/tiHERiSKA Domovima
>^% y ~^e	1 /€ ONLY
NO. 132
ty.y
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R
7/^ LEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 14, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
0 vojaški obveznosti
se ne morejo zedinili
Konferenca obeh domov Kongresa je razgovore o zakonskem predlogu o podaljšanju vojaške obveznosti odložila do 20. julija.
WASHINGTON, D.C. — Kongresna konferenca obeh zbornic Se je že ponovno sestala, da bi se sporazumela za skupno besedilo zakona o podaljšanju vojaške obveznosti za dve leti. Vse ostale točke besedila zakonskega predloga so rešene, gre le za dopolnilo Senata o končanju Vojskovanja v Vietnamu. Predstavniški dom tega dopolnila ne ttiara sprejeti v sedanji obliki. Posebni spor je o vprašanju datuma umika vojaških sil ZDA iz Vietnama.
Zakon o vojaški obveznosti je Potekel s koncem junija. Obe zbornici Kongresa sta sprejeli dotlej zakonski predlog o podaljšanju vojaške obveznosti za dve leti, kot se je to redno dogajale Vsa leta po drugi svetovni vojni Oo zapleta in zastoja je prišlo, ko je Senat odobril predlog sen. kL Mansfielda, da naj se zakonskemu predlogu priključi resolucija z izjavo, da je narodna politika ZDA umakniti vse oborožene sile iz Južnega Viet-Uama v teku 9 mesecev, če rdeči pristanejo na izpust vseh ameriških vojnih ujetnikov tekom 3 rnesecev.
Zastopniki Predstavniškega doma v skupni konferenci so Pripravljeni sprejeti izjavo o Politiki popolnega umika ZDA. iz Vietnama, nočejo pa določiti 2a to nobenega datuma, na čemer vstraja Senatno zastopstvo.
Konferenca je pretekli ponedeljek svoje razpravljanje odložila do 20. julija, ker je vod-Wk Senatne delegacije sen. Stennis dejal, da hoče pred kakim novim korakom govoriti z obrambnim tajnikom M. Lair-dom, ki je sedaj izven ZDA. Sodijo, da se lahko delo konference zavleče tako dolgo, da bodo ZDA brez zakona o vojaški obveznosti do oktobra. Vojaški vodniki trdijo, da oborožene sile zaradi tega ne bodo prehudo Prizadete. V zadnjem času se je precej povečalo število prosto-v°ljnih prijav, vojaški obvezniki, ki so že v vojaški službi, Pa morajo ostati po zakonu v njej, dokler jim ne poteče rok. --------------o-----
Rdeči pomorili v Laosu
51 civilistov
SAIGON, J. Viet. — Vlada Princa Suvane Fume v Vientia-nu je objavila, da so Severni Vietnamci pobili v vasi Phou £>ia severno od Planote vrčev Sl civilistov, pretežno žena in °trok. Pomor so odkrili preteklo soboto, ko so vas zasedle znova vladne sile, sestavljene iz pripadnikov plemena Meo.
Laoška vlada namerava vložiti proti množičnemu pomoru 'pritožbo pri Mednarodni komi-siji za nadziranje premirja v Laosu, ki jo sestavljajo predstavniki Indije, Kanade in Poljske.
Vremensk
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. Naj višja temperatura okoli 82.
POL MILIJONA DELAVCEV BELL SYSTEMA STRAJKA
Danes zjutraj ob šestih je začelo štrajkati pol milijona uposlencev vs'eh vrst pri Bell Systemu po vsej deželi. Poskus štrajk preprečiti s pogajanji v zadnjem trenutku je propadel, štrajk ne bo imel bistvenega vpliva na telefonsko službo.
Pan Am in TWA na poti do združitve?
WASHINGTON, D.C. — Dve naši največji letalski družbi Pan Am in TWA delata že drugo leto z izgubo. Lani je TWA zgubila $63 milijonov, Pan Am pa $48 milijonov. Koliko bo znašala letošnja zguba, se še ne da ceniti. Že takrat, ko je gospodarski svet zvedel za lanske igube, so pesimisti napovedovali, da to pomeni začetek naporov za sanacijo, kar je pa bilo uradno zmeraj zanikano.
Sedaj obe družbi priznata, da sta začeli tipati, kako bi se združili. Fuzija bo morala biti sanacijske narave, drugače se ma ponoviti v letalski indus -.riji to, kar se je dogodilo z velikimi železnicami. Ko sta se združili N.Y. Central in Penna aružbi ni sanacija šla dosti glo-joko in sledil ji je konkurz. To je takrat pomenilo za naš želez-liski sistem pravo tragedijo. To ii motilo nekaterih vidnih opa-.ovalcev, da ne bi napovedavali jodobne dogodke tudi na “nekaterih drugih gospodarskih po-iročjih”, to je takih, ki imajo svoje dohodke od prodaje voznih listkov.
Kako hudo je pritisnila kriza na revne sloje, se vidi po tem, ia so ljudje z malimi dohodki začeli varčevati celo pri vožnjah aa lokalnih prometnih mrežah. Clevelandska CTS je že morala ugotoviti, da prevoz na letališče .iopkins ni več tako rentabilen, zot je bil. Baje so vozni listiki j ostali predragi!
-----O—
Jarring mesto Tanta?
NEW YORK, N.Y. — U Tant je odločno povedal še pred svojo zadnjo boleznijo, da ne bo več kandidat za glavnega tajnika ZN. Za to mesto se poteguje vrsta mednarodno znanih diplomatov.
Sedaj, tako trdijo v krogih ZN, ima najboljše izglede na izvolitev švedski diplomat, poslanik v Moskvi Gunnar Jarring, ki je pokazal svojo umirjeno nepristranost in trezno sodbo v razgovorih z Izraelom in Arabci o pomiritvi Srednjega vzhoda.
LONDON, Ang. — Anglija je dočakala to, kar si je najmanj želela in jo najbolj jezi: mora sredi globokih poletnih počitnic misliti na politiko. To neprijetno nalogo ji je vsililo politično stanje v vladni konservativni stranki. Stranka se je ves čas po Novem letu ukvarjala z vprašanjem, ali naj se trudi za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost ali ne. Dosti je bilo razlogov za in proti, toda odločilna je bila taktika francoske vlade, ki je postala popustljivejša od one pokojnega De Ganila. Angleška vlada je hotela izrabiti ta ugoden trenutek in se je sporazumela z EGS. Ta sporazum je sedaj treba uzakoniti in ratificirati. Vlada je mislila, da bi opravila to delo pred počitnicami, toda njena stranka je bila tako razcepljena v tem vprašanju, da je vladni predsednik E. Heath sklenil zakonodajni postopek odložiti na jesen, da bo dežela imela poleti priliko, da še enkrat premisli, ali naj gre v EGS ali ne.
To priliko ima sedaj Anglija in se je tam nihče ne
Bruce bo skoro doma1.
Poročila iz Bele hiše trdijo, da bo poslanik David Bruce, ki vodi razgovore z rdečimi v Parizu o Viet namu, skoro zamenjan.
SAN CLEMENTE, Kalif. — Vesti iz Bele hiše tu in iz Wash-ingtona trdijo, da bo poslanik David K. E. Bruce, ki ga je predsednik Nixon naprosil, da se je vrnil iz pokoja v aktivno službo in šel v Pariz prevzet vodstvo razgovorov s predstavniki rdečih iz Vietnama, skoro zopet stopil v pokoj. Na eni strani je vzrok temu njegovo zdravstveno stanje, na drugi pa sam razvoj razgovorov. Poslanik Bruce, ki je znan po svojih preteklih diplomatskih skušnjah in uspehih, naj ne bi več odgovarjal smotrom Nixona in njegove vlade. D. Bruce je star 73 let.
Njegovo mesto, kot trdijo neuradne vesti, bo zavzel William J. Porter, 57 let stari poslanik ZDA v Seoulu v Južni Koreji, ki je bil v letih 1965-87 namestnik poslanika ZDA v Saigonu in je kot tak vodil ameriški pacifikacijski napor.
Odločitev o spremembi v vodstvu ameriške delegacije v Parizu bo padla v nekaj dneh. Dr. H. Kissinger se je včeraj vrnil s svoje 12-dnevne poti po jugovzhodni Aziji, na katere kraju se je ustavil v Parizu za razgovor z D. Brucem in s poslanikom ZDA v Franciji.
Na mesto W. J. Por ter j a v Seoul bo odšel baje Philip C. Habib, ki se bo za kratek čas vrnil v Pariz, kjer ]e dejansko vodil ameriško zastopstvo vse od začetka razgovorov kot njegov poklicni vodja.
-----o-----
Grčija bo dobila iz ZDA za 117 milijonov vojaške pomoči
WASHINGTON, D.C. — Vlada predsednika Nixona je predložila za letošnje proračunsko leto Grčiji 117 milijonov dolarjev vojaške pomoči, četudi je tam še vedno na oblasti vojaška diktatura, ki ne kaže dosti volje k vrnitvi v ustavno oblast.
veseli. Najbolj na trnju so politiki sami. V Angliji vlada tradicija, da opozicija trdi nekaj drugega kot vladna večina. Pripeti se, da opozicija postane vlada, vlada pa mora iti v opozicijo. V tem slučaju morata obe stranki postavljati na glavo vso politiko: kar sta preje hvalili, morata sedaj kritizirati. Tako se godi sedaj v Angliji. Cela vrsta politikov, delavskih in konservativnih, je bila preje za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost, ako so bili na vladi, proti vstopu, ako so bili v opoziciji. Sedaj mora na primer marsikateri konservativec zagovarjati vstop, preje je bil pa proti. Sedaj mora marsikateri delavski poslanec biti proti vstopu, preje je bil pa zanj. To seveda rodi zmedo v glavah navadnega volivca, ki se čisto upravičeno jezi, čemu mu je politika sredi poletja vsilila premišljevanje o strokovnih gospodarskih vprašanjih.
