■vet* ■% 1 << % 11 O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas! =1 r Sveto opravilo. o o 6 )( 9 ooooo o «o«oo Molitvenik. Po katekizmu in obrednih knjigah priredil Jožef Cede, župnik. Z dovoljenjem preč. kn. šk. La- vant. ordinariata v Mariboru z dne 20. avgusta 1909 št. 3203. Osma izdaja. V Mariboru, 1913. TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU. O o 6 )( 9 * $A02>b Presveti Devici Mariji brez madeža spočeti bodi ponižno poklonjeno to „Sveto opravilo". Ona naj podpira s svojo pri¬ prošnjo molitve in vzdihljaje vseh, ki jih bodo iz njega po¬ božno opravljali. Prireditelj. Ime . Bivališče p. * Prosite, in se vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte, in se vam bo odprlo. Mat. 7 , 7 . Resnično, resnično vam povem: ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Jan. 16, 23. Vsi sveličani v nebesih so se zve¬ ličali po molitvi, vsi pogubljeni so se pogubili, ker niso molili. Sv. Alfonz, Prvi del. I. Nauk o molitvi. Slovenski mladeži — prisrčen opomin. og je ustvaril človeka, da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi ter se tako večno zveliča. (Kate¬ kizem.) Srečen učenec in učenka, srečen mladenič, mladenka, ki ta svoj vz¬ višeni poklic v zgodnji mladosti jas¬ no spozna in svoje srce Bogu popol¬ noma izroči. Srečen tudi dušni pa¬ stir ali katerisibodi učenik, ki je enega ali celo njih mnogo nagnil na dobro pot. 1 Celo tvoje življenje, pobožni Cita- telj, sestoji iz posameznih dni. Tvoje življenje bo torej tako, kakršni so posamezni dnevi — dolga vrsta za¬ služnih ali izgubljenih dni. Vse je odvisno od tega, da že v rani mla¬ dosti odlof.no kreneš na pravo pot. „Pregovor je“,. pravi sveto pismo: „Mladeni8 vajen svoje poti, tudi v starosti ne stopi z nje.“ (Preg. 2,26). In če tudi mlad umrješ, boš pred Bogom doleten, kakor sv. Alojzij. Bog ne računi življenja po številu let, ampak po vrednosti naših del. Kristus, tvoj Gospod, te vabi za seboj. Če te miče, varno in uspešno hoditi po stezi v sveti raj, okleni se prav močno naukov, ki jih najdeš v tej knjigi. Posneti so skrbno iz sve¬ tega pisma, svetih cerkvenih učeni¬ kov, iz katekizma, lavantinskih si¬ nodalnih knjig, iz spisov knezoškoia Slomšeka, Kosarjeve Nebeške hrane in drugih. Prav rad in pogosto jih prebiraj, pa kar je še potrebnejše, ravnaj se po njih. Molitveniku, ki ga imaš v rokah, so rajni knezoškoi A. M. Slomšek 'j. 1846 v prvi izdaji izbrali ime 3 „ S veto opravilo." Knjižica naj bi namreč učila mladino vsako delo in kakršnokoli opravilo — zlasti pa molitev in službo božjo — sveto začeti, sveto nadaljevati in s v e-, t o končati. Da bi tudi tebi to-le „Sveto opravilo" pomagalo izmed vseh tvojih dolžnosti najsvetejše opravilo, namreč molitev, dobro opravljati, podam tukaj najprvo nauk o molitvi. I. Potrebnost molitve. Otroci človeški! Molite! Molite! Molite! Čemu neki tako nujen opomin? — Zato, ker je molitev neizmerno koristna in naravnost potrebna; po¬ trebna zato, 1. ker je Jezus Kristus naravnost zapovedal in s svojim zgledom učil moliti; 2. kor brez mo¬ litve ne dobimo potrebnih milosti, da da bi Bogu dopadljivo živeli in v dobrem do konca stanovitni ostali. (Katekizem.) Nikdar ni mogoče molitve dosti nujno priporočiti. Vse mu je mogoče, kdor moli. Vsi zakladi nebeški so mu odprti, kdor moli; kdor pa ne moli, 1 * 4 so mu zaprti za vsekdar. „Molitev je hrana za krščansko dušo. Kakor te¬ lo brez jedi