CCT marec 1991 IND 100,45 CCT marec 1995 IND 93,70 CCT marec 1996 IND 94,50 CCT marec 1997 IND 93,35 CCT nov. 1990 IND 100,25 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 CCT nov. 1991 IND 100,45 CCT nov. 1992 IND 98,65 CCT nov. 1995 IND 95,00 CCT nov. 1996 IND 93,65 CCT oktober 1993 IND .... 97,90 CCT oktober 1990 IND ... . 99,95 CCT oktober 1991 IND ... . 100,35 CCT oktober 1995 IND 94,60 CCT oktober 1996 IND ... . 93,20 CCT sep. 1990 IND 99,70 CCT sep. 1991 IND 100,20 CCT sep. 1995 IND 93,65 CCT sep. 1996 IND 93,30 CTS marec 1994 IND 73,60 CTS april 1994 IND 73,20 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 ED SCOL 1976/91 9% 101,30 ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,90 REDIMIBILE 1980 12% . . . 106,20 RENDITA — 35 5% 73,50 V spr. % —0,05 —0,15 —0,05 —0,26 + 0,05 —0,05 —0,15 + 1,75 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,16 + 0,05 + 0,15 + 0,05 —0,16 —0,15 —0,05 —0,21 —0,05 + 0,10 + 0,05 —0,05 —0,14 + 0,27 + 0,19 Novo leto se bo pričelo s številnimi podražitvami S prvim januarjem dražji avtobusi televizijske naročnine in poštnine Tudi včeraj bančni black-out Napovedano podaljšanje zapadlih plačilnih rokov Če je res, kot pravi rek, da kakršen je bil začetek, takšen bo konec, potem nam prihodnje leto ne obeta nič posebno dobrega, vsaj kar zadeva naše žepe ne. S 1. januarjem 1990 bodo namreč stopile v veljavo razne podražitve, nekatere na krajevni, druge pa na vsedržavni ravni, ki nas bodo potem nič kaj prijetno »olajševale« skozi vse novo leto in še dlje. V naslednjem bomo podrobneje spregovorili o treh izmed njih, in sicer o novih cenah za avtobusne vozovnice, o novih televizijskih naročninah in o novih poštninah. AVTOBUSNA VOZOVNICA ODSLEJ PO 800 LIR Kot smo pred kratkim že poročali, bo Tržaško konzorci-alno podjetje za prevoze (ACT) s 1. januarjem podražilo avtobusne vozovnice. Listek bo torej od začetka prihodnjega leta stal 800 lir namesto sedanjih 700, mogoče pa bo kupiti deset vozovnic za 7.000 lir (danes 6.000). Dvojna vozovnica bo po novem stala 1.100 lir. , Seveda se bodo ustrezno podražili tudi mesečni abonmaji. Abonma za eno samo progo bo stal po 1. januarju 18.000 lir, za celotno omrežje pa 20.000. Posebni abonma za celotno avtobusno omrežje, ki pa je veljaven samo za časovne pasove od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17. ure, bo po novem stal 17.000 lir. Zapadle vozovnice bo mogoče (seveda z doplačilom) zamenjati z novimi do 31. marca, in to samo v treh krajih: pri okencu v Ul. Lavoratori od 8. do 13. ure, pri miljski avtobusni remizi od 7. do 13. ure in na tržaški avtobusni postaji od 8. do 13. ure. NOVE TELEVIZIJSKE NAROČNINE RAI S 1. januarjem pa bodo dražje tudi televizijske naročnine. Kot je sklenil medministrski odbor za cene na svoji seji z dne 21. decembra, bodo odslej lastniki črnobelih televizijskih sprejemnikov morali letno odšteti 119.995 lir, lastniki Škofijska pastorala za rešitev tržaške IRET Tudi tržaška Cerkev se zavzema, da bi tovarno elektronskih aparatur IRET rešili pred dokončnim zaprtjem. Komisija za socialne probleme tržaške škofijske pastorale, na katero so se obrnili nekateri uslužbenci obrata, je v tem smislu naslovila poziv na pristojne oblasti. Dokument škofijske pastorale ugotavlja, da je delovanje IRET blokiral znani dekret Formi-ca in da podjetje zdaj skuša preusmeriti proizvodnjo na civilni sektor, kar pa mu ni uspelo, tako da je zdaj kar 160 od 200 uslužbencev v dopolnilni blagajni. Po mnenju škofijske pastorale (podobno mnenje pa so že pred časom izrazili tudi sindikati) bi bil potreben neposreden poseg Dežele, ki bi lahko zagotovila vstop deželne finančne družbe Friulia v IRET, ali pa bi našla drugo rešitev v povezavi s pordenonsko Selečo. V ta namen je komisija za socialna vprašanja škofijske pastorale naslovila svoj poziv tako deželnem oblastem kot odgovornim za deželni industrijski sektor. HBGBI jppliP' 1 EB Voziti se z avtobusom bo s 1. januarjem dražje. barvnih televizijskih sprejemnikov pa 125.000. V prvem primeru podražitev znaša 25.370 lir, v drugem pa 6.005. Kot je sporočila radiotelevizijska hiša RAI, bo mogoče nove naročnine poravnati s položnitami na tekoči račun 3103, ki so v knjižnicah za televizijsko naročnino. Kdor je naročnino že plačal, in to po starem, bo moral doplačati razliko. V ta namen je mogoče uporabiti že omenjene položnice. PRIHODNJE LETO BODO DRAŽJE TUDI POŠTNINE Včeraj so objavili ministrske odloke, ki določajo nove pristojbine za razne poštne storitve. Prejšnjič so poštnine povišali februarja 1988. V naslednjem bomo navedli, koliko bomo morali od 1. januarja 1990 dalje odšteti za nekatere izmed najpomembnejših poštnih storitev. Poudariti velja, da se poštnine nanašajo na prvo kategorijo teže. Notranje pošiljke: pismo 700 lir (prej 650), »krajevna« faktura 450 (450), »medkrajevna« faktura 650 (600), poštna kartica 650 (550), obvestilo o prejemu pošiljke 700 (650), tiskovina do 20 gramov 450 (450), zavoj do 100 gramov 1.100 (900), zavoj do 500 gramov 2.300 (2.200), priporočena ali ekspresna pošiljka 2.800 (2.400), zavarovana pošiljka 1.200 (1.200), poštna nakaznica 100 (100), tekoči račun 700 (700), brzojavka do 10 besed 3.600 (3.000). Z novim letom bo poštnina višja tudi za časopise. Za vsak izvod z največ 100 grami bo znašala 12 lir (prej 10). Mednarodne pošiljke: pismo 800 lir (prej 750), aerogram 800 (750), tiskovina, razglednica ipd. 600 (450), priporočeno 2.800 (2.400), ekspresno 2.900 (2.500). Dodatna poštnina za letalska pisma bo ostala nespremenjena, in sicer za Sredozemlje 150 lir, za Afriko 250, za Ameriko 300, Za Azijo 250 in za Oceanijo 500. Tudi včeraj so se nadaljevale stavke v bančnih zavodih in z njimi hude nevšečnosti klientov, ki bi bili morali opraviti nujne bančne operacije. Od danes bodo zavodi zaradi praznikov zaprti vse do torka, ko se bodo uslužbenci - tako so nam vsaj včeraj zagotovili - znova vrnili redno na delo. Tržaška kreditna banka je bila včeraj ves dan zaprta za javnost, potem ko je v sredo redno poslovala, in isto velja tudi za večino ostalih zavodov v mestu. Toliko reklamizirana »socialna okenca«, s pomočjo katerih naj bi kljub stavki omogočili izplačilo normalnih in trinajstih plač in pokojnin, bi bili lahko včeraj prešteli na prste, pa še za tista, ki so delovala, gre po naših informacijah zasluga posameznim blagajničarjem z dobro voljo in nikakor ne sindikalnim organizacijam bančnih uslužbencev. Tako so socialna okenca delovala na osrednjem sedežu in v eni podružnici zavoda Ban-co di Roma, v večini podružnic zavoda Banca Commerciale, v podružnici zavoda Banca Antoniana na Borznem trgu in v nekaj agencijah Tržaške hranilnice - CRT. Nič čudnega torej, da je bilo tudi včeraj nemalo slabe volje med porabniki bančnih storitev, še zlasti med tistimi, ki se ne morejo posluževati naprav bancomat (le-te sicer k sreči za sedaj normalno delujejo, kljub možnosti, da bi jim zmanjkalo gotovine) in pri tistih, ki jim 31. decembra letos zapadejo roki za odplačilo polletnih obrokov posojil in zavarovalnin. Medtem pa so se v Rimu očitno prepričali, da je v zvezi z nastalim položajem nujno ukrepati. Finančni minister Formica se je namreč včeraj odločil, da bo šel »na roko« tistim davkoplačevalcem, ki bi bili morali do 31. decembra letos poravnati denarne obveznosti, katere lahko potem odbijejo v davčni prijavi. V posebni noti je Formica oznanil, da namerava predlagati »ukrep, s katerim bi omogočili odpravo problemov, ki so jih povzročile sedanje težave v delovanju bančnega sistema«. Kot rečeno, je namreč stavka bančnih uslužbencev številnim davkoplačevalcem onemogočila vplačilo obrokov dolgoročnih posojil in zavarovanj, ki jih lahko v davčni prijavi odtrgajo od davkov, vendar samo na podlagi datuma dejanskega vplačila. Ce torej davkoplačevalec ne uspe izvršiti vplačila do 31. decembra, mu zamuda (pa četudi samo za kak dan) po veljavnih predpisih prepreči' odbitek v majski davčni prijavi in ga bo lahko izršil šele v naslednji prijavi, maja 1991. Napovedani ministrov ukrep bi torej omogočil, da bi odpravili to »knjigovodsko« oviro in zaščitili interese davkoplačevalcev. Sicer pa gre Formicov predlog v smer, ki so jo v preteklih dneh že nakazale zahteve z različnih strani. Med drugimi je pri finančnem ministru posegel tudi vsedržavni tajnik UIL Ben-Venuto, ki je v telegramu zahteval, naj Forihica pravočasno poskrbi za podaljšanje rokov za plačilo obrokov. Vsa zadeva seveda tudi ni mogla mimo, ne da bi sprožila običajne polemike, še zlasti med sindikati in bankirji. Združenje Assicredito je včeraj označilo kot neutemeljene nekatere trditve sindikalnih predstavnikov, ki so odgovornost za težave ob stavki pripisali kreditnim zavodom. Pri Assicredito namreč zagotavljajo, da so zavodi v tej zadevi povsem nedolžni in da so se strogo držali svojih pristojnosti v skrbi, da bi preprečili ali vsaj ublažili težave klientov. Povsem drugačen je ton, ki so ga v svojih izjavah ubrali sindikalni predstavniki, ki trdijo, da so skušali kljub stavki omejiti nevšečnosti pri izplačevanju plač in pokojnin, medtem ko naj bi se zavodi v tem položaju obnašali arogantno. Kot zanimivost naj ob tem omenimo, da se je o zadevi izreklo tudi sodišče, in sicer v Sassariju na Sardiniji. Domneva o »prekinitvi javne službe« je namreč tamkajšnjemu državnemu tožilstvu narekovala, da je odredilo preiskavo o stavki uslužbencev kreditnih zavodov v pokrajini. Karabinjerji so tako že izvedli vrsto kontrol, v prvih dneh novega leta pa bodo rezultate svoje preiskave predali sodstvu. ■ Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal dne 4. januarja ob 19. uri. Na dnevnem redu, poleg nekaterih lotizacij, bo imel mnenje o organiku za domove za ostarele ter upravne sklepe o uporabi barkovljan-skega rekreatorija in o organiziranju praznika za ostarele. Preureditvena dela v eni najlepših tržaških kavarn Ena najbolj prestižnih tržaških kavarn, znamenita "Caffč degli specchi" na Trgu Unita, je od božiča zaprta. Na vratih piše, da je zaprta zaradi prenovitvenih del. Kot je znano, je kavarno kupila neka milanska firma, ki jo dejansko misli korenito preurediti. Dela se bodo začela že prve dni januarja, trajala pa naj bi nekaj mesecev. (Foto Magajna) _______pismo uredništvu_______ O vlogi žensk v SKGZ Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. Breda Pahor nam je v svojem članku o cvetkah in cveticah (PD 20. t. m.) postregla, ob rob občnemu zboru SKGZ, z vrsto poučnih starih resnic, naukov in pravil. Moram se ji zahvaliti, kajti stare modrosti vedno prav pridejo, še posebno ko so v oporo pronicljivim ocenam, kot je recimo njena, da je "v našem zazidanem prostoru SKGZ kraj, kjer se kroji človeška usoda" (?!)... ali tista, da kot "novinci v svetovni areni zaznavnih preobrazb radi preskakujemo razvojne stopničke" (?)... Vse to pa v oporo glavni tezi, ki jo je iznesla "s kančkom zlobe" (kot sama pravi), da je uvrstitev vprašanja ženske prisotnosti v SKGZ na zadnje mesto mojih zaključkov občnega zbora zveze "jasen znak o vrednotenju tega v bistvu nikoli pravilno zastavljenega problema" in da je moja želja, naj bi bilo žensk v SKGZ "še več, za popestritev in poživitev »pravzaprav« želja naših vodilnih mož, da bi končno slovensko vzajemno aktivnost primerno okrasili..." S tem v zvezi dvoje: 1. Moji zaključki so sledili vrstnemu redu številnih posegov v razpravi (kar se mi zdi edini do razpravljalcev spoštljiv način) in vi nikakor niso bili razvrščeni po neki vrednostni lestvici obravnavanih tem (vsekakor se je Breda Pahor uštela, ker žensko vprašanje ni bilo zadnje). 2. "Popestritev in poživitev" dejavnosti SKGZ je, mislim, splošna želja vseh, ki si prizadevajo za večjo učinkovitost zveze. Zakaj Pahorjevo tako moti, da bi bila popestritev in poživitev zveze orpogočena tudi s številnejšo žensko prisotnostjo, mi je res težko razumeti, kajti podtikanja, da bi pri SKGZ "vodilni možje" želeli dodeliti Slovenkam le okrasno vlogo, kljub svojemu nekakšnemu kroničnemu nagnjenju k estetiki, ne morem sprejeti. To okrasno vlogo je dodelila "z vso simpatijo" (kot smo lahko prebrali) eni najbolj delavnih in sposobnih mladink naše zveze, prav in samo ona, Breda Pahor. Med cvetke in cvetice se tu pa tam zasuje tudi kakšna kopriva. (Nič hudega, če jo pravilno uporabimo, ima lahko tudi zdravilne učinke - morda tudi za žensko vprašanje pri SKGZ). Klavdij Palčič Drevi na Melari Koncert mladinskih glasbenih skupin Drevi ob 20.30 bo v večnamenski dvorani na Melari koncert mladinskih glasbenih skupin pod pokroviteljstvom observatorija za narkomanijo, ki so ga pred kratkim ustanovili pri tržaški Prefekturi. Gre za drugo v koledarju pobud (prva je bila nedavni koncert znanega pevca Gina Paolija), ki jih načrtujejo Občina in Pokrajina Trst, tržaška Krajevna zdravstvena enota in Šolsko skrbništvo. Namen drevišnje prireditve je nuditi priložnost za srečanje in družabnost med mladimi v okraju, ki je že postal nekakšen simbol emarginacije, kot je prav veliki stanovanjski kompleks Rocol-Melara. Koncerta, za katerega sta organizacijsko poskrbela Skupina 78 in koordinacijski odbor II pošto delle fragole, se bodo udeležili harmonikar Francesco Furlaniz, rock ansambel Diquazione, violinista Mauri in Ghirardi ter blues skupina Cloud One, častni gost pa bo znani tržaški glasbenik Alfreda Lacosegliaz. *«qq*q* * pohištvo 1 prosek - trst tei. 225277 V Trstu izdajajo tudi prepustnice za Romunijo Reševalci tržaškega RK tri dni v Temišvarju Včeraj ponoči se je vrnil v Trst rešilen tržaškega Rdečega križa, ki je odpotoval na božič v Temišvar, da bi pripeljal v Italijo težko ranjenega fotografa dnevnika la Repubblica Pas-gualeja Modico. Tržaški reševalci — šofer Gnido Lapagna, bolničar Tullio Simeoni in zdravnica romunske narodnosti Angela Bontidean — so se sicer vrnili brez ranjenca, saj je bilo zdravstveno stanje fotografa, ki je bil ranjen med spopadi na božično vigili-jo, tako hudo, da je bilo treba poklicali na pomoč letalski rešilec. Tržaški rešilec — bil je med drugim prvi tuji rešilec, ki je pripotoval v Romunijo — pa je vseeno opravil svoje, saj je ranjenca prepeljal iz temišvarske bolnišnice na tamkajšnje letališče. Tudi reševalci Rdečega križa, ki so se vrnili okrog 3. ure ponoči, so neposredno izkusili državljansko vojno in surovost agentov Securitate, pa čeprav niso bili v življenjski nevarnosti. V Temišvarju so prenočevali v bolnišnici in so morali iz varnostnih razlogov spati na tleh. Agenti Securitate so namreč iz bližnjih poslopij streljali na vhod v bolnišnico in celo na rešilce, ki so prevažali bolnike. Zaradi tega je vhodna vrata bolnišnice stalno stražila enota ljudske vojske, ki je kontrolirala, da ne bi ljudje stopili oboroženi v bolnišnico. Tržaški reševalci, ki so bili tri dni na razpolago temišvarskim zdravstvenim oblastem — v vsem mestu so bili namreč samo trije rešilci — pa so morali ves čas krožiti po mestu v spremstvu vojakov. Sodelovanje vojske je omogočil tržaški Italij ansko-romunski odbor za solidarnost, ki ima možnost izdajati prepustnice za potnike, namenjene v Romunijo. Odbor lahko izda namreč kopijo potrdila, s katerim predstavnik Fronte za narodno obrambo v Italiji Popescu potrjuje, da je njegov posestnik prišel nudit pomoč romunskemu narodu in prosi oblasti, naj mu pomagajo pri njegovih prizadevanjih. Po te prepustnice je v zadnjih dneh prišlo veliko število Italijanov, ki so se odločili, da na lastno roko potujejo v Romunijo. Mnogi so prispeli v Trst, naložili na svoje avtomobile hrano in zdravila (potem ko so seveda podpisali potrdilo, da so prejeli blago) ter se odpravili v Romunijo. Tržaški solidarnostni odbor pa postaja glavna orientacijska točka za vse odprave, namenjene v Romunijo in ki potujejo skozi Trst. Tako bodo v prihodnjih dneh napotili večjo kolono iz Lacija in Kam-panije, ki bo peljala v Romunijo ne-kvarljivo hrano v vrednosti 450 milijonov lir. Prav tako bodo priskočili na pomoč koloni, ki jo je organizirala tu-rinska federacija KPI in ki bo prevažala 120 stotov zdravil. Doslej so z dvema odpravama (druga se je vrnila včeraj) poslali zdravila in hrano v romunska mesta Turnu Severin, Craiovo, Arad, Ploiesti in seveda Temišvar. O -novem razvoju dogodkov v Romuniji pa so včeraj izdale enotno tiskovno sporočilo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki z navdušenjem jemljejo na znanje, da si je romunski narod ponovno izbojeval svobodo in je na tem, da ustanovi nove demokratične inštitucije, pa čeprav je moral za to plačati tako visok in nepotreben krvni davek. Sindikalne organizacije izražajo tudi upanje, da bo Romuniji s stabilizacijo političnega položaja uspelo ustvariti pravno državo, v kateri bodo zaščitene pravice vseh državljanov. Poleg tega pa pozivajo Evropsko sindikalno konfederacijo, naj poseže pri Evropski komisiji, da bi ta izkazala Romuniji konkretno solidarnost. Na koncu naj še omenimo, da so nas z organizacije za italijansko-romunsko sodelovanje Decebal včeraj telefonsko opozorili, da niso podpirali Ceausesco-vega režima. Res je sicer, da so v svojem glasilu pisali o stanju romunskega gospodarstva, vendar so objavili le dejstva, o katerih so pisali tudi drugi časopisi, in torej nikakor niso hvalili Ceausescove gospodarske politike, (bg) Tiskovna konferenca Padovana in Bratine KPI kritično o deželnem gospodarstvu Komunistična deželna svetovalca Paolo Padovan in Ivan Bratina sta včeraj na tiskovni konferenci napravila obračun gospodarskega položaja v Furlaniji-Julijski krajini v letu 1989 v luči posegov deželne uprave in položaja deželne gospodarske strukture na vsedržavni in mednarodni ravni. Predstavnika KPI sta v svojih kritičnih ocenah ugotovila, da sta samo lesni in kovinarski sektor "manj trpela" od drugih, po njunem mnenju pa je zadovoljstvo, ki so ga izrazili industrij-ci zaradi splošnega trenda deželnega gospodarstva, povsem neosnovano. Res smo pri nas imeli nekatere pozitivne učinke vsedržavnega trenda, na primer glede izvoza iri zaposlovanja, dejstvo pa je tudi, da so velike deželne industrije v krizi, ali pa jih prodajajo izvendeželnim skupinam. Sama Dežela pa financira samo omejeno skupino podjetij, namesto da bi spodbujala joint ventures. In končno sta Padovan in Bratina ugodno ocenila perspektive plasiranja deželnih "srednjenizkih" proizvodov na vzhodnoevropska tržišča, ker da ustrezajo potrebi teh držav po rein-dustrializaciji. V dvorani CCA Drevi zadnji božični koncert Danes popoldne ob 18. uri se v mali dvorani občinskega gledališča Verdi zaključuje niz božičnih koncertov, ki jih je v tem prazničnem obdobju priredila Pokrajina Trst v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Zadnji koncert je namenjen klavirski glasbi. Na današnjem koncertu, za katerega je poskrbelo združenje »Con-tinuum musicale« iz Trsta, bo namreč nastopil klavirski duo, ki ga sestavljata Roberto Repini in Rita Verardi. Izvajala bosta razne skladbe znanih avtorjev kot so Mozart, Schubert in Brahms. Na včerajšnjem srečanju s tiskom Mfljski župan in podžupan o prvih upravnih izkušnjah »Po enem mesecu dela ne morem reči, da sem našel kaj drugega od tistega, kar sem pričakoval,« je za uvod sinočnjega prazničnega srečanja z novinarji dejal še sveži miljski župan, socialist Jacopo Rossini. Skupaj s podžupanom, demokristjanom Giuseppom Rizzijem, ki je hkrati tudi odbornik za urbanistiko, bi se bila namreč morala včeraj srečati tudi s prebivalci miljske občine, a je stavka pri tržaškem italijanskem dnevniku onemogočila, da bi javnost pravočasno obvestili o srečanju, zato se je le-to omejilo samo na tri prisotne novinarje. Pa vendar je bila to priložnost, da sta voditelja nove miljske uprave nakazala prve izkušnje svojega enomesečnega dela. »Največji in prioritetni je vsekakor problem upravnega aparata,« je nadaljeval Rossini, »saj organik osebja nikakor ni bil spoštovan, osebje po uradih ne ustreza temu organiku, hierarhije pa so bile zasnovane izključno po strankarskem ključu. Za primer naj navedem, da je občinska uprava v zadnjih dveh letih izgubila pet od osmih univerzitetno usposobljenih nameščencev, zato smo morali na vrat na nos razpisati natečaje za zapolnitev vrzeli.« Od tod torej tudi potreba po notranji premestitvi oseb- Za ovrednotenje dodatnega dela starejših občanov V Trstu živi veliko starejših oseb, ki pa bi lahko občasno še delale, predvsem v okviru raznih socialnih služb. Vendar pa je število starejših, ki so vključeni v takšne dejavnosti, še prenizko, še zlasti slabo pa je urejeno v zvezi s plačevanjem njihovega dela. Tako v vprašanju, ki ga je naslovil na tržaškega župana, ugotavlja socialistični občinski svetovalec Alessandro Perelli. Nadalje pravi, da se zaenkrat v našem mestu starejših oseb poslužujejo samo pred šolami, da ob začetku oziroma ob koncu pouka »nadzirajo« promet in,»bdijo« nad šolarji. Čeprav je obseg zaposlenih upokojencev zelo omejen, pa je že prišlo do težav pri izplačevanju honorarjev, je zapisal Perelli. Zaradi nekaj tisoč lir dodatnih prejemkov se je nekaterim v davčni prijavi zvišal količnik, tako da za opravljeno delo v bistvu niso dobili niti lire. Zato svetovalec PSI predlaga, da bi v dogovoru s sindikalno organizacijo Upokojencev, skušali čimveč ostarelih vključiti v službe, ki so družbi neob-hodno potrebne, vendar pa da bi jim v zameno ponudili razne ugodnosti. Kot Se namreč že dogaja v raznih italijanskih mestih bi lahko starejšim osebam Uamenili razne »usluge« kot so npr. gledališki abonmaji po znižani ceni, članske izkaznice za razne športne centre in podobno. S senatorjem Castiglionejem je obiskal razstavo v zaporu Ravnatelj zaporov Amato o delu sodnika Fotografska razstava »Zapor in mesto«, ki si jo je mogoče ogledati samo še danes v koronejskem zaporu (od 17. do 19. ure), je "privabila" v Trst tudi podtajnika ministrstva za pravosodje in senatorja Franca Castiglioneja ter glavnega ravnatelja italijanskih zaporov Nicoloja Amata, ki sta osebno podprla pobudo ravnateljstva koronej-skega zapora in Krožka Miani. Prireditelji pa so prihod uglednih gostov izkoristili tudi zato, da so organizirali še dve spremni prireditvi, ki sta nekako zaokrožili to božično pobudo. Na ta način so nudili prof. Amatu priložnost, da je v kavarni San Marco predstavil svojo knjigo »Un pubblico ministero in Corte dAssise«, ki je izšla pred kratkim in ki jo je zaenkrat mogoče najti v Trstu le v knjigarni Sve-vo. Preden je postal glavni ravnatelj italijanskih zaporov (in uvedel reformo zaporov) je bil Amato namreč več let javni tožilec na rimskem sodišču in je bil torej protagonist številnih procesov, katerim je vsa italijanska javnost sledila z veliko pozornostjo. Amato je bil namreč tožilec na procesu proti članom Rdečih brigad, ki so ugrabili in umorili Alda Mora ter njegovo spremstvo, na procesu proti skupini Nuclei armati proletari, na procesu proti papeževemu atentatorju Aliju Agcaju, na procesu proti roparjem v rimskem poštnem uradu na Trgu Cap-rettari, ki je terjala tri žrtve, na proce- su proti morilcu nemške manekenke Christe Wanninger itd. V knjigi je torej objavil svoje govore na teh procesih, ki so dejansko neke vrste zgodovinski dokumenti. Na včerajšnji predstavitvi je Amato razložil, da je želel napisati pričevanje o tegobah sodnika, ki skuša ugotoviti resnico in biti pravičen, a ve, da je zelo težko biti pravični in da je v »vsakem človeku seme zla«. Prav zato, je dejal, mora tudi vsak sodnik biti dovolj odkrit, da prizna svoje morebitne napake in da se vsakemu obtožen- »Tržaška« petrolejska ladja Nerone srečno rešena s plitvine pri Malti Petrolejska ladja Nerone, ki je last tržaške družbe Mediterranea di navigazjone> se je srečno rešila s Plitvine ob obali Malte, na kateri je nasedla med hudo nevihto. Ladja je zabredla v težave predvčerajšnjim v njižini Marsaxlokkskega zaliva, s si-Pin pa so jo v noči na petek potegni-\ vlačilci malteške družbe Sea Ser-Vlce. Ugotovili so, da se ji je med nezgodo le lažje poškodoval trup, a Pr> tem ni izgubila nič od svojega Potencialno hudo onesnažujočega °vora. Ladja je včeraj zaplula v varne vode zaliva na jugu Malte, Jer je potem čakala na dovoljenje, a bi raztovorila kerosin, ki ga je Pripeljala. Vsi člani posadke s pomnikom Imperom Romanom Tor- toro na čelu so nezgodo prestali brez poškodb. Omenimo naj, da je ladja Nerone dolga 97 metrov, široka več kot 15, obsega 2.973 bruto registrskih ton, prevaža pa