Sicer pa, resnici na ljubo, navadnemu Angležu ni dosti do strokovne presoje o vrednosti angleškega pristopa k EGS. Njega ' jezi pogled v
Mednarodna banka
presoja položaj v Bengaliji orno
WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija Mednarodne banke, sestavljena v Londonu, je šla na obisk v Vzhodni Pakistan, da vidi, kakšno je dejansko stanje. Tak mandat za komisijo je bil potreben, ker v konzorciju 11 držav, ki podpirajo Pakistan, ni bilo enotnih pogledov, kakšno je stanje v Vzhodnem Pakistanu.
Komisija je sedaj predložila svoje poročilo, ki potrjuje pesimistično gledanje na stanje v Bengaliji. Že sam njen zaključek pove, kakšen je položaj. Pravi namreč, da je treba misliti na začetek obnove šele pri-nodnje leto, letos pa mora biti glavna naloga takojšnje pošiljanje hrane, da ne bo izbruhnila v porušenih krajih prava lakota.
Kraji, ki jih je prizadela pakistanska državljanska vojna, imajo videz Nemčije v 1. 1945, ko je bila končana druga svetovna voja. Porušena naselja je treba najpreje očistiti ruševin, ljudem pa vrniti zaupanje v bodočnost, šele potem je mogoče misliti na učinkovito obnovo dežele.
Diktator Jahya Khan se menda hudo jezi na poročilo, ki ga je sedaj objavila Mednarodna banka.
------o-----
Za dostojnost sodišča
BEOGRAD, SFRJ. — Okrožno sodišče je določilo, da mora j a sodniki v bodoče prihajati v službo in poslovati oblečeni v suknjiče in z zavezanimi kravatami. Sodno osobje ženskega spola ne sme biti v uradnih prostorih med poslovanjem ne v kratkih hlačkah in ne v kratkih krilih.
Nekdaj v komunističnih državah na take “malenkosti” niso nič gledali. Kdor je hotel biti pravi “proletarec”, je moral biti brez kravate in gologlav ali pa vsaj s kapo. Zdaj je seveda položaj drug, novi rod hoče tekmovati s kapitalističnim svetom tudi v modi!	,
------o----—
Sporočajte domače vesti!
bodočnost. Moral bo spremeniti marsikaj v svojem zasebnem življenju:	novo blago
z novimi cenami bo prišlo na trg, staro bo izginilo, to bo napravilo pravo revolucijo v njegovem vsakdanjem življenju. Tega pa ne mara. Volivce jezi dalje preusmeritev angleške mednarodne politike. Dosedaj je angleška mednarodna politika temeljila na ideji “blesteče osamljenosti”, ki je dejansko poznala le prijateljstvo med Anglijo in kolonijami. Sedaj grozi resna nevarnost, da bo angleška mednarodna politika padla pod vpliv KGS in ne bo več v “blesteči osamljenosti”. Seveda bi kdo lahko mislil, da bo Anglija prevzela vodstvo EGS in zahodne Evrope. Med Angleži je le malo takih optimistov. Evropa dobro ve, da so za Angleže na prvem mestu le narodni interesi, potem šele prijateljstva in tekme ter trenja. Zato v zahodni Evropi nihče ne mara za angleško vodstvo v EGS.
Pri tem ima ravno sedaj Anglija vse polno gospodarskih težav posebno brezposel-
WASHINGTON, D.C. — Komunikacijski delavci telefonske družbe Bell System so se po neuspelih pogajanjih za ureditev spornih vprašanj, predvsem o zahtevi po višjih plačah in delovnih pogojih, določili za štrajk in tega danes zjutraj ob šestih začeli po vsej deželi. Predsednik unije Joseph A. Bierne je dejal na tiskovni konferenci včeraj, da je štrajk neizbežen. Zastopniki Bell Systerna so izjavili, da telefonska služba ne bo posebno veliko trpela, ker je avtomatizirana. Težave bodo le pri vzdrževanju in pri nameščanju novih priključkov, oziroma sprememb. Te naloge bo opravljalo nadzorno osobje, v kolikor bo na razpolago.
Komunikacijski delavci Arne rike so del AFL-ClO. Razgovori med njimi in Bell Syste-mom so potekali o povišanju plač, o izboljšanju pokojnin, varnosti zaposlitve in kot trdijo tudi zaradi odnosa družbe do ženskih uposlencev. Družba naj bi tem ne bila naklonjena, ampak sovražna.
Nekatere skupine so začele štrajkati že včeraj, med njimi telefonsko delavstvo v Ohiu. Trdijo, da bo štrajk trajal najmanj dva tedna, rajše pa več. Unija je izjavila, da bodo njeni člani ostali v službi pri vladnem telefonskem sistemu, ki je potreben za redno javno upravo in ostale potrebe oblasti.
Unija komunikacijskega delavstva ima 400,000 članov, na štrajku pa je še okoli 100,000 drugih uposlencev Bell Systems, ki ne marajo mimo štrajkovnih straž na svoja delovna mesta.
Štrajki so poslednje sredstvo delavstva v boju za njegove pravice in v podporo njegovih zahtev. Zanimivo je, da se jih delavstvo v tolikšni meri poslužuje tudi v dobi, ko je dežela še
počitnice
nost, ki jih tudi njen vsl^op v EGS ne bo mogel hitro odpraviti. Med tem bodo v angleško dnevno življenje vdrle vse pogoče posledice vstopa v EGS.
Ni skupnega gledanja na vstop tudi v obeh glavnih strankah. Vsaka ima v svojih vrstah struje, ki so za ali proti vstopu. Prav sedaj se obe stranki napenjata, da bi vsaj “doma”, to je v lastnih vrstah, napravili red in uveljavili strankarsko disciplino. Odločilen boj se bo v obeh strankah vršil jeseni, ko bosta imeli svaka svoj običajni občni letni zbor.
Kot je v Angliji marsikaj nerazumljivega za tujce, je tudi sedaj. Zavodi, ki ugotavljajo razpoloženje med ljudmi, trdijo, da je večina vprašanih proti vstopu. Pri tem se brez posebnega preiskava-nja da trditi, da je večina vodilnih in vplivnih listov za vstop. Kdo ima prav, ali ljudje ali listi? Zakaj so pa listi tako pogumni? Zakaj se ne bojijo zamere pri bralcih in . naročnikih? To so uganke, ki jih tujev le težko razume.
vedno v gospodarski krizi in je nad 5 milijonov ljudi, ki bi radi delali, brez redne zaposlitve. Za bližnje dni in tedne je napove dana vrsta štrajkov, ki utegnejo v kratkem zadeti preko 2 milijona delavcev vseh vrst po raznih predelih naše dežele.
-----o------
Zadnje vesti
RABAT, Mar. — Včeraj dopoldne je bilo ustreljenih na vojaškem oporišču Moulay Ismail, kjer je bil kralj naz-voč pri pogrebu 20 njemu zvestih oficirjev, ki so bili postreljeni preteklo soboto pri uporu, 10 vodilnih upornih oficirjev. Med njimi so bili 4 generali, 4 polkovniki in en major. Na trupla ustreljenih so morale pri ustrelitvi navzoče čete na povelje pljuvati. Vodniki sobotnega vojaškega upora so bili ustreljeni brez predhodne sodne obravnave, čeprav je Mednarodni odbor odvetnikov pozval kralja Hasana II. naj zarotnike postavi pred sodišče. BEIRUT, Lib. — V Jordaniji je prišlo v severnem delu znova do spopadov med palestinskimi gverilci in jordanijsko vojsko.
SALZBURG, Avstr. — Sovjetska agencija Goskoncert je sporočila, da znani čelist Mstislav Rostropovič ne bo mogel nastopiti v letošnjem avgustu na tukajšnjem festivalu. Trdijo, da naj bi Ros-tropoviču onemogočili nastop zaradi njegove podpore pisatelju Aleksandru Solženicinu. --------------o------
Ameriški letali napadli protiletalska oporišča
SAIGON, J. Viet. — Ameriški letali Phantom F-4 sta v nedeljo udarili na protiletalska oporišča v Severnem Vietnamu, ko so ta streljala na nji. Pokončali sta 7 protiletalskih topov, ne da bi bili zadeti, predno sta odleteli.
Napadena oporišča so v bližini prelaza Mu Gia, ki vodi iz Severnega Vietnama v Laos na Hočiminhova pota.
-----o------
Zadnji preskusi za polet Apolla 15 so v teku
CAPE KENNEDY, Fla. — Posadka vesoljske ladje Apollo 15, ki poleti proti Luni 26. julija, vrši še zadnje preskuse in preglede, predno se bo lotila samih priprav za vzlet v naslednjih dneh.
Raketa Saturn 5 je napolnjena z gorivom in v njej vse pregledano in pripravljeno za začetek priprav za dejanski polet.
-----o------
Clevelandska knjižnica druga po velikosti v ZDA
NEW YORK, N.Y. — Javna knjižnica New Yorka je največja v deželi in ima preko 7.7 milijonov knjig. Druga po številu knjig te vrste knjižnic je v Clevelandu in ima 3.3 milijone knjig.
Največji hotel v SFRJ
POREČ, SRH. — Preteklo nedeljo je bil odprt tu novi hotel “Albatros” s skupno 1,574 po-
Nemirne so postale angleške politične
♦
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Zveza Oltarnih društev slovenskih fara v Clevelandu lepo prosi vse tiste, ki bi želeli 7. in 8. avgusta romati k Mariji Pomagaj v Lemont, da se takoj prijavijo. Na vseh treh avtobusih je še dovolj prostora. Prijave sprejemajo sledeče odbornice: Mrs. Mary Gerl, tel. 261-1316; Mrs. Ivanka Kete, tel. 681-J813; Mrs. Mary Otoničar, tel. 131-6933, in Mrs. Mary Marinko, .el. 486-5156.
Zadušnica—
V četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Franka Millavec ob jO. obletnici njegove smrti.
Pozdrav pošiljajo—
Iz lepega Canon City-ja v Koloradu pošiljajo vsem prijateljem in Belokranjcem pozdrave Mrs. Mary Muniza, Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, njun sin Rev. Bonaventure Bandi, OSB in Pauline Brvar.
Piknik—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima danes svoj piknik na SNPJ farmi. Veliko zabave!