obnemore in umrje, tako duša brez molitve, ki je njen duho¬ vni živež. Molitev j« ključ nebeških vrat." (Sv. Avg.) Jezus je toliko premolil; vsi božji svetniki so veliko molili; vsi verni na zemlji radi mo¬ lijo in ni najti ljudstva, ki bi ne molilo. Zatorej vsa vneta piše sveta Tei'ezija: „Na visoko goro bi hotela iti, da bi vsi ljudje slišali moj glas, in klicala bi: „Otroci človeški 1 Mo¬ lite, molite, molite! “ Moli tudi ti prav rad. V drugem poglavju katekizma najdemo jako vspodbuden nauk o sveti molitvi. Tu povzamemo le va¬ žno vprašanje o lastnostih dobre mo¬ litve; potem pa podamo razne na¬ čine notranje in notranje-zunanje molitve. a. Lastnosti dobre molitve. Verni molitvi je obljubil Jezus Kristus, božji Sin, gotovo uslišanje: „Vse, karkoli prosite v molitvi, ako verujete, boste prejeli." (Mat. 21, 22.) Seveda moramo kot pametni 6 kristjani prositi 1. za kaj takega, kar je Bogu v čast in nam v zveličanje. 2. Moliti moramo v imenu Jezuso¬ vem. 3. Moliti moramo pobožno, ponižno, zaupno, v d a n a v voljo božjo in stanovitno. če kdaj za kaj prosiš in moliš, pa nisi uslišan, premisli vse te po¬ trebne lastnosti prave molitve in vprašaj se, če ti ni morda katere manjkalo . . . Vse te lastnosti se gojijo v no¬ tranji molitvi ali svetem premišlje- ljevanju, pa tudi v notranje-zunanji molitvi. — Za obojno podamo po¬ droben navod. 3. Notranja molitev. Ni reči, ki bi naš um tako go¬ tovo očistila nevednosti in voljo gre¬ šnih nagibov kakor notranja moli¬ tev. Notranja molitev ima mnogo večjo vrednost, kot samo zunanja. „Pokažite mi človeka, ki premišljuje na dan le četrtinko ure; jaz mu ob¬ ljubim nebesa", veli sv. Terezija. Najimenitnejše premišljevanje je ti¬ sto, ki se ozira na življenje in tr¬ pljenje Kristusovo. A tudi vse druge 6 resnice svete vere se dajo premišlje¬ vati z veliko koristjo, zlasti še štiri poslednje reči. V notranji molitvi lahko vsak čas vzdiguješ dušo k Bogu, bodisi po dne, ali po noči, v cerkvi, ali na po¬ tu, — manj ali več časa. Pobožne duše — v samostanih, pa tudi med svetom — imajo za premišljevanje določene ure in to navadno v ranem jutru, ko duh ni tako raztresen, ko je telo spočito in srce mirno in vne¬ to. »Kateri zgodaj na mene čujejo, me bodo našli." (Preg. 8, 17.) Dar notranje molitve si je treba izpro¬ siti, pa si ga je treba tudi prido¬ biti. Veliki učenik notranje molitve sv. Ignacij, ustanovnik jezuitskega reda, je podal gorečim dušam dobro premišljeno natančno 4. Navodilo za sveto pre¬ mišljevanje* A. Priprava. a) Daljna priprava je resno hre¬ penenje po popolnosti, ki se kaže v * Po , opazkah v avtentični izdaji: Excrcitia tpir, s. Ign. in razlagi P Rootliana. 7 tem, da duša sovraži greh in :lvni1 - vedno bolj spoznati in vedno niti tančneje spolnjevati voljo božjo. „Blagor lačnim in žejnim pravice . (Mat. 5, 6») b) Bližnja priprava — na večer. 1. Uredi si delo kolikor mogoče, da te ne bo v jutru nič motilo: izberi (preberi) si predmet in pomisli, ka¬ teri posebni sad želiš iz premišlje¬ vanja doseči. — Ali hočeš kako gre¬ šno nagnjenje ali strast za¬ treti in si nasprotno čednost prido¬ biti ; — ali to ali ono bližnjo p r i- ložnost in skušnjavo pre¬ magati; — ali se za zvesto izpol¬ njevanje dolžnosti vneti. — Dobro je tudi že na predvečer dolo¬ čiti prvo predvajo (predstavo). 2 . Preden zaspiš, premisli še predmet za dobo ene Češčena Ma¬ rije. 3. Ko se prebudiš, se zopet ta¬ koj domisli določenega predmeta in 4. ne izgubi ga iz misli, dokler ne prideš do premišljevanja. 