lahko do 5.610 ton vnetljivih tekočin. Poganja jo šestvaljni motor in dosega hitrost 12 vozlov. Zgradila jo je ladjedelnica Kurishi-ma Dock Jard iz Imbarija na Japonskem, in to leta 1973. Preden so jo poimenovali po zloglasnem rimskem cesarju, je nosila že dve različni imeni, in sicer naprej Simon Mari in potem samo Simon. Ladja je vpisana v pomorski register v Pescari, kot že uvodoma rečeno pa je last tržaške pomorske družbe Mediterranea di navigazione. Resnici na ljubo bi morali oznako »tržaška« vseskozi pisati med nare- kovaji. Kaže namreč, da družba Mediterranea di navigazione ima zgolj formalni sedež v Trstu, in sicer v Ul. Trento 16. Tu namreč ne razpolaga s svojimi uradi. Njen predsednik je Paolo Cagnoni iz Ravenne, in tam ima družba tudi svoj »operativni« oziroma pravi sedež, in sicer na Trgu Stadio 3. Vsa ta zadeva je včeraj le postopoma prišla na dan in je tudi sprožila razna ugibanja, včasih ne ravno laskava. Kolikor je dano vedeti, se je ravenska družba prelevila v tržaško zaradi raznih ekonomskih in drugih ugodnosti, ki jih pri nas lahko uživa. Ladja je zadnjič pristala v Trstu 5. maja 1988, običajno pa prevaža vnetljive tekočine na progi Benetke-Ra- cu približa brez apriorističnih predsodkov, da je odgovoren za dejanja, katerih ga obtožujejo. Predvsem pa, je dejal še Amato, mora sodnik skušati razumeti notranje vzgibe vsakega človeka in okoliščine, v katerih je morebiti kršil zakon. Senator Castiglione je na koncu ocenil, da je knjiga dobrodošla, zlasti v trenutku, ko uvajamo nov kazenski postopnik, ki pomeni pravo revolucijo za italijansko sodstvo. Pohvalil pa je Amata tudi za njegove napore za "pre-vzgajanje" zapornikov in za njihovo vključevanje v družbo. Po predstavitvi knjige in obisku fotografske razstave v Koroneju pa sta se gosta udeležila okrogle mize v veliki dvorani prizivnega sodišča na temo »Zapor in mesto«. Na sliki (foto Križmančič): od leve proti desni senator Castiglione, predsednik Krožka Miani Fogar in ravnatelj italijanskih zaporov Amato. Na Lonjerski cesti Ponesrečil se je mlad motociklist Včeraj popoldne se je na Lonjerski cesti v višini hišne številke 14 pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je ponesrečil mlad motociklist. Iz še nepojasnjenih razlogov sta namreč trčila motor in avtomobil tipa fiat panda, pri čemer je motociklist padel z motorja in si zlomil kolk. Petnajstletnega Davida Andrinija so takoj prepeljali v deželno otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer se bo moral predvidoma zdraviti 60 dni. ja, ki je zadevalo šest uslužbencev in kateremu so se sindikalne organizacije tudi iz razumljivih razlogov uprle (predvsem CGIL), pač pa je po županovih besedah manj razumljiv silovit odpor pri miljskih komunistih, ki da skrbijo le za zaščito somišljenikov. Sploh je odnos s komunisti eno najbolj kislih jabolk, v katerega mora ugrizniti nova uprava, je opozoril Rossini. Bivši župan Mutton je npr. šel tako daleč, da je kot starejši svetovalec nedavno celo zavrnil podpis nekega občinskega sklepa, sicer pa so po besedah župana in podžupana vsi znaki, ki prihajajo od miljskih komunistov negativni, in to kljub obvezi nove uprave, da ne bo sodila o preteklosti in da tega ni storila niti v svojem programskem dokumentu. Nova miljska občinska uprava bo vsekakor največ energij posvetila na videz majhnim, vsakdanjim problemom občine, ki so bili zanemarjam vrsto let: problemu vode in metanizaci-je, javnih prevozov, cestnih povezav in urbanističnim vprašanjem. Občina bo še zlasti vztrajala pri prometnih povezavah (kjer manjkajo sredstva v višini 30 milijard lir), saj najnovejši dogodki v Evropi prestavljajo Milje iz obrobne v središčno evropsko lego, je poudaril Rossini. S podžupanom Riz-zom sta se nato v odgovorih na vprašanja novinarjev dotaknila še vrste ostalih problemov, o katerih je uprava že imela stike z ustanovo Ezit, z družbo Monteshell in s tekstilnim indus-trijcem Pezzolijem. Vsekakor sta oba prepričana, da bo potrebno v naj večji meri izkoristiti razvojne možnosti, ki jih ponuja teritorij miljske občine. Na sliki (foto Križmančič) miljski župan Jacopo Rossini (desno) in podžupan Giuseppe Rizzi. 30. 12. 1988 30. 12. 1989 Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi Žarko Družina Z ljubeznijo se ga spominjata žena Vlasta ter sin Srečko z družino Zabrežec, 30. decembra 1989 ZAHVALA Svojci pokojnega Claudia Magginija se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Maša bo danes, 30. t. m., ob 17. uri v trebenski cerkvi. Trst, 30. decembra 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Antonio Ivančič Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo oče Zdenko, hči Bruna, sestre Maria, Anna in Emma, brata Vladimiro in Marcello, svaki, nečaki in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 30. decembra 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Pogovor z Magdo Starec Tavčar Trgovina-laboratorij za ročno tkanje se ponaša z originalnimi izdelki Osem dni prej in osem dni potem je še čas za čestitke, voščila in darila, pravi star pregovor. Se smo torej v času, ko lahko voščimo prijateljem, znancem, bližnjim in jim, skupno z voščili, tudi kaj podarimo. Prazniki še niso za nami. Novo leto je sicer tik pred zdajci; toda potem je še »befana«, ki sicer ni med našimi prazniki. Ker pa ljudje radi praznujejo in radi prejemajo voščila in darila, bo prav gotovo marsikoga tudi med nami še razveselila in obdarila. Toda kaj podariti? Kaj izbrati med tolikšno poplavo izdelkov široke potrošnje, ki niso sicer nič kaj poceni, ki pa nimajo nobene veljave in trajnejše vrednosti? Zanimalo nas je, kako so se novi iniciativi trgovine za ročno tkanje, ki je odprla svoje prostore v središču mesta v začetku novembra, odzvali naši meščani. »Naša ponudba je seveda za Trst nekaj novega. Mislim, da smo v tej naši dejavnosti, ki ponuja izdelke, napravljene, kako bi rekla "od začetka do konca" pri nas, med prvimi, če ne edini. Mi stkemo na statvah volnene tkanine, potem pa jih skrojimo in izdelamo po želji klientov. Menim, da je to, v sedanjem svetu potrošništva in potrošniške miselnosti, največ, kar lahko kupec zahteva in pričakuje,« nam je povedala Magda Starec - Tavčar, s katero je stekel razgovor. Dva meseca dejavnosti v trgovini, ki je sicer v središču mesta (Ulica Martiri della Liberta 15/a), ki pa ni tako prehodna za pešce, je razmeroma prekratek čas, da bi lahko že delali obračune. »No, o konkretnih rezultatih res še ne moremo govoriti, čeprav moram povedati, da so se že v tem razmeroma kratkem času oglasile v naši trgovini stranke, ki so le slučajno šle mimo naših izložbenih oken, pa jih je njihova vsebina privabila in so se rade k nam še vrnile. Naj omenim starejšo gospo, ki je stopila v našo trgovino, ker je videla predmete, ki so jo spomnili na čase, ko sta bila, bolj kot moda, pomembna okus in pa izdelava posemeznega artikla. Tako je bila nad našimi izdelki navdušena, da je naročila serijo šalov, jopičev, ponchov in še drugega za vso svojo družino -od starejših pa do najmlajših članov.« Magde Tavčar, naše sogovornice, ni potrebno posebej predstavljati. S svojimi izdelki iz ročnega tkanja se je predstavila že na številnih razstavah in doživela, predvsem s svojimi izvirnimi tapiserijami, lepe uspehe. Razen tega je vrsto let aktivno sodelovala pri KD Tabor, ko je šlo za organiziranje raznih razstav. Sedaj je že postala Padričarka in se tudi tam povezala z vaško stvarnostjo. »Vse, kar delamo, je še nekako v eksperimentalni fazi. Danes so se mnogi že prenasitili izdelkov, ki jim jih ponuja trg. Morda so še mladi tisti, ki nočejo izstopati, ki si hočejo biti med seboj čim bolj podobni, pa naj gre tu za oblačila iz jeansa, ali za od priznanih modnih ustvarjalcev podpisane izdelke. Ostali zopet iščejo nekaj izvirnega, nekaj, kar bi lahko imelo trajnejšo vrednost, nekaj, kar bi uveljavljalo tudi njihov osebni okus, značaj in seveda tudi videz. Sedanji trg nas je naučil, da moramo vse hitro kupiti, uporabiti in potem odvreči. Morda je nastopil čas, ko si ljudje zopet zaželijo nekaj trajnejšega, nekaj, pri čemer igrata vlogo tudi njihov okus in lastna izbira.« In trgovina z ročnim tkanjem, kjer je potekal razgovor z Magdo, nudi res veliko takih izdelkov, ki so »uglašeni« na vse komponente. Tako smo si ogledali lepe ponche (pelerine) pa jopiče, komplete, šale, telovnike, vse napravljene iz ročno tkanih volnenih, lanenih in svilenih vlaken, pa zelo lepe in dekorativne tapiserije, ki jih tu izdelujejo po predlogih naših priznanih umetnikov.« »Tudi materiale je treba vedno preizkusiti. Ko jih na primer naročimo, imajo eno barvo in določen lesk. Ko jih damo na statve, lahko pri tkanju dobijo povsem drugačen barvni odtenek. Zato je delo z ročnimi statvami nujno pogojeno s programiranjem, torej tudi z matematiko. Vedeti moramo za gostoto volne, s katero bomo tkali, programirati moramo torej tudi »grebene« na statvah, da bo izdelek tak, kot smo si ga zamislile in želele ustvariti. Pa ne mislite, da se pri tem tudi ne zmotimo. Toda na napakah se človek tudi uči. In ko izdelamo oblačilo, ali tapiserijo, ki odgovarja vsem našim željam, pa tudi načrtom, moram reči, da smo zadovoljne.« Vse barve Krasa so v izdelkih, ki smo jih videli, tako v izložbi, kot v trgovini sami. In tudi tu prihaja na dan tista nit, ki povezuje novo trgovino, njene voditeljice, z našim Krasom, z zemljo in okoljem, ki nas obdajata. »Začeti s takšno dejavnostjo, kot je naša, ni investicija, ki bi se takoj obrestovala. Ljudje se morajo nanjo šele privajati. Priti morajo do spoznanja, da so pri izdelku, ki ga kupijo, pomembni tudi njihov okus, njihove želje. To vse pa se bolj počasi obrestuje. Po značaju sem realistka, mogoče tudi optimistka. Nikoli pa ne jočem, če mi kaj takoj ne uspe, temveč si raje zaviham rokave in sama sebi rečem: sedaj pa si moraš nekaj pametnega izmisliti in napraviti.« NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Križmančič) notranjost trgovine-laborato-rija v Ul. Martiri della Libertd. Dopis šentjakobske dijakinje Izlet na Kras Pred kratkim sta dva druga razreda nižje srednje šole Ivan Cankar šla na izlet na Kras. Ni bilo ne oblačno ne deževno vreme, vendar bilo je zelo mrzlo. Ob 8. uri zjutraj smo se dobili pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se proti Zgoniku. Tu smo obiskali kmetijo Žigon. Ta družina se bavi z živinorejo in z vinogradništvom in od tega tudi živi. Gospod Žigon nam je pokazal hlev. Povedal nam je, da v zadnjih letih živinoreja zelo upada. Hlev je razmeroma majhen, a dobro opremljen. V boxu smo videli tudi telička. Vsaka krava ima svoje ime. Kravje mleko v glavnem oddajajo v Kraško mlekarno, kjer pridobivajo sir Tabor. Gospod Žigon nam je povedal, da krave poleti gonijo na pašo. Poleg krav imajo tudi od 4 do 6 prašičev, v vinogradih pa približno 5000 trt. Iz trt pridobijo vino malvazijo in refošk. Pred odhodom nam je gospa Žigon ponudila sveže mleko. Nato smo se odpeljali do kamnoloma Petroviča pri Repnu. Kamnolom upravljata Miljo in Romano Škabar. Nekoč je tukaj delalo mnogo delavcev, danes pa samo štiri. Marmor, ki ga pridobivajo, se imenuje "Fior di Mare" ali "Repen Clas-sico". Režejo ga z zelo velikimi žagami. Povedali so nam, da so iz tega marmorja zgradili pred mnogimi leti tudi veliko zgradbo v Budimpešti. Prodajajo ga v Videm, Porde-non in Trento. Po kamnolomu smo se odpeljali do Štivana, kjer smo si ogledali edinstveni izvir Timave in cerkvi, posvečeni sv. Janezu Krstniku. Stara cerkev je tik ob izviru, nova pa je malo oddaljena. Stara je bila zgrajena na ostankih starokrščanske cerkve iz 4. in 5. stoletja po Kr. To dokazujejo mozaiki, ki so jih odkrili pod današnjim tlakom cerkve. Novo cerkev je poslikal znani tržaški slovenski slikar Avgust Černigoj, kiparska dela pa izdelal France Gorše. Izlet je bil zelo zanimiv in na njem smo se imeli zelo lepo. Martina Flego II. B raz. nižje šole Ivan Cankar __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. V sredo, 3. januarja 1990, ob 20. uri (red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od 2. januarja dalje pri blagajni gledališča. Ponovitve si bodo sledile: 4. 1. (red H) in 5. 1. (red L) ob 20. uri ter 6. 1. (red G) in 7. 1. (red D) ob 16. uri. V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago od 3. januarja dalje pri blagajni gledališča. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. Craglietta ob 100-letnici rojstva. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni- ta - je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ vošči vsem zvestim poslušalcem naših koncertov, da bi v letu 1990 bili zdravi in čili in da bi svečano proslavili 45. obletnico zmage nad nacifa-šizmom in osvoboditve Trsta in slovenskega Primorja in da bi končno zamejski Slovenec z zaščitnim zakonom o materinem jeziku zadihal svodobno in enakopravno z večinskim narodom. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Silvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron. NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 15.30, 22.10 Alla ricerca della valle incantata, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 II corpo di Olinka, porn., □□ CAPITOL - 15.30, 22.00 Vattimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin WIlliams. LUMIERE - 16.00, 22.00 Un arida stagio-ne bianca, i. Marlon Brando. ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i, Gene Wilder, Richard Pryor. RADIO - 15.30, 21.30 Frustrazione, porn. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. decembra 1989 BRANIMIR Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 9.28 in zatone ob 18.58. Jutri, NEDELJA, 31. decembra 1989 SILVESTROVO PLIMOVANJE DANES: ob 4.28 najnižja -8 cm, ob 9.57 najvišja 42 cm, ob 16.54 naj nižja -63 cm, ob 23.46 naj višja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,9 stopinje, zračni tlak 1021,8 mb pada, veter 12 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 38 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Cristina Blasizza, Ros-sella Vono, Jessica Desiree Furlani, Francesca Vattovani, Martina Rojc, Joan Dominici, Stefano Checchi, Patrizia Pas-trovicchio, Giulio Lizzi, Roberto Fragia-como. UMRLI SO: 86-letni Antonio Kosmerlj, 60-letni Benito Romano, 90-letna Anna Augustincich vd. Cecconi, 78-letna Giu-lia G uidi vd. Deffent, 87-letna Corinna Štolfa vd. Gombi, 77-letni Aldo Miiller, 80-letna Giustina Ladini vd. Beisero, 75-letni Oddo Federici, 86-letna Luigia Slabile vd. Faganel, 89-letna Emilia Cocco-rese vd. Marino, 79-letna Herta Schwarcz vd. Dardi, 74-letni Guerrino Stacuz, 63-letna Lidia Čurini, 70-letni Gregorio Tomizza, 81-letna Beatrice Ieric por. Cesca, 79-letna Irma Zuber, 76-letna Filomena Ličen vd. Macovec. OKLICI: pristaniški delavec Roberto Lucci in uradnica Elisabetta Pauletic, natakar Giuseppe Bruno in bolničarka Eli-ana Troian, uradnik Sergio Fonda in uradnica Lucia Depolli, šolnik Giuliano Scattaini in uradnica Annalisa Colacino, inštalater Oliviero Tessaris in gospodinja Vittoria Lanza, uradnik Sandro Sguarcini in gospodinja Monica Pomasan. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od srede, 27., do sobote, 30. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. G. SUSHMEL TRST PRODAJA IN SERVIS jSVVEDAr ELEKTRONSKE BLAGAJNE TELEFAX Z ATESTOM \ANDONI TEHTNICE - REZALNI STROJI Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 šolske vesti Urad SSŠ je zaprt do 4. januarja 1990; potem pa bo deloval po sledečem urniku: ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 17. ure. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivan - Podlonjer vošči vsem članom in vsem gojiteljem trt in negovanja vrtov obilo sreče in uspeha v letu 1990. __________mali oglasi______________ NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM golf GTI, letnik konec '87, v dobrem stanju. Tel. 213750. PRODAM alfo 33 1300, prevoženih 46.000 km, letnik '87. Tel. 213233. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) .884161 v večernih urah. IŠČEMO gospo srednjih let za stalno oskrbo starejše gospe. Tel. 212436. IŠČEM skladišče - trgovino v najem v Sežani/Divači/Senožečah, od 50 do 80 kv. m. Tel. na št. (003867) 72069. HL A V AT Y JEV akvarel kot novoletno darilo, ugodna cena. Tel. po 20. uri na št. 413142. GOSPOSKA družina iz Vidma išče hišno/ega pomočnico/ka, od 30 do 50 let, dobra/er kuharica/ar in garderoberka/er. Delovni urnik od 8. do 21. ure s primernim popoldanskim premorom, sobota popoldan in nedelja prosti. Plača nad povprečjem z ločenim stanovanjem. Obvezno vozniško dovoljenje. Tel. (0432) 238301 od 17. do 20. ure. ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico. SUHA drva za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tel..421508 po 20. uri. __________prispevki__________________ V spomin na pok. sorodnika Berta Tenceja daruje Srečko Sedmak z družino Dolenc 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. V spomin na pok. Amalio Fonda -Malči daruje družina Fonda - Racman (Gročana) 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na očeta daruje Erminio Škerl 20.000 lir za pevski zbor Jadran. Ob prvi obletnici smrti dragega Karla Kalca daruje žena Marija z družino 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Klavdija Jarca darujeta Stana in Sonja 15.000 lir za popravilo bolnice Franje. Ob 1. obletnici smrti Franca Bajca darujeta sin Fredi in Nadja 25.000 lir za KD Slavec in 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antonia Monteverdija in Eme Štrekelj darujeta Milko in Anica Širca 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Gabrovcu. Mirko Frančeškin daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Irene in Francko Bogateč darujeta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Toni in Marija Stegel darujeta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 6. obletnici smrti pok. Pepija Cibi-ca darujeta Tončka in Silvano Cibic z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. menjalnica_______________________29.12.1989 FIXING BANKOVCI ____TUJE VALUTE_____ MILAN TRST Ameriški dolar...... 1270.— 1250,— Nemška marka........ 749,750 747,— Francoski frank..... 219,200 217.— Holandski florint ... 664,130 660,— Belgijski frank..... 35,624 35.— Funt šterling....... 2042,500 2025,— Irski šterling ..... 1971.— 1950.— Danska krona........ 192,700 190.— Grška drahma........ 8,075 7,600 Kanadski dolar...... 1097.— 1050.—. TUJE VALUTE FIXING . MILAN BANKOVCI TRST Japonski jen 8,821 8,600 Švicarski frank . 823,600 824.— Avstrijski šiling . 106,610 106.— Norveška krona .... . 191,800 190.— Švedska krona . 203,650 203.— Portugalski eskudo 8,490 8.— Španska peseta . 11,598 11,300 Avstralski dolar . 1003,— 970.— Jugoslov. dinar . —: 0,009 ECU . 1512,— — bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 AGAA0V1 agrar R IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 Mehtovo novoletno voščilo Po imenitnih dirigentih, kot so bili Boskowsky, Maazel, Abbado, Karajan in Kleiber, stopa letos na oder novoletnega koncerta Zubin Mehta. Nepozabnim valčkom in polkam Straussove družine bo tokrat vtisnil svoj pečat 53-letni dirigent indijskega porekla. Po celonočnem silvestrskem razgrajanju bo običajni dunajski koncert za mnoge morda užitek, ki si ga bodo privoščili šele ob skodelici močne kave! Vsekakor ne gre zamuditi edinstvenega glasbenega dogodka novorojenega leta, ko v objemu Straussovih melodij za trenutek spet zaživi čar in lesket razkošja nekdanjega Dunaja (ob 12.15 na RAI1 in TV-Lj 1). mm film sobota 20.30 RAI 3 Vestito per uccidere (krim.) sobota 23.35 RAI 3 Rocky Horror Picture Show (fant.) nedelja 15.30 Canale 5 Brancaleone alle crociate (zgod.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Intrigo internazionale (krim.) ponedeljek 23.50 Italia 1 II dormiglione (kom.) torek 11.50 TV-Lj 1 Ninočka (kom.) torek 23.00 RAI 3 II volto (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Torna El Grinta (vestern) sreda 23.35 Italia 1 Amore e guerra (kom.) četrtek 21.30 RAI 1 II grande dittatore (kom.) petek 20.30 RAI 1 La spada nella roccia (ris.) glasba sobota 9.35 RAI 3 Pianist Claudio Arrau nedelja 11.55 RAI 2 Spomini Vladimira Horowitza nedelja 16.30 TMC Al Jarreau in Herbie Hancock nedelja 1.15 Rete 4 Pretre dirigira Gershwina ponedeljek 22.20 RAI 2 30 let Enza Jannaccija pon. 22.50 in tor. 22.10 TV-Lj 1 Koncert Big Banda RTV ponedeljek 23.00 TMC Koncert Neila Diamonda petek 22.30 RAI 1 Zucchero - L uomo in blues šport sobota 12.55 TV-Lj 1 in TMC Smučarski skoki pon. 12.55 TMC in 13.30 TV-Lj 1 Smučarski skoki četrtek 12.55 TV-Lj 1 in 13.45 RAI 3 Smučarski skoki četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Aris-Philips ali nedelja 20.30 RAI in Fininvest Poslanica predsednika republike ITALIJANSKE TV MREŽE' RAI 1________________________ 7.00 Film: Nozze agitate (kom., ZDA 1945, r. Allan Dwan, i. Dennis OKeefe, Marie McDonald) 8.30 Gledališče: Nicholas Nickleby (Dickens, v angleščini, 13. del) 9.30 Nan.: Gli ultimi cingue minuti 11.00 Natečaj Marinuzzi za mlade dirigente v Sanremu 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanka: Padri in prestito 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 14.00 Dokumentarec: Prizma 14.45 Sobotni šport: hokej na ledu 16.45 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Kostarika 17.50 Šport: 90. minuta 18.15 Vesti, loto, nabožna oddaja 18.40 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 23.00 Dnevnik, nato Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: Fuga nel tempo (dram., ZDA 1948, r, Irving Reis, i. David Ni ven, Theresa Wright) RAI 2 7.00 Otroški variete: Patratac 7.55 Aktualno: Mattino 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Dok.: 100 let katoliškega delovanja v Zambiji in Malaviju 10.30 Videocomic 11.05 Variete: Spremenljivo jasno (vodi Osvaldo Bevilacgua) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Medicinska rubrika: Trentatre, nato vremenska napoved 13.50 Variete: La rete 16.25 Žrebanje lota 16.30 Izobraž. oddaja: Caramella 17.00 Rotosport: odbojka in košarka 18.55 Nogomet A lige 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Sturges, i. Glint Eastwood, Robert Duvall) 22.05 Nočni šport: boks La Rocca-Fer-nandez in jahanje 23.15 Dnevnik in vreme 23.40 Film: Caccia selvaggia (dram., Kan. 1980, r. Peter Hunt, i. Charles Bronson, Lee Marvin, Angie Dickinson) | RAI 3____________________________ 9.35 Veliki pianist: Claudio Arrau (Beethoven, Schubert, Chopin, Liszt, Debussy) 11.15 Spoznavajmo Alpe-Jadran 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.25 Italijanske dežele 15.05 Drobci 15.20 Film: Viaggio indimenticabile (fant., ZDA 1951, r. H. Koster, i. James Stewart, Marlene Diet-rich) 17.55 Variete: Dancemania 18.30 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Nogomet B lige 20.30 Film: Vestito per uccidere (krim., ZDA 1980, r. Brian De Palma, i. Michael Caine, Angie Dickinson, Nancy Allen) 22.10 Ženski planet: Harem 23.20 Nočni dnevnik 23.35 Film: Rocky Horror Picture Show (fant., VB 1975, r. Jim Sharman, i. Tim Curry) Kvizi za vse ne preveč izbirčne okuse Po mnenju sestavljalcev tv sporedov so gledalci kar nori na rahlo neumne kvize. Bi radi tudi sami v teh prazničnih dneh preverili to »televizijsko stvarnost«? Prižgite televizor in izberite, denimo, Canale 5: od 8.30 do 20.30 se bo zvrstilo kar sedem kvizov za vse (ne preveč prefinjene) okuse. Med najprijetnejše spada verjetno II gioco dei nove (ob 19.00), ki ga vodi simpatični Raimondo Vianello (na sliki z Luano Colussi), njemu pa v studiu pomaga devet gostov. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.30 Film: Non sel mai stata cosi bella (glas., ZDA 1942, r. VVilliam Seiter, i. Fred Astaire, Rita Hayworth) 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: 11 pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: La reginetta dei monelli (kom., ZDA 1936, r. VVilliam Seiter, i. Shirley Temple) 17.00 Dokumentarec: Star '89 - Un anno di cine-ma in TV 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Sobotni cirkus 23.00 SP v umetnostnem drsanju (profesionalci, iz VVashingtona) 0.35 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 1.35 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-fe, 10.50 Aspettando il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otr. oddaja: Ciao ciao 13.40 Nad.: Sentieri, 15.40 Tutto Dallas, 17.00 Ge- neral Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Papa Gambalun-ga (kom., ZDA 1955, r. Jean Negulesco, i. Fred Astaire, Leslie Caron) 22.50 Dokumentarec: Holly-wood, Hollywood 23.20 Film: Lisola misterio-sa (pust., VB 1961, r. Cyendfield, i, Joan Greenwood) 1.15 Nanizanki: Nero Wolf, 2.15 Toma ITALIA 1____________ 7.00 Nanizanka: Luomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 9.45 Film: Tarzan e i cacciatori bianchi (pust., ZDA 1947, r. Kurt Newmann, i. Brenda Joyce) 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 Superman 13.30 Ob nog. prvenstvu 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.50 Dok.: Jonathan 16.00 Otroška oddaja 18.05 Nanizanka: Arnold 18.30 Variete: Musiča e 19.35 Nanizanki: Genitori in blue jeans, 20.00 Cris-tina 20.30 Film: La corsa piu paz-za d'America (kom., ZDA 1981, r. Hal Need- ham, i. Burt Reynolds, Farrah Fawcett) 22.20 Film: Mezzogiorno e mezzo di fuoco (kom., ZDA 1974, r. Mel Bro-oks, i. Gene VVilder) 1.20 Nanizanke: Tutti per uno, 1.50 Signor presi-dente, 2.20 Duetto ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanka: Le spie 8.45 Zdravniška rubrika 9.00 Nanizanki 10.30 Nan.: Good Times 13.00 Rubrika: Top motori, Pariz-Dakar 13.30 Športna rubrika 14.30 Nanizanka: Galactica 15.30 Film: Capitani corag-giosi (pust., ZDA 1937, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy) 17.30 Risanke 20.00 Šport: Excalibur 20.30 Film: Un detective con i tacchi a spillo (krim., ZDA 1983, r. Terry Ja-meson, i. Bess Armstrong, Hovvard Duff) 22.30 Rubrika: Top Motori, Pariz-Dakar 23.00 Film: Punk Angels - I gladiator! del sabato sera (dram., ZRN 1981, r. Carl Schenkel, i. Dave Balko) TMC________________ 9.00 Nanizanki: Ai confini dellArizona, 10.00 Al banco della difesa 11.00 Risanke 12.00 Dokumentarec: Maya Guatemala 13.00 Šport Show: smučarski skoki (iz Oberstdorfa) .15.30 Video šport '89 17.00 It. prvenstvo v odbojki: Philips Modena-Maxicono Parma 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: 11 grande spetta-colo (dram., ZDA 1960, r. J.Clark, i. Ester Wil-liams, Cliff Robertson) 22.30 Slike iz leta 1989 24.00 Film: Una storia diver-sa (kom., ZDA 1978, r. Paul Aaron, i. Perry King, Meg Poster) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.30 Zelja po glasbi 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Nanizanka: Astuzia per astuzia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del VVest 20.30 Film: Cenerentola '80 (kom., It. 1983, r. Roberto Cajano, i. Bonnie Bianco, 1. del) 22.30 Koncert skupine I Solisti veneti 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV ljubljana 1 j | TV Koper 8.00 Matineja. Radovedni Taček, 8.20 Lonček kuhaj, 8.30 ZBIS - Pastir; ■ 8.55 Ciciban, dober dan; 9.10 Otroci glasbe; 9.30 Naj lepše pravljice sveta; 9.55 ZsoIny. 10.15 Koncert za UNICEF (pon.) 11.15 Dokumentarna oddaja: Televizija - sedanjost in bodočnost 12.10 Dinar (pon.) 12.55 Smučarski skoki (iz Oberstdorfa) 15.10 Ansambel Ottavia Brajka 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Risanka 17.00 Film: Zadnji samorog (ris., ZDA 1982, r. A. Rankin Jr,- J. Bass) 18.35 Dok.: Skrivnostni svet (5. del) 19.00 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik in vreme 22.55 Nad.: Jack Razparač (D. Marlo-we-D. Wickens, r. David Wic-kens, i. Michael Caine, 2. del) 23.10 Film: Med dvema ženskama (dram., ZDA 1986, r. Jon Avnet, i. Farah Fawcett, Michael Nouri) 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.30 Košarka NCAA (posnetki) 15.30 TVD Novice 15.40 Rubrika: Pillole 16.00 Nogomet - prvenstvo VB 17.45 Americanball 18.15 Juke box (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Dok.: A tutto campo 21.30 Nogomet - špansko prvenstvo, vmes TVD Novice 23.15 Nogomet - angleško prvenstvo TV Ljubljana 2______________ 13.50 Videonoč (pon.) 18.10 Kako biti skupaj 18.40 Nad.: Harem (1. del) 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Komedijanti (r. Peter Glenville, i. Richard Burton) ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone (Matija Logar); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Glasbeni popoldnevi na Repen-tabru; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 MePZ Bratuž iz Gorice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Monodrama: Kontrabas (P. Siiskind); 18.50 Orkestri; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Srčna igra (Heiner Mtiller); 22.35 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Sozvočje; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.30 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 20.30 Morski val. FILMI NA MALEM EKRANU PAPA' GAMBALUNGA — Daddy Long Legs — Dolgonogi očka, ZDA 1955. V soboto, 30. decembra, ob 20.30, na Rete 4. Filmska komedija. Dolgonogi očka je kralj tip tapa Fred Astaire. V vlogi radodarnega milijarderja se zaljubi v mlado in nepremožno Francozinjo Leslie Caron. Astaire »očetovsko« pomaga talentirani in šarmantni plesalki in je njen neznani mecen, dokler ga dekle ne spozna v tej vlogi in se zaljubi vanj. Konvencionalni zaplet, ki precej spominja na klasični Shavvov gledališki tekst o Pigma-lionu, je v Negulescovem filmu le pretveza za pravi razcvet plesalskih in vsestranskih zvezdniških sposobnosti dobro uigranega para Astaire-Caron. Oba umetnika, tako elegantni in duhoviti dolgin, kot zvedava in fina Francozinja, se res briljantno izkažeta v spletu odličnih baletnih in koreografsko zahtevnih točk. ŠPORTNI PORTRET Matti Nykanen Genialnost ga je popeljala v sam svetovni vrh, strasti pa bi ga skoraj pahnile v prepad. Pred nekaj leti so Finca Mattija Nykanena, enega največjih tekmovalcev, kar jih premore zgodovina smučarskih skokov, celo vrgli iz reprezentance, ker se je bolj držal steklenice kot smuči. Nekaj časa so se celo bali, da je njegove športne kariere konec. Zatem si je našel dekle, rešil se je alkohola in spet zablestel. Pot tega 26-letnega finskega asa je bogata in postlana z uspehi, da že njihovo golo naštevanje pove vse. Na mednarodni sceni je opozoril nase leta 1982, ko je na svetovnem prvenstvu v Oslu osvojil zlato kolajno na 90-metrski skakalnici in v ekipni konkurenci, na 70-metrski pa je bil četrti. Tri leta kasneje je bil 3. na veliki skakalnici, ekipno si je priboril zlato, na 70-metrski je bil 11. Pred dvema letoma je bil spet zlat v ekipni konkurenci, na 70-metrski skakalnici je bil drugi, letos v Lahtiju je bil ekipno spet pred vsemi, na veliki skakalnici je bil 3., na manjši je zasedel 4. mesto. Verjetno neponovljiva je njegova serija v svetovnem pokalu, v katerem je zmagal*v sezonah 1983, 1985, 1986 in 1988. V zadnji sezoni je bil šele 11. in tudi začetek letošnje ne obeta najbolje. Morda pa se bo obrnilo na bolje že na novoletni turneji, ki se začne danes v Oberstdorfu (nadaljevala se bo 1. januarja v Garmisch Partenkirchnu, 3. 1. v Innsbrucku in zaključila 6. 1. v Bischofshofnu). O njegovi veličini pričajo tudi nastopi na OI v Sarajevu (zlato na veliki in srebro na mali skakalnici) in še zlasti v Calgaryju, kjer je pobral vsa tri odličja. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:----------------------- Postaja: ■ ................-— UraF-llf!''--':,'^T-,: ^ .‘''v..,, a:#./;' V_______________________________J domačo • ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1__________________________ 7.00 Film: Re Merlo (fant., It.-Jug. r. Miloslav Luther, i. Maria Schell) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Čudežni stroj 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija -Magazine 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik (vodi Beppe Breveglieri) 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in...(vodita Edwige Fenech in Pupo, gost Marina Ripa di Meana) 20.00 Vreme in dnevnik 20.30 Poslanica predsednika republike 20.50 Variete: Giochi sotto 1'albero (vodita Claudio Lippi in Felicia-na Iaccio) 22.30 Variete: Domenica in... - v posebni izvedbi za Silvestrovo 0.15 Variete: Benvenuto 1990 (vodi Valerio Merola) RAI 2__________________________| 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 11.55 Koncert iz Bele hiše: Spomini Vladimira Horowitza (Chopin, Schumann, Rahmaninov, Horo-witz, Bizet) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dosje 80. let 16.35 Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Jack Lemmon, Virna Lisi) 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Poslanica predsednika republike 20.50 Film: II paradiso pub attendere (kom., ZDA 1978, r. Beatty,-Hen-ry, i. Warren Beatty, James Ma-son) 22.30 Variete: La rete (vodi Luciano Rispoli) 0.30 Variete: Panache (iz Pariza) | RAI 3_____________________________ 8.30 Variete: Fine senza fine - anni 80 (iz studia do pozne noči) 9.30 Film: II raggio verde (kom., Fr. 1985, r. Erič Rohmer, i. Marie Riviere) 12.00 Film: La tragedia di un uomo ri-dicolo (dram., It. 1981, r. Bernardo Bertolucci, i. Ugo Tognazzi) 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Film: Le montagne blu (kom., SZ 1983, r. Eldar Šengelaj, i. R. Gui-orgobiani) 16.40 Film: Sogni d oro (kom., It. 1981, r-i. Nanni Moretti) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.30 Poslanica predsednika republike 21.00 Film: I cancelli del cielo (vestern, ZDA 1980, r. Michael Cimi-no, i. K ris Kristofferson) 0.15 Film: Videodrome (fant., Kan. 1982, r. David Cronenberg, i. James VVoods) 2.15 Film: Prenom Carmen (dram., Fr. 1982, r. Jean-Luc Godard, i. Ma-ruschka Detmers) Prava komedija za Gaspareja in Zuzzurra Gaspare in Zuzzurro (na sliki) sta začela svojo kariero s kabe-retnimi predstavami v majhnih lokalih (nastopila sta tudi v Trstu v disku, ki so ga preuredili iz stare plesne dvorane za pokopališčem) in se dokaj hitro povzpela med najbolj uspešne televizijske komike. Njune ambicije pa so še bolj visokoleteče: spoprijela sta se tudi z gledališčem in za začetek izbrala komedijo Nella Simona Andy In Norman, ki je na sporedu nocoj ob 20.50 po Italia 1. Z A S E B N E T V POSTAJE ■ ČARALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Nanizanka: Love Boat 11.30 Variete: Rivediamoli 12.30 Superclassifica Show 13.30 Srečno Novo leto 15.30 Film: Brancaleone alle crociate (zgod., It. 1969, r. Mario Moni-celli, i. Vittorio Gas-sman, Adolfo Celi) 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Poslanica predsednika republike 20.50 Variete: L'allegria fa novanta 22.50 Variete: Finalmente Capodanno (vodita Johnny Dorelli in Glo-ria Guida) 1.30: Film: II sogno dei miei vent anni (glas., ZDA 1952, r. Elliot Nugent, i. Bing Crosby, Jane Wyman) RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanki: II Virginia-no, 10.00 Dalle nove alle cingue - orario continuato 10.30 Film: Gianni e Pinotto reclute (kom., ZDA 1941, r. Arthur Lubin, i. Bud Abbott, Lou Cos-tello) 12.05 Filmske novosti 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pome-riggio 13.45 Film: Eternamente femmina (kom., ZDA 1953, r. Irving Rapper, i. Ginger Rogers, Paul Douglas) 15.50 Film: II vendicatore nero (pust., ZDA 1955, r. Henry Levin, i. Errol Flynn, Peter Finch) 17.30 Film: La felicita non si compra (kom., ZDA 1956, r. Michael Cur-tiz, i. Gordon MacRae, Ernest Borgnine) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Poslanica predsednika republike 20.50 Film: II principe e il povero (kom., VB 1978, r. Richar Fleischer, i. Oliver Reed, Raguel VVelch) 23.10 Aktualno: Nepozabno leto '89 1.15 Koncert v Scali: Geor-ges Pretre dirigira Gershwinovi skladbi ITALIA 1___________ 7.00 Nanizanka: L uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 Hardcastle & McCormick 14.05 Rally Paris-Dakar 14.35 Šport v letu 1989 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 18.30 Risanka 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Poslanica predsednika republike 20.50 Gledališka predstava: Andy & Norman (Neil Simon, r. Alessandro Benvenuti, i. Gaspare in Zuzurro) 23.10 Novoletni DeeJay 1.50 Film: Stop Making Sense (glas., ZDA 1984, r. Jonathan Demme, i. The Talking Heads) ODEON______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Risanka 17.00 Variete: Sugar 18.00 Risanka 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanka in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.30 Film: Ridere per ridere (kom., ZDA 1977, r/ John Landis, i. Mariin Joe, Saul Kahan) 22.15 Film: Ghostbusters Cops - Due piedipiatti acchiappafantasmi (kom., ZDA 1986, r. Al- * lan Smithee, i. Sher-man Hemsley) 0.30 Koncert Sabrine Salerno (iz Caprija) TMC_________________ 8.30 Risanke 12.00, Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.20 Film: Alessandro II Grande (zgod., ZDA 1056, r. Robert Rossen, i. Richar Burton) 14.45 Film: Incontri stellari (fant., ZDA 1980, r. Grydon Clark, i. J. m. Vincent) 16.30 Koncert: Al Jarreau in Herbie Hancock 18.30 Slike iz leta 1989 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La signora mia zia (kom., ZDA 1958, r. Morton De Costa, i. Rosalind Russel, For-rest Tucker) 23.00 Glasbena oddaja: Lambada 24.00 Film: Bisogna saper vincere (kom., ZDA 1986, r. Tom Trbovich) TELEFRIULI__________ 10.20 Nanizanka: Il mio ami-co Falco Rosso 11.00 Zelena dežela 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Fri-ul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Opereta: Ballo al Sa-voy (Paul Abraham, dir. Tarnaš Breitner, r. Gino Landi, i. Antonio Bevacgua) 22.30 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNA TV Ljubljana 1 8.20 Nan.: Pika Nogavička (15. del) 8.55 Film: Poletje v školjki (mlad., Slov. 1984, r. Tugo Štiglic) 10.20 Nad.: Jack Razparač (pon.) 11.10 Ansambel Vlada Sredenška 11.35 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 12.35 Nad.: Veliko sedlo (9. del) 13.40 Kolo sreče (pon.) 15.10 Skupna jugoslovanska novoletna oddaja za otroke 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 TV film: Ljubezen s tujcem (dram., VB 1987) 18.30 Dok.: Skrivnostni svet (6. del) 19.00 Risanka, nato TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Musical: Bikec Ferdinand 20.50 Moped Show 21.15 Tribute to Tommy Dorsey 22.15 Črtova klavirološka razmišljanja: Ju hu huj 22.45 Zlata kaseta 0.25 Novoletna videogodba 1.25 Iz novoletnih programov JRT 2.25 Film: Človek kot meduza (fant., ZDA 1978, r. Jack Gold, i. Richard Burton, Lino Ventura) TV Koper__________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box (pon.) 14.15 Košarka NBA (pon.) 16.15 Americanball (pon.) 16.45 Ameriški nogomet NFL (pon.) 17.45 Dokumentarec: Čampo base 18.30 Košarka NCAA (pon.) 19.30 Športna oddaja: Juke box 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 SP v umetnostnem drsanju 22.00 TVD Novice 22.15 Košarka NBA (pon.) 23.45 Golden Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 10.00 Film: General (kom., ZDA 1926, r-i. B. Keaton) 15.35 Športno popoldne 16.55 Nad.: Harem (2. del) 17.45 Koncert: Carmina Burana 19.30 Dnevnik 20.05 Film: Mati poslušaj pesem mojo (dram., Šp. 1963, r. A. del Amo) 22.35 Čestitke iz tujine in Videomeh 0.45 Film: Labirint (fant., ZDA 1986, r. Jim Henson, i. David Bowie) ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00, 23.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Življenje, najlepši dar; 10.17 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filfni na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Igor Tuta (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami (2. del); 19.20 Novemu letu naproti - izredna oddaja za Silvestrov večer s pričevanji, intervjuji, skeči in glasbo; 19.30 Dogodki in zapisi iz leta 1989; 24.15 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Oddaja za najmlajše: Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Silvesterska otroška oddaja; 17.05 Čestitke kolektivov; 19.30 Silvesterski večer, vmes: Lahko noč, otroci!; 24.00-6.00 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Silvesterski program, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti, nagradna uganka; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Silvestrski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski ut rinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Zeleni žarek IL RAGGIO VERDE — Le rayon vert, Francija 1986 Režija: Erič Rohmer □ Fotografija: Sop-hie Maintigneux □ Montaža: Maria-Lui-sa Garcia □ Glasba: Jean-Luis Valero □ Igrajo: Marie Riviere, Amira Chemakhi, Sylvie Richez, Lisa Heredia, Basile Ger-vaise V nedeljo, 31. 12., ob 9.30, na RAI 3 Filmska komedija. RAI 3 je tokrat s svojim nedeljskim sporedom poskrbela za najzanimivejši filmski program tedna. Roh-merjev film Zeleni žarek namreč otvarja nedeljski celodnevni maraton v znamenju kakovostnega in avtorskega filma. Ob 12. uri je na sporedu Bertoluccijev La tragedia di un uomo ridicolo, ki groteskno-drama-tično slika življenjski poraz uveljavljenega podjetnika Uga Tognazzija. Ob 14.30 sledi satirični prikaz sovjetskega družbenega mikrokozmosa (pred GorbačovomJ Le mon-tagne blu gruzijskega režiserja Sengelaje. Ob 16.40 glasnik mladega italijanskega filma Nanni Moretti predstavlja svoj ironični režiserski samoportret Sogni d'oro. Končno se nenavadni silvestrski filmski maraton na RAI 3 ob 21. uri zaključuje s Ciminovim kultnim filmom I cancelli del cielo, ki kruto realistično obračuna z lažno vesternsko retoriko. Junakinja Zelenega žarka je tenkočutna Delphine (pooseblja jo Marie Riviere, na sliki), ki ne ve, kako bi preživela poletne počitnice. Vse njene kolegice in prijateljice so že odšle s svojimi fanti, ona pa se sama napoti k starim znancem na Sinjo obalo, v Biarritz... Rohmer je pritajeno sentimentalno komedijo, ki mu je navrgla beneškega zlatega leva, naslovil po sugestivni povesti Julesa Vernea. POLETJE V ŠKOLJKI — Jugoslavija (Slovenija) 1986. V nedeljo, 31. decembra, ob 8.55, na TV-Lj 1. M ladinski film. Glavni junak te razigrane najstniške uspešnice slovenske proizvodnje je 12-letni Tomaž (David Sluga), ki z mamo (brez ločenega očeta) preživlja v Piranu poletne počitnice. Tomaž se podi z drugimi vrstniki po solinah in plažah, se igra z računalnikom, spozna starega ribiča Luko in končno odkrije tudi prvo ljubezen (Kaja Štiglic). Celovečerni prvenec režiserja Tuga Štiglica in scenarista Vitana Mala je doživel izreden uspeh, tako da se je producent Viba filma skupaj z obema avtorjema odločil za nadaljevanko, prav tako popularno Poletje v školjki 2 (vedno na TV-Lj 1, v ponedeljek, 1. 1. 1990, ob 10.15). Že 15-letni Tomaž sreča svojo prvo ljubezen v mestnem okolju, v prostorih Plesnega kluba, kjer oba vadita sodobne plese. Dejavnost kluba pa je ogrožena, ker birokratske oblasti hočejo stavbo izprazniti... X VIDEO NOTES Oddaja:.......... Postaja:....:....... Ura:__________________ V________________________J iliiiiiiiiiiiiii ■ 1 T A L 1 JANŠKE TV M R E 2 l E ■ RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.55 Maša 11.45 Nabožna oddaja 12.15 Zubin Mehta dirigira novoletni koncert z Dunajskimi filharmoniki (prenos z Dunaja) 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Piacere Rai 1 16.00 Variete: Ecco il '90 (vodi Maria Teresa Ruta, iz Bologne) 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 (vodi Emanuela Falcetti) 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Intrigo internazionale (krirn., ZDA 1959, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Eve Marie Saint) 22.45 Dnevnik 22.55 Variete: Sim Sala Bim '90 (2. del predstave čarovnika Silvana, sodeluje Carmen Russo) 0.05 Filmske novosti 0.15 Dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 9.30 Nanizanka: Capitol 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno č... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nanizanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) Pravljice pred ognjiščem 17.00 Film: Un detective dal paradiso (fant., ZDA 1984, r. Peter Hunt, i. Mickey Rooney) 18.35 Šport nocoj 18.50 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Mani di fata (kom., It. 1983, r. Stefano Vanzina, i. Renato Pozzetto, Silva Koscina) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 30 let Enza Jannaccija 23.55 Dnevnik, vreme, horoskop 0.15 Film: II testamente del dottor Mabuse (krim., ZRN 1933, r. Fritz Lang, i. Rudolf Klein Rog-ge, Otto Wermicke) 8.00 Film: Europa '51 (dram., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Ingrid Bergman) 10.30 Dokumentarec: Meridiana 12.30 Dokumentarec: Deset let TG3 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Prove tecniche di tras-missione (posnetki iz oddaj) 15.45 Nanizanka: Vita col nonno 17.15 BlobCartoon || 17.25 Film: Hellzapoppin (kom., ZDA 1941, r. Henry Potter, i. Ole Ol-sen) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu i|| 20.30 Aktualno: Un giorno in pretura || 21.30 Film: La saga dei Comanches ji (pust., ZDA 1956, r. George Sher- 1 man, i. Dana Andrevvs, Kent g Smith) I 23.00 Dnevnik - nocoj E 23.15 Dokumentarna oddaja: In ricor- E do di Coppi H 23.40 Film: Romance (It. 1986, r. Massi- m mo Mazzucco, i. VValter-Chiari) M Trideset let dobrega ritma in ironije Nocojšnja oddaja z naslovom 30 anni senza andare fuori tempo (na RAI 2 ob 22,20) je posvečena umetniški karieri, pesmim in prijateljem milanskega kantavtorja in zdravnika Enza Jannaccija. Poleg avtorja popularne Vengo anch'io! No, tu no bodo nastopili še Gior-gio Gaber (nepozaben je njun rockovski duet v ironični pesmi Una iettina di limone), Enrico Ruggeri, Mia Martini, Gino Paoli, Eros Ramazzotti in Tulilo De Piscopo. Na sliki: Enzo Jannacci. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Film: La moglie celeb-re (kom., ZDA 1947, r. Henry Potter, i. Loret-ta Young) 10.30 Nan.: Love Boat 11.30 Variete: Rivediamoli 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Capitan Gen-naio (kom., ZDA 1936, r. David Butler, i. Shir-ley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.30 Film: Il giro del mondo in ottanta giorni (pust., ZDA 1988, r. Buzz Ku-lik, i. Pierce Brosnan, Peter Ustinov) 22.30 Oddaja o kolesarstvu: Speciale Coppi 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Striscia la notizia 0.20 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.30 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: Il Virginiano, 10.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato 10.30 Film: Bob il maggior-domo (kom., ZDA 1950, r. George Marshall, i. Bob Hop) 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pome-riggio 13.45 Film: Come svaligiare una banca (kom., ZDA 1958, r. Henry Levin, i. Mickey Rooney) 15.50 Film: Bonzo, la scim-mia sapiente (r. Frede-rick de Cordova, i. Ronald Reagan) 17.30 Film: Perdonami, se ho peccato (dram., ZDA 1949, r. George Ste-vens, i. Joan Fontaine) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Tenera e la notte (dram., ZDA 1962, r. Henry King, i. Jenni-fer Johns, Joan Fontaine) 23.20 Dokumentarca: Cous-teaujeva odprava, 23.50 Hollywood, Hol-lywood 0.20 Film: Il diavolo in cal-zoncini rosa (pust., ZDA 1960, r. George Cukor, i. Sofia Loren, Anthony Quinn) 2.15 Nan.: Nero VVolfe ITALIA 1____________ 7.00 Nanizanka: L uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 Streethawk, il falco della strada 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 DeeJay Television 15.30 Italijanske smešnice 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Fracchia, la bel-va umana (kom., It. 1981, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi) 22.25 Nan.: Časa Keaton 22.55 Variete: Dibattito! 23.00 Rally Pariz-Dakar 23.50 Film: Il dormiglione (kom., ZDA 1973, r-i. Woody Allen, i. Diane Keaton) 1.40 Nanizanke: Tutti per uno, 2.10 Signor presi-dente, 2.40 Duetto OPEON_______________ 7.00 Srečno Novo leto! 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Kimba 20.00 Smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.30 TV film: Oliver Twist (dram., ZDA 1982, r. Glive Donner, i. George Scott, Tim Curry) '22.30 Film: Quel dannato pugno di uomini (vestern, ZDA 1965, r. Ful-ler-Dubin, i. Lee Mar-vin, Charles Bronson) TMC_______________ 12.00 Papežev blagoslov 12.30 Risanke 12.55 Smučarski skoki (iz Garmischa) 15.30 Nanizanka: Roxana Banana 16.00 Film: Le avventure di un coniglio americano (anim.) 17.30 Film: Fanny (kom., ZDA 1961, r. Joshua Lagan, i. Leslie Caron) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il regalo (kom., ZDA 1982, r. Michel Lang, i. Clio Gold-schmith, Claudia Car-dinale) 22.30 Variete: Ladies & Gen-tleman 23.00 Koncert Neila Dia-monda 24.00 Film: La spiaggia della paura (srh., ZDA 1974, r-i. Laurence Harvey) TELEFBIULI_________ 12.00 Nanizanka: Il mio ami-co Falco rosso 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: La ra-gazza delVaddio, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport: košarka Fantoni-Jolly Colombani 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_____________ I SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 8.10 Video strani 8.20 Otroška matineja: Sneženi mož, 8.45 Radovedni taček, 9.00 film Više kot mavrica (SZ, 1. del) 10.15 Film: Poletje v školjki 2 (mlad., Slov. 1988, r. Tugo Štiglic) 11.50 Novoletni 3x3 12.15 Novoletni koncert (z Dunaja) 13.30 SP v smučarskih skokih (iz Gar-misch-Partenkirchna) 15.30 Ansambel Slavček in Stoparji 16.00 Moped Show (pon.) 16.30 Dnevnik in Poslovne informacije 16.50 TV film: Cloud Waltzer (dram., VB 1987) 18.35 Dok.: Skrivnostni svet (7. del) 19.00 Risanka, TV okno 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film: King Kong (fant., ZDA 1976, r. John Guillermin, i. Jeff Bridges, Jessica Lange) 22.15 TV okno 22.25 Dnevnik, šport in vreme 22.50 Koncert Big Banda RTV Lj 23.40 Film: Zveza (ZDA 1973, r. Tom Gries, i. Charles Durning) 0.55 Iz novoletnih programov JRT TV Koper 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Športna rubrika: A tutto campo 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.30 Wrestling Spotlight 18.00 Nogomet - angleško prvenstvo, vmes TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Sedem dni 20.30 Golden Juke Box 22.00 Košarka NBA (pon.) 23.30 Nočni boks 0.15 Nogomet - arg. prvenstvo TV Ljubljana 2________________ 9.00 Iz novoletnih programov 14.00 Filma: Velika parada komedij (dok., ZDA 1964), 15.25 Pobalini in razbojniki (pust., ZDA 1982, r. Dick Lowry, i. Patrick Creadon) 17.00 Iz novoletnih programov 18.40 Nadaljevanka: Harem (3. del) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Zlata kaseta (pon.) 21.35 Variete: Ljubljana-London 22.20 Film: Človek kot meduza (pon.) ■ RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Mladinski oder: Novoletne počitnice; 10.30 Koncert Slovenskega kvinteta trobil; 11.30 Revival; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Božične pesmi z zborom Sedej iz Števerjana; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veliki uspehi Beatlesov; 15.00 Dogodki in zapisi iz leta 1989; 16.00 Koncert božičnih pesmi; 17.00 Valčki in polke; 17.30 Vrata v novo leto; 18.00 Evergreeni; 18.30 Jazzovski Utrip; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Kdo je ubil zmaja; 8.50 S pesmico v Novo leto; 9.05 Matineja; 10.05 Novoletne poslanice zamejskih Slovencev; 11.05 Izbrali smo; 12.14 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov; 13.30 Zabavna glasba; 14.05 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.05 Praznična oddaja; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Aleksander Videčnik o petju in ljubezni do glasbe; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 Dnevnik; 14.30, 17.30 Poročila; 10.00 Otvoritev, glasba, Sosednji kraji in ljudje, Na današnji dan, Zanimivosti, Reportaže; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 13.00 V podaljšku; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Praznična reportaža; 18.00 Interna 52; 19.00 Zaključek sporedov. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Praznično jutro; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Praznično popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mi-xage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. 20.00 Zaključek sporedov. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Deset let m TV Se še spominjate, kaj smo gledali po televiziji v daljnem letu 1980, ko je RAI še sama kraljevala nad našimi večeri in je Berlusconijeva privatna mreža še ni prisilila v boj za občinstvo in h koreniti revoluciji sporedov? Morda oddajo Giochiamo al varieta, v okviru katere je nekoč nastopila kot plesalka Marisa Laurito, ali pa oddajo Cera una volta, ki jo je na RAI 2 vodila sedanja poslanka in zvezdnica precej »svobodnih« predstav Ilona Staller. Tudi Marco Columbro je začel svojo kariero pri RAI z varietejem Fresco fresco. Obstajale so že oddaje Fantastico (z Beppejem Grillom, Loretto Goggi in Heather Parisi), Domeni-ca in (šesturini maraton s Pippom Bau-dom), Costanzov talk show (Grandltalia ob sredah po RAI 1), znanstvene oddaje s Pierom Angelo (Nel cosmo alla ricerca della vita) in oddaje q aktualnosti z Enzom Biagijem. Edini kviz celotne RAI je nosil naslov Flash, vodil pa ga je, seveda, Mike Bongiorno. Sanremski festival je dokaj »neslavno« slavil tridestletnico: RAI je predvajala le povzetke prvih dveh večerov, za voditelja zadnjega večera pa je drzno izbrala Roberta Benignija (na sliki). Na prvi pogled se zdi, da se odtlej ni nič spremenilo, a ni tako. Vsi sporedi so bili osredotočeni le na večerne ure in na nedeljo popoldan, oddaje RAI 1 in RAI 2 pa se niso bistveno razlikovale, medtem ko je RAI 3 nudila le deželne in elitne programe. Leta 1980 je Canale 5 začel oddajati svoj spored na celotnem italijanskem ozemlju, novembra pa si je za težke milijone zagotovil pravico do prenosa tekem mundialita v Urugvaju. Revolucija se je začela! IL TESTAMENTO DEL DR. MABUSE — Das Testament von Dr. Mabuse — Oporoka Dr. Mabuseja, Nemčija 1933. V ponedeljek, 1. januarja, ob 0.15, na RAI 2. Filmska kriminalka. Mojster zla Mabuse je zaprt v norišnici, a z zvijačo hipnotizira ravnatelja umobolnice in z njegovo pomočjo oblikuje nevarno tolpo, ki izvede vrsto zločinov. Premeteni detektiv pa pride po raznih dogodivščinah in zapletljajih na sled nevarnim kriminalcem, ki delujejo pod varnim okriljem umobolnice. Mabuse umre v spopadu, direktor pa še sam ponori, ko ga preiskovalci razkrinkajo... Oporoka Dr. Mabuseja je eden od najbolj znanih in značilnih naslovov nemškega nemega ekspresionističnega filma 30. let. Hkrati je to zadnje delo, ki ga je Fritz Lang posnel v domovini pred izgnanstvom v ZDA. V filmu naj bi nakazal mračne prikazni prihajajoče nacistične dobe terorja. Z ' ' \ VIDEO NOTES Oddaja: _________________ Postaja:...: .........- . Ura:______1______________ X__________________________J • ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet -Grozni grizli 15.00 Italijanska kronika in kronika motorjev 15.30 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: Huckleberry Finn (glas., ZDA 1974, r. Jack Lee Thompson, i. Jeff East, Paul Winfield, David Wayne) 23.35 Rubrika: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Dokumentarec: Alliens | RAI 2______________________________I 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore 6 una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Io sono la legge (vestern, ZDA 1971, r. Michael Winner, i. Burt Lancaster, Robert Ryan) 22.10 Dnevnik nocoj in Aktualnosti 23.10 Dnevnik, vreme, horoskop 23.20 Film: Da qui alieternita (dram., ZDA 1953, r. Fred Zinnemann, i. Burt Lancaster) | RAI 3____________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Fisica e senso comune, Chimica in la-boratorio, Monografie, Storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-Notes 15.30 Športni dogodki: ciklokros in hokej na travi 16.30 Drobci 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Rubrika: Cartolina 20.30 Film: L'oro di Napoli (kom., It. 1954, r. Vittorio De Sica, i. Toto, Eduardo de Filippo) 22.45 Dnevnik - nocoj 23.00 Film: II volto (dram., Šve. 1959, r. Ingmar Bergman, i. Maks von Sydow, Ingrid Thulin) 0.40 Dnevnik - v kiosku 0.50 Pred 20 leti Dosti ironije in malo oblečene lepotice Avtorju in režiserju Antoniu Ricciju ne primanjkuje ne domišljije, ne sarkazma, ne drznosti, morda kanec dobrega okusa, a po tem gledalci baje ne sprašujejo. Vse te prvine, poleg ne preveč oblečenih lepotic, so bogato prisotne v vseh Riccijevih oddajah. To velja tudi za ironični TV dnevnik Striscia la notizia, ki je prvi teden vsak dan privabil pred ekrane okrog šest milijonov ljudi (Canale 5 ob 20.25 in ob 0.50). Na sliki Ezio Greggio in Raffaele Pišu. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Film: Infedelmente tua (kom., ZDA 1948, r. Preston Sturges, i. Rex Harrison) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: L idolo di Broad-way (kom., ZDA 1938, r. Irvin Cummings, i. Shirley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 TV film: II giro del mondo in 80 giorni (pust., ZDA 1988, r. Buzz Kulik, 2. del) 22.30 Leto 1990 na TV 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Striscia la notizia 1.05 Nanizanki: Hoollywo-od Beat, 2.05 Cover Up RETE 4______________ 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.50 Aspettando il domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Variete: Buon pome-riggio 14.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 15.35 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto delVamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il sentiero degli amanti (dram., ZDA 1961, r. David Miller, i. Suspn Hay ward) 22.30 Dokumentarca: Cous-teaujeva odprava, 23.00 Hollywood, Hol-lywood 23.30 Film: Gli amori di Car-men (dram., ZDA 1948, r. C. Vidor, i. Rita Hay-worth, Glenn Ford) 1.20 Nanizanki: Nero Wol-fe, 2.20 Toma ITALIA 1____________ 7.00 Nanizanka: L'uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja 9.45 Film: Tarzan contro i mostri (pust., ZDA 1943, r. VVilliam Thiele, i. J. VVeissmuller) 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 L uomo da sei milioni di dollari 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Film: Venfanni dopo (kom., ZDA 1938, r. John Blystone, i. Oliver Hardy, Stan Lau-rel) 19.30 Nan.: Genitori in blue jeans, 20.00 Cristina 20.30 Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio) 22.10 Nan.: Časa Keaton 23.40 Rally Pariz-Dakar 23.15 Film: Il fratello piu fur-bo di Sherlock Holmes (kom., ZDA 1975, r. Gene VVilder) 1.00 Nanizanke: Tutti per uno, 1.30 Signor presi-dente, 2.00 Duetto ODEON______________ 12.00 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.. Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Papermoon (kom., ZDA 1973, r. P. Bogdanovich, i. Ryan in Tatum 0’Neal) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Rally Pariz-Dakar 23.45 Film: Brass (dram., ZDA 1985, r. Corey Alton, i. Paul Shenar) TMC_________________ 10.15 Nanizanki: Il giudice, 10.45 Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack in nan. Roxana Banana 16.00 Film: Destinazione Terra (fant., ZDA 1981, r. James Čonway, i. Buri Ives) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Chissa se lo farei ancora (dram., Fr. 1976, r. Claude Lelouche, i. Catherine Deneuve) 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Giochi di morte (srh., ZDA 1985, r. M. Elliot, i. Teal Roberts) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: Il mio ami-co Falco Rosso 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: La ra-gazza dell addio, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE ZANIMIVOST TV Ljubljana 1__________________| 8.05 Otroška matineja. Živ žav, 9.05 Zgodbe iz školjke, 9.35 film Više kot mavrica (SZ, 2. del) 10.50 Peter's Pop Show 11.50 Film: Ninočka (kom., ZDA 1939, r. Ernst Lubitsch, i. Greta Garbo) 13.35 Lojtrca domačih 15.05 Film: Vrni se Snoopy (ris., ZDA 1972, r. Bill Melendez) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Poletno gledališče (dram., ZDA 1950, r. Charles VValters, i. Judy Garland, Gene Kelly) 18.35 TV okno 18.40 Dok.: Skrivnostni svet (8. del) 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (zadnji del) 21.00 TV okno 21.05 Jugoslavija v letu 1989 22.10 Letni koncert Big Banda RTV Ljubljana (2. del) 23.00 Dnevnik, šport in vreme 23.20 Film: Pogreb v Los Angelesu (dram., Fr. 1972, r. Jacgues De-ray, i. Jean Louis Trintignant) | TV Koper________________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - arg. prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Juke Box (pon.) 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Veliki boks - posebna oddaja 21.30 Športna oddaja: Juke box 22.00 Rubrika: Obiettivo Sci 23.00 Športna oddaja: Eurogolf 24.00 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2_______________ 18.05 Dok.: Teleski '90 18.40 Nad.: Harem (zadnji del) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Umetniški večer. Filma: Flash Gordon (anim., ZDA 1979, r. Bob Kline), 21.30 Zaupno poročilo o stripu (dok., Kan. 1988). ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 17.00 Poročila in deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naši zbori: Dekliški zbor Vesna iz Križa (vodi Bogdan Kralj); 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman v nadaljevanjih: Vojna in mir (1. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Pomočila; 8.05 Novoletna glasbena lepljenka; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Praznična oddaja - Svet v letu 1989; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Šport v letu 1989; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 Humoristične kolednice; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.25 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 0 zdravju filma... Rekvijem so mu odigrali še pred časom, pa se še ni stegnil, rekli bi celo, da se mu je na bleda in izmozgana lica povrnilo nekaj barve. Govorimo seveda o filmu, tistem pravem, ki na velikih ekranih malih in večjih kinodvoran pričara uro ali dve zabave, zamišljenosti, take in drugačne ljubezni ali dogodivščine in nas za trenutek dvigne iz vsakdanje sivine. Marsikdo je bil mnenja, da film ne bo dočakal leta 1995, stoletnice prve predstave bratov Lumiere, saj mu je po življenju stregel pošastni Leviatan televizije, ki ga je sredi osemdesetih let privedel na rob propada. Film pa si je proti vsaki napovedi opomogel in z nekaterimi uspešnicami, kot sta Batman in tretja nadaljevanka Indiane Jonesa, zvabil v kinodvorane trume gledalcev. Zanimivo je dejstvo, da so to umetniško zvrst v bistvu rešile stvaritve brez prave kvalitete, saj so letošnje uspešnice v veliki večini primerov nadaljevanja ali re-maki starih hitov ameriških box-officeov. Značilna sta seveda že navedena primera, ne gre pa pozabiti nadaljevanj filmov kot so Ghostbusters, Lethal Weapon, Back To The Future in Cocoon. Seveda smo bili letos priča tudi nekaterim kakovostnim Stvaritvam mlajših ameriških režiserjev. Števen Soderbergh se je, denimo, proslavil s filmom Sex, Lies And Videotipe (v Cannesu je dobil zlato palmo), Špike Lee je potrdil svoj talent z rbs odličnim Do The Right Thing, Avstralec Peter Weir pa je pokazal, česa je zmožen, s svojim Dead Poet Society (Lattimo fug-gente). No, če bo televizija še nadalje zaigrala vse svoje karte na neposrečene varieteje in bo dela velikih režiserjev razkosavala z reklamami, se filmu v prihodnje menda le ni bati za zdravje. IL VOLTO — Ansiktet — Obličje, Švedska 1958. V torek, 2. januarja, ob 23.00, na RAI 3. Dramatični film. RAI 3 še ponuja klasične Bergmanove črno-bele filme iz 50. let. Iluzionistični čarodej Vogler (Max Von Sydow) potuje s svojo burkaško družbo po švedski deželi ter predstavlja svoje sposobnosti in znanje občinstvu. S tem se zameri krajevnim oblastnikom. Zato ga vaški župan in zdravnik izzoveta na nenavaden dvoboj, v katerem jo baje skupi prav »mesmerolog« Vogler, a v resnici... S problematičnim likom tega nenavadnega igralca-čarodeja-znanstveni-ka in z uporabo značilnih igralskih sredstev (od maske do vsakovrstnih trikov) Bergman prikliče pozornost na osrednja filozofska vprašanja: na življenje in smrt, na iskanje, pretvarjanje in prikrivanje resničnosti. Sugestivna fotografija in žlahtni nastop vseh igralcev! f A VIDEO NOTES Oddaja:.......^...■.,.:. Postaja: __—_________ Ura: .............. \_______________________/ RAI t _______________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola: Tretji svet' 15.30 Oddaja o kulturi: Novecento -Italijanska literatura od leta 1945 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Golden Circus (vodita Liana Orfei in Daniele Piombi) 22.40 Dnevnik in filmske novosti 23.00 Šport v sredo 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2_____________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Dokumentarna oddaja: Mednarodna panorama 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiomo e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti 17.05 Videocomic 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (4. del) 22.55 Dnevnik, vreme, horoskop 23.05 Film: Fantasti Ca sfida - Cars Duel (kom., ZDA 1980, r. Robert Zemeckis, i. Kurt Russel, Gerritt Graham) | RAI 3_____________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu 16.30 Variete: Black and Blue 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - La sposa perduta, 17.45 Vita da strega -Un americano purosangue 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Torna El Grinta (vestern, ZDA 1975, r. Stevvart Millar, i. John Wayne, Katharine Hepburn), vmes (21.35) Dnevnik 22.20 Oddaja o aktualnostih: Fluff 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti Mednarodni festival cirkuške umetnosti Čas novoletnih praznikov je tudi čas cirkuških revij. Liana Orfei in Daniele Piombi vodita oddajo o šestem Mednarodnem festivalu cirkuške umetnosti. Pod šotorom Tenda a striscie v Rimu bodo nastopili svetovno znani akrobati, rokohitrci, krotilci divjih zveri, čarodeji in klovni z vseh štirih koncev sveta, od Bolgarije, Poljske in Francije do Ekvadorja, Nikaragve, Maroka in Južne Afrike: spoznali bomo lahko tako razne »cirkuške šole«. (Na RAI 1 ob 20.30) ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.30 Film: Abbasso mio ma-rito (kom., ZDA 1949, r. Richard Haydn, i. Jo-anne Caufield) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Dietro l angolo (kom., ZDA 1938, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo č giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 TV film: II giro del mondo in 80 giorni (pust., ZDA 1988, r. Buzz Kulik, zadnji del) 22.30 Aktualno: Forum 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Striscia la notizia 1.20 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.20 Cover Up RETE 4_____________ 8.30 Nan.: II Viriginiano 10.00 Nad.: Una vita da-vive-re, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 15.35 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto delfamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d’amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il treno del ritor-no (dram., ZDA 1955, r. Philip Dunne, i. Richard Egan, Dana Win-ter) 22.25 Dokumentarca: Cous-teaujeva odprava, 22.55 Hollywood, Hol-lywood 23.25 Film: La corsara (pust., ZDA 1950, r. Frederick de Cordova, i. Yvonne de Carlo) 0.55 Nanizanki: Nero Wol-fe, 1.55 Toma ITALIA 1_____________ 7.00 Nanizanka: L’uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja 9.45 Film: Tarzan e la fontana magica (pust., ZDA 1949, r. Lee Sho-lem) 11.30 Nan.: Happy Days, 12.05 Nata libera, 13.00 La donna bionica 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA 1939, r. Ed-vvard Sutherland, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Il signor Robinson - Mostruosa storia damore e davventure (kom., It. 1976, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Vil-laggio, Zaudi Araya) 22.30 Nan.: Časa Keaton 23.00 Rally Pariz-Dakar 23.35 Film: Amore e guerra (kom., ZDA 1975, r-i. Woody Allen) 1.20 Nanizanke: Tutti per uno, 1.50 Signor presi-dente, 2.20 Duetto ODEON______________J 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 17.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Rally Pariz-Dakar 20.00 Smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Duet for One (dram., ZDA 1986, r. Andrej Končalovski, i. Julie Andrews) 22.45 Šport: Excalibur 23.15 Variete: Sportacus 23.30 Nanizanka: Ouinta di-mensione - Serata fan-tastica TMC________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.00 Film: Amore sotto co-perta (kom., ZDA 1948, r. Michael Curtiz, i. Doris Day) __ 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Anche i gangster mangiano lenticchie (pust., Fr. 1972, r. J. Besnard, i. Michel Ser-rault, Rosy Varte) 22.00 Dok.: Galileo 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Storie di un cac-ciatore di taglie (pust., ZDA 1972, r. John L. Moxey) TELEFRIULI__________ 12.30 Nan.: Vida de mi vida 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: La ra-gazza delladdio, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nan.: Kodjak, 22.30 Matt Helm (1. del) 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1__________________| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Formula BMX, 9.30 film Pobalini in razbojniki (pon.) 11.00 Video strani 15.50 Teleski '89 - pripravimo se na smučanje (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Ropot v Babilonu (pon.) 17.35 Črtova klavirološka razmišljanja: Ju Hu Huj (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Dedek Ježek (Jože Šmid), 18.25 lutkovna igrica Pinka Potepinka 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film tedna: Diplomiranec (kom., ZDA 1967, r. Mike Nichols, i. Dustin Hoffman, Anne Bancroft) 21.50 TV okno 22.00 Dnevnik, šport in vreme 22.20 Svet v letu 1989 23.20 Video strani TV Koper________________:_____ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o nogometu: Settimana goal 15.45 Dok.: Čampo base (pon.) 17.15 Obiettivo Sci (pon.) 18.15 VVrestling spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 Golden Juke Box 23.30 Nočni boks 0.15 Nogomet - prvenstvo VB (pon.) TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Mostovi , 19.00 Dok.: Skrivnostni svet (9. del) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert z Lucianom Pavarottijem 22.05 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO - RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.25 Melodije; 12.40 Naši zbori; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: godalni kvarteti Pavla Merkuja; 17.10 Roman: Vojna jn mir (2. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Igra pianist Aci Bertoncelj; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) - 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00^Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. 1 § FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Pino Daniele MASCALZONE LATINO Glasbena južna Italija je še vedno živahna. Predstavili smo vam že Battiata, tokrat pa je na vrsti Pino Daniele z novim albumom Mascalzone latino. Po nadvse uspeli turneji Nights of Guitar, ob kateri je izšla tudi plošča, se je Pino Daniele vrnil domov in posnel svoj novi album. Neapeljski kantavtor se že več let ukvarja z jazzom, soulom in fusion glasbo, tako da se je takoj na začetku kariere sam označil za »na pol črnega« glasbenega ustvarjalca. Socialne krize in problemi Juga: to so argumenti, ki jih Pino Daniele najpogosteje obravnava v svojih pesmih. Prepeva pa v svojem značilnem angloneapelj-skem narečju, kar se mu tudi zelo dobro posreči. Njegove misli imajo precej prive-žencev tudi na Severu, kar jasno dokazuje, da glasba lahko doseže to, česar politika ne zmore ali celo moče. Novi album, ki so ga izdelali v Švici in je izšel tudi na compact discu, vsebuje vrsto izrednih pesmi, v katere je Pino Daniele vnesel svoje dolgoletne bogate izkušnje tako s pevskega kot z glasbenega in skladateljskega področja. Vsi glasbeniki, kot so Bruno Illiano, Rosario Iermano, Glive Mayuyu, Benny Polinetti in Max Perri, so se odlično izkazali, tako da so aranžmaji zelo bogati in pestri. Pino Daniele je pri snemanju novega LP sodeloval z uglednimi glasbeniki, kot je G ato Barbieri, spoprijel pa se je tudi z remiksom pesmi starih glasbenikov struje black mušic in ponovno »oživel« Ritchieja Havensa. Pesmi v albumu so: Arina verra, Faccia gialla, 'N 'ata stagione, 'A speranza e semp’ sola, Carte e cartuscielle, Ammore scumbinato, 'O 'mericano, Aria strana, Gi-ungla. DIPLOMIRANEC — The Graduate, ZDA 1967. V sredo, 3. januarja, ob 20.05, na TV-Lj 1. Filmska komedija. .Ponovno si lahko ogledamo filmski manifest o velikem mladinskem kulturnem preokretu, ki ga je prineslo leto 1968. Čeprav je bil ta kultni filmski hit realiziran že leto prej, so v njem s pravo mero stiliziranosti in realizma zaobjete vse silnice novega (ameriškega) kontestatorskega gibanja. V filmu z učinkovito lahkotno-sentimentalno glasbo Paula Simona in Arta Garfun-kla, se novopečeni diplomiranec (odlični nežni in ironični Dustin Hoffman) odreče vsem konvencionalnim potem in možnostim, ki mu jih ponuja etablirani svet odraslih in prerokov uspešniške »American Way of Life«. Z dvojnim razmerjem z zrelo družinsko prijateljico Anne Bancroft in njeno hčerko Katherine Ross se dokončno reši družinske lupine in lahko svobodno zajadra v življenje. z A VIDEO NOTES Oddaja: ..........;...:. Postaja:_______—______ Ura:______________,___ V___________________ J piiiiiiiiiia ITALIJANSKE TV M REŽE lil— ■ o: >o RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Eu-genia Monti in Claudio Lippi) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30. Nanizanka: II vigile urbano - Polvere di stelle 21.30 Film: II grande dittatore (kom., ZDA 1940, r-i. Charlie Chaplin), vmes (22.45) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e din torni (vodi Gigi Marzullo) 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti in Videocomic 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Senza scampo (dram., It. 1989, r. Paolo Poeti, i. Kirn Rossi Stuart, Natasha Hovey, 1. del) 22.15 Dnevnik, nocoj 22.25 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: Aris Solun-Philips MI 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: Direzione nord (dram., VB 1951, r. Anthony Kimmings, i. John Mills) della vita, Vita degli animali, Veleno strisciante, II bel mangi-are, II nuovo processo penale 13.45 Smučarski skoki (iz Innsbrucka) 14.00 Deželne vesti 15.00 Turnir v biljardu 16.00 Film: Lili (kom., ZDA 1953, r. Charles Walters, i. Leslie Caron, Mel Ferrer) 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dok. oddaja: Samarcanda, vmes (22.30) dnevnik 23.00 Variete: Fuori orario - Cose (mai) viste 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - v kiosku 0.15 Pred 20 leti Otok z divjimi živalmi z vsega sveta Kot smo izvedeli iz ankete Baudovega varieteja Uno su cento, se je v deseterico najbolj priljubljenih Italijanov uvrstil tudi Piero Angela, ki že več kot deset let ureja izobraževalne oddaje. Priznati je treba, da je Angelov uspeh zaslužen, kar potrjuje tudi uspeh oddaje Kvarkov svet. Danes bo posvečena svojstvenemu živalskemu vrtu angleškega naturalista Georgea Durrella, ki je na otoku ob britanski obali zbral divje živali z vsega sveta. (RAI 1 ob 14.10) • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Film: I milionari (kom., ZDA 1949, r. Charles Lamont, i. Marjorie Main) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e šervito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 11 gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Susanna e le giubbe rosse (kom., ZDA 1939, r. William Seiter, i. Shirley Tem-ple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.10 Cover Up pini, 16.00 Veronica, il volto dellamore 17.00 Nanizanka: General Flospital 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: II gran lupo chia-ma (kom., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Cary Grant, Leslie Caron) 22.45 Dokumentarca: Cous-teaujeva odprava, 23.15 Hollywood, Hol-lywood 23.45 Film: Tempesto sul Nilo (pust., VB 1955, r. Terence Young, i. Zoltan Korda) 1.45 Nan.: Nero Wolfe 19.30 Nan.: Genitori in blue jeans, 20.00 Cristina 20.30 Film: Star Trek IV -Rotta verso la Terra (fant., ZDA 1986, r. Le-onard Nimoy, i. Willi-am Shattner, Katheri-ne Hicks) 22.45 Nan.: Časa Keaton 23.15 Rally Pariz-Dakar 23.50 Film: II piu grande amatore del mondo (kom., ZDA 1977, r-i. Gene VVilder) 1.35 Nanizanke: Tutti por uno, 2.00 Signor presi-dente, 2.30 Duetto ODEON ITALIA 1 RETE 4 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 15.35 La valle dei 7.00 Nanizanka: Luomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja 9.45 Film: Tarzan sul senti-ero di guerra (pust., ZDA 1951, r. Byron Haskin) 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 L uomo di Atlantide 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Film: Noi siamo le co-lonne (kom., ZDA 1940, r. Alfred Goulding, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: L uomo ombra (krim., ZDA 1934, r. V. S. Van Dyke, i. Willi-am Powell, Myrna Loy) 22.30 Variete: Sportacus 23.00 Film: Omicidio in 35 mm (krim., ZDA 1983, r. Ken in Jim VVheat, i. Gail Strickland) 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka Roxana Banana 16.00 Film: I fratelli senza paura (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il pilota (dram., ZDA 1979, r-i. Cliff Robertson) 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Doppia identita (krim., ZDA 1977, r. Bernard McEveety) TELEFRIULI 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.00 Musič Box 17.15 Nad.: La ragazza dell'-addio, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: Lo sci-alo (r. F. Bossi, 1. del) 22.00 Nan.: I diamanti della morte, 23.00 Kodjak 23.30 Dnevnik in News TMC TELE 4 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva • SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende; 9.25 Šolska TV - Slovenska mesta Piran; 10.10 Svetila 10.25 Mozaik. Mostovi (pon.) 10.55 Video strani 12.55 SP v smučarskih skokih (prenos iz Innsbrucka) 15.25 Mozaik. Mostovi (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik (pon.) 17.45 TV okno 18.00 Spored za otroke in mlade: Najlepše pravljice sveta 18.25 Ciciban, dober dan 19.00 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nadaljevanka: Domovina (E. Re-itz, r. Edgar Reitz, 10. del) 21.25 TV okno, nato Tednik 22.35 Dnevnik, šport in vreme 22.55 Komedija na slovenskem odru: Barillonova poroka (G. Feydeau) 0.40 Video strani TV Koper______________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Nočni boks (pon.) 16.00 Nogomet - špansko prvenstvo 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Dokumentarec: Čampo base 22.00 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Košarka - prvenstvo NBA TV Ljubljana 2________________ 17.25 Dok.: Teleski '90 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: Alo, Alb 19.30 Dnevnik, Premor, Žarišče 20.30 Dok.: V hribih se dela dan 21.00 Plesni nokturno: Govorica telesa 21.15 Dok. oddaja: Spreminjanja - Delavnica Marka Pogačnika 22.00 Večerni gost ■ RADIO ■ RADIO - RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revi val; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naši zbori; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Vojna in mir (3. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večeri 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi - glasna in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 OSEBNOST TEDNA Lizina življenjskost Ugodne kritike in izjemen odmev poslušalcev so kronali zadnji glasbeni trud Lize Minelli, ki je tik pred koncem leta izdala nov LP Results. Posnela ga je z duom Pet Shop Boys in se tako zmagovito vrnila v ospredje glasbenega prizorišča. V dolgoletni filmski, plesni in pevski karieri ji je bilo občinstvo vedno najboljše merilo. »Kritike običajno pišejo ljudje, ki skušajo lastne probleme reševati tako, da blatijo druge, še najraje seveda slavne osebnosti.« Tako obstajata za Lizo le dve vrsti kritikov oziroma poslušalcev: tisti, ki jo imajo radi, in tisti, ki je ne prenašajo. Med le-te sodijo vsi, ki vedno znova vlečejo na dan stare čase, ko je Minellijeva zabredla v alkohol in mamila, in 43-letno umetnico primerjajo z njeno slavno, a nesrečno materjo Judy Garland. Z delom ob LP plošči je Liza Minelli ponovno oživela. Sicer jo je slava spremljala tudi v trenutkih največje življenjske krize. O sodelovanju z Neilom Tennantom in Chrisom Loweom pa govori z neverjetnim navdušenjem, izkušnja je bila namreč tudi zanjo prava novost, saj se je po mnenju nekaterih tokrat precej oddaljila od svojih običajnih smernic. Pet Shop Boys se prav tako laskavo izražata o njej. Pravita, da je Liza osupljivo nadarjena ženska, še posebej v umetniškem smislu. Zdi se torej, da je Liza tokrat uspešno premagala tudi svojo previdnost v zbliževanju z novimi sodelavci. V preteklosti je namreč imela marsikatero bridko izkušnjo z domnevnimi prijatelji. Svojo zavidljivo linijo ohranja s plesnimi vajami, rada se pogovarja o hrani, kam bo šla njena nadaljnja pot, pa verjetno še sama dobro ne ve. IL GRANDE DITTATORE — The Great Dlctator — Veliki diktator, ZDA 1940. V četrtek, 4. januarja, ob 21.30, na RAI 1. Filmska komedija. Židovski brivec Charlot se vrne iz prve svetovne vojne brez spomina. Šele nekaj let pozneje, ko pride na oblast brkati nori diktator Hynkel (vedno Chaplin), pride spet do zavesti. Možicelj se zaljubi v lepo Židinjo Hannah (Paulette Goddard), a njuno idilo kmalu skazijo Hynkelovi biriči s kljukastim križem, ki napadejo geto in spravijo nebogljenega brivca v koncentracijsko taborišče. Naš junak se vendarle reši in zaradi njegove nacistične preobleke ga celo zamenjajo za »velikega diktatorja«. Tako židovski brivec lahko na velikem mitingu nastopi z izrazito pacifističnim govorom, ki preseneti vse njegove fanatične privržence. Nepozabna politična satira, ki duhovito in jedko obsoja nacizem (Hynkel = Hitler) pred njegovim izbruhom. / N VIDEO NOTES Oddaja: ........:.:. Postaja: .,.....-.-čcv Ura:__________________ X_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: LAguilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vestii 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: La spada nella roccia (anim., ZDA 1963, r. VVolfgang Reitherman) 21.50 Nanizanka: A. Hitchcock pre-senta - Regalo di anniversario 22.20 Dnevnik 22.30 Dokumentarec: Zucchero Sugar Fornaciari - Luomo in blues 23.00 Aktualnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Odprta šola RAI 2_________________________I 7.00 Otroški variete: Patatrac, nanizanka in risanke 8.30 Nadaljevanka : Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.50 Nanizanka: Alf 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Kratke vesti in Videocomic 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Senza scampo (dram., It. 1989, r. Paolo Poeti, 2. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.25 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: Stato d'allarme (dram., VB 1965, r. James Harris, i. Richard Widmark) RAI 3________________________ 12.00 Gledališka predstava: I diari (Pier Benedetto Bertoli, r. Dino Partešano) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aladinova svetilka 15.30 Film: Omicron (kom., It. 1963, r. Ugo Gregoretti, i. R. Salvatori) 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - II mostro adottivo, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derbv 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: I racconti del 113 21.40 Dnevnik - nocoj 21.45 Film: L'uomo del fiume nevoso (pust., Avstral. 1982, r. George Miller, i. Kirk Douglas, Jack Thompson) 23.20 Aktualno: Pubblimania 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Pred 20 leti Risanka o otroških letih kralja Artuija Risanke za novoletne praznike spadajo pravzaprav že v folkoro, prav tako kot drevesce in fanclji. Nocoj je po RAI 1 ob 20.30 na sporedu Disneyjeva risanka iz leta 1964 La spada nella roccia, ki pripoveduje o otroških letih legendarnega kralja Arturja iz Camelo-ta. Mali Artur služi angleškemu plemiču, čarodej Merlin, ki že ve, kaj bo mali deček postal, ko bo odrastel, ga vzgaja tako, da bo kos svojim odgovornostim. Na sliki: mali Artur in čarodej Merlin. Z, A S E B N E TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Film: La fortuna si di-verte (kom., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. James Stevvart) 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Rondine senza nido (kom., ZDA 1938, r. Allan Dwan, i. Shir-ley Temple) 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Variete: Finalmente venerdi 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia 1.10 Nanizanki: Hollywo-od Beat, 2.10 Cover Up RETE 4_____________ 8.30 Nan.: Il Virginiano 10.00 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 15.35 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dellamore 17.00 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanka: Cerava-mo tanto amati 19.30 'Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Gli implacabili (vestern, ZDA 1955, r. Raoul VValsh, i. Clark Gable, Diane Russell) 22.50 Dokumentarca: Cous-teaujeva odprava, 23.20 Hollywood, Hol-lywood 23.55 Film: Zulu (pust., VB 1963, r. Cy Endfield, i. Stanley Baker) 2.20 Nan.: Nero Wolfe ITALIA 1____________ 7.00 Nanizanka: L'uomo di Singapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 9.45 Film: La furia di Tarzan (pust., ZDA 1952, r. Cy Endfield, i. Lex Barker) 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libe-ra, 13.00 MacGyver 14.00 Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile 14.45 Deejay Television 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Film: I fanciulli del West (kom., ZDA 1936, r. James Horne, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Nanizanki: I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Il mio nome e Remo Williams (pust., ZDA 1985, r. Guy Ha- milton, i. Fred Ward, Joel Grey) 22.40 Rubrika: Calciomania 23.40 Dirka Pariz-Dakar 0.20 Film: Una commedia sexy in una notte di mezza estate (kom., ZDA 1982, r. Woody Allen, i. Mia Farrow) 2.00 Nanizanke: Tutti per uno, 2.30 Signor presi-dente, 3.00 Duetto ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Zio Adolfo in arte Ftihrer (kom., It. 1978, r. Franco Castel-lano, i. A.Celentano) 22.30 Nogometna rubrika 0.15 Variete: Sportacus TMC_________________ 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre_ sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.00 Film: Una časa per sempre (dram., ZDA 1970, r. Delver Mann, i. Henry Fonda) 18.00 Aktualno: ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Dietro la ma-schera (dram., ZDA 1978, r. Delbert Mann, i. Cliff Potts) _____TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Sguadra segreta 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: La ra-gazza dell addio, 18.00 Cristal' 19.00 Vesti 19.00 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Lo scialo (2. del) 22.00 Nanizanka: Kodjak 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Rubrika: Megawatt 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: dokumentarec V hribih se dela dan 10.00 izobraževalna oddaja Spreminjanja - Delavnica Marka Pogačnika 10.45 Nad.: Domovina (8. del) 12.35 Video strani 15.20 Dok.: Teleski '90 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik 18.05 TV Okno 18.15 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam, 18.30 nan. Pika Nogavička (16. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.20 Dok.: Nafta (1. del) 21.20 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Malden, 10. del) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Film: Kabaret (glas., ZDA 1972, r. Bob Fosse, i. Liza Minelli) | TV Koper___________________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera (pom) 15.00 Juke Box (pon.) 15.30 Dok.: Čampo base (pon.) 16.00 Americanball (pon.) 16.45 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Ameriški nogomet NFL 22.00 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.45 Veliki tenis 24.45 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2___________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Studio Maribor 19.00 Ansambel Vlada Sredenška 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Popularnih operni zbori 21.55 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naši zbori: MPZ Fran Venturini od Domja; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj . do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (4. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Opereta; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. M I 1 FILMI NA MALEM EKRANU TV PREMIKI Pvijateljska pomoč Na izrecno željo Lina Banfija, ki si ga je izbral kot strokovnega sodelavca za svoj predfestivalski niz, se bo konec januarja na tv ekranih prikazal tudi Renzo Arbore. Vest, ki so jo v preteklih dneh objavili mnogi časopisi, pa ni povsem točna. Arbore bo sicer res prisoten v novem sobotnem varieteju RAI 1 Aspettando Sanremo, a le kot svetovalec Banfiju ob strani. Dejstvo je sam apuljski komik, znan po svojih narečno obarvanih monologih in zabavnih filmskih vlogah, večkrat podčrtal na tiskovni konferenci, ki so jo takorekoč na vrat na nos sklicali po navalu prenagljenih časopisnih novic. Hudomušnemu klarinetistu, pravemu izvedencu za glasbo z zaščitenim poreklom, ki tv občinstvo že več let preseneča z novimi zamislimi, z nekonvencionalnimi, a vselej uspešnimi oddajami in z neobičajnimi pristopi do sicer že preverjenih televizijskih žanrov, so poverili le »podrejeno« vlogo. Glavni lik bo okroglas-ti Lino, ki je že izrazil svoje nezadovoljstvo ob tem, da predstavitev nostalgičnega varieteja dopolnjujejo Arborejeve fotografije! Po uspešnih večerih z glasbeno oddajo DOC, ko je Arbore »očetovsko« bdel nad Gegejem Telesforom in Monico Nannini, si je neprevidljivi italijanski showman zaželel meditativni premor. Iz globokega miselnega dela ga je sedaj predramila nova ponudba (morda bi lahko rekli, da je bil to pravi klic na pomoč!) prve mreže RAI. Za Arboreja je to krstni, čeprav očitno okrnjen, nastop v prvem večernem pasu sobotnih oddaj. Banfiju bo tako pomagal pri nelahkem nasledstvu elegantne in glasno reklamirane trojice Fantastica. Kdove, morda mu bo kljub vsemu s še tako mahj-nim doprinosom le uspelo izboljšati običajno lesketajočo se praznino sobotnega večera. KABARET — Cabaret, ZDA 1972. V petek, 5. januarja, ob 23.15, na TV-Lj 1. Glasbeni film. Ameriški koreograf in režiser Bob Fosse (Ves ta cirkus, Star 80) je posnel ta film po avtobiografski knjigi Angleža Christophera Ishervvooda Zbogom Berlin ter po muzikalu in komediji, ki sta bila že prirejena po Isherwoo-dovih berlinskih spominih. Gre za učinkovito zgrajen ljubezenski, umetniški in življenjski trikotnik med tremi mladimi in ekstravagantnimi junaki: ameriško kabaretno pevko Lizo Minelli, njenim angleškim zaročencem Michaelom Torkom ter njunim skupnim prijateljem in ljubimcem, nemškim baronom Helmutom Griemom. Njihovo razposajeno in veseljaško skupno življenje se odvija v intimnem okolju znanega berlinskega kabareta, ki ga vodi kamaleontski performer Joel Grey. Odlično učinkujeta dekadentno-weilovska glasba in barviti ekspresionistični dekor. Z \ VIDEO NOTES Oddaja::_..'.:....-.;. Postaja: • __________ Ura:_______-___.____:__ X________________________J Kdor se še ni naveličal kvizov in si je predvčerajšnjim ogledal oddajo Telemike, je lahko že presodil, kaj sl lahko pričakuje od skorajšnje evropske turneje skupine Span-dau Ballet. Tony Hadley, Steve Norman, John Kneeble, Gary in Martin Kemp so med Bongiornovo oddajo predstavili svojo novo LP ploščo Heart Like A Sky. Predstavitev -zaigrali so uspešnico Be Free With Your Love - je seveda potekala v prav posebnem vzdušju, saj britanski lepotci slavijo deset let skupne umetniške poti. Najizrazitejši predstavniki novoromantične glasbe so obletnico obeležili z zelo zanimivim izdelkom: Heart Like A Sky je zahtevala leto dela v studiu, s posebnim poudarkom na melodiji, ki tokrat povsem prevlada nad posebnimi efekti. Sicer je treba priznati, da se je marsikaj spremenilo od časov, ko je pet fantov, ki prihajajo iz najbolj anonimnih londonskih četrti, prepevalo To Cut A Long Story Short. Vojna med najstnicami, ki so norele za »Spandsi«, in tistimi, ki so prisegale na »Durane«, se je končala že pred časom, nenazadnje tudi zato, ker se zadnja leta bolj malo govori o Simonu Le Bonu in tovariših. Dekletom, ki sc tisto obdobje doživele, pa seveda tudi tistim, ki so skupino Spandau Ballet spoznale šele kasneje, seveda svetujemo, da pohitijo z lovom za vstopnicami: Hadleya in tovariše si bodo namreč po 25. 1. lahko pri nas ogledale tudi v živo. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodeluje: Damiana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. 90 je okrogla številka »Si konvertibilna ali ne? Če si, greva na kafe,« mi je rekel Atilij Kralj, naš umetnik in humorist, ko sva se slučajno srečala pred nekaj dnevi. »Tako slabe volje sem, da vidim še mleko črno. Daj me daj spraviti v dobro voljo. Kaj delaš, kje si, da se tako poredko srečava?« »Vedno kaj delam. Sedaj sem na primer "radioaktiven", toda le za dva, tri mesece. Potem bo ta aktivnost izginila in bom zopet normalen.« »Pa pesmice pišeš še kaj in tudi kaj rišeš? Videla sem, da si se udeležil razstave slik na Opčinah v korist Sklada Mitje Čuka.« »To, draga moja, je moralna dolžnost vsakega. In ker prebivam pri Ferlugih in so Opčine še moje okrožje, je bila to še večja dolžnost. No, kaj boš pila - kafe s "šavona-do" ali "ricinovo olje"?« Ko je tako naročal dve kavi, je še zauka-uzal baristki: »Caffe corretto con poco caffe. La me fa gualche sconto?« »Ti, ki veš in znaš vse, kako bi rešil ta kaos v prometu? Imaš kakšno pametno idejo?« »Idej imam veliko. Kaj praviš, če bi gradili vsa mesta samo na poljih in travnikih in bi le-ta ohranila svoj mir in zunanji iz-gled? »Kako pa kaj komentiraš dogodke zadnjih mesecev? Si zaskrbljen ali pa ostajaš optimist?« »Ma, če dobro pogledaš, ne veš v tem trenutku, kje se začne vzhod in konča za- hod. Nekateri dogodki me navdajajo z optimizmom in veseljem, drugi pa ne. Za mnoge dobre stvari se moramo zahvaliti prav tovarišu Gorbačovu. Jaz poglej, od tistega dne, ko sem ga prvič videl - na televiziji seveda - sem rekel: "Gorbačov je mača". In ti veš, da prvi vtis najbolj šteje, posebno ker tega ne moreš ponoviti še v drugo.« »Pa dogodki v Jugoslaviji te skrbijo?« »Oštja, če me, kakor tebe in kakor vse. Upam in želim, da se bo ta nevšečna situacija spet normalizirala. Treba pa bo pljuniti v roke in delati in delati; istočasno pa tudi šparati. Italijani bi rekli: "Bisogna sparare". Na vsak način je treba ohraniti zaupanje, ki je tako nalezljivo kot nezaupanje.« »No, kaj rečeš o starem letu, od katerega se bomo poslovili?« »Zase lahko rečem, da je bilo še kar dobro. Seveda drži to za vse, ki se znamo zadovoljiti z malim. Če dvigaš previsoko oči, potem ne boš mogel priti do prepričanja, da si že dosegel najvišjo točko. Poglej, zame je bogat tisti človek, ki ničesar ne potrebuje, ki je zelo skromen.« »Pa se imaš ti za humorista, ali ne?« »Jaz imam samega sebe za zelo resno osebo, čeprav mi je humor zelo všeč, saj pravijo, da daje nasmeh celo žalosti nekaj. In če pomisliš: en nasmeh na lastni račun te pravzaprav nič ne stane. Nevarni so tisti, ki se ne znajo šaliti tudi na svoj račun.« »Veš, da je v tem, kar si povedal, precej filozofije, oziroma diplomacije?« »Zame, ti povem takoj, je diplomat tisti, ki začne razlagati nekaj zelo važnega prav v tistem trenutku, ko drugi zanj plačuje račun. Še bolj diplomat pa je tisti, ki je zmožen prepričati svojo ženo, da jo krzneni plašč debeli.« »Misliš, da bomo v novem letu končno le deležni zakonske zaščite, ali ne?« »Poglej - ta problem se mi zdi, kot nadaljevanka I promessi sposi in če bo šlo tako naprej, bo začela postajati podobna nadaljevanki Dallas. In še na to, kar nam danes obljubljajo, smo morali čakati več kot 40 let. Če bo šlo tako naprej, bomo morali za nadaljnje korake čakati morda drugih 40 let. Ce tako pomislim, si rečem: Danes je boljše, če ne vemo, kako se delajo klobase in zakoni.« »Za novo leto si bolj optimist? Bo boljše-ali slabše od letošnjega?« »Poglej, 90 je okrogla številka in jo lahko tudi deliš. In vse okrogle številke so mi všeč. Zato upam, da bo to dobro leto. Celo pri loteriji in tomboli je zadnja številka 90 in kdor jo zadene tudi kaj dobi. Vse je odvisno, kakšne številke bodo iz rokava potegnili tisti, ki upravljajo svet. Upajmo, da bomo mi navadni ljudje med srečneži, ki bomo kaj dobrega dobili. Konec koncev mora človek le ostati optimist. Morda bodo še komarji postali vegetarijanci. In veš kaj pravijo ljudožrci? V vsakem človeku je nekaj dobrega. Upajmo?!« »Kako se kaj pripravljaš na slovo od starega leta?« »Brez priprav in načrtov. Upam, da bom stopil v novo leto z veselimi ritmi.« ZAPISALA NEVA LUKEŠ r Tedenski pregovor: 't V stare sode staro vino, v nove sode novo vino. ( slovenskiJ Spominski datumi: □ Pred 80 leti: 31. 12. 1909 so v Nabrežini ustanovili Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. □ Pred 45 leti: 4. 1. 1945 je italijanska partizanska divizija Garibaldi-Natisone prišla iz Benečije in postala sestavni del 9. korpusa. □ Pred 90 leti: 5. 1. 1900 so v Trebčah ustanovili Gospodarsko podporno društvo, ki je bilo razpuščeno 17. 12. 1930. Osebnosti: □ 2. 1. 1940 je v Ljubljani umrla pisateljica in urednica Marica Nadlišek-Bar-tol, ki se je rodila pri Sv. Ivanu 10. 2. 1867. X LJUBLJANA Opera SNG Nocoj, 30. 12., ob 19. uri: koncert opernih in operetnih arij ter napolitanskih in španskih pesmi, dir. Lovrenc Arnič, pojejo Olga Gracelj, Zlatomira Nikolova, Norina Radovan, Dunja Spruk, Dimitrij Damjanov, Franc Javornik, Jurij Reja, igra orkester Opere SNG, nastopajo člani baleta SNG Ljubljana, kor. Ivo Kosi. Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 1. L, ob 17. in 20. uri: Novoletni koncert - nastopa Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, solista Sreten Krstič - violina in Ivan Sancin -bas (Von VVeber, Saint-Saens, Sarasate, Mihevec, Rossini, Parma, Gounod). Festival Ljubljana V FRANČIŠKANSKI CERKVI danes, 30. 12., ob 20. uri: Božični koncert, nastopajo mezzosopranistka Sabira Hajdarevič, hornist Jože Falout in organist Milko Bizjak (Bach, Mandel, Corelli, Tartini, Gounod, Schubert). V VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v nedeljo, 7. 1., ob 11. uri: 1. koncert iz ciklusa Mozart s Komornim ansamblom Slovenicum, dir. Uroš Lajovic (Reutter, VVagenseil, Albrec-htsberger, Mozart). LJUBLJANA Opera SNG V nedeljo, 31. 12., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Angel Šurev. Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v nedeljo, 31. 12., ob 19.30: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. V SREDNJI DVORANI danes, 30. 12., ob 11. in 16. uri: v okviru novoletnega programa za otroke - pravljica Zlato jabolko, Plesni teater Ljubljana in Gledališče Ane Monro, rež. Andrej Rozman-Roza. V PREDVERJU danes, 30. 12., ob 10. uri: Novoletni živ-žav z Janezom Bitencem; ob 11. in 17. uri čarovnije Mirana Čanaka; ob 12. in 17. uri poje Jani Kovačič. Drama SNG V nedeljo, 31. 12., ob 19. uri: Dama iz Maxima (Georges Fey-deau), rež. Vinko Moderndorfer. V sredo, 3. 1., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan, prevod Lado Kralj, scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Žerdin, glasba Urban Koder (ponovitev 4. 1.). V soboto, 6. L, ob 19.30: premierska predstava - Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar, igrajo Milena Zupančič, Matjaž Trubušon, Dare Valič, Barbara Lapajne, Maja Končar, Štefka Drolc, Majda Potokar, Zvone Hribar, Mojca Ribič in drugi. Mala drama V petek, 5. 1., ob 20. uri: Zalezujoč G odo ta (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič. MGL Nocoj, 30. 12., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (AntOn Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Božiča (ponovitvi 31. 12. in 5. L). V sredo, 3. 1., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovič), rež. Janez Pipan (ponovitev 4. 1.). Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 30. 12., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. V VELIKI DVORANI v petek, 5. L, ob 18. uri: Žogica Marogica (Jan Malik), Prešernovo gledališče iz Kranja (ponovitvi 6. 1. ob 11. in 17. uri). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU v četrtek, 4. L, ob 20. uri: Samomorilec (Nikolaj Robertovič Erdman), rež. Vida Ognjenovič, prevod Mile Klopčič, scena Boris Maksimovič, kostumi Liljana Dragovič, glasba Mirko Vuksanovič, koreografija Dragana Ivanji, igrajo Janez Starina, Teja Glažar, Marjanca Krošl, Sandi KrošI, Mira Lampe-Vujičič, Jože Hrovat, Dušanka Ristič, Metka Frankoin še drugi. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU Gledališče V ponedeljek, 8., in torek, 9. L: Lincerto palcoscenico (več avtorjev), rež. Giorgio Gallione, nastopa Teatro dellArchivolto. V torek, 23., in sredo, 24. L: Piccola citta (Thornton VVilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa teatro delle Arti. V ponedeljek, 5., in torek, 6. 2.: Lo zoo di vetro (Tennessee VVilliams), rež. Furio Bordon, nastopa Stalno gledlišče F-JK. V ponedeljek, 19., in torek, 20. 2.: Svenimenti (tri enodejanke Antona Čehova), rež. Antonio Calenda, nastopata Giorgio Alber-tazzi in Mariangela D'Abbraccio. V četrtek, L, in petek, 2. 3.: La Marchesa d'0 (Renzo Rosso), rež. Egisto Marcussi, nastopa Carla Gravina (Veneto Teatro). V ponedeljek, 12., in torek, 13. 3.: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, nastopa Gastone Moschin. Koncerti V torek, 16. 1.: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut (Stravinski, Šoštakovič). V CERKVI DELLA MARCELLIANA v petek, 26. 1.: orgelski koncert Klemensa Schnorra (Muffat, Eberlin, Mozart, Lefebure-Wely, VVidor, Dupre). V četrtek, 8. 2.,: nastopata violinist Oleg Kagan in pianist Vassili Lobanov (Beethoven, Schubert, Schumann, Grieg). V petek, 23. 2.: koncert skupine Collegium Vocale Koln, dir. Wolfgang Fromme (Stockhausen - Stimmung za šest glasov). V petek, 9. 3.,: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Francois Joel Thiollier (Liszt, Rahmaninov). V četrtek, 22. 3.: koncert gojencev Mednarodne visoke šole za komorno glasbo v okviru Zavoda združenega sveta. V petek, 6. 4.: klavirski koncert Vladimira Ashkenazyja (Brahms, Schumann). • Vse predstave bodo ob 20.30. januarja v gorici__________________________________________ GORICA Kulturni dom V nedeljo 31. 12., ob 21. uri: Povratek v... '90, prireja SMReKK. V četrtek, 4. 1., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Fantje iz ulice Panisperna, rež. Gianni Amelio; prireja Kinoatelje. V četrtek, 11. L, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Maicol, rež. Mario Brenta; prireja Kinoatelje. V petek, 12. 1., ob 20.30: koncer pianista Massima Gona; prireja Glasbena matica Gorica. V ponedeljek, 15. L, in torek, 16. 1., ob 20.30: gledališka predstava Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič, gostovanje Drame SNG Ljubljana. V četrtek, 18. 1., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Jezus iz Montreala, rež. Denys Arcand,- prireja Kinoatelje. V nedeljo, 21. 1., ob 10. uri: občni zbor goriške sekcije WWF. V torek, 23. 1., ob 18. uri: srečanje z jugoslovansko kajakaško reprezentanco; prirejata KD in ZSŠDI. V četrtek, 25. L, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Money, rež. Doris Dorrie; prireja Kinoatelje. V soboto, 27. L, ob 20.309: Planinski ples; prireja Planinsko društvo Gorica. V nedeljo, 28. L, ob 9.30: ZSŠDI prireja posvet o športu. V ponedeljek, 29. L, iri v torek, 30. L, ob 20.30: gledališka predstava SSG - Tetovirana roža (Tennessee Willims), rež. Mario Uršič . • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. Horoskop od sobote, 30. decembra 1989, do petka, 5. januarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I * Obeta se vam zanimiv in pester teden. Nebo vam je kar precej naklonjeno. Pozitivni vplivi Venere in Marsa bodo dokaj spodbudno vplivali na uspešen izid vašega dela in pričakovanj. Čaka vas nekaj prijetnih novosti, ki jih boste prav veseli. Ponedeljek in četrtek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vam pripravlja prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta sreda in petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo nadvse prijeten in zadovoljiv. Prijazna Venera vam bo priskočila na pomoč pri izvajanju vaših načrtov. Uspehi vas bodo ohrabrili in spodbudili vaše intelektualne sposobnosti. Ponede-. ljek in torek pa vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. Ne prenaglite se v odločitvah. VI IN DRUGI: Pomoč prijatelja vam bo prav prišla. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Teden bo za vas precej prijeten in zanimiv. Pozitivni vplivi Marsa bodo pripomogli k uresničitvi želja in načrtov. Vse bo šlo tako, kot si lahko samo želite. Ponudila se vam bo tudi enkratna priložnost. Čaka vas veselo presenečenje. Sobota in nedelja ne bosta povsem ugodna, zaradi česar boste vznemirjeni. VI IN DRUGI: Upoštevajte mišljenje TEHTNICA (23.9.-22.10) — VI IN DELO: Pred vami je prijeten in razgiban teden. Mars in Venera sta vam precej naklonjena, kar bo prav gotovo zelo ugodno vplivalo na potek dogodkov in razpoloženje. Izkoristite ugodnosti, ki se vam bodo ponudile v začetku tedna. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj. Muhast bo četrtek. VI IN DRUGI: Preživeli boste vesele trenutke med starimi znanci. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Vstopate v zanimiv in nadvse pester teden. Pričakujete lahko srečen potek dogodkov in izpolnitev nekaterih pričakovanj. Čakajo vas novosti, ki jih boste prav veseli. Uspeli se boste tudi oddahniti in posvetiti precej več časa družabnemu življenju. Ponedeljek in torek vam ne bosta preveč po godu. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti bolj pozorni. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. VODNAR (20.1-18.2) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno precej naklonjene. Pričakujete lahko zanimiv in prijeten teden. Ponudila se vam bo lepa priložnost, ki jo je vredno pravočasno izkoristiti. Januarski Vodnarji lahko z dokajšnjo mero verjetnosti pričakujejo posebni uspeh. Prijazna Venera bo poskrbela za veselo razpoloženje. VI IN DRUGI: Povabljeni boste in lepo se vam bo godilo. Ugodna bosta sobota in nedelja. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Zvez-_ de so vam prijazne, ■ zaradi česar lahko pričakujete delovno prijeten in predvsem ustvarjalen teden. Izkoristite ugodne okoliščine in napredovali boste. Precejšnja je verjetnost novosti na ekonomskem področju. V tem tednu se vam bo povečalo zaupanje v lastne sposobnosti. Bol] muhasta bo edino-le sobota. VI IN DRUGI: Pohitite z nekom, da ne bo prepozno. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Na-__ poved za vas tokrat fj ni pretirano ugod-na. Pred vami je precej nenavaden teden, ki vas lahko ob koncu tudi neprijetno preseneti. Zaradi nenaklonjenosti Merkurja in Saturna se lahko zgodi, da boste naleteli na neugodne okoliščine. Bodite karseda previdni in modri v odločitvah. Kritičen bo četrtek. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo nepričakovano spravil v zadrego. Ugodna bosta ponedeljek m torek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za vse, kar si najbolj želite, in uspeh ne bo izostal. Dobra sreča vam bo naklonjena. Pri delu boste napredovali in zadovoljni boste tudi izven delovnega časa. Bodite pozorni: ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki vam lahko spremeni dosedanji način življenja. VI IN DRUGI: Bolj pazite na svoje besede, da ne bo kaj narobe. Ugodna dneva bosta nedelja in petek. ŠKORPIJON (23.10-21.11.) — VI IN DELO: Teden boste preživeli v prijetnem vzdušju in veselem razpoloženju. Precej bo novosti, ki vam bodo obogatile teden. Okoliščine vam bodo šle na roko in tako pripomogle k uresničitvi vaših načrtov. Nasmehnila se vam bo sreča v poslovnih zadevah. Sobota vam lahko kaj pokvari. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo postavila na preizkušnjo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Obeta se vam razgiban in raznolik teden. Ugodni Merkur, ki se pravkar sprehaja po vašem znamenju, bo pripomogel k uspehu pri delu in spodbudil rešitev nekaterih problemov. Ob koncu tedna vam neprijazna Luna in Jupiter lahko prineseta nepričakovane sitnosti. Kritičen bo četrtek. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte pretrmasto pri svojih načelih. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Čaka vas prijeten in J sproščen teden. Zadovoljni boste, ker se vam bodo izpolnile nekatere stare želje. Posebno naklonjena vam bo prva polovica tedna. Možnost prijetnih presenečenj bo predvsem na denarnem področju. Pozor! Rojenim od 27.2. do 3.3. bo Mars sovražen, zato jim lahko grozijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Čakajo vas prijetni trenutki v veseli družbi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Zeleni križ - nov upravni svet Davčna policija na sedežu Drevi v deželnem avditoriju v Gorici Silvestrski pester koncert Sudetskih filharmonikov Bodočnost goriškega Zelenega križa je pod velikim vprašajem. Težko je danes napovedati, kaj se bo lahko zgodilo, kakšen bo jutrišnji dan te dobrodelne ustanove s skoraj sedemdesetletno tradicijo in ki je tako pomembna za vso Goriško in ki šteje več tisoč članov. Mimo vseh težav, ki jih v tem času doživlja Zeleni križ, so v četrtek, pred samim izrednim občnim zborom, ki je bil najavljen za večerne ure, prostore goriškega sedeža ter dom dosedanjega predsednika Gianpiera Licinia preiskali uslužbenci davčne policije in s seboj odnesli kar precej dokumentov in drugega materiala. Kot vemo so v teh dneh dokumentacijo Zelenega križa pregledovali tudi inšpektorji, ki jih je imenovalo deželno odborništvo za krajevne uprave, da bi ugotovili vzroke velikega deficita (več kot milijardo lir), ki ga je "pridelala" ta dobrodelna ustanova. Ne vemo, kakšni bodo zaključki tako inšpektorjev deželnega odborništva kakor tudi ne davčne policije. Dejstvo pa je, da je nastali položaj dvignil precej prahu znotraj samega vodstva in članstva Zelenega križa in o tem smo se lahko prepričali v četrtek zvečer na izrednem občnem zboru, Urnik trgovin in lokalov ob novem letu Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo jutri, 31. t. m., poslovale le prodajalne jestvin in cvetličarne. Odprtje ne bo obvezno, saj se bodo zanj lahko odločili sami prodajalci. Omenjene trgovine bodo vsekakor lahko odprte le v dopoldanskem času. V ponedeljek, 1. januarja, bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko poslovale le v dopoldanskem času. Lokali, ki imajo v omenjenih prazničnih dneh tedensko zaporo, bodo prav tako lahko nemoteno poslovali. Še podatek o odprtju frizerskih salonov. Predstavnice ženskega spola, ki bi si še zadnjič v tem letu rade uredile pričesko, naj to storijo še danes do 17. ure. Danes bodo frizerski saloni odprti neprekinjeno. Zamudnicam bodo v frizerskih salonih na razpolago tudi jutri, vendar le do 13. ure. Brivnice pa bodo odprte samo danes in sicer po običajnem urniku. Pokrajinsko prevozniško podjetje APT, ki vzdržuje medkrajevne avtobusne proge, sporoča, da njihovi avtobusi v ponedeljek, 1. januarja, ne bodo vozili. Avtobusi občinskega podjetja v Gorici pa bodo upoštevali praznični vozni red. Na sinočni seji občinskega sveta v Gorici je bilo občutiti praznično silvestrsko vzdušje, saj so se svetovalci zbirali dobre tričetrt ure, preden je župan odredil pričetek dolge seje, ki se bo zaradi številnosti točk na dnevnem redu nadaljevala danes ob 9. uri. Uvodoma je župan Scarano omenil pretresljive dogodke v Romuniji. Izrazil je solidarnost s prizadetim prebivalstvom in zlasti svojci žrtev in se zavzel za nadaljevanje še" tesnejših stikov z vzhodnimi narodi v smislu združene Evrope. Sočustvovanje z romunskim narodom so izrazili tudi predstavniki drugih strank v občinskem svetu. Zatem so bile na dnevnem redu interpelacije. Na včerajšnji seji je zlasti izstopala problematika onesnaževanja okolja. Najbolj glasen je bil socialdemokrat Esposito, ki je ponovno načel pereče vprašanje tovarne Siles, na Tržaški cesti. Svetovalec je ostro obsodil rav- kjer naj bi (to so sicer po daljši razpravi tudi storili) imenovali dvanajst članov Upravnega sveta, potem ko je nadzorni odbor zavrnil prejšnjo izvolitev. V tesnih prostorih Zelenega križa se je zbralo več kot šestdeset članov in že od vsega začetka je bilo vzdušje naelektreno in živčno. Olje na ogenj pa so dodali člani Zelenega križa iz Červinjana, ki so zahtevali, naj se v dnevni red občnega zbora vključi tudi predlog po odcepitvi od goriškega ZK. Predlog, ki je bil na koncu sprejet, je zahteval veliko besed in rekli bi celo medsebojnega kreganja. Glavna tarča marsikaterega od prisotnih pa je bil Francesco Moise, ki je sredi novembra prevzel za določen čas odgovornost predsednika in v tem svojstvu, ko je ugotovil težko finančno stanje pri Zelenem križu, zaprosil za poseg nadzornega odbora. Občni zbor je po večurni razpravi le imenoval novo vodstvo, ki je v bistvu isto, ki je bilo imenovano 15. oktobra. Sedaj pa je treba počakati na zaključke inšpektorjev in davčne policije. Upati je, da ti pregledi ne bodo preprečili ali povsem ohromili delo- Predstavniki goriških in novogoriških mejnih služb so se tudi letos zbrali na tradicionalnem srečanju, da nanje občinskega odbora in župana, ki niso še zaprli omenjenega obrata, ki močno onesnažuje bližnjo okolico. Dejal je, da je večkrat opaziti gost črn dim, ki uhaja iz dimnikov. Prebivalstvo meni, da v tovarni žgejo nevarne snovi kot so npr. lepila in lake, ki med gorenjem sprožajo nevarne pline in gost dim. Polemike o onesnaževanju, ki ga povzroča tovarna Siles se sicer vlečejo že vrsto let. Zdi se, je bilo slišati v razpravi, kakor da bi občinski odbor zatisnil eno oko in podaljšal rok za preureditev naprave za sežiganje odpadnih materialov. Zupan Scarano je Espositu odgovoril, da so že odredili napeljavo plina, ki bo nadomestil sedanji sistem sežiganja. Mestno podjetje bo v kratkem dokončalo polaganje cevi, nakar bodo priključili nove peči. V primeru da bi tega dela ne zaključili do marca, je dejal župan, bo odredil zaprtje tovarne. vanja Zelenega križa, čeravno je treba z druge strani javnosti pojasniti, kako je prišlo do milijardnega deficita in kdo je kriv za tako negativno poslovanje. Občina Sovodnje pristopila v konzorcij Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji letošnji seji, v sredo, 27. decembra, poleg drugih zadev razpravljal tudi o pristopu Občine v pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo. Predlog odbora, o katerem je predhodno razpravljala tudi komisija za socialno skrbstvo, je bil soglasno sprejet. Občina Sovodnje je bila ena redkih v pokrajini, ki ni bila vključena v omenjeno ustanovo, ki zagotavlja oskrbo psihično in fizično prizadetim osebkom in ki ima sedež v Gradišču. Obenem z odločitvijo o pristopu v konzorcij je občinski svet tudi sprejel sorazmerni del finančnega bremena. Članstvo v konzorciju velja od 1. januarja 1990. si nazdravijo ob prehodu iz starega v novo leto. Srečanja, ki so ga v restavraciji Kompas na mednarodnem mej- Pred dvema mesecema smo poročali o pobudi goriške sekcije svetovnega sklada za varstvo narave WWF, ki je namestila posodo za nabiranje izrabljenega motornega olja. Goriško prebivalstvo je z odgovornim ravnanjem še enkrat dokazalo, da podpira prizadevanja za varstvo okolja. V preteklih dneh so nam namreč predstavniki goriške sekcije WWF sporočili, da so v prvih dveh mesecih uspeli zbrati 400 litrov odpadnega olja. Nabrano tekočino so nato oddali konzorciju za izrabljena olja, ki bo poskrbel za predelavo, oziroma regeneracijo. Posoda, ki so jo naravovarstveniki postavili na dvorišču občinske garaže v Ul. Barzellini, je namenjen predvsem goriškim avtomobilistom, ki se neradi poslužujejo uslug bencinskih črpalk ali garaž in ki za zamenjavo olja v motorju poskrbijo sami. Motorno olje je zelo nevaren onesnaževalec okolja. Vzemimo primer petih litrov olja, ki nekako odgovarjajoTkoli- Danes ob 20.30 bo v deželnem avditoriju še posebno praznično vzdušje, saj bo na sporedu silvestrski koncert, ki ga prireja kulturno združenje Lipizer pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave in še nekaterih krajevnih ustanov. Nastopil bo Sudetski filharmonični orkester iz Walbrrzyc-ha, pod vodstvom Jožefa VVilkomir-skega. Kot solist bo nastopil sovjetski violinist 18-letni Sergej Krylov, ki je goriškim ljubiteljem klasične glasbe prav dobro znan, saj je osvojil prvo mesto na 8. mednarodnem violinskem natečaju Lipizer v Gorici. Mladi sovjetski virtuoz, ki se glasbeno izpopolnjuje v Cremoni pod vodstvom Salvatoreja Accarda, je med drugim nastopil tudi na prvi mreži italijanske državne radiotelevizije ob priložnosti nedavnega Gorbačovovega obiska v Italiji. Nič manj znan ni poljski orkester, ki spada med vrhunske glasbene skupine. Pester program bodo glasbeniki pričeli s pastoralo Manfredinij evega božičnega koncerta. Sledil bo Brahmsov koncert v re magg. op. 77 za violino in orkester. V drugem delu večera bomo lahko prisluhnili Dvoržako-vim slovanskim plesom op. 72 štev. 10 in štev. 15 in de Sarasetovi Carme-novi fantaziji za violino in orkester. nem prehodu pri Vrtojbi organizirali novogoriški obmejni organi, so se udeležili najvišji predstavniki mejnih služb z obeh strani, župana iz Gorice in Nove Gorice ter predstavnik Generalnega konzulata SFRJ v Trstu. Uvodoma je načelnik Uprave za notranje zadeve Viktor Podobnik odčrtal, da je to srečanje izraz do-rih medsebojnih odnosov, ki so značilni zaradi stalne pripravljenosti na sodelovanje. Tudi izredno malo konfliktov, ki so jih v zadnjem letu zabeležili, so znak tega vzdušja, ki se je ustvarilo in ki zagotavlja nadaljne skupno uspešno delo. Tako predsednik novogoriške Občinske skupščine Albert Bevčič kakor tudi goriški župan Antonio Scarano sta podčrtala pomembnost sodelovanja na meji tudi za prebivalstvo obeh mest, ki mora te vrednote skrbno negovati. Podobne misli so izvenele tudi v nagovorih drugih predstavnikov obmejnih služb ter vseh tistih, ki so se zbrali na tem srečanju. Na sliki: italijanski in jugoslovanski predstavniki mejnih služb nazdravljajo novemu letu. (Foto Pavšič) čini, ki jo vsebuje avtomobilski motor. Če se ta sorazmerno skromna količina izlije npr. v jezero, se bo razširila po površini kakih 5 tisoč kvadratnih metrov. Na omenjeni površini bo ustvarila tanko oljnato nepredušno plast, ki bo onemogočila vodi sprejemanje prepotrebnega kisika. Na ta način bo na tem predelu izumrlo vse, kar je živega. Člani goriške sekcije WWF naprošajo občane, naj bodo pri odstranjevanju starega olja čimbolj pazljivi in naj se še naprej poslužujejo omenjene nabiralne posode. To je namreč eden od ■načinov, da sami neposredno pripomoremo k zmanjševanju onesnaženosti. Solidarnost Humanitarna ustanova Caritas je organizirala zbiranje pomoči za prebivalstvo v Romuniji. V zbirnem centru v kraju Scodovacca pri Červinjanju sprejemajo zdravila in drugo blago z nujno pomoč. Telefonska številka centra je 0431/32476. Za denarne prispevke je Čaritas odprla tekoči račun na pošti (št. 10289494) ter pri Goriški hranilnici (št. 68179/20) ter pri posojilnici v Štarancanu 6332/1. Denarne prispevke lahko občani oddajo tudi župnikom. Glasbeni večer bo zaključil Lisztova simfonična poema Les Preludes". Ob zaključku koncerta bodo nazdravili novemu letu. Planinska roža in Big Band po Radiu Trst A V posebnem sporedu ob koncu leta 1989 bo Radio Trst A jutri popoldne oddajal posnetke dveh koncertov, ki sta bila pred kratkim v Gorici in sta doživela velik uspeh. Ob 15. uri bo na sporedu obsežen izbor glasbenih odlomkov iz operete Planinska roža, ki je bila konec oktobra v Katoliškem domu. Pred mikrofonom bosta tudi režiser Aleksij Pregare in dirigent Hilarij Lavrenčič. Ob 17. uri pa bo na vrsti posnetek koncerta "Tribute to Tommy Dor-sey", na katerem so nastopili orkester Big Band ljubljanske RTV, skupina New Swing Singers in solista Oto Pestner ter Jimmy Stanič. Koncert je bil 22. novembra v Kulturnem domu. Pini - za novo v politiki Pokrajinski tajnik socialistične stranke Luciano Pini je ob koncu leta naslovil občanom poslanico. V sporočilu ugotavlja, da je bilo leto, od katerega se poslavljamo, izjemno z različnih vidikov. Tako glede dogajanj na mednarodni ravni, kakor tudi v krajevnem merilu. Gospodarska dejavnost se je oživila, hipoteka brezposelnosti je nekoliko popustila, čeprav še niso bile odpravljene vse težave, zlasti tiste, ki zadevajo zaposlovanje žensk. Pini ob navajanju dosežkov, opozarja istočasno tudi na naloge v novem letu, ko bo treba še bolj zavihati rokave. Treba bo uvesti, navaja Pini, tudi novo kvaliteto v politiki in v odnosih med krajevno stvarnostjo in Državo. razstave V razstavni galeriji v Medei, Corso Friuli 23, je odprta razstava fotografij Alda Gallasa in razstava skic in risb Gla-uca Diminija. Odprta bo do 7. januarja. __________prispevki_____________ V spomin na Antona Tomšiča darujeta Dragica in Franc 20 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Jožefa Socola darujeta družini Špacapan 100 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Fratelli dltalia«. C. De Sica, S. Salerno in M. Boldi. VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«. VITTORIA 17.00-22.00 »Oliver & C«. Risanka. Tržič COMUNALE 18.00-21.00 »Camille Claudel«. Igrata Isabelle Adjani in Gerard Depardieu. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Black rain«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. _________pogrebi____________ Danes v Gorici: ob 9.30 Antonia Pet-terin vd. Di Lena iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin, ob 11. uri Antonia Attanasio iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.45 Marcellino Sandrin iz bolnišnice sv. Justa v Oglej, ob 13.15 Anna Cocetta iz splošne bolnišnice v Medeo. Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir .Z MORJA V PONEV Marjučc mil« fl I/. {fiuiul _______________ □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter raslov naročnika. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Izmenjava novoletnih voščil med pripadniki mejnih organov Kako dolgo bo tovarna Siles še onesnaževala okolje? Dober odziv na pobudo WWF Zbrali že 400 litrov olja V novem letu več sodelovanja med borci z Reke in Goriške Med žrtvami vojne v Pevmi je bil tudi Mario Maori Trpljenje v taborišču Dachau ga je usodno zaznamovalo VZPI-ANPI z Goriškega in posebej goriška sekcija te organizacije ter zveza borcev na Reki nameravata tudi v novem letu nadaljevati sodelovanje na vseh področjih. Potrjene so že nekatere skupne pobude v prihodnjem letu, začeli so se pogovarjati o nekaterih novih načrtih. Te dni se je na Reki mudila delegacija VZPI-ANPI iz Gorice, ki je s predstavniki SUBNORA zasnovala načrt skupnih pobud v prihodnjem letu. Predvsem velja opozoriti na zamisel, da bi dosedanje sodelovanje med bivšimi borci iz Gorice in Goriške pokrajine ter Reke prenesli v širši družbeni okvir. Poskus v tej smeri je tudi podpora, ki so jo predstavniki bivših borcev izrekli glede skupnih pobud slovenskih, koroških in italijanskih sindikatov na področju priza- devanj za mir in sodelovanje med narodi. Na pogovorih na Reki so predstavniki dveh borčevskih organizacij vzeli tudi v pretres možnost o tesnejšem sodelovanju na področju turizma in tudi kulturnih dejavnosti. Zanimanje za tako skupno nastopanje je izrazito zlasti med operaterji v Gorici. Delegaciji sta ugodno ocenili tudi dosedanje stike in druge oblike sodelovanja med Gospodarsko zbornico na Reki in Goriško Trgovinsko zbornico. Obe delegaciji podpirata tako sodelovanje in lahko prevzameta vlogo spodbujevalca. Predstavniki reškega SUBNORA so se posebej zanimali za stopnjo realizacije načrta postavitve spomenika deportirancem v nemških taboriščih. Pobudnik te pomensko odmevne akcije je združenje ANED, ki je pred kratkim navezalo tesne stike tudi z zvezo borcev na Reki. Spomenik bodo odkrili, kakor znano, predvidoma drugo nedeljo maja, neposredno po upravnih volitvah. S posebnim ozirom so člani delegacij nato razpravljali o prvi, odmevni akciji v novem letu, to je o 4. mitingu prijateljstva, ki bo tudi tokrat, v aprilu, predvidoma v Kulturnem domu in s pokroviteljstvom SKGZ. To pobudo bodo letos uresničili že četrtič. V goriški delegaciji so bili Silvino Poletto, Silvano Culetto, Milan Furlan, Edi Maligoj in Tone Bensa. Delegacijo SUBNORA na Reki pa so predstavljali: Mate Komadina, Rale Skorič, zvezni delegat Andrija Kršul-ter Nikola Vujnovič. Pred dnevi objavljen zapis o spomeniku NOB v Pevmi, ki je le nekak izsek dogajanj med in po vojni, zato nujno nepopoln, je prispeval, da se je marsikdo, zlasti med krajani, vrnil s spominom na takratne vojne čase, na čase grozot in trpljenja. Tako nam je Natjuška Mauri iz Pevme poslala pismo, v katerem piše, da je med tistimi krajani, ki so umrli za posledicami vojne, oziroma trpljenja v taboriščih, tudi njen oče Mario. Mario Mauri, ki je bil v Pevmi krojač, je skupaj z bratom Zvonkom odšel v partizane. Ko se je nekega dne vra- čal domov, da bi si priskrbel nekaj hrane, so ga v Koštaboni zajeli Nemci. Najprej so ga zaprli v goriških zaporih, za tem pa so ga odpeljali v Dachau, kjer je, kot mnogi drugi, preživel izredno hude čase in nečloveško ravnanje. Preživel je sicer strahote taborišča, vendar usodno zaznamovan. Vrnil se je domov ter si ustvaril družino. Umrl je komaj triintrideset let star za posledicami nečloveškega trpljenja v uničevalnem taborišču. Radi smo objavili vsebino pisma, ki nam ga je g. Mauri poslala, saj dopolnjuje naš zgoraj navedeni članek. Ob tem bi radi dodali še to, da so nas iz Štmavra obvestili, da so pri gradnji spomenika v Pevmi sodelovali in pomagali tudi italijanski tovariši, ki so si družine ustvarili v naših krajih in ki so že v vojnem času stali ob strani partizanov in jim pomagali. Predavanja o reki Soči Občinska knjižnica v Zagraju je pripravila ciklus predavanj o Soči. Prvo predavanje so imeli 30. novembra, ko sta inž. Pier Raimondo Cappella in Antonio Fabris od goriške sekije WWF in krožka CIFI govorila o onesnaženosti voda na Goriškem. Na predavanjih, ki so bila v decembru, je bil govor o zaščiti okolja, o botaničnih vprašanjih ter o ribah v Soči. Ciklus predavanj se bo nadaljeval v januarju. Predavanja bodo ob 20.30 v občinski knjižnici. 4. januarja bo dr. Rinal-do De Rossi govoril o Juliusu Kugyju in Albertu Bois de Chesne, 11. januarja bo dr. Sergio Paradisi govoril o živalstvu ob ustju Soče. 12. januarja bo prof. Zorko Fon iz Tolmina govoril o Soči od njenega izvira do izliva v morje. O Dolini Trente in naravnem triglavskem parku bo 19. januarja govoril Luciano Sinico, član Zveze italijanskih naravoslovnih fotografov, 25. januarja pa bo fotograf Mas-simo Crivellari prikazal favno ob spodnjem toku Soče. Pesnik Celso Macor bo 26. januarja govoril o Soči in poeziji, 30. januarja bo novinar Marko Waltritsch govoril o Henriku Tumi in Posočju. Ciklus predavanj bo 2. februarja zaključila Aleksandra Devetak, predsednica komisije za kulturo v goriškem pokrajinskem svetu, ki bo, skupno z arhitektom Dario Meanijem in inženirjem Lucianom Lacivito, govorila o ustanavljajočem se Soškem muzeju. Muzej nameravajo, kakor znano, urediti v Zagraju, v nekdanjem gradiču Ali-monda. Skrb za ohranjanje ribjega bogastva v reki Živahno delovanje društva Vipava Na zadnjem srečanju, ki je bilo v Rubijah, kjer je sicer tudi sedež društva, so člani sovodenjskega Ribiškega druš- tva Vipava ocenili pravkar sklenjeno sezono in se domenili o pobudah za prihodnje leto. Kar zadeva tekmovalno dejavnost, je bila zadnja sezona slabša od prejšnje, ko so bili sovodenjski ribiči dokaj uspešni in segli po številnih zmagah. V maju je društvo pripravilo društveno tekmovanje ob umetnem jezeru pri Ločniku in zabeležilo zelo visoko udeležbo tekmovalcev, med katerimi so bili tudi člani ribiške družine iz Ajdovščine, s katero so pobrateni. Prav tako uspešno je bilo tekmovanje meseca septembra, ki so se ga udeležili člani vseh ribiških družin z Goriškega. Ob tem velja povedati, da je deželna Ustanova za zaščito ribolova obljubila, da bo sovodenjski ribiški družini leta 1991 dovolila, da bo organizirala tekmovanje v športnem ribolovu v Vipavi. S tem v zvezi so člani Vipave od te ustanove dobili kar 16.000 majhnih krapov in linjev ter 110 kg velikih krapov, ki so jih spustili — menda se temu pravi kar vsejali — v Vipavo. V letu dni bodo primerno zrastli in bo tako mogoče prirediti tekmovanje, čeprav bo treba pred tem najbrž še nakajkrat poskrbeti za dodatno sejanje. Precej mladic, ki so jih spustili namreč nikoli ne bo zraslo do primerne velikosti za ulov, saj bodo končale v želodcih rib — roparic ali kako drugače. Ob tem velja povedati tudi, da je zanimanje za športni ribolov v zadnjem času zelo naraslo in da društvo šteje danes že okrog sedemdeset članov. K povečanju zanimanja so pripomogle nekatere uspešne pobude društva — med temi tudi razstava rib — in pa nekaj rekordnih ulovov v Vipavi, ki je, kljub pogostim vestem o zaskrbljujočem onesnaženju, še zmeraj precej bogata na ribah. Sicer bi rekordnih plenov ne bilo. (M. K.) Na sliki člana ribiške družine vlagata mladice v Vipavo. (Foto M. Kuzmin) Goriško zlato v Gortini V Gortini d'Ampezzo, znanem letoviškem kraju, ki pa je, tako kakor številna druga turistična središča v Alpah povsem brez snega, so 27. t. m. odprli razstavo zlatarskih izdelkov 18. in 19. stoletja "Aureo Otto-cento" iz zbirk Goriškega pokrajinskega muzeja. Gre za razstavo, ki je bila v poletnih mesecih odprta na gradu in ki je zbudila izredno zanimanje zlasti med tujimi obiskovalci. Razstava je bila približno dva meseca odprta v kraju Valenza Po (središče italijanske zlatarske dejavnosti). Na ogled je 266 zlatarskih izdelkov iz različnih obdobij in dvajset slik, ki v mnogočem dopolnjujejo razstavo zlatnine, saj se prav preko slik odražajo modne muhe 18. in 19. stoletja. Slovesnosti ob odprtju razstave, ki so jo uredili v raprezentančni palači »Ciasa de Ra Regoles", kjer je tudi sedež etnografskega muzeja tega območja, šo se udeležili predsednik Pokrajine Crisci, odbornik za kulturne dejavnosti Panzera ter Mad-dalena Malni Pascoletti, ki je razstavo uredila. Predsednik Crisci je na slovesnosti tudi nagovoril udeležence in podčrtal zlasti pomen ovrednotenja bogate kulturne dediščine na Goriškem. 041Tf-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO » Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica a ^ „ . -rEC • Na*. V A. \tP -o n ŠTECNGSERVICEi * L s Y«P\ KORZO ITALIA 76 GORICA TEL. (0481) 34610 VOSCI SREČNO NOVO LETO Šestdesetletniki iz doberdobske občine so pripravili lepo skupno praznovanje Pogostoma objavljamo novice o skupnih praznovanjih življenjskih jubilejev. Tokrat so na vrsti 60-letniki iz doberdobske občine, ki so se zbrali na martinovo. Obiskali so Sveto goro in se zatem napotili na Kras, kjer so v Vojščici preživeli nekaj prijetnih ur v veselem razpoloženju. Na poti domov so se ustavili še v igralnici v Novi Gorici, kjer so nekateri, sklicujoč se pač na okroglo obletnico, poskusili srečo. Srečanja so se udeležili: Roman Marušič, Opajčev iz Doberdoba, Marija Gergolet, Pojacoteva iz Doberdoba, Mimica Devetak, Sobeneva s Poljan, Jožef Ferletič, Ušatin iz Doberdoba, Vilma Gergolet, Beškega s Poljan, Vilma Bagon, Neveukna iz Jamelj, Alojz Pahor, Juhčovkni iz Jamelj, Ida Gergolet, Živčeva iz Doberdoba, Cvetka Lavrenčič, Velentinčkova s Poljan, Pio Vescovi iz Doberdoba, Štefan Ulian, Furlanov iz Doberdoba, Bruno Lavrenčič, Kuzmenov iz Doberdoba, Bernarda Pernarčič, Laheva iz Jamelj, Maks Jarc, Jarčev iz Doberdoba, Štefanija Močilnik, Leopold Antoni, od Stezije, iz Jamelj, Jožef Legiša, Pilatkin iz Jamelj, Ernest Semolič, Šemnov iz Jamelj. VABIMO VAS NA PRAZNIČNE NAKUPE V NOVO GORICO IN SOLKAN Antikvarij Q Bi^job s< Reršepon Erjavčeva 43 Nova Gorica Tel. (065) 22326 pri mejnem prehodu Sv. Gabriela BOUTIQUE LJUBICA ŠULIGOJ M. Štrukelj 8; Nova Gorica Telefon: (065) 24-309 SPORILIFE VELIKA IZBIRA ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE trenerke - bunde, zimske športne športne majice jakne adidas športni copati - oprema za tenis smučarske rokavice - idrijske čipke IX. korpus 65, SOLKAN Ob 14.30 izredno važna tekma na tržaškem »Grezarju« Na rallyju Pariz - Dakar Triestina proti Cagliariju za prestiž Italijanska nogometna B liga je pred koncem prvega dela prvenstva. Danes bodo namreč odigrali predzadnje kolo, ki bo določilo le simboličnega zimskega »prvaka« te lige, torej ekipo, ki naj bi imela največ možnosti za napredovanje. Boj za vrh lestvice bo danes popoldan na »Grezarju« zajel tako domačo Triesti-no kot gostujoči Cagliari. Otočani so pravzaprav že v četverici, ki naj bi napredovala, Triestina pa se je po zamenjavi trenerja znašla na zelo visokem mestu in zelo blizu elite. ' V prejšnjem kolu je Cagliari premagal tedaj vodečo Piso, Triestina pa je na tujem zmagala v Comu. Obe ekipi sta v lanskem prvenstvu igrali v C-l ligi in predstavljata zaradi tega statusa precejšnje presenečenje na nogometni borzi. Za današnjo tekmo trener Triestine ne bo imel na razpolago precej razboritega Daneluttija, ki je bil zaradi neumnega prekrška diskvalificiran. Giacomini ga bo verjetno zamenjal s Terracianom. V ostalem Giacomini nima posebnih težav s sestavo moštva. Nepopoln bo tudi Cagliari, pri katerem bosta manjkala diskvalificirana Paolino (napadalec) in De Paola (bek) ter poškodovani Pulga (vezni igralec). Na lestvici ima Triestina 18 točk in sestavlja pravi »klub«, v katerem so še Ancona, Reggiana, . Monza in Pescara. Današnje kolo je v zvezi z morebitno »razrečitvijo« lestvice dokaj zapleteno. Ključni tekmi bosta še v Anconi in v Reggio Emilii. Monza naj bi imela ugodnejše kolo, na zmago pa lahko starta tudi Pescara. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Ancona - Reggina, Avellino - Cosenza, Brescia - Barletta, Catanzaro - Pescara, Licata -Como, Messina - Torino, Monza - Fog-gia, Piša - Padova, Reggiana - Parma, Triestina - Cagliari. Milan in Roma tvegata Zimski prvak A lige je že Napoli, ki bo v današnjem 17. kolu igral v Rimu proti zelo živahnemu Laziu. Vsekakor bo bolj zanimiv boj za določitev kandidata za zasledovanje Maradone in tovarišev. Današnje kolo je ugodno za Inter in Gianluca Vialli s trenerjem Vujadinom Boškovom Sampdorio, tvegani gostovanji pa bosta im^la Roma in Milan. Da v četrtek na treningu Napolija ni bilo Maradone, ni nobena prava vest in malo preplaha je povzročilo tudi »iskanje« argentinskega asa. Včeraj se je Ma-radona predstavil in redno odpotoval s tovariši. Kot vedno, je bila odsotnost opravičena z osebnimi zadevami. Prva polovica prvenstva je tudi priložnost za preverjanje rentabilnosti raznih asov in možnosti za njihove prestope v prihodnji sezoni. Tako naj bi se Milan že odrekel Baggiu in ga nekako prepustil Juventusu. Nekateri tujci se tudi zavedajo, da morda niso godni za italijansko A ligo. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Ascoli - Genoa, Atalanta - Fiorentina, Bari - Milan, Bologna - Roma, Verona - Cesena, Inter - Udinese, Juventus - Lecce, Lazio -Napoli, Sampdoria - Cremonese. V meddeželni ligi Goričani v gosteh Ob prehodu iz starega v novo leto bo Pro Gorizia odigrala danes zadnjo tekmo prvega dela meddeželnega prvenstva. Na tujem bo srečala enajsterico Ponte di Piave. Za Trevisanove varovance današnje srečanje ne bi smelo predstavljati nepremagljive ovire, saj so igralci iz Veneta na spodnjem delu razpredelnice in so prav v zadnjem kolu s porazom proti predzadnjemu na lestvici, Fontanafreddi, potrdili svojo poprečnost. Ne glede na izid današnjega srečanja, leto 1989 se za Pro Gorizio zaključuje dokaj slabo, kar ni bilo pričakovano. Dobra igra, ki so jo Goričani pokazali na predprvenstvenih srečanjih in to še posebno ob odlični režiji Rajka Janjanina, je skopnela kot sneg na soncu. Že v prvih srečanjih, ki štejejo za točke, so Goričani pokazali določene omejenosti, zaradi katerih so spotoma izgubljali stik z vodečimi, v prvi vrsti pa s Pievigino, ki je v vodstvu s 4 točkami pred San Donajem in kar 8 pred Venezio in Giorgionom. Kaj se je pravzaprav zgodilo Pro Gorizii? Očitno se je nekaj v mehanizmu zataknilo in nekateri igralci, ki so na papirju precej obetali, so se izkazali za neučinkovite. Tudi rešitev Trevi-sana, ki je kot trener stopil tudi na igrišče, se ni izkazala za odločilno. Sam Janjanin, pri katerem ne gre podcenjevati pogleda, ki ga ima nad igro, in tehničnih sposobnosti, ni zagotovil tiste kakovostne rasti, ki so jo vsi pričakovali. Zaradi vsega navedenega je upati, da bo Pro Gorizia novo leto začela s povsem drugim elanom, saj ima še časa, da lahko dohiti najboljše in celo samo Pievigino. V to je treba biti prepričani, predvsem pa je treba zbrati cel kup zmag. (pr) DANAŠNJI SPORED (14.30): Euro-mobil Pievigina - Sacilese, Giorgione - Folgor Salzano, Mika - Caerano, Monfalcone - Opitergina, Montebellu-na - San Dona, Ponte di Piave - Pro Gorizia, Pordenone - Centro del Mo-bile, Sedico - Conegliano, Venezia -Fontanafredda. GHADAMES — Saharski rally je začel pot na afriških tleh. Turizem in udobnost sta že včeraj izginila in v 1. etapi so morali tekmovalci prevoziti 539 km, ki ločijo libijsko prestolnico Tripolis od Ghadamesa, ki je prva izpostava tuareških plemen. Pot ni bila posebno težka glede terena, več napora pa je terjala izbira prave smeri, ker je vzporedno z optimalno linijo napredovanja teklo več drugih sledi, ki so se prej ali slej izgubljale v puščavi. Med 539 km poti je bilo tudi 273 km hitrostne vožnje in prav ta del je določil vrstni red. Med motociklisti je bil prvi Španec Arcarons, odličen 2. pa Furlan Edi Orioli, ki je rally osvojil pred dvema letoma. Na lestvici avtomobilistov in tovornjakov je bil najhitrejši Vaatanen. Vrstni red: MOTOCIKLIŠTI: 1. Arcarons (Šp., cagiva) 2.28’01"; 2. Orioli (It., cagiva) po 1'59"; 3. Neveu (Fr., yamaha) 3'42"; 4. Lalay (Fr., suzuki) 4'38”; 5. Peterhansel (Fr., yamaha) 6'05 6. Mas-Šamora (Šp., yamaha) 6'44'; 7. Picco (It., yamaha) 8 54. AVTOMOBILISTI: 1. Vaatanen (Fin., peugeot) 1.16*37"; 2. Fontenay (Fr., mitsubis-hi) po 5 06 ; 3. VValdegaard (Šve., peugeot) 5'46 j 4. Ickx (Bel., lada) 7'29; 5. Prieto-Perez (Šp., nissan) 10T6”; 6. Cowan (VB, mitsubishi) 10'59"; 7. Wambergue (Fr., peugeot) 11*25". Na sliki (AP): Italijan Medardo (gilera) se včeraj ni prebil med najboljše. Italijanska košarkarska prvenstva zaključujejo prvi del Za Stefanel nasprotnik iz elite Novoletna skakalna turneja V Oberstdorfu danes zares OBERSTDORF — Na veliki skakalnici Schattenberg v Oberstdorfu se bo danes začela 38. novoletna skakalna turneja Intersport, na kateri bodo sodelovali vsi najboljši skakalci sveta. Turneja se bo nadaljevala 1. januarja v Garmisch Partenkir-chnu, 3. 1. v Innsbrucku in se bo končala 6. 1. v Bischofshofnu. Skupno se bo merilo 90 skakalcev, kar pomeni, da bo konkurenca izredno ostra. Na prvem prostem treningu, ki je bil v četrtek, so dominirali zlasti Avstrijci z Vettorijem na čelu, včeraj pa so največje daljave dosegli Čeh František Jež (114 in 110 m), Finec Matti Nykanen (110,5 in 107 m) ter Šved Tallberg (110 m). Med Jugoslovani sta najbolje skakala Franci Petek in Primož Ulaga, ki sta v najboljših poskusih dosegla daljave okrog 105 m. Primož Kopač je v drugem skoku precej nerodno padel, vendar se je vse skupaj končalo precej bolje, kot je kazalo po hudem padcu. V obeh košarkarskih ligah italijanskega prvenstva bodo danes odigrali zadnje kolo prvega dela. Tržaški Stefanel, ki je pravi podvig opravil z domačo zmago proti vodečemu Ipifimu, ima v A-2 ligi danes možnost, da opravi še drugo. Gostil bo namreč Garessio iz Livorna, ki je tudi na vrhu lestvice. Vrh bo sicer težko dosegljiv, ker bo Ipifim igral proti Sassa-riju, ki je med najmanj učinkovitimi ekipami. Glede ostalih srečanj gre omeniti važni preizkušnji v Riminiju, kjer bo gostoval Alno in v Vidmu, kjer bo igral Jollycolombani. Obe gostujoči ekipi sta neposredni tekmici Stefa-nela in bosta danes gotovo igrali za zmago. Goriški San Benedetto se bo v Pavii le težko izognil porazu. DANAŠNJI SPORED (ob 20.30): An-nabella - San Benedetto, Braga - Klee-nex, Fantoni - Jollycolombani, Glaxo -Filodoro, Hitachi - Teorema, Marr -Alno, Popolare - Ipifim, Stefanel - Garessio. V A-l ligi bo srečanje med vodečim Scavolinijem in Knorrom daleč najvažnejše, saj sta ekipi na prvih dveh mestih lestvice. Ranger iz Vareseja je medtem odslovljenega Američana Wessa zamenjal s Frankom Johnsonom, ki pa bo začel igrati komaj 14. januarja. Johnson ima izkušnje med profesionalci. Visok je 199 cm, ima pa tudi 31 let. Doslej je bil le na klopi za rezerve pri ekipi Orlanda, prej pa je igral za VVashigton in Houston v NBA. DANAŠNJI SPORED (ob 20.30): Be-netton - Paini, Enimont - II Messagge-ro, Irge - Arimo, Knorr - Scavolini, Pa-napesca - Philips, Phonola - Neutroro-berts, Ranger - Riunite, Vismara - Viola. Vera, Koech ali Antibo? SAO PAULO — V brazilskem velemestu je že zbran del svetovne atletske tekaške elite, ki se bo na Silvestrovo pomeril v pouličnem teku na približno 10 km dolgi progi. Organizatorji bodo letos tek izvedli v zgodnjih popoldanskih urah, ker je skoraj polnočna izvedba vezana z velikim kaosom, v katerem so v nevarnosti sami tekači. Ekvadorec Rolando Vera je zmagal v zadnjih treh letih, ko na startu ni bilo posebno dobrih tekačev ali pa so se asi od drugod pojavili bolj kot turisti. Letos se obeta hujša konkurenca, ker bosta med drugimi tekla tudi Kenijec Peter Koech, ki je svetovni rekorder na progi 3000 m čez zapreke, in Italijan Salvatore Antibo, ki na progi 10.000 m ne potrebuje posebne predstavitve. Antibo je že v zadovoljivi formi, saj je v zadnjem času opravil v Italiji nekaj podobnih tekov. Na startu bo med dekleti tudi Italijanka Munerottova, ki bo skušala ogroziti Portugalko Cunho. Slednja pa je tako glede časov na tekališču kot izkušenj v pouličnih tekih objektivno boljša. Odločala bo predvsem trenutna stopnja pripravljenosti. Tek v Sao Paulu ima prej folklorni kot tehnični pomen. Pred pomembno izkušnjo Lokar v ZDA TRST — Bivši košarkar Bora, Don Bos-ca in Jadrana Marko Lokar, ki trenutno brani barve tržaškega Stefanela, bo študij dokončal na ameriški univerzi Seaton Hall. Seveda bo v ZDA imel priložnost, da izpopolni svoje košarkarsko znanje. Kot piše v tiskovnem sporočilu Stefanela, bo Lokar ostal na razpolago društvu, v skladu s sedanjo zakonodajo, za vakr-šno morebitno bodočo potrebo. Teodora v finalu APELDORN — Italijanske odbojkarske prvakinje ravenske Teodore so si z zmago proti državni reprezentanci Kanade s 3:0 (15:7, 15:9, 15:1) in Nizozemske s 3:1 (15:3, 10:15, 15:5, 15:8) zagotovile nastop v finalu novoletnega turnirja v Apeldoornu na Nizozemskem. V finalu se bodo Italijanke pomerile s Kubo, proti kateri so v kvalifikacijski tekmi turnirja izgubile s 3:0. Danes La Rocca - Fernandez AMIENS — Evropski prvak v velter kategoriji, Italijan Nino La Rocca, ki je sicer po poreklu iz Malija, se bo drevi pomeril s 24-letnim Francozom Antoi-nom Fernandezom. La Rocca ima kot profesionalec za sabo 81 srečanj, v katerih je doživel 4 poraze, Fernandez pa je v 32 dvobojih doživel 1 poraz. Srečanje bo veljalo za evropski naslov. Pri Monteshellu zamenjali trenerja MILJE — Pri miljskem košarkarskem društvu Monteshell, ki nastopa v ženski italijanski A-2 ligi, so odslovili trenerja Giannija Pituzzija in začasno poverili nalogo njegovemu pomočniku Palombitti. Morda bo že jutri znano ime novega trenerja. Medtem je miljska ekipa zaposlena na turnirju v Portogruaru, do nadaljnjega pa so igralkam »zamrznili« vse nagrade in povračila za stroške. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 20-18-1. Dobitnikov je bilo 71, prejeli pa bodo po 16.727.000 lir. Dosegel je »sanjsko mejo« Po podatkih SI A E za športne manifestacije Kasparov zbral 2.800 točk Garri Kasparov BEOGRAD — Svetovni šahovski prvak Garri Kasparov je dosegel rating 2.800 točk. S tem je prehitel Fisherov rating in šel v zgodovino kot prvi, ki je dosegel »sanjsko mejo«. Njegov največji tekmec Anatolij Karpov ima sedaj 70 točk manj in to je največja razlika doslej med dvojico najboljših ša-histov na svetu. Najboljši Jugoslovan je še naprej Ljubomir Ljubojevič, ki z Viktorjem Korčnojem deli 10.-11. mesto z 2.625 točkami. V »klubu 2.600« se je obdržal še Predrag Nikolič, ki deli 26.-29. mesto na svetovnem spisku. Jugoslovan- ski prvak Zdenko Kožul je na tem seznamu na 39. mestu. Na ženskem seznamu svetovna prvakinja Maja Čiburdanidze vse bolj tone. Sedaj je na 4. mestu, pred njo pa so obe Polgarjev! in Joselijanijeva. To je največje presenečenje, saj doslej se še ni zgodilo, da bi bil svetovni prvak v tako slabem položaju. Zanimivo je, da bi Judit Polgar na jugoslovanski moški listi bila kar na 5. mestu (na tem spisku vodi Ljubojevič z 2.625 točkami, sledijo Nikolič 2.600, Kožul 2.575, Hulak 2.560, Sokolov in Todor-čevič 2.550, Kovačevič 2.540, Damlja-novič 2.535, itd.). Najboljša Jugoslovanka je še naprej Alisa Marič, ki je z 2.365 točkami na 15. mestu svetovne lestvice. V prvi petdeseterici so še Marija Petrovič (2.290), Suzana Maksimovič (2.280) in Mirjana Marič (2.275). MOŠKA SVETOVNA LISTA: Kasparov 2.800; 2. Karpov 2.730; 3. Tim-man 2.680; 4. Ivančuk 2.665; 5.-6. Šalov, Mihail Gurevič 2,645; 7. Beljavski 2.640; 8. Short 2.635; 9. Andersson 2.630; 10.-11. Ljubojevič, Korčnoj 2.625; 12.-13. Dolmatov, Ehlvest 2.620. ŽENSKA SVETOVNA LESTVICA: 1. J. Polgar 2.550; 2. Z. Polgar 2.500; 3. Joselijani 2.475; 4.-5. Čiburdanidze, Kramling 2.470; 6. Gaprindašvili 2.435; 7. Ahmilovska-Donaldson 2.430; 8. S. Polgar 2.410; 9. Ahšarumova 2.395. Italijani vse RIM — Vsota, ki jo Italijani potrošijo za ogled športnih manifestacij, se je tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala v primerjavi z istim obdobjem lani. Znašala je kar 331,7 milijarde lir (lani 272,1 milijarde lir), kar je 21,9% več. Če odštejemo povišek, ki ga gre pripisati inflaciji, so Italijani porabili 14,6% več. Še največ so gledalci potrošili za nogometna srečanja v A in B ligi ter za mednarodne tekme. Teh je bilo 479, vstopnic pa so prodali 9,1 milijona, torej 10,4% več, skupni inkaso je znašal 201,2 milijarde lir, torej 36,4%, kar gre pripisati tudi precejšnjemu povišku vstopnic, za katere je bilo treba poprečno odšteti 22.000 lir. Za 2,1% pa se je zmanjšal izdatek za srečanja v nižjih ligah in je znašal 67,8 milijarde lir. Za košarko znaša inkaso 24,9 milijarde lir, za avtomobilizem in motociklizem 12,1 milijarde, za konjske dirke 5,6 milijarde (pri tem niso vštete stave), za tenis 4,9 milijarde, za ragbi 1,3 milijarde, za zimske športe 1,3 milijarde. Za vse ostale športne discipline (boks, bezbol, kolesarstvo, atletika, plavanje, vaterpolo itd.) znaša inkaso 12,6 milijarde lir. , Znova Stojkovič in Svetova BEOGRAD — V tradicionalni anketi Večernjih novosti, pri kateri je so- bolj trošijo delovalo 18 kapetanov prvoligaških moštev, je bil za najboljšega jugoslovanskega nogometaša znova izbran igralec Crvene zvezde Dragan Stojkovič. Za Stojkoviča je glasovalo 11 kapetanov, v konkurenci pa so bili še Dejan Savičevič (Crvena zvezda) 3, Robert Prosinečki (Crvena zvezda) 2, Petar Spasič (Partizan) in Tonči Gav-rič (Rijeka) po 1 glas. Moštvo leta pa je: Ladič (Dinamo) 8 glasov, Stanojkovič (Partizan) 7, Maro-vič (Crvena zvezda) 11, Spasič (Partizan) 7, Panadič (Dinamo) 16, Porsineč-ki (Crvena zvezda) 15, Šavičevič (Crvena zvezda) 13, Pančev (Crvena zvezda) 10, Stojkovič (Crvena zvezda) 17, Šuker (Dinamo) 11. V anketi sarajevskih Večernjih no-vina, pri kateri so glasovali kapetani jugoslovanskih športnih selekcij, pa se je uveljavila smučarka Mateja Svet, ki je zbrala 101 glas. V anketi je sodelovalo 25 zveznih kapetanov - selektorjev, ki so svoje glasove dali 14 športnikom iz 11 ekip. Svetova je prehitela Bečanoviča, Seleševo, Šekaričevo, Riz-vanoviča, Jelenca, Radjo, Stojkoviča in Maksimoviča. V ekipni konkurenci je prvo mesto zasedla košarkarska reprezentanca Jugoslavije s 93 glasovi. Sledijo Jugoplastika, vaterpolisti Mladosti in nogometna reprezentanca. Gimnastični odsek ŠZ Bor je bil v tem mesecu zelo aktiven Borove telovadke so se izkazale Srečno novo leto! Gimnastični odsek ŠZ Bor je bil v tem mesecu izredno aktiven, saj so njegove telovadke sodelovale kar na štirih prireditvah, od katerih je Bor dve organiziral sam. Že 1. decembra je bilo v Vidmu pregledno tekmovanje najboljših mladih telovadk iz naše dežele, kjer so Tržačanke zapustile prav dober vtis. 14. decembra je gimnastični odsek priredil akademijo v počastitev 30-letnice ŠZ Bor, na kateri so kot gostje nastopile tudi gimnastičarke videmskega Udineseja ter društev Partizan Narodni dom in Moste iz Ljubljane. 17. t. m. je bil v Ljubljani troboj v športno-ritmični gimnastiki, v okviru katerega so spet nastopile telovadke iz Vidma, Trsta in Ljubljane. Mlade borovke so se tu odrezale res zelo dobro, saj sta Erika Gregori (A-l) in Karin Mezgec (A-2) osvojili v zelo močni konkurenci odlični tretji mesti. Ker so imele tudi nekatere druge borovke zelo majhen točkovni zaostanek za najboljšimi, je bilo strokovno vodstvo odseka z njihovim nastopom zelo zadovoljno. 22. t. m. pa so Borove mlade telovadke pripravile še tradicionalno božično akademijo, na kateri so nastopili vsi odseki ŠRG in pripravili so res lep program. Po nastopu so se telovadke in starši zadržali na zakuski, ki so jo pripravile mame. Borovke bodo nadaljevale s svojimi pripravami takoj po praznikih, saj jih čakajo že v kratkem zahtevni nastopi v okviru raznih federalnih prvenstev. -boj- Karin Mezgec se je v Ljubljani odlično obnesla. Tudi letos dokaj razvejana športna dejavnost v Kopru in okolici Uspehi na organizacijskem in tekmovalnem področju KOPER — Dejavnost na telesnokul-turnem in športnem področju v Kopru in okolici je bila tudi v letu, ki se izteka, razvejana; pomaknila sta se kljub vsem težavam odločno naprej in dosegla nekaj uspehov tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju, ki bodo ostali zapisani in ki so ime naj-večjega slovenskega obalnega mesta ponesli širom po svetu. Leto so posvetili mladim in prav mladi so se izkazali z največjimi, tudi vrhunskimi rezultati. Njim pa so namenili tudi nekaj novih telesnokulturnih objektov; tako telovadnico srednjih šol in športno dvorano na Škofijah, le Bonifika, bodoči športno rekreacijski center, nekako caplja, napreduje pač v okviru teže koprskega telesnokulturnega dinarja. Najuspešnejši so bili seveda jadralci, še posebej so se uveljavila dekleta Semedele v namiznem tenisu pa ke-gljavke Adrie, prva ekipa nasploh iz koprske občine, ki tekmuje v 1. zvezni ligi. In nekako tako je minila četrtkova slovesnost, na kateri so proglasili najboljše koprske športnike, ekipe in klube 1989 leta. Ob tej priložnosti so podelili tudi Bloudkove značke, naj višja občinska priznanja na področju telesne kulture. Polona Čehovin Prejeli so jih naslednji športniki in športnice. ZLATA KOLAJNA: Janko Kosmina (jadranje). SREBRNA KOLAJNA: Milan Kerše-van (planinstvo), Vladko Brečevič (šah), Anton Barut (judo), Giuseppe Godina (pedagoginja), Silvo Obid (košarka in rokomet), Alfio Kocjančič (nogomet), Viljem Orel (jadranje), Vlado Vejnovič (plavanje in vaterpolo), Dragomir Justin (rekreacija). BRONASTA KOLAJNA: Maruša Lenarčič (planinstvo), Dini Šturman (balinanje), Ivo Marinič (judo), Vladimir -Primc (rokomet in namizni tenis) in Dušan Lončarevič (vaterpolo). IZID ANKETE ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE KOPRA ŠPORTNICE: 1. Polona Čehovin, 2. Maja Bratuž (obe nam. tenis), 3. Leonida Smerdu (atletika). . ŠPORTNIKI: 1. Peter Podunavac, 2. Branko Brčin, 3. Matjaž Antonaz-Da-vor Glavina (vsi jadranje). EKIPE: KK Adria - članice, 2. NTK Semedela - članice, 3. OK Koper Cimos -kadetinje; društva: 1. Jadro Koper, 2. NTK Semedela, 3. AK Koper. Posebna priznanja so prejeli še nekateri zaslužni organizatorji: Igor Bertok (športna dvorana Škofije), Viljem Orel (državno in mediteransko prvenstvo v jadranju) in Bojan Grom (kros Dela)- J. KREFT Je že običaj, da ob koncu leta potegnemo črto na preteklo delovanje in da nekoliko pomislimo na to, kar nas čaka v naslednjem letu. Letos je, po mojem mnenju, nekoliko različno novo leto: pisalo se nam bo devetnaj-stodevetdeseto leto, a pred vrati je leto 2000! Morda boste mislili, da pretiravam, a vendar enajst let mine izredno hitro. Praznovali smo 120-letni-co slovenskega telesnokulturnega gibanja v Trstu, v Nabrežini se je ravno tako iztekla 100-letnica denarništva na tem predelu, športna društva in krožki, oz. njihovi odseki, proslavljajo okrogle obletnice: čas torej izredno hitro teče, tako da se skoraj sami ne zavedamo, kaj nas dejansko čaka. V našo telesno kulturo se vključujejo otroci, ki imajo od 3 do 5 let. Meja športnih tekmovanj se niža in tako stopajo na tekmovališča vedno mlajši. No, 5-letni otrok bo imel konec tisočletja le 15 let, torej bo v polnem razvoju, ne bo še dosegel ne fizične in tudi ne duševne dokončne razvitosti. Še vedno bo potreboval skrbno nego staršev, še vedno bo obiskoval šolo in se pripravljal za aktivno vključevanje v družbo. Če pomislimo, da bo samo življenje in razvoj tehnike zahteval vedno višjo stopnjo izobrazbe, vidimo, da bo minilo naslednje desetletje izredno hitro. Mnogi tekmovalci, ki še danes nastopajo za naše klube, bodo še aktivni, upati moramo, da se bodo starejši vključili v vodstvene ali vaditeljske vrste in zamenjali pionirje našega telesnokulturnega gibanja. Torej pravilno je, da pomislimo ne samo na možnosti boljšega ali slabšega zaključka tekoče tekmovalne sezone, ali da se primerno pripravimo za letne športne obveznosti, ampak da se zamislimo o bodočnosti naših najmlajših, saj moramo prav njim posvetiti najvecjo pozornost. Praksa nam dokazuje, da se ne rodijo vrhunski tekmovalci kar čez noč, ampak da jih moramo vzgajati, da moramo v dolgi vrsti let izslediti njihove bistvene lastnosti, ki jih s jrdim delom izpilimo in izpopolnimo. Človek in njegovo telo so gibanje, brez gibanja - tudi v širšem smislu - ni življenja. Saj mnogokrat pravimo, da je človek okostenel, če nima več fizične in možganske prožnosti. Opazili smo tudi, da se otroci hitrejše razvijajo: mladost hitreje mineva in zato moramo najmlajšim posvetiti še posebno pozornost. Pristop mora biti koordiniran in strokovno voden. To zahteva od nas življenje na vseh ravneh. Potrebni so novi pristopi, saj se življenjski pogoji in zahteve izredno hitro spreminjajo. Že število otrok upada iz leta v leto in to nas sili, da pogledamo sami vase, da razmislimo, kaj bomo počeli. V tovarnah in pisarnah že leta stroji nadomeščajo človeka, a na športnih igriščih mora biti še. vedno prisoten človek. Moštvo sestavlja določeno število oseb in brez teh ne moremo stopiti na igrišče. Torej, kje je naše zaledje, kako bomo zastavili delo za naslednje desetletje. Otroci, ki bi lahko izpolnili vrzeli, so že rojeni, lahko torej predvidevamo, katere bodo naše možnosti. O teh problemih moramo razglabljati po eni strani vsi skupaj, po drugi strani pa vsak v svojem okolju, ki ga najbolje pozna. To moramo upoštevati, ko načrtujemo vadbene prostore, ko želimo doseči lastno streho nad glavo. To je upravičena želja, a vendar moramo paziti, da ne bomo načrtovali prevelikih objektov za naše potrebe. Ni namreč izgledov, da bi se krivulja rojstev v kratkem spremenila. To nam dokazujejo strokovnjaki iz vseh dežel sveta. Tako stanje je še bolj občutno za narodnostno skupnost, ki živi izven meja matice, a ki zeli ohraniti svojo identiteto. Torej kako naprej? Predvsem moramo paziti na slehernega človeka: naša moralna dolžnost je, da se potegujemo tudi za najšibkejše člene naše verige. Moramo ]ih vključiti v naše gibanje in jim moramo posvetiti največjo pozornost. Le na tak način bomo preživeli, le na tak način bomo izpolnili svoje poslanstvo. Po drugi strani ne smemo spregledati tekočih nalog. Tekmovalna sezona je - kakor rečeno - v polnem teku in zato moramo napeti vse sile, da bodo tekmovalni uspehi čim boljši. Uspehi pritegnejo mladino, pritegnejo občinstvo, ki naj je prepotrebno, pritegnejo pozornost sredstva javnega obveščanja in podobno. Zavedamo se, da je pred nami mnogo dela, in da se moramo posvetiti reševanju vsakodnevnih skrbi. Žal ne preživljamo najugodnejšega trenutka. Gospodarstvo nase dežele je nekje v zastoju in temu trendu se ne more izogniti tudi slovensko podjetništvo. A moramo se zavedati, da je prav gospodarstvo pripomoglo k razvoju naše telesne kulture. Brez teh sredstev, ki smo jih in jih še vedno prejemamo, ne bi mogli načrtovati naše bodočnosti. Strniti moramo tudi na tem področju naše vrste, da bomo lahko mirneje gledali na našo bodočnost. In prav zaradi tega želim vsem, da bi v naslednjem letu lažje zadihali, ravno tako želim staršem, vodstvenim organom društev, trenerjem in tekmovalcem mnogo uspehov. Vložili smo mnogo truda, še ga bomo morali vložiti v upanju, da bomo ob zaključku sezone lahko rekli: dosegli smo največ, kar se je dalo doseči. Torej srečno! ODO KALAN Moško odbojkarsko prvenstvo under 16 Naši zmagali brez težav VOLLEV CORNO - TEKNO PROGRESS 0:3 (6:15, 8:15, 4:15) TEKNO PROGRESS: Gravner, Maraž, Korečič, Kovic, Briško, Mikluš, Flore- nin. Zdesetkana postava Tekno Progressa je brez vsakršnih težav zmagala v gosteh in pospravila nov par prvenstvenih točk. Zaradi gripe so na zadnjem srečanju manjkali nekateri igralci, to pa ni slovenski ekipi predstavljalo prevelikih težav, saj je bil nasprotnik prešibak, da bi se lahko našim enakovredno upiral. Razveseljiva novica pa prihaja iz Štandreža, kjer je telovadnica ponovno odprta, kar pomeni, da bodo fantje lahko redno trenirali in to se bo vsekakor poznalo tudi na prvenstvenih srečanjih, (zip) Tesen poraz Domovih kadetov DOM - GRADO 80:82 (33:51) DOM GORICA: Sfiligoj, Silič 23, Pavšič 4, Pintar, Skok, Bordon 35, Primožič, Spacal 15, Lo Grasso, Covi 3. Domovci so v začetku igrali dobro in izbojevali prednost 11 točk (13:2), kar pa ni zadostovalo, saj so jih nasprotniki dohiteli in prehiteli. V drugem polčasu so se Brumnovi varovanci izkazali in nadoknadili skoraj ves zaostanek, bili pa so slabši le za dve točki in tako so srečno slavili zmago 9°Stje' S. PRIMOŽIČ Na zaključni prireditvi kotalkarske in košarkarske sekcije ŠD Polet Samo Kokorovec osrednja osebnost večera Tudi pri ŠD Polet so sklenili letošnje leto z ljubko in prijetno prireditvijo, ki so se je udeležili člani kotalkarske in košarkarske sekcije, njihovi starši ter seveda odborniki obeh odsekov. Kratek, toda zelo uspel »poslovilni večer« je bil v malem pokritem prostoru na openskem kotalkališču. Kotalkarska sekcija je pripravila pravo revijo, na kateri so nastopali mlajši in starejši kotalkarji, kotalkarice ter tudi tisti, ki so le pred nekaj meseci začeli s to panogo. Gledalci so bili navdušeni nad nastopom vseh kotalkarjev, saj so pokazali, da je Poletova kotalkarska šola zelo kakovostna, za kar gre seveda največja zasluga ljubljanskemu strokovnjaku Petru Brlecu. Zaključna in osrednja točka večera pa je bil krajši nastop svetovnega podprvaka Sama Kokorovca, ki je spet dokazal ves svoj talent in visoko kakovostno stopnjo pripravljenosti. Predsednik Kotalkarske sekcije Egon Kraus, ki je povezoval program, pa je zaželel Poletovemu kotalkarju, da bi prihodnje leto osvojil naslov najboljšega na svetu. Po nastopu kotalkaric in kotalkarjev je sledil družaben večer. Le-tega so se udeležili vsi prisotni (kotalkarji, košarkarji, njihovi starši in odborniki), ki so se zadržali v prijetni družbi in si seveda zaželeli obilo uspeha v novem letu. Na sliki: osrednja osebnost Poletovega večera, svetovni podprvak Samo Kokorovec. S proslave 20-letnice namiznega tenisa ŠK Kras Pred dnevi Je ŠK Kras proslavil 20-letnico ustanovitve namiznoteniškega odseka. Slovesnost v Zgoniku je povsem Uspela. Na levi predsednik društva in eden naših najzaslužnejših namiznoteniških delavcev Zvonko Simoneta, na °esni pa ekshibicijski nastop Branke Batinič in Alenke Obad. (Foto Križmančič) SK DEVIN obvešča, da bo priredil 7„ 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: Štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji. Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure. PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 2. januarja 1990. SK BRDINA organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na sedežu društva, Pro-seška 131, še 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure. UPRAVA: Ul. Marconi 6 • nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sobota, 30. decembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Reševalci še vedno niso našli vseh pogrešanih oseb Število mrtvih v avstralskem Newcastlu je v zadnjih urah naraslo na štirinajst SYpNEY — Po zadnjih vesteh je število žrtev zaradi četrtkovega katastrofalnega potresa v Newcastlu že naraslo na 14 mrtvih, še vedno pa pogrešajo precej ljudi, ki so po vsem sodeč še vedno pod ruševinami rudarskega in delavskega doma, ali bolje rečeno, v podzemskem parkirišču tega doma, nad katerega se je zrušilo kakih 300 ton opeke in betona. Povsod so na delu reševalne ekipe, ki še vedno iščejo morebitne preživele in odstranjujejo ruševine. Potresni sunek 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici je poškodoval številne veleblagovnice, ki so bile natrpane s kupci, tako da je število mrtvih sodeč po razdejanju še relativno nizko. Po prvih ocenah avstralskega sveta zavarovalnic je škode za poldrugo milijardo dolarjev (1.600 milijard lir). Seizmologi so sedaj dokončno razvozlali vzrok tega neobičajnega potresa. Po njihovem naj ne bi potresu botrovalo trenje med kontinentalnimi ploščami, kot se je to zgodilo v Kaliforniji in se dogaja na Japonskem in v Sredozemlju. Sedanjemu potresu je botrovala tektonska napetost v sami Indijskoavstralski plošči, ki se je nakopičila v petih milijonih let. Prebivalstvo Newcastla lahko torej v bodoče mirno spi. Navsezadnje je to prvi potres v avstralski zgodovini, ki je terjal človeške žrtve. Na slikah (telefoto AP); poleg hiš so jo v Newcastlu skupili tudi avtomobili (levo), še vedno se reševalci največ trudijo pri rudarskem domu Al Fatah prepovedal usmrtitve kvizlingov JERUZALEM — Arafatov Al Fatah je predsinočnjim po Nablusu raztrosil letake, v katerih zahteva »takojšnjo« prekinitev umorov kolaboracionistov, ker te »eksekucije koristijo le Izraelu«. Le v izrednih primerih lahko ljudska sodišča izrečejo smrtno obsodbo, a po pooblastilu »predsednika palestinske države«, Jaserja Arafata. Najmočnejša palestinska organizacija hoče s tem pozivom prekiniti nevarno stopnjevanje nasilja na zasedenih ozemljih, ki je svoj višek doseglo prav v Nablusu. Tu so »črni panterji« usmrtili na desetine domnevnih kolaboracionistov. V večini primerov žrtve niso bili pravi kolaboracionisti, temveč le svojeglavi ljudje, ki so se zaradi svoje dejavnosti zamerili aktivistom intifa-de; trgovci, ki so poslovali z Židi, prostitutke, ki niso pazile na nacionalno pripadnost svojih klientov, in ljudje, ki niso spoštovali ukazov aktivistov intifade. Ker je take umore spremljal gnusni moralni linč navadnega prebivalstva, ki se je znašalo celo nad trupli umorjenih, je Izrael s pridom uporabljal te dogodke, da bi dokazoval, kako so aktivisti intifade navadni zločinci in sadisti. Izraelskim okupacijskim silam pa je v Gazi uspelo aretirati 150 privržencev organizacije islamske svete vojne, ki nasprotujejo Arafatovi omahljivosti. Protest »boat people« En Vietnamec je bil ubit, 39 pa ranjenih med protestno akcijo tako imenovanih »boat people« v Hongkongu. Do protesta je prišlo zaradi premajhnih količin hrane, ki so jih vietnamski begunci dobivali od hongkonških oblasti (AP) Letno poročilo ISTA T potrjuje gospodarsko uspešnost Italije RIM — Italijani cenijo predvsem uspeh in zanj so pripravljeni storiti marsikaj: delati po evropskih kriterijih, zaradi kariere zanemariti družino, kršiti zakone (od najmanjših prekrškov do organiziranega kriminala), potrošništvo jemati kot družbeno vrednoto in če je potreono, porabiti več, kot so zaslužili. Taka je slika, ki izhaja iz letnega poročila ISTAT, ki na 715 straneh prinaša vse statistične podatke o »življenju« Italije v letu 1988. Ti podatki kažejo na precejšnjo uspešnost »podjetja« Italija, lci je po gospodarskih dosežkih ponovno na isti ravni z Veliko Britanijo, s katero si med industrijsko najbolj razvitimi državami deli peto mesto za ZDA, Japonsko, ZRN in Francijo. Notranji bruto proizvod je leta 1988 prvič presegel trilijon lir, poprečna italijanska družina pa je na mesec porabila 2.098.000 lir. Stroški za prehrano so se s 26% v letu 1987 zmanjšali na 24,4%, zato pa so se povečali izdatki za šport, prosti čas, diete in lepotne kure. Toda ob tem relativnem bogastvu pa obstajajo tudi nasprotja. Sever je mnogo bogatejši od juga, na jugu pa je tudi nezaposlenost precej višja. Stopnja nezaposlenosti tam presega 21%, kar je skoraj dvakrat več kot na državnem nivoju (12%). Nezaposlenost je precej večja pri ženskah (18,8%) kot pri moških (8,1%), med ženskami pa imajo »rekord« z več kot 56-odstotno nezaposlenostjo tiste, ki nimajo končane osnovne šole. Med negativnimi podatki velja omeniti tudi naraščanje kriminala. V letu 1988 so začeli kar 5.027.587 postopkov, kar je 5,4 odstotka več kot leto poprej, to pa je tudi več kot je naraščal narodni dohodek. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da kriminal uspeva bolj kot gospodarstvo. Lani se je v Italiji rodilo več otrok kot leto poprej. Novorojenčkov je bilo 568.291 (leta 1987 552.329). V primerjavi s smrtmi je bilo rojstev za 31.590 več, medtem ko je ta razlika leta 1987 znašala 20.590, leta 1986 pa 10.956. Glede rojstev pa lahko ugotovimo, da še naprej prebivalstvo narašča predvsem na jugu, medtem ko je rojstev na severu in v centru države precej manj. Tako se je število prebivalstva na jugu leta 1988 povečalo za 4,9 promila, za 0,6 promila je bilo prebivalcev več na severu, v centru pa se je njihovo število zmanjšalo za 1,9 promila. Leta 1989 rahlo vpadlo število prijav primerov spolnega nasilja RIM — V letu, ki bo kaj kmalu za nami, so izračunali, da je v Italiji rahlo vpadlo število prijavljenih primerov spolnega nasilja. Po podatkih, s katerimi do danes razpolaga operativno središče kriminalističnega oddelka rimske policije, je namreč razvidno, da je bilo v Italiji prijavljenih 628 primerov spolnega nasilja, lani pa jih je bilo 865. Pri tem ne smemo seveda zanemariti dejstva, da gre izključno za primere, ki so znani policiji, so torej pokazatelj, ki morda ni povsem verodostojen. Obenem pa je treba upoštevati dejstvo, da gre vsekakor za približno 60 primerov na mesec, kar odločno ni malo. Iz razpoložljivih podatkov pa lahko razberemo še dodatno informacijo, ki je žal vse prej kot razveseljujoča: število spolnega nasilja na osebkih, ki še niso dopolnili štirinajsto leto starosti je ostalo nespremenjeno. V »omikani« družbi, ki stopa novemu desetletju na proti, je torej še vedno zelo razširjeno nasilje nad mladoletniki. Največ primerov spolnega nasilja so zabeležili na Siciliji (82 primerov), najmanj pa v Dolini Aoste, kjer ni bilo nobenega. V Kampaniji so letos prijavili policiji 70 primerov, na tretjem mestu pa sta Lacij in Lombardija s 66 primeri. Naša dežela zaseda 11. mesto, saj so zabeležili 22 primerov spolnega nasilja. Čeprav z rahlo višjimi številkami je ostala lanska geografska slika italijanskega spolnega nasilja v glavnem nespremenjena. Dežele, ki so si delile prva tri mesta na tako neprijetni lestvici so bile Lacij, Sicilija in Lombardija, vendar je lani nad vsemi prednjačil prav Lacij, kjer so zabeležili kar 124 primerov spolnega nasilja. Naj navedemo še nekaj podatkov v zvezi z osebami, ki so zakrivile spolno nasilje. V prvem semestru letošnjega leta so prijavili policiji 428 oseb, ki naj bi bile soudeležene pri 365 primerih nasilja. Samo na Siciliji se bo moralo zaradi tega zagovarjati pred sodniki 165 oseb. Povsem neobstoječi pa so za sedaj podatki v zvezi s številom krivcev, ki so (ali bodo) dejansko plačali svoj dolg pravici, predvsem pa osebam, ki so bile žrtev tega nesramnega zločina. PSDI predložil referendum za odpravo »zakona Merlin« RIM — Komite za odpravo znanega zakona Merlin, s katerim so zaprli javne hiše, je včeraj izročil kasacijskemu sodišču prošnjo za referendum, s katerim naj bi smele prostituke spet v »varno gnezdo« novih javnih hiš. Socialdemokratski poslanec Antonio Bruno (z njim so bili tudi profesor Leonardo Saliano, sindikalist UIL Claudio Di Francesco ter pisatelj Bartolomeo Ouinto) je objasnil, kako si komite predstavlja bodočnost »seksualnih delavk«, ki so sedaj prepuščene milosti in nemilosti cestnega tržišča, da o spolnih boleznih, med katerimi prednjači aids, niti ne govorimo. Poslanec PSDI je tudi ugotovil, da je število prostitutk skokoma naraslo na sedanjih 512.000 (podatki se opirajo na uradne kartoteke italijanskih kvestur), ko je senatorka Merlin posegla leta 1958 pa jih je bilo menda le 37.000. Za referendum in torej proti zakonu Merlin so se izrekli bodisi ARC1GAY bodisi FUAN, mladi liberalci in radikalci ter 82 odstotkov 3.500 anketiranih prebivalcev dežele Furlanije-Julijske krajne, ki jih je neki italijanski inštitut za statistike vprašal, kako gledajo na možnost, da bi odpravili zakon Merlin ter ponovno odprli javne hiše in vključili prostitutke (pa tudi one moškega spola) med delavce s svobodnim poklicem. Glasnost v Plavbovu Moški na letaku je Lenin, brhka plavolaska pa Marina Kožuhova, ki si je priborila sliko v februarski številki Playboya. Poleg nje bo na Hefnerjevi reviji še drugih 32 lepotic v »glasnosti« tančic (Telefoto AP)