Pozdravi iz Slovenije—
Tony Petkovšek pošilja v imenu svoje 5. letne "Polka Tour” v Evropo pozdrave iz Postojne v Sloveniji. Sporoča, da so vsi udeleženci dobre volje in zdravi, da se je Vadnalov orkester v Sloveniji lepo uveljavil in da bodo v soboto, 17. julija zopet doma.
Omejitev prometa na CTS—
Uprava CTS je objavila, da bo delno ukinjen promet v sobotah in nedeljah na nekaterin progah, na nekaterih drugih pa omejen. To naj bi bilo potrebno zaradi finančnega stanja CTS.
Volivna prijava—
Mestni odbornik Dennis Ku-cinich je bil imenovan na čelo odbora za vpis mladih novih volivcev v volivni seznam. Kampanja za vpis je pod pokroviteljstvom Unije avtomobilskega delavstva.
Morilcem na sledi—
Včeraj je policija prijela 22 let starega voznika busa v prazni hiši na 10838 Hampden Avenue N.E. v zvezi z umorom 18 let starega Roulette Rayja s 4417 E. 154 St., katerega truplo so našli zadnji ponedeljek na nekem s plevelom poraslim zemljišču ob Holton Court S.E. nedaleč od E. 81 St. in Shaker Rapid proge. Truplo je bilo že precej razpadlo in brez glave. To so našli kasneje malo dalje od trupla. Do umora naj bi prišlo v zvezi s prodajo mamil. --------------o-----
Agnew v Keniji
NAIROBI, Ken. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je po svoji poti po Južni in Prednji Aziji poletel najprej v Adis Abebo v Abesiniji, kjer se je razgovarjal s cesarjem Haile Selasijem, nato pa je odpotoval v sosednjo Kenijo. Tu je združil “koristno s prijetnim” in si ogledal afriški živalski svet.
Predno se bo vrnil domov, se bo ustavil še v Kongu in v Maroku, v kolikor ne bodo načrt zadnji trenutek spremenili. --------------o-----
— V živalski masti je povprečno 9.7% vode.
steljami in dvema plavalnima bezanoma. To je največji in najmodernejši hotel ob severnem Jadranu.	i
/IMERISMA DORIOl/lNA
%
/»•(V'1* I/ I <- » V— » I < » M I
6117 St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROCNINA.
J£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 132 Wed., July 14, 1971
Kambodža: piknikovanje ali vojskovanje?
Da vietnamski komunisti vseh vrst podrejajo svoje vojskovanje političnim ciljem, je znana stvar. To se je ponovno pokazalo v načinu rdečega vojskovanja v zadnjih mesecih.
Kakor hitro so se začele ameriške čete umikaj iz Vietnama, niso komunisti več iskali prilike, da se spustijo z njimi v večje spopade. Kar jih je bilo, so bili posledica obojestranskega taktiziranja, ne pa načrtne strategije. Zato so se radi zapletali v spopade s saigonskimi četami, da bi vsemu svetu dokazali, da jim saigonski sovražnik ni kos. Deloma so taki spopadi imeli tudi namen, da razburjajo deželo, kar je še posebno važno, ker saigonski režim stoji pred volitvami. Vsi rdeči spopadi s saigonskimi četami imajo tudi za cilj, da pripravijo Južni Vietnam na prihodnjo dobo večjih bojev, ki niso popolnoma izključeni. Pri tem hočejo komunisti ustvariti tako stanje, ki jim bo dovoljevalo upanje, da zadnjo fazo vojskovanja s Saigonom zaključijo čim hitrejše in udarnejše.
V Laosu zasledujejo komunisti drug cilj. Laos je zanje dežela, kjer se križajo različne prometne mreže od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Vse te prometne mreže hočejo komunisti obdržati v porabnem stanju, tako v deževni kot v suhi dobi. Kako to znajo organizirati in doseči svoj cilj, so pokazali s pomladansko laoško ofenzivo. Ohranili so prometne mreže pod svojo kontrolo, saigonskim četam pa odmerili take udarce, da jih Saigon ne bo zlepa pozabil. Značilno je tudi, da komunisti skrbno varujejo sedanje stanje na laoških prometnih mrežah, čeprav vlada na njih ravno sedaj deloma deževna doba in so mreže le izjemoma v rabi.
Čisto drugačen je položaj v Kambodži. Kambodža je postala za komuniste odročno bojišče. Preje so pričakovali od njega več koristi. Pa so hitro dognali, da jim kambodžan-ske luke ne bodo koristile, ker jih ameriška vojna mornarica preveč podrobno blokira. Kambodžanske luke so za vietnamske komuniste ravno tako mrtva postavka kot luke v Južnem Vietnamu.
Zato so se komunisti odločili za sledečo taktiko. Črtali so iz svojega strateškega programa vse večje oborožene spopade v Kambodži. Prešli so tam na tipično gverilsko vojskovanje ini ga z uspehom izvajajo. Po tej poti so že “okupirali” ves severni in vzhodni del Kambodže. Njihovi terenci vladajo ponoči, varnostni organi kambodžanske vlade se pa v teh krajih pokažejo le izjemoma. Ne hodijo kontrolirat, kaj se tam dela, hočejo samo ugotavljati, kaj tam uganja protizakonita, zato pa stvarna komunistična oblast.
Kambodžanska vlada gospodari torej le v južnih in zahodnih krajih dežele, pa še tam ne popolnoma. Ta del Kambodže ima 4-5 prometnih cest, ki vežejo deželo z Vietnamom, Tajsko in morjem. Na teh cestah je par važnih prometnih križišč, najvažnejše je v glavno mesto Phnom Penh. Kambodžanska javna uprava se čuti le še ob teh prometnih žilah in na križiščh. Zunaj prometnih žil in križišč se pa vladni organi in terenci pridno potegujejo za simpatije prebivalstva. Domačini na deželi že vedo, s kom imajo opravke. Dajo vsakomur prav, kdor pritiska nanje, pri tem pa mislijo svoje. Tako je sedanja kambodžanska vlada postala, kot z nasmeškom trdijo v glavnem mestu Phnom Penhu le še občinska uprava za prestolico.
To ne ovira kambodžanskih generalov, da se obnašajo kot poveljniki. Tu se pa že mešata tragedija in ironija. Ko je kambodžanska revolucionarna oblast pregnala Sihanuka, je trdila Ameriki, da bo postavila na noge pol milijona vojakov, naši strokovnjaki so pa število hitro reducirali na 200,000. Sedaj jih je v resnici komaj 100,000. Na plačilnih spiskih jih je morda res 200,000, toda v resnici pa komaj polovica. Pri tem so plačilni spiski merodajni za plačilne naloge, ki jih državne blagajne izplačujejo v celoti. Tako pride do poveljnikov še enkrat toliko denarja, kot bi bilo treba. Denar se ne vrne, izgine po tajnih kanalih v žepe poveljnikov prav tja do generalov.
Kje pa so vojaki? Po programu jih je v samem Phnom Penhu okoli 45,000, da varujejo javno upravo. To je kar čedno število za kambodžanske razmere, pa se ga komunisti ne bojijo. Komunisti bi sicer lahko Vsak trenutek zasedli Phnom Penh, pa ga nočejo, ker bi morali rediti mesto in skrbeti za red in mir. Zato so se odločili: mesto naj kar ostane v vladnih rokah, komunisti sami pa naj imajo LCro do 2,000 svojih zaupnikov (terencev, partijcev, partizanov itd). Z njimi lahko vsak čas zasedejo mesto. To ni domišljija, tudi ameriški oficirji v glavnem mestu mis-
lijo, da kambodžanska armada ni noben problem za komunistične oborožene sile.
Med tem se kambodžanski generali med seboj prepirajo, kdo bo kaj. Od časa do časa se spomnijo, da gredo preganjat komuniste na deželi. Napovedo take pohode kar naprej, da lokalni vladni agentje naberejo ljudi za vladne shode. Poveljniki se za pohode pripravijo s tem, da se založijo z vsem, kar je potrebno za piknike. Ko pridejo na cilj kontrolnih akcij, priredijo najpreje piknik, potem gredo na politične shode, potem pa nadaljujejo piknikovanje. Ne daleč ob strani stojijo rdeči oddelki, ki jih varujejo domači, kambodžanski gverilci. To je način, kako režim “pacificira” deželo. Vse skupaj je prišlo na dan po raznih dopisnikih, ki nimajo v Kambodži posebnega opravka z opisovanjem bojev in so se posvetili opazovanju vsakdanjega kambodžanskega veselja. Tudi oni so prepričani, da je Kambodža že postala zrela hruška za vietnamske komuniste, ki jo bo enkrat zmanjaklo preko noči.
I. A.
1 BESEDA IZ NARODA |
I	- i
Društvo Kros št, 3 JtD.Z. vabi na piknik
CLEVELAND, O. — Pri izviru Ljubljanice na Vrhniki je z velikimi črkami vklesan v skalo napis “Pričetek Krasa”, kateri se razprostira preko vse Notranjske in Primorske do Trsta in Reke ter izgine v Jadranskem morju.
Mi, člani bratskega društva “Kras” smo upravičeno lahko ponosni na njegovo ime, saj je Kras lep del naše slovenske zemlje, katere podobo še nosimo v srcih.
Da se življenje našega društva malo pojivi pripravljamo za nedeljo, 18. julija piknik v izletniškem parku Ameriške dobrodelne zveze v Leroyju, Ohio. Gotovo je že vsakemu znano, kako se pride tja, če pa slučajno kdo še ne ve, naj pogleda na zemljevid, ki je bil objavljen v Glasu. Prijetno bo na tem našem pikniku, veselo, da le kaj! Že zaradi same godbe, bo vredno priti, saj bosta igrala poznana slovenska godbenika Johnny Pecdn in Louis Trebar. Navijala bosta polke in valčke kot za stavo, da se bo vse vrtelo, staro in mlado, pa tudi najrazličnejša fina okrepčila bodo obiskovalcem piknika na razpolago, tako da bomo vsi veseli in korajžni, kot se za Krašovce spodobi. Naša tajnica je rekla, da bo še krofe ocvrla!
Žal, da bo moral za prevoz na piknik vsak sam poskrbeti, ker društvo ne more prevzeti odgovornosti za to. Lepo vabimo tudi članstvo vseh sosednjih društev. Prav vsa Ameriška dobrodelna zveza naj se zbere na našem pikniku. To so krasni izletniški prostori, kjer je dovolj prostora za vse članstvo. Bomo videli, če je jezerce že pripravljeno za vožnjo s čolni? Za tiste, ki radi balinajo, je veliko prostora, da se bodo lahko zvrstili. Vse, kar nudi narava v tem poletnem času, je tdm, pa tudi lepa plesna dvorana s kuhinjo in baro. Vem, da boste tisti, ki ste že bili v našem izletniškem parku, zopet radi prišli, tisti pa, ki še niste bili tam, ste še prav posebej lepo povabljeni, da si ga ogledate.
Pridite v nedeljo, 18. julija vsi na piknik društva Kras št. 8 ADZ v Leroy, Ohio! Poveselite se, sprostite in naužijte svežega zraka v lepi naravi, saj je poletje tako kratko. Vljudno vabi
John Trček
poročevalec
la pikn2k° “Tabora”
CLEVELAND, O. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev Tabor priredi prihodnjo nedeljo, 18. julija svoj vsakoletni piknik na naši lepi Slovenski pristavi.
Odbor društva se vneto pripravlja, da Vam bo ta dan lahko postregel z vsemi dobrotami, ki spadajo k pikniku. Kaj pa beseda piknik pravzaprav pomeni? Piknik je družabna gostija
pod milim nebom, v prosti naravi, na dobrem zraku in soncu, kjer se sestanejo prijatelji in znanci, se pogostijo, poveselijo, pogovorijo.
V teh sončnih poletnih dneh človeka še bolj vleče ven na deželo, pod milo nebo, v senco gozda, ob rob potočka, na zelen travnik, kjer ptice pojo in kjer ni slišati ropotanja in cviljenja avtomobilov in tovornjakov. Na pikniku se morata sprostiti duh in telo, se morata, poveseliti duša in srce.
DSPB Tabor Vam bo za prihodnjo nedeljo pripravilo tak piknik. Na našem pikniku ne bo nobene prodaje srečk, ne bo srečelova, ne bo kakega drugega programa, bo to čisto preprost piknik v naravi za vse Slovence in Slovenke in za vse prijatelje Tabora.
Res se bomo potrudili, da pripravimo in preskrbimo vse, da bodo obiskovalci našega piknika nadvse zadovoljni. Naše slovenske gospodinje, ki so nam vedno v veliko pomoč, pa tudi tokrat lepo prosimo za okusno domače pecivo. Vse bo hvaležno sprejeto.
Vam, dragi Slovenci in Slovenke, starejšega in mlajšega rodu, pa kličemo in Vas vabimo “Pridite na piknik Tabora, v nedeljo, 18. julija na Slovenski pristavi in z nami uživajte poletno veselje in prijetno slovensko družbo.”
Vas vljudno vabimo in Vas težko pričakujemo! Na svidenje!
Odbor
------o------
Orizenje kislih kinnaric, ko na srenjo od daleč gledam
NEW YORK, N.Y. — Ne morem si kaj, da ne bi spolnil obljubo, ki sem jo znancu Cenetu dal, predno sem odšel iz srenje. Nikakor ne predaleč od nje. Tehnično zvezo z njo zlahka držim, če me je volja. Pa tudi drugi me s pomočjo tehnike — brez vsake muke, dosežejo! Ja, pred odhodom na počitniški kraj — pa še ne v le-montsko negovališče in nite ne na tiho brezživljensko počivališče — ampak na Dolgi otok, ki mu pravimo Long Island. Na ta otrok, na katerega se razteza naša njujorska srenja, sem odšel za skoraj 6 tednov. Vse tja do 8. avgusta bom kraljeval v svojem gradu brez kraljične. Hkrati bom ves ta čas eden od tistih srenjčanov njujorške Ciril — Metodove cerkvene skupnosti, ki v domačo cerkev ob nedeljah ne pridejo zaradi oddaljenosti.
Zdaj sem skoraj 45 milj stran od njujorške cerkvice svetga Cirila. Pa navkljub vsem tem negativnim — za mene osebno pozitivnim — okoliščinam sem ujel glas z Osme in tako lahko danes nekaj izven srenje o srenji pišem. Hkrati sem zadovoljen in vesel, da mi znanec Cene, urednik Ameriške domovine ne bo mogel v uč vreči, kar nekam sramotne besede: Figa mož!
Pred odhodom namreč sem mu povedal, kam grem, in da mu bom morda od tu kaj napisal. In zdajle tri dni pred koncem njegovih — in še prav v začetku svojih — počitnic, mu pišem za njegov, ki bi moral biti pravzaprav list nas vseh. Vse premalo se te dolžnosti svo--bodnomisleči zdomci slovenski zavedamo. “Če bi nam besedi narod in Slovenec ne bili le frazi občasnega lepotičja našega plehkega čustvovanja, bi list Ameriška domovina še vse drugače zgledal in še vse bolj bi bil zanimiv. Ja, če bi naši učeni vsaj od časa do časa zares iskreno izrazili v pisani besedi za skupnost svoje znanje, vedenje in videnje s hvalevrednim in koristno — dolžnostnim nagibom: “Zakaj pa ne po slovensko”!
Zares, . odmaknjen iz srenje, mi pogled uhaja vsepovsod in v tem letnem času človeku kar prija grizti v kako kislo stvar. Tudi naša njujorška srenj ska cerkvica ima v tem času kisle dneva, pa čeprav so sončni in lepi. Vsaj zadnji weekend je bilo tako. A na Osmi je bilo mrtvilo, tako je župnik oče Richard Rogan faranki Lenarčič Mary na vprašanje, kje pa so ljudje, odgovoril: “Danes pa je lepa nedelja in jih ni!”
Dolg weekend je bil zaradi državnega praznika in vse se je razteplo po bližnji in daljni deželi. Ne bi rekel, da je bilo letos opaziti ali občutiti močne vzvalovitosti državljanske zavesti. Ravno v zadnjih dveh tednih je bilo slutiti precejšno naklepnost, kako ubiti ameriški ponos, ko so mnogi hiteli z delom, da lastno deželo moralno razorože v njeni borbi proti sovražniku osebu svobode. Nekateri tega ne morejo razumeti, nekateri pa nočejo, ker so postali že koristno orodje v rokah tistih, ki vedo, kaj hočejo in kaj delajo.
V moji soseščini, zdajšni, ki jo sestavljajo samo pravi Američani, na dan 4. julija ni na nobeni hiši visela ameriška državna zastava — razen na “moji”.
Njujorški listi so imeli ta dan večinoma uvodnike, ki so kazali na slabšo plat učinkovanja in delovanja!
Naš župnik je v naši cerkvici, kjer nas ni bilo, za ta dan postal kratkoviden, tako ga praznina ni motila in je vanjo bral svoje dalekovidno oznanilo, v katerem je rekel tole:
—V četrtek praznujemo —na dan sv. Cirila in Metoda —tudi dan našega farnega patrona. Posebne slovesnosti ne bo. Priporočajmo se naprej našemu dobremu patronu, ki za nas tako pridno slcrbi. Če potrebujete kakšne posebne milosti, zatekajte se k njemu. Obema bratoma, slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu, se še naprej priporočajmo, da nas ohranita v božji milosti in da naša mala cerkvica še naprej ostane slovenska ...
... zares tega ju stalno prosimo! Vendar s to našo molitvijo morajo iti z roko v roki tudi naši napori ter stalna skrb in delo, da bo pri tem ostalo.
Letos je naša 55-letnica. In pred peti leti smo v svojem trenutnem navdušenju zatrjevali, da jo bomo praznovali. Obljube nismo izvršili. O, koliko lepega in koristnega smo v besedah nakazovali, pa kako malo smo tega izvršili. O, koliko besedi sem jaz v teh petih letih poslal iz srenje v svet in nazaj v srenjo, da bi bilo naše življenje lepše in bogatejše, pa kako malo so vse te besede haska dale. Le osebno sem bil prene-J kaj krati poplačan z mrkimi po-I gledi in z govoričenjem za hrbtom.
O, kako se je g. dr. Franjo Delak trudil, da je iz nič—tako rekoč že iz nepevcev — pevski zbor ustvaril. In nekajkrat so že kar dobro zapeli, posebno zadnji bart. In ob koncu tega
! mesca nas bo ta idealist starega
f	,	■	-	- •
kova zapustil. Vrača se v svoj rojstni kraj — TRST! Srenja ga bo močno pograšala. Vendar upamo, da bo še prišel v gnez-dece-pevcev, ki ga je s skrbjo spletel in da bo še kako in še kdaj svoj pevski zarod nekako nahranil, zarod, ki ga je on ustvaril in vzgojil. Upajmo, da se bo našel njegov namestnik. G. Delak bo ostal v naši srenji zgovoren zgled, kako se za skupnost dela in ustvarja.
Te misli sem danes, na dan sv. Cirila in Metoda, zapisal z namenom, da bi nas vse spomnil na dejstvo: Kot slovenska skupnost bomo še naprej živeli, če nas bo cirilmetodovski duh vodil v naporih, da bomo za skupnost delovali tako nesebično — kot sta delovala ta dva blagovestnika, naša farna zaščitnika.
Tone Osovnik.
/Z NAŠIH VRŠI
MONTREAL, Que. — Spoštovani! Vljudno Vam sporočam, da sem prejel obvestilo glede obnove naročnine. Takoj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad.
Z listom in njegovo vsebino sem na splošno zadovoljen, dostava pa je vse kritike vredna. V upanju, da se v doglednem času tudi to popravi, saj nam trdno obljubljajo, želim, da bi nam Ameriška Domovina prinašala novice z vsega sveta in obujala spomine na našo ljubo slovensko zemljo ter vzpodbujala k slovenski besedi tiste, ki so se na škodo materinega jezika poamerikanili.
Mnogo sreče in uspeha vsem, ki opravljate to pridobitno delo, lep pozdrav ter vesele počitnice! Vas pozdravlja!
Štefan Sorko *
EL CENTRO, Calif. — Spoštovano uredništvo! Ameriške Domovine sem vedno zelo vesela, saj mi prinaša lepo branje in mi pomaga, da slovnično ne pozabim slovenskega jezika, ker tukaj v našem kraju res nimam priložnosti priti v stik s Slovenci, ker sem edina Slovenka v tej kalifornijski dolini. Svoje znanje slovenščine krepim in obnavljam le ob Ameriški Domovini in ob pismih mojih dragih domačih.
Rade volje Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, se Vam priporočam za redno pošiljanje in prilagam 1 dolar za tiskovni sklad.
Mnogo uspehov Vam želi Vaša rojakinja in naročnica
Barbara H. Moralez *
NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Cenjeno upravništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine za mojo sosedo Mrs. Rose (Frank) Ker-ze, 308 Roslyn Ave., katera je bolna in se nahaja v Ocean View Nursing Home v New Smyrna Beach. Zdravje se ji vrača in upamo, da se kmalu povrne na svoj dom. Mrs. Ker-ze je pred leti živela v Clevelandu.
Vas najlepše pozdravljamo!
Louis Rebol
-----o------
Vesfi iz Slovenije
'pred svojo šolo in ob navzočnosti svojega razrednika prof. J. Wakouniga razobesili belo zastavo, ki je tokrat šele drugič za-vihrala pred njihovo šolo. Na večer so se maturanti obeh razredov in tudi mnogo profesorjev in staršev zbrali k zahvalni sv. maši v kapeli sestrske provincialne hiše, katero je daroval prof. dr. Jan. Polanc, ki jim je tudi v kratkem nagovoru želel, da bi kot sedaj šolo, nekoč v Bogu uspešno končali tudi svoje življenje. Po maši so povabili maturantje svoje profesorje in starše v Ljudsko klet (Volks-keller) in tu ob govorih, petju in dobri volji zaključili svoje študije na Slovenski gimnaziji. Ob tej priložnosti smo tudi zvedeli, da je doslej že 250 dijakov opravilo z uspehom svoj študij na tej šoli in da bo novo gimnazijsko poslopje na Žrelski (Ebentaler) cesti začelo že letos rasti iz tal, odn. da bo v dobrih dveh letih dograjeno.
Letalska nesreča
Dne 4. jun. tl. so našli po tridnevnem iskanju po zaslugi gozdnih delavcev Stanka m Franca Založnika in Stanka Uršlja v gozdovih blizu Glažute na Pohorju razbitine pogrešanega avstrijskega športnega enomo-tornega letala “Česna 150”. Pilot Karl Zenz (42 let) in njegov sin Karl (13 let) sta našla pri tem smrt. Letalo je treščilo na tla ,z višine 130 m, ko je tistega dne nad Pohorjem divjalo hudo neurje.
Beltinci žele vodovod
Beltinčani imajo že staro željo, da bi dobili vodovod. Vas, ki ima skoraj 2000 prebivavcev in več manjših podjetij, bi vodovod res potrebovala. Vsako gospodinjstvo je bilo pripravljeno prispevati po 2000 dinarjev v skupno blagajno, kar bi vrglo osemsto tisoč dinarjev.
Ljudje od vodovoda pa pravijo, da je ta vsota komaj za načrte dovolj. Tako bo na žalost beltinski vodovod ostal “stara” želja.
Iz Kočevja in Ribnice tišče na tuje
Popis prebivalstva je pokazal, da se je v Kočevju število prebivalstva povečalo od 16.970 na 17.054, v ribniški občini pa je padlo od 11.816 na 11.734 prebivavcev. V obeh občinah skupaj sta torej le dva prebivavca več’ kot pred 10 leti.
Drugačna je podoba, če računamo k prebivavcem tiste, ki so na začasnem delu v zdomstvu, in teh je iz Kočevja 586, iz Ribnice pa kar 822.
Predsednik francoske vlade na Bledu
Obisk francoskega ministrskega predsednika Chaban-Del-masa v Jugoslaviji se je končal na Bledu. V hotelu “Golf” je predsednik slovenske vlade priredil gostom večerjo.
Po večerji je zapel Slovenski oktet tri pesmi, nakar je predsednik francoske vlade poprosil še za četrto in so mu zapeli pesem o Ribničanu Urbanu.
Francoski vladni predstavniki in novinarji so obžalovali, da je bil obisk v Sloveniji tako kratek.
Matura na Slovenski gimnaziji v Celovcu
Od M. do 17. jun. tl. je bila na Drž. gimnaziji za Slovence v Celovcu pod predsedstvom nadzornika d.r Val. Inzka in ravnatelja dr. Einspielerja letošnja matura. Skupno je stopilo pred maturitetno komisijo 35 učencev. V 8 a razredu je opravilo maturo 18 kandidatov, od treh trije z odliko: Elfrida Prutej, Anica Rie-geinik in Mirko Lausegger; v 8 b razredu pa je opravilo maturo z uspehom 15 kandidatov, med njimi Franc Rehsmann z odliko.
Popoldne 17. jun. pa so se zbrali vsi maturantje še enkrat
Visoke šole tudi v Celje
Jeseni bodo v Celju odprli oddelek pedagoške akademije in oddelek visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Medtem ko je financiranje prvega že prevzele republiška izobraževalna skupnost, je financiranje drugega še odprto.
V Celju naj bi na ta način v prihodnosti prišli do potrebnih kadrov. Računajo, da bo kasneje finančne obveznosti prevzela republika. V oddelku naj bi bilo 35 do 40 slušateljev. Čeprav bodo razpis šele objavili, so nekatere delovne organizacije že zagotovile 25 štipendij.
ŠTEFAN ZWEIG:
Skrivnost, ki žge

Obotavljala se je in očividno nekaj iskala. “Čakaj tukaj name,” je nazadnje odločila in šla k zajtrku.
Edgar je čakal. A njegovo nezaupanje je bilo budno. Nemirni nagon je izdajal med vsako besedo teh dveh tajen, sovražen namen. Sum mu je zdaj često pomagal do značilne bistrovid-nosti sklepov. In namesto da bi čakal v veži, kakor mu je bilo naročeno, se je Edgar rajši postavil na cesto, kjer ni mogel stražiti samo glavnega izhoda, temveč vsa vrata. Nekaj v njem je zavohalo prevaro. A ne smeta mu več uiti! Na cesti se je stisnil, kakor se je bil tega naučil v svojih knijigah o Indijancih, za skladovnico drv. In kar zadovoljno se je smejal, ko je čez kakšne pol ure resnično videl stopiti iz stranskih vrat svojo naater, s šopkom prekrasnih vrtnic v rokah in v spremstvu barona izdajalca.
Oba sta bila videti zelo objestna. Ali sta si že oddahnila, ker sta mu ušla, sama s svojo skrivnostjo? Smeje sta se razgovarja-la in nameravala iti navzdol po gozdni poti.
Zdaj je prišel pravi trenutek. Edgar je prišel leno in počasi izza skladovnice, prav kakor bi ga privedel semkaj le zgoli slučaj, ^ovsem mirno je-.šel proti njima in si dal mnogo mnogo pasa, da I se je mogel do sita napasti nad, njunim presenečenjem. Oba sta bila osupla in se začudeno pogledala. Počasi, z igrano samou-mevnostio se je otrok približal in ni odvrnil svojega porogljivega pogleda od njiju. “Aha, tu si, Edi, midva pa sva te že notri iskala.” je rekla naposled mati. Kako predrzno laže, je pomislil otrok. A ustnice so ostale trde. Držale so skrivnost sovraštva za
zobmi.
Neodločeno so stali vsi trije. Prežali so drug na drugega. “To-tej pojdimo,” je vdano rekla ozlovoljena žena in raztrgala eno izmed lepih vrtnic. Zopet je oni rahli tresljaj okrog nosnic izdajal njeno jezo. Edgar je obstal, kakor da mu to ni nič mar in gledal v nebo. Čakal je, da sta odšla, nato pa se pripravil, da jima sledi. Baron je še enkrat poizkušal. “Danes je tekma v tenisu, ali si kaj takega že videl?” Edgar ga je samo zaničljivo pogledal. Sploh mu ni več cdgovarjal, samo ustnice je usločil, ko da bi hotel zažvižgati. To je njegov odgovor. Njegovo sovraštvo je pokazalo ostre zobe.
Kakor mora je ležala zdaj na obeh njegova nezaželena prisotnost. Tako hodijo kaznjenci za stražarjem, s skrivaj stisnjenimi pestmi. Otrok jima ni storil prav za prav ničesar in vendar je postajal v vsaki minuti nez-nosnejši s svojimi oprezujočimi pogledi, ki so bili vlažni od zadržanih solza, s svojo razdraženo godrnjavostjo, ki je renče odbijala vse poizkuse približanja. “Pojdi naprej,” je-nenadoma besno rekla mati, vznemirjena zaradi njegovega večnega prisluškovanja. “Ne pleši mi kar naprej pred nogami, to me dela nervozno!” Edgar je ubo-§ak a po nekaj korakih se je zopet obrnil in počakal, če sta kje zaostala. S svojim pogledom ju je mefistovsko obkrožal kakor črni koder in ju zapletal v to gorečo mrežo sovraštva, v kateri sta se čutila neizbežno ujeta.
Njegovo zlobno molčanje je kakor kislina raztopilo njuno dobro voljo, njegov pogled jima je zagrenil razgovor in zaprl usta. Baron ni tvegal niti ene proseče besede več; čutil je z jezo, kako mu ta žena zopet uhaja, kako se njena, z muko užgana strast zopet ohlaja iz strahu
Edi Gobec:
Hekaj vprašanj m odgovorov © knjigah o znamsnišiii in pssehno uspešnih Slovencih
pred tem nadležnim, zoprnim otrokom. Vedno znova sta poizkušala z razgovorom, a vselej brezuspešno. Nazadnje so vsi trije molče capljali po poti in poslušali šepetanje dreves, ki so udarjala drugo ob drugo in pa svoj lastni, čemerni korak. Otrok je zadušil njun razgovor.
Sovraštvo se je raznetlo v vseh treh. Z naslado je izdani otrok čutil, kako se njun bes brez moči bori z njegovo zaničevano bitnostjo. Z mežikajočim, posmehljivim pogledom je zdaj pa zdaj oplazil zagrizeni baronov obraz. Videl je, kako je ta škripal z zobmi, tiho psoval in se le mukoma zadrževal, da bi se ne znesel nad njim. S peklenskim veseljem je opazoval tudi rastočo jezo svoje matere. Oba sta si želela le povoda, da bi planila po njem, ga odgnala ali pa napravila neškodljivim.
A on jima ni ponudil prilike za to; njegova mržnja je bila preračunana v dolgih urah in si ni pustila priti .do živega.
“Vrnimo se!” je rekla nenadoma, mati. čutila je, da bi se ne mogla dalje zadržati, da bi morala nekaj storiti, vsaj zakričati pod temi mukami. “Kako škoda,” je rekel Edgar mirno, ‘tako lepo je bilo.”
Oba sta opazila, da ju otrok zasmehuje. Reči pa si nista upala ničesar; ta trinog se je v dveh dneh čudovito naučil obvladati se. Noben utrip v obrazu ni izdal žgoče ironije. Brez besed so šli zopet po dolgi poti domov. Ko sta potem bila sama v sobi, je v njej še vedno plapolalo razburjenje. Jezno je vrgla sončnik in rokavice vstran. Edgar je takoj opazil, da so njeni živci razdraženi in da žele sproščenja. In on je uprav hotel, da bi prišlo do izbruha, zato je namenoma ostal v sobi, da bi jo dražil. Hodila je sem in tja, sedla na stol, njeni prsti so bobnali po mizi, nato je zopet skočila pokonci. “Kako si skuštran, kako umazan hodiš okrog! To je sramota pred ljudmi. Ali se v svojih letih ne sramuješ tega?” Brez najmanjšega ugovora je otrok šel in se počesal. Ta molk, ta trdovratni hladni molk z utripom zasmeha na ustnicah jo je delal besno. Najrajši bi ga pretepla. “Pojdi v svojo sobo.” je zavpila nadenj. Ni mogla več prenašati njegove prisotnosti. Edgar se je smehljal in šel.
Kako sta se zdaj oba tresla pred njim, kako sta se bala baron in ona vsake njihove skupne urd, neusmiljene ostrine njegovih oči! Čim slabše sta se počutila, v tem večjem zadovoljstvu se je svetil njegov pogled, tem bolj izzivalno je postalo njegovo veselje. Onemogla je Edgar zdaj mučil z vso, skoro živalsko okrutnostjo otrok. Baron je svojo jezo še nekako krotil, ker je vedno upal, da bo mogel dečku še katero zagosti, in je mislil le na svoj namen. Toda mati je vedno znova izgubljala oblast nad samo seboj. Zanjo je bilo pravo olajšanje, če ga je mogla nahruliti. “Ne igraj se z vilicami,” se je zadrla nanj pri mizi. “Slabo vzgojen paglavec si, ki sploh ne zasluži, da sedi med odraslimi.’ Edgar se je vedno le smehljal, pri čemer je nagnil glavo nekoliko poševno. Vedel je, da je to vpitje obup in ponosen je bil, da sta se tako izdajala. Imel je zdaj povsem miren pogled, kakor na primer zdravnik. Prej kdaj bi rbil morda hudoben, če bi ju je-zil, toda v sovraštvu se priučiš hitro mnogočesa. Zdaj je samo molčal, dokler ni pod pritiskom njegovega molka pričela kričati.
(Dalje prihodnjič)
Slovenski tisk doma in na tujem je v zadnjih letih objavil že vrsto člankov o podvigih Slovencev v svetu. Eden prvih namenov teh člankov je bil razširiti izbiranje takega gradiva na ves svet in pri tem ustrezno povečati število sodelavcev in so-trudnikov pri tem težavnem, a nadvse potrebnem narod nem delu. Z veseljem lahko napišemo, da je “Slovenian Research Center of America” ali Sloven-sko-ameriški raziskovalni center pri dosegi tega namena zelo lepo uspel, istočasno pa širši javnosti posredoval vsaj “pred-okus” slovenskih podvigov v svetu, predvsem še takih, ki so bili pred tem povsem neznani ali pa vse premalo poznani. Slovenski duh je snoval in ustvarjal domala v vseh deželah sveta in ta velika dela je treba prepričljivo prikazati kot pomemben slovenski doprinos k napredku civiliziranega sveta.
V	zvezi s tem delom se je sprožilo tudi nič koliko vprašanj, ki jih dobivamo po pošti in telefonu domala vsak dan mi sami, poizvedbe pa prihajajo tudi na uredništva, knjižnice, knjigarne in razne druge ustanove v domovini, na mejah in v izseljenstvu. Razume se, da poleg vprašanj prihajajo tudi številne prošnje za gradivo, dodatke ali popravke in to iz tako različnih virov kot so sodelavci Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, razni muzeji, uredništva in tuji strokovnjaki, ali uredniški odbor, spominske knjige, ki jo bodo izdali naši rojaki ob posvetitvi Slovenske kapele v Washingtonu. Danes bi želeli odgovoriti le na nekaj vprašanj, ki jih najbolj pogosto dobivamo.
V	katerih jezikih bodo izšle te knjige? Prvo zajetno in skrbno dokumentirano knjigo te vrste nameravamo izdati v angleščini kot svetovnemu jeziku. 2e doslej pa je več založb in ustanov prosilo za dovoljenje, da izda to delo še v slovenskem jeziku. Ta dva jezika se zdita doslej gotovost, vendar nekateri ugledni rojaki iz Argentine že danes o-pozarjajo, da bo treba te publikacije izdati tudi v španščini. Vsaj v skrajšani obliki morda pridejo počasi na vrsto še ponatisi v drugih jezikih.
Kdaj bo izšlo prvo večje delo te vrste v angleščini? Ker je odgovor na to vprašanje odvisen od številnih činiteljev, je zelo težko natančno odgovoriti. Trenutno še ne vem, kakšne bodo moje poklicne obveznosti v naslednjem letu, čeprav sem zaprosil za nekoliko lažji urnik na univerzi; niti še ne vem, ali bom moral opraviti večino prevodov dokumentacije sam, ali se bo pridružilo še kaj več prevajalcev za dokumente v kakih dvanajst jezikih; tudi je nemogoče prerokovati, kako hitro bo ti skarna izpolnila svoje obveznosti itd. Sodeč po izkušnjah s prejšnjimi knjigami upam, da
bo izšla prva angleška knjiga o znamenitih Slovencih, proti koncu leta 1972, morda kak mesec preje ali tudi kak mesec pozneje. Pribiti pa moram, da skoraj vsi naši sodelavci garajo z izrednim zagonom in požrtvovalnostjo. Če hočete samo en primer, naj Vam navedem braziljskega sotrudnika Mirta, ki se je peljal več sto kilometrov daleč, da je oskrbel sliko, ki je ni mogel dobiti po pošti. In 70-letnemu so-trudniku ing. Ladu Khamu v Ljubljani ni nobena pot predolga, da priskrbi, kar rabimo.
Kdo so Vaši sotrudniki ali sodelavci? So to ljudje različnih poklicev in prepričanj, ki pa je vsem skupna želja storiti nekaj koristnega za narod in povečati slovenski ugled v svetu. Vrstijo se od nekaj rednih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, preko u-niverzitetnih profesorjev v Evropi in obeh Amerikah tja do' sodelavcev Slovenske kulturne akcije, N.O., in rodoljubnih “zasebnikov”, kot so n.pr. neumorni Jakob Strekal, S. Tarman, Janko Rogelj, Mrs. Marie Prisland, pesnica Ana Krasna, dr. Frank Kern, znani g. Jože Zelle, univ. profesorji Hočevar, Felicijan, Slak, Čuješ in drugi, pa tudi drugi rojaki, kot Frank Česen, Louis Kaferle, pesnik Jack Tomšič, vsi Grdinovi, Jednotar Ed Krasovich in dolga vrsta drugih. Najplodnejši sodelavci bodo navedeni že na naslovni strani, vsako drugo pomoč pa bomo o-menili v pripombah ali predgovoru v publikacijah samih.
Se bo knjiga spuščala tudi v politiko? Ne! Zdi se nam, da je neprimerno bolje, da se politična vprašanja obravnavajo v drugih publikacijah, medtem ko se bomo tu posvetili izključno opisu in dokumentaciji slovenskih uspehov, kjer imamo le dve merili: višina uspeha na tujem in slovenska narodnost ali dokazano slovensko potomstvo. Edino na ta način je mogoče posredovati kot skupen slovenski dar Slovencem na mejah, v izseljenstvu in domovini, pri tujcih pa ustvariti vtis res visoko kulturnega in ustvarjalnega naroda.
Zakaj v svojih dopisih navadno ne omenjate imen naših znamenitih mož in žena? Za to je več razlogov: prvič, najvažnejše
čila, da je med nami tudi nekaj'plačilo v tiskarni. Vendar se pri-( Novo vlado bo zopet sestavil manj obzirnih rojakov, ki radi1 poročamo za prednaročila samo šahov zaupnik Abbas Howeida, obsipljejo ugledne ali premožnejše osebnosti s prošnjami, po-
litično propagando vseh vrst ali celo z anonimnimi grožnjami, da ne smejo sodelovati. Objave imen pred izidom knjige bi naše že itak nadvse težko delo samo ovirale. Vsa imena, skupaj s slikami in dokumentacijo, pa bodo seveda objavljena v knjigah samih.
Bi nam hoteli zopet ustreči z vsaj nekaj “slovenskimi ocvirki''’, ki vedno tako zanimajo vse zavedne Slovence? To vedno z veseljem storimo! Ko smo začeli zbirati tudi te vrste gradivo (poleg splošne izseljenske zgodovine), je bil v javnosti znan le en slovenski kongresnik. Danes imamo gradivo za tri in smo že na sledi četrtemu. Takrat je bil znan le en naš general v A-meriki, danes imamo kompletno gradivo za štiri slovenske generale. Takrat smo sanjali, da bi kdaj odkrili vsaj še enega admirala, danes imamo čudovito gradivo za tri naše admirale v Ameriki, pa še za enega na Švedskem in v predvojni Avstriji, skušamo pa še dognati slovensko poreklo tudi za admirala v Angliji. Sanjali smo o slovenskih izumiteljih, danes pa imamo dokumentacijo za ducate slovenskih izumov, od dolge vrste strojev pa tja do zdravstvenih instrumentov in naprave, ki lahko tehta letalo med poletom v zraku. Naj dodam, da nam je že od kapi zadet korni škof Jo-zafat Ambrožič sporočil, kako iz zvonikov egipčanskih katedral zvonijo slovenski zvonovi (kjer se še trudimo dobiti sliko grobnice slovenske dobrotnice), in da so nam Finci poslali gradivo o “zadnjem velikem mojstru finske glasbe, ki je bil naše gore list in Švedi o enem naj večjih svojih pesnikov, ki je bil po-|tomec slovenskih prednikov. Seveda je tudi zanimivo vedeti, da so pred kratkim v Ameriki imenovali veliko palačo po našem slovenskem rdjaku; da je Slovenec pred kratkim dobil odlikovanje za svoje zasluge za razvoj Pariza, ali da slovenski arhitekt-urbanist vodi načrte za ureditev prestolnice ene najobsežnejših drjžav na svetu. Bo to dosti za danes?
Ali še sprejmete gradivo? Da. Po zadnjem vabilu je prišel še tako velik val novega gradiva, da smo rok z veseljem podaljšali. Želeli bi si seveda dobiti vse gradivo takoj, toda vse dokler ne bo rokopis zaključen, bomo
ki že vlada 6 let. Policija je tako dobro kontrolirala volitve, da ni prišlo niti do malih izgredov.
Moški dobijo delo
tistim, ki bodo znali potrpeti, dokler knjiga ne pride na trg, ker bi nam bilo sredi tega o-gromnega dela zelo težko še stalno odgovarjati na pošto glede prednaročenih knjig. V prednaročilu stane knjiga deset dolarjev. Računamo, da nas bo samo	Izučeni
tisk slik stal nad 10,000 dolar- foarvarji dobijo delo. Kličite po jev, zato upamo, da bo vsakdo 7 uri ZVečer 946-8436. uvidel, da je cena za obsežno,	(x)
trdo vezano knjigo s toliko sli- -- ------ --------------
kami izredno nizka. Naročila	* j 1 .. j |
sprejemamo na naslovu:: Z6J1SK0 ClODlJO 0610 EURAM BOOKS, .29227 Eddy!
382-3232
(132)
HELP WANTED
HELP WANTED
Overseas job opportunities
High pay - Travel - Adventure
861-1886
19 Offices Nationally
WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC.
2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115
(134)
Rd., Wickliffe, Ohio 44092. Ce bij Q0Sp0dinja, da bi tu živela, 5 si kdaj kak prednarocnik pre- ^ nič kuhanja) privatne sobe, mislil, mu prednaročilo na željo dobra vedno takoj vrnemo.	‘
Bi si bilo mogoče saj del Vašega gradiva že zdaj ogledati?
Mnogo rojakov je to že storilo, med njimi izumitelj ing. Kisovec, dr. Kern, bivši clevelandski mestni inženir L. Drašler, dr.
Felicijan, Jože in John Grdina, podjetnika Drenick in Jack-shaw, glasbenika Trebar in Pe-con, Sadarjevi, Kepicevi in se-yeda naši marljivi sodelavci Jakob Strekal, Janko Rogelj,
Jože Zelle, Ana Krasna, pok.
Florijan Močilnikar, Anton Oko-lish, Vinko Lauter in več drugih. Od časa do časa smo za sodelavce in prijatelje priredili tudi majhen domač piknik. Naš letošnji piknik pa bo obenem tudi “open house” za vse Slovence, ki jih to delo zanima. To bo v nedeljo, 18. julija, od dveh popoldne do desetih zvečer, na domu Milene in Edija Gobca, na naslovu 29227 Eddy Rd.,
Wickliffe, Ohio, Exit 55 ali Bishop Rd. Upamo, da se bo dosti rojakov vsaj mimogrede oglasilo, pokramljalo z našimi sodelavci in drugimi gosti in si ogledalo vsaj del bogatega slikovnega gradiva — od “slovenskih” dijakov v Honk Kongu do slovenskih nebotičnikov v Bostonu in Tel Avivu, od mogočne tovarne v Argentini pa tja do ene največjih ameriških ladij, ki ji je poveljeval slovenski admiral.
Na piknik ali vsaj kratek obisk in ogled gradiva dne 18. julija Vas vse že danes prijazno vabi
Slovenian Research Center of America in Slovenska kulturna ustanova EURAM
stvari je treba prihraniti za knjige same, če hočemo, da bodo šle v promet in po večletnem zastonjskem delu ne obtičimo še v velikih dolgovih. Drugič, sotrudniki se često .mučijo po več mesecev ali celo več let, predno odkrijejo in dokažejo slovensko narodnost kakega znamenitnika. Ne bi bilo pošteno vreči taka imena v javnost, pa omogočiti komur koli, da jih tiska pred izidom knjige in pri tem enostavno pozabi na garanje naših sodelavcev. V knjigi bo točno zabeleženo, kdo je kaj odkril, kot del celotne dokumentacije. Tretjič skušnja nas je izu-
še vedno sproti vstavljali dodatke ali novo gradivo. Kar pa bo prišlo prepozno za prvo izdajo, bo seveda moralo počakati na naslednje izdaje, ki bodo, upamo, v doglednem času sledile. Prosimo, da gradivo in naslove pošiljate na naslov:	Prof. Edi
Gobec, Sociology, Kent State University, Kent, Ohio.
Je mogoče prvo angleško knjigo o znamenitih Slovencih že zdaj naročiti? — Ker bo tisk te knjige silno drag (verjetno bo poleg obširnega teksta že v prvi knjigi okrog tisoč slik), smo seveda hvaležni za prednaročila ki jih bomo uporabili za pred-
FEMALE FACTORY PACKERS AND ASSEMBLERS KROMEX CO. KITCHEN WARE PRODUCTS 880 E. 72 St.
South off Shoreway on E. 72 St. Apply between 7 AM and 11 AM Monday thru Friday. 4th floor. Bring Social Security card. Steady employment.
(134)
MALI OGLASI
V Urugvaju v novembru predsedniške volitve
MONTEVIDEO, Urug. — V Urugvaju obstojata še zmeraj dve glavni stranki: narodna in stranka Colorado. Politična moč je v rokah diktatorja Pacheco-ja, ki misli v novembru ponovno kandidirati.
Letošnje volitve ne bodo potekale tako kot prejšnje. Levičarji so namreč ustanovili, na pobudo komunistov, novo “Široko fronto,” ki je po svoji filozofiji tipična ljudska fronta. V levičarske mreže so padli tudi krščanski socialisti, ki pa nimajo posebnega pomena, še manj pa vpliva.
Zdi se, da je akcija z novo stranko proizvod, uvožen iz či-lenske politike. Program nove stranke je namreč mešanica raznih levičarskih idealov in ciljev. Ali bo nova stranka znala pritegniti navadnega volivca, se še ne ve. Vsekakor bo diktator Pacheco poskusil vse, da novi stranki prepreči katerikoli uspeh, da mu ne bo sitnarila, ko bo zopet izvoljen za predsednika.
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
V bližini SV. VIDA
si lahko ogledate 3-sobno stanovanje, s kopalnico, primerno samo za starejšo žensko ali moškega.
Prosim kličite: tel. 361-4139
(134)
Hiša naprodaj
Grovewood okolica, dvodru-žinska 'hiša, 5-5, aluminijasta obloga, zidana garaža, nobenih agentov. Kličite 531-3757.
(134)
•	V najem
6-sobno veliko, čisto stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 71 St. se odda za $70. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali kličite lastnika 843-8033 po 6. uri zvečer.
-(134)
Apartment for rent
Four nice rooms near St. Vitus Parish. Slovenian, no children. 361-5887
(14,15,16,21,22,23 jul)
V SVETOVIDSKI OKOLICI
je naprodaj krasno zidano stanovanjsko poslopje, 4 stanovanja, 2 trgovska prostora. V zelo dobrem stanju. Kliš-te za ogled.
UNITED BROKERS INC. 631-8500
(134)
wmsms?-
§-■lil
LJ
IZVRŠNA OBLAST — Predsednik Nixon z direktorjem FBI E. Hooverjem na eni sirarn in s pravosodnim tajnikom J. Mitchellom (na levi) na drugi.
Iranske volitve potekale po programu
TEHERAN, Iran. — Iranski kralj Reza Pahlevi je v socialnem oziru zelo napreden, zato pa velik konservativec v političnem pogledu. To so pokazale tudi nedeljske parlamentarne volitve. Vladna Novin stranka je dobila že pri prvem štetju gla-
V najem
Oddamo opremljeno sobo na 1019 E. 63 St.
UT 1-6292
— (14,16 jul)
Blizu Marije Vncbovzetc
Enodružinska hiša, 5 sob spodaj, 3 zgoraj, 2 polni kopalnici, klet, 2 furneza. $13,900.
Richmond Heights
Zelo lepa zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža za 2 avta, 2 kopalnici, 90 x 378 čev. lot. Vodni kanali pla-
čani, veliko sadnih dreves, ok-sov od 268 poslancev kar 220. rogla pot.
V senat je bilo treba voliti 60 j LAURlCH REALTY senatorjev, opozicija ni dobila 49fi E> 2oo St.	IV 1-1313
niti enega.	1	(134)
&LEXANDRE DUMAS»
Grof Monte Cristo
“Gospod, iz tega bi si napravil pozemeljski raj.”
“S svojimi tisoč franki plače: morate živeti pač zelo skromno?”
“Zelo, a vendar izhajam.” “Da, toda imate le jako ubo-žen vrtič.”
“O, to je samo preveč res, vrt je premajhen.”
“In dasi je tako majhen, so v njem še polhi, ki vse požro.” “Da, to je moja nadloga.” “Povejte, če bi k nesreči ne gledali tja, ko prične vaš koreš-pondent dajati znamenja ...” “Potem bi ne mogel telegra-firati.”
“In kaj bi se zgodilo zato?” “Če bi bila temu kriva malomarnost, bi bil kaznovan.” “Koliko bi znašala ta kazen?” “Sto frankov.”
“Desetino vaše plače; to je lepo!”
“Ah!” vzdihne uradnik.
“Ali se vam je to že kdaj pri petilo?” vpraša Monte Cristo.
“Enkrat, gospod, ko sem cepil lepo rožo.”
“Prav. In če bi vam prišlo naenkrat na misel, da bi znamenja izpremenili?”
“V tem slučaju bi me zapodili, in izgubil bi pravico do pokojnine.”
“‘Tristo frankov?”
“Sto tolarjev, da, gospod; toda veste, da kaj takega ne storim nikdar.”
“Tudi ne za vsoto, ki bi znašala toliko, kakor petnajst let vaše plače? To si je treba premisliti, ne?”
“Za petnajst tisoč frankov?” “Da.”
“Gospod vi mi vzbujate strah.”
“Bah!”
“Gospod, ali me hočete skušati?”
“Da, ‘petnajst tisoč frankov! Ali me razumete?”
“Čakajte, gospod, da pogledam po svojem korešpondentu na desni!”
“Nasprotno ne glejte tja, ampak poglejte tole.”
“Kaj je to?”
“Kako? Vi teh malih papirjev pe poznate?”
“Bankovci?”
“Da, petnajst jih je.”
“In za koga so?”
“Za vas, če hočete.”
“Za me?” vsklikne telegrafist brez sape.
“O moj Bog, da, za vas, in sicer tako gotovo kakor jih vidite tu.”
“Gospod, moj korešpondent na desni začenja govoriti.” “Pustite ga, naj govori.” “Gospod, motili ste me, moral bodem plačati kazen.”
“To vas bode veljalo sto frankov, torej pač vidite, da imate dovolj velik vzrok, da vzamete mojih petnajst bankovcev.” “Gospod, moj korešpondent na desni postaja nepotrpežljiv in podvaja svoja znamenja.” “Pustite ga in vzemite bankovce.”
Grof da uradniku bankovce v roko.
“Toda,” pravi, “to še ni vse; s petnajst tisoč franki ne morete živeti.”
, “Saj imam še svojo službo.” “Ne, to izgubite, kajti dali bodete druga znamenja kakor vaš korešpondent.”
“O, gospod, to pričakujete od mene?”
“Saj to je otročarija.” “Gospod, če ne bodem k temu prisiljen...”
“Jaz vas res nameravam k temu prisiliti.”
In Monte Cristo potegne iz žepa drugi zavitek.
“Tukaj je še za deset tisoč frankov bankovcev,” pravi. “S petnajstimi vred, katere imate že v svojem žepu, znaša to petindvajset tisoč frankov. Za pet tisoč frankov si kupite lepo hišico in vrt, obsegajoč dva orala, in od drugih dvajset tisoč dobite tisoč frankov letne rente.” “Vrt, obsegajoč dva orala!” “In tisoč frankov na leto.” “Moj Bog, moj Bog!”
“Toda vzemite vendar.”
In Monte Cristo stisne uradniku deset tisoč frankov s silo v roko.
“Kaj moram storiti?”
“Nič težkega.”
“Toda kaj?”
“Ponoviti ta znamenja tukaj.” Monte Cristo vzame iz svojega žepa list papirja, na katerem je bilo naznačenih nekaj znamenj z vsem, kar spada zraven.
“Kakor vidite, ni mnogo.”
“Da, toda ...”
“To je zato, da si lahko vsadite prav mnogo krvavih breskev in se lahko sami pečate z iztrebljenjem polhov.”
Ta opazka odloči. Z greznično žarečimi lici in velikimi potnimi kapljami na čelu prične delati
‘	■ > V
CHICAGO, ILL,
HELP WANTED
PHYSICIANS
i ,	—n e e d e d —
G.P.’s - OB - GYN SURGEONS
Excellent opportunity for solo or group practice. Excellent school system, 22 bed hospital and 50 nursing home. Located in pleasant quiet, safe community.
Contact C. A. Brandli Administrator
STEVENS COUNTY HOSPITAL Hugoton, Kansas 67951
(316) 544-2233	(133)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK One child. Stay or Go. Full or part tiine. References required.
Call 344-8818
!	(133)
telegrafist znamenja, ki mu jih je predložil grof, kljub grožnjam korešpondenta na desni, ki ne more razumeti te nepravilnosti in se prične bati, da je mož z breskvami zblaznel.
Korešpondent na levi vse te znake vestno ponovi, da pridejo tako v ministerstvo za notranje zadeve.
“Zdaj ste torej bogati,” pravi Monte Cristo.
“Da,” odgrne uradnik, “toda za kakšno ceno?”
“Čujte, prijatelj,” pravi Monte Cristo, “jaz nočem, da bi vam kaj očitala vaša vest; verujte mi, kajti to vam prisegam, da niste nikomur storili krivice, ampak ste bili le orodje v božjih rokah.”
Uradnik gleda bankovce, jih otipava, šteje; zdaj prebledi, zdaj zardi; končno plane proti svoji sobi, da bi pil kozarec vode, toda še predno do vrča, se zgrudi onemogel.
Ko pride pet minut pozneje v ministerstvo za notranje zadeve telegratično poročilo, ga Debray napreči in oddirja k Danglarsu.
“Vaš mož ima špansko posojilo?” vpraša baronico.
“To bi pač mislila! Za šest milijonov?”
“Takoj jih mora prodati za katerokoli ceno.”
“Zakaj?”
“Ker je don Carlos ubežal iz Bourgesa in je zopet na Španskem.”
“Od kod veste to?”
“Vraga,” pravi Debray in zmaje z rameni, “od tam, od koder imam vsa poročila.”
Baronica si ne da reči dvakrat; odhiti k svojemu možu, in ta odhiti k svojemu bančnemu agentu in mu ukaže, naj prodaja za katerokoli ceno.
Ko vidijo, da Danglars prodaja, padejo španski fondi takoj. Danglars izgubi pri tem petsto tisoč frankov, toda izneb se vseh španskih papirjev.
Zvečer prinese “Messager” notico:
“Telegrafično poročilo.
“Kralj don Carlos je kljub vsi pazljivosti ubežal iz Bourgesa ter se vrnil na Špansko na katalonski meji. Barcelona se je dvignila zanj.”
Ves večer se je govorilo o previdnosti Danglarsovi, ki je prodajal o pravem času, in o prekanjenosti bankirjevi, ki je izgubil pri takem udarcu le petsto tisoč frankov.
Oni, ki so obdržali špansko posojilo ali so je kupili od Dan-glarsa, so se smatrali za minirane in so imeli slabo noč.
Drugi dan pa prinese “Moni-teur” notico:
“Poročilo, katero je prinesel včeraj “Messager” o begu dona Carlosa in o uporu v Barceloni, je čisto brez vsake podlage.
“Kralj don Carlos ni zapustil Bourgesa, in na polotoku vlada naj lepši mir.
“To zmoto je provzročilo telegrafično znamenje, ki je bilo
HLADNA
SHRAMBA

Ta priročen 12-kom. zavoj je dejansko zavržni, hiaaifnik. Hrani dvanajst kanglic dobrega Stroh’s piva.
Vi enostavno shladite zavoj in pivo v njem ostane hladno po več ur.
In ko ste pivo popili, je ta zavoj zopet prikladen za prazne, zavržene kanglice. Poskusite Stroh’s brezledni hladilnik še ta teden.
Ta obdrži pivo hladno.
OD ENEGA UlfBŠTEUI PIVA DO DRUGEGA
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI SOPROG, OČE IN BRAT
John Saurich
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. julija 1966.
Pet let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije.
Črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Sva skupaj mnogo let živela, dobre in slabe čase imela, pa je ljubi Bog hotel tako, da je Tebe prvega vzel v nebo.
Žalujoči:
soproga MARY sinova JOHN in JOE hčerki MARY JANE JUSEK in URSULA ZEBKAR vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio. 14. julija 1971.
THE STROH BREWERY COMPANY,^DETROIT, MICHIGAN 4822«
zaradi megle napačno posneto.” Fondi se dvignejo še enkrat tako visoko kakor so bili prej.— Na ta način znaša razlika, ki jo provzročita za Danglarsa izguba in zamujeni dobiček, je-den milijon frankov.
‘“Dobro,” pravi Monte Cristo Morrelu, ki je pri njem v tre-notku, ko se zazna za ta nenavadni prevrat na borzi, katerega žrtev je bil Danglars, “za petindvajset tisoč frankov sem iznašel nekaj, za kar bi bil dal sto-tisoč.”
“Kaj ste vendar iznašli?” vpraša Maksimilijan.
“Sredstvo, s katerim je lahko rešiti vrtnarja polhov, ki žro
njegove breskve.”
V.
Pošasti.
Na prvi pogled in na zunaj se hiša grofa Monte Crista v Auteuilu ni odlikovala tako, kakor bi bilo pričakovati od po-
sesti grofa, ki je ljubil blesk tako zelo. Toda ta priprostost je bila posledica izrecnega lastnikovega povelja, naj ostane zunanje lice neizpremenjeno. Na-boba pa je bilo najti v notranjih prostorih, kajti onstran praga je bilo vse drugače.
Gospod Bertuccio je z ozirorr na okus pri izbiranju oprave ir z ozirom na hitrost pri izvršitv prekosil samega sebe.
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKI TRGOVC«
Katero potovanje je najhitrejfc! POKLIC V DALJAVO.
“DENAR” je vsebina pevsko-plesnega nastopa Lise Minnelli in Joeja Grey v filmu “Cabaret”, ki kaže pred-Hitler-jevo Nemčijo. Lisa igra Sally Bowles, Grey pa je vodja slavja. Vloga mu je čez noč pridobila zvezdništvo na Broadwayju.
Če so vaši sorodniki in prijatelji daleč proč, zakaj jih ne obiščete? Z njimi ste lahko v nekaj minutah.
Kako? S poklicem v daljavo! Tak poklic pride takoj za osebnim obiskom. Zakaj torej ne presenetite sorodnike in prijatelje z obiskom še danes ... s poklicom v daljavo.
(g) Ohio Bell