5. Po ju¬ tranji molitvi pa skrbno pripravi du ha na sveto premišljevanje. c) Najbližnja priprava — v ju¬ tru. Postojpred klečalnilcom — lahko - 8 z v nebo uprtim pogledom — ob u- di trdno vero v pričujoč- nost božjo, da namreč gleda v dno tvoje duše, večni Bog, obdan od neštevilnih angelov. To trpi za dobo enega očenaša. Potem poklekni s svetim spoštovanjem, počasti Boga in ga poprosi blagoslova pri molitvi. Moli : S v e t i D u h ... ali pa na¬ slednjo Molitev pred premišljevanjem. Vsemogočni večni Bog! Vržem se na kolena pred prestolom tvojega božjega veličastva, kjer te molijo angeli in svetniki z naj- globokejšim' spoš ovanjem. Nisem sicer vreden, ubogi grešnik, pri¬ kazati se pred teboj. Vendar pa storim vsaj to, kar morem, in ti darujem, kar imam. Iz dna srca obžalujem svoje grebe in ti iz¬ ročim ves svoj spomin, svoj razum in svojo voljo, vse svoje dušne in telesne moči. Bog Sveti Duh, raz¬ svetli mi pamet in vžgi mi srce, 9 da svojo molitev goreče opravim. Sveta Marija, Mali božja, sveti angel varih, moj sveti patron, prosite zame. S. Prva, predvaja (preludij). Ta¬ koj po molitvici si v svoji domišljiji kratko pa živo predstavi kraj, kjer se sveto dejanje godi; n. pr. angel Gospodov pride k Mariji, — ali dru¬ ge skrivnosti sv. rožnega venca; ali mrliča na mrtvaškem odru, nje¬ govo dušo na sodbi itd. Ali si pred¬ stavi osebo, ki govori, n. pr. Je¬ zus v sredi učencev. Take pred¬ stave se lahko duh med premišlje¬ vanjem vselej domisli in oklene, če bi se hotel raztresti. Važno pri tej predstavi je, da si predmet vselej tako predočiš, kakor bi isti tre¬ nutek bil pred teboj, ne pa v pre¬ teklosti ali prihodnjosti. Kadar bi ti primerne predstave ne bilo lahko najti, jo pa opusti. 4. Druga predvaja. Vzdihni prav goreče zlasti k predobrotljivemu Sr¬ cu Jezusovemu za milost, da bi ti sveti predmet popolnoma prešinil duha in nagnil voljo, da boš dosegel zaželjeni sad. 10 Opomba. Ce je predmet premi¬ šljevanja kak sveti dogodek, — pra¬ vi sv. Ignacij, — mora pred ti dve dve predvaji priti še ena kot prva, namreč ta, da prav ob kratkem v duhu pregledamo dotični dogodek. B. Vaja treh dušnih moči. a) Delo začne spomin. Domisli se skrbno, — bodisi kleče, stoje ali tu¬ di sede, kakor lažje, — kaj si si zvečer za premišljevanje izbral (pre¬ bral). Ako treba, preberi še enkrat. Vaja spomina je slična delu do¬ mišljije v prvi predvaji, vendar z dvojnim razločkom. 1. Spomin izlu¬ šči iz cele snovi zrno, to je omeji se samo na tisto misel, iz katere du¬ ša želi doseči sad. 2. To zrno — to misel pa začne zdaj na vse stra- niprevdarjati, in ne samo mimogrede, kakor v prvi predvaji. Razmišljuj torej predmet prav na drobno, najlažje z naslednjimi vpra¬ šanji: n. pr. o Jezusu na križu: Kdo je, ki tu trpi? Kaj trpi? Kje? V kakih okolščinah? Čemu trpi? Kako voljno? Kako dolgo? 3. Ako spomini stvar tako dobro prevdarja, se zbude v duši po raz- 11 ličnosti premišljevanega predmeta ne¬ hote razni sveti o b č u 11 j a j i:i ve¬ ra, upanje, ljubezen, veselje, žalost, strah, kes itd. Le goji jih, kolikor se da, med oelo sveto, molitvijo. Ta¬ ki občutki in sveti vzdihljaji varujejo dušo ničemurnega umovanja in šele dajo premišljevanju značaj molitve, tako, da se duša kot na perutnicah svete pobožnosti vzdiguje k Bogu. b) Delo luna. Ko spomin svoje delo konča, nastopi um ali pamet. Um si zdaj prizadeva spoznano res¬ nico uporabiti, na to ali ono po¬ trebo lastnega življenja obrniti. Um prevdarja: katere dolžnosti izvirajo iz te resnice zame? Vsak še tako priprosti človek lahko to premisli, če se takole vprašuje: 1. Kaj je v predmetu, Id sem ga ravnokar premišljeval, pose¬ bno važnega? — ki zadeva tu¬ di mene? 2. Kateri dejanski očividni nauk sledi iz te resnice za me ? — Kakšen bi jaz moral biti — kakšen bi ne smel biti? 3. Kaj me naj nagne po tem spoznanju uravnati svoje življenje? 12 Preudari zdaj dobro enega ali več naslednjih nagibov za po- boljšanje: a) Spodobi se in pravično je, pamet in dostojnost terjata, saj sem vendar pametno bitje — človek; — Se več: kristjan, otrok božji . . . b) Koristno in zveličavno je: iz časnih in tem bolj iz viSjih ozirov; — dušni mir itd.; — nasproti pa pe¬ koča vest, vedni strah ali nemir . . . c) Veselo in prijetno bo moje življenje, če bom po tej resnici ži¬ vel . . . č) Pogum, lahko je! Milost bo¬ žja čudovito podpira. Ni se strašiti težav. Vse premorem v njem, ki me podpira. Jezus veli: „Moj jarem je sladek, in moje breme je lahko" (Mat. 11, 30). Toliko lepih zgledov 1 Ce so mogli drugi, zakaj bi jaz ne? d) Slednjič: Nujno potrebno je. Naj bo že lahko ali težko, — biti mora, potrebno je, ker sicer utegne biti slabo zame, že tu — gotovo pa v večnosti . . . 4. Izpraševanje vesti: kako sem d o s e h m a 1 po tej spo¬ znani resnici živel? 13 5. Kaj mi je torej v tej reči sto¬ riti posehdob, že danes? (Pre¬ mišljen, — velikodušen sklep!) 6. Kaj me utegne danes v tem sklepu zadrževati? 7. Katera sredstva mi bo po¬ rabiti ? Lastna pamet, katekizem, spoved¬ nik itd. ti jih povedo c) Delo volje. Kadar um sveto resnico na tak) način mirno in resno prevdarja (1, 2, 3) r , mu takoj prihiti na pomoč in mu poseže v delo. tre¬ tja dušna moč: volja (občutljaji in sklepi). Ob živem spoznanju same¬ ga sebe (4) se obude občut¬ ljaji kesanja. 1 i. t. d. in se zbudi po- boljšanja trdni sklep (5), brez katerega se sveto premišljevanje ne sme nikdar skleniti. Volja si tudi že zdaj izbore in določi sredstva — du¬ hovno orožje, —. ki ga hoče rabiti, bi jo v sklepih kaj oviralo (6, 7). Glavni smoter premišljevanja je res¬ nično poboljšanja življenja. Dve opombi. 1. Glede sklepov, ki jih narediš (št. 5), pazi, da jih ne bo preveč, in da ne bodo nepremiš¬ ljeni; drži se teh-le navodil: 14 a) Sklep mora biti dejanski, t. j. primeren dejanski dušni potrebi molivca. Lastna ljubezen človeka oslepi, da sam sebe vara, da dela ■vse mogoče sklepe, a ravno tega pa ne sklene, kar mu je najbolj potreb¬ no: glavno grešno napako brez usmiljenja iz srca iztrgati, grešno navado opustiti, grehu nasprotno čednost pridobiti. Iz tega sledi dru¬ ga potrebna lastnost: b) Sklep ne sme biti splošen, n. pr.: zanaprej se bom v vsem čisto poboljšal; ne tako, ampak celo poseben: ravno vf tem ali t e m -1 e se hočem poboljšati. c) Sklep naj se ne naredi za pri¬ hodnji čas sploh ali za negotove pri¬ ložnosti, ampak za bližnje potrebe, za isti da n, za gotovo priliko. č) Sklep mora biti dobro ut r- j e n; ko sklep narediš, ne vstani takoj, da bi ga šel izvrševat, ampak utrdi ga poprej z močnimi nagibi, kakor so zgoraj (pod št. 3) nave¬ deni. d) Sklep mora biti slednjič prav ponižen, z gorečo molitvijo 15 okrepčan: poznamo svojo sla¬ bost; brez Boga ne moremo nič. 2. O svetili občutljajih. Vnete, predmetu primerne občutke in vzdih¬ ljaje je sicer obujati in kakor zlate nitke vpletati med celim premišljeva¬ njem. Vendar naj se srce tedaj, ko delaš sklepe (4, 5), tembolj prav goreče obrača h Gospodu svojemu Bogu, kakor da bi hotelo silo storiti božjemu Srcu, — s silo si nakloniti njegovo usmiljenje: „Prosite . . . iščite . . . trkajte . . .!“ In če bi ti včasih vse dušne moči odreklo in bi ne mogel nič premišljevati, pa naj srce bolj deluje; potoži Bogu svojo veliko slabost in ponižno vzdi¬ huj k njemu: — in molitev poniž¬ nega bo oblake predrla. Opomba. V premišljevalnih knji¬ gah imajo premišljevanja po dva — tri odstavke. Za premišljevanja po našem navodilu pa že navadno eden zadostuje; sicer bi se duh begal. Tzberi in preberi si torej na večer tisto snov, ki se ti zdi za tvojo duš¬ no potrebo najprimernejša in ki te bo nagnila k najpotrebnejšemu de¬ janskemu sklepu. 16 C. Sklep premišljevanja. Ko so opravili spomin, um in volja svojo delo, skleni svojo notra¬ njo molitev kolikor moreš goreče ta¬ ko: 1. Preglej in ponovi še ob krat¬ kem v duhu premišljevani predmet; zlasti se domisli, katere sklepe si za danes naredil; 1 vtisni si jih tako dobro v spomin, da jih no boš zlah- koma pozabil. Kakor si drugače na¬ redimo kako znamenje, da bi česa ne pozabili, tako priporočajo sveti učeniki pri tej priložnosti si izbrati kak predmetu primeren rek ali vzdih¬ ljaj, — dišeč „šopek“ ga imenuje sveti Bernard, — ker nas potem med dnevom sx>ominja. trdnih skle¬ pov. 2. Ker pa vendar po vsej svoji dobri volji poznaš svojo veliko sla¬ bost in nestanovitnost, se pa zdaj v ponižnem „pogovoru“ zateci k Bogu, naj ti pomaga spolniti sklepe, ko pride prilika zpi to. Ta „p o g o- v o r“ naj se zgodij po navodu sv. Ignacija navadno tako: Pojdi najprej k svoji Materi M a- r i j i, pokaži in priporoči ji svoj 17 sklep; prosi jo, naj ga blagoslovi in to popelje pred prestol Jezusov in ti ondi izprosi potrebne kreposti. Zdaj moli C e š č e n a Marijo. Z Marijo se torej podaj k Jezu¬ su, zlasti če si kaj o njem premiš¬ ljeval. Prosi Jezusovo usmiljeno Sr¬ ce, naj ti ali samo podeli dotično milost, ali pa, ti jo izprosi od svoje¬ ga Očeta, Saj mu je dana vsa ob¬ last v nebesih in na zemlji, in saj je tudi naš srednik pri Očetu. K Jezusu torej moli n „Duša Kri¬ stusova, posveti m e." Ker si sami ne upamo, naj nas Jezus in Marija naposled milostno spremita še pred prestol nebeš¬ kega Očeta. Ti pa poklekni, skesan kakor zgubljen sin, pred Očeta nebeškega in ga prosi, naj blagoslovi tvoj sklep. Potem zmoli o č e n a š. Opomba. Priporočati je, da se na ta način tudi drugekrat moli. — Ako si premišljeval o Bogu Svetem Duhu ali pa o kakem svetniku, opravi ž njimi primeren »pogovor.“ Ne opusti pa ob koncu istotako če- ščenemarije in očonaša. Tudi na 18 svojega bližnjega in razne druge potrebščine ne* pozabi v) teh. vnetih pogovorih. 3. Ko si z očenašem premišljeva¬ nje sklenil, vstani prav, pozorno ter glej, da se — kar se rado zgodi — brž ne raztreseš; in ne izgubiš dobljenega sadu. ( Kadar moraš iz kateregakoli vzroka premišljevanje opustiti, drži se storjenega sklepa do drugega premišljevanja. C. Po premišljevanju je treba porabiti nekaj časa, da na¬ rediš sam s seboj račun, kako si premišljeval. Ge je bilo dobro, za¬ hvali Bogu; 1 če premišljevanje ni uspelo, vprašaj sel pq vzrokih in skleni, drugič pogreške popraviti. Žalosten pa ne bodi. Zaj ta račun preglej točko za točko, ki sq bile tu¬ kaj popisane. Pri vsakdanjem izpra¬ ševanju vesti se vprašaj tudi, kako si jutranje sklepe izvrševal, zlasti gledei greha, ki ti je že mor¬ da prišel v navado. Iz vsega tega je pač jasno, ka¬ ko neizrekljivo koristna je notranja 19 — molitev in po izreka sv. Alfonza Liguorija v resnici greli in premiš¬ ljevanje skupaj shajati in živeti ne moreta. Opravičena je torej beseda sv. Terezije: „Pokažite mi človeka, ki premišljuje na dan le četrtinko ure, jaz mu obljubim nebesa." 5. Ustna (notranje-zunanja) molitev. Sv. Ignacij nas uči treh načinov take molitve. Dva sta tu, tretji bo pri zakramentu sv. pokore. a) Prvi način — na besede ali izraze. Moli n. pr. očenaš in češcena- marijo, ali apostolsko vera, Duša Kristusova, Ceščena bodi Kraljica, kako skrivnost sv. rožnega venca, postajo sv. križevega pota, vrstico iz sv. pisma i. dr.; pa ne hiti, ampak izkoristiti vsako besedo, koli¬ kor moreš. Vaja. 1 . Kakor vselej pred mo¬ litvijo, pripravi najpoprej svojega duha in pomisli: S kom hočem go¬ voriti ? č. Prosi sveto osebo, na katero- se molitev nanaša, za uspeh in bla- 2 * — 20 gosloV. Potem pa kleči ali sedi, ali proti nebesom, ali na podobo svete osebe, h kateri moliš, kakor se ti zdi, da boš bolj zbran. 3. Zdaj začni: „0 5 e.“< Ostani pri tej besedi tako dolgo in premiš¬ ljuj ja na vse strani toliko časa, dokler le najde tvoja duša in tvoje srce v njej kaj duhovne hrane: raznih pomenov besede, prilik, to¬ lažbe in vspodbudnih opominov. Enako stori pri vsaki nadaljni be¬ sedi Gospodove ali katerekoli mo¬ litve. Ko ti čas te molitve poteče, še pa dostavi, če moreš, par drugih najnavadnejših molitvic in jih zmoli po navadi. Kdor najde m eni ali drugi be¬ sedi zadosti hrane, naj ne hiti na¬ prej, četudi pri tem doteče čas; naj pa druge' besede samo zmoli do konca. Drugikrat pa naj prve že pre¬ mišljene besede zmoli do tje, kjer je zadnjič nehal premišljevati;, ondi začne zopet v duhu moliti do kon¬ ca, ali pa preide k drugi molitvi. 21 Ta način- molitve po¬ spešuje zlasti rast v čed¬ nostih. V življenju sv. Elizabete (gl. „Križana usmiljenost" str. 147) je brati, da je ta' svetnica pogosto- raa hodila k nekemu studencu mo¬ lit. Vso pot — blizu dve uri — je molila na popisani način le en oče- naš in premišljevala je neskončno- bogastvo in globočino skrivnosti te- molitve ter zajemala iz nje tolažbe- in naukov. Kako lep zgledi; Tako lahko vsak še tako neuk in pri- prost človek moli in premišljuje. b ) Drugi način — na oddihljaje.. Moli počasi kakršnokoli molitev, pa odnehaj po vsaki besedi, kolikor potrebuješ za en oddihljaj. Ti pre- nehljaji imajo namen, da spl tačas obrača pozornost na pomen -besede, ki jo izgovorimo, ali na sveto osebo, h kateri molimo, na svojo ničev- nost, na veliko razliko med sveto¬ stjo one osebe in med svojo nevred¬ nostjo — sploh kakršno pobožno mi¬ sel besede obudijo. Tako se lahko opravlja vsaka molitev; n. pr. Go¬ spodova molitev. 22 Vaja. 1. Zberi (kakor vselej) svo¬ jega duha in pomisli kratko, kaj ho¬ češ delati,, s kom govoriti? 2. Zdihni k dotični sveti osebi (tu k Bogu Očetu) za pomoč v molitvi. 3. Začni in moli: Oče — naš —' kateri s ij v nebesih — po¬ svečeno bodi — tvoje — ime — itd. Medtem premišljuj, kaj besede pomenijo. V drugemf pogla¬ vju katekizma je razlaga Gospodove molitve. Ta način molitve/ je podoben pr¬ vemu, le bolj skrajšan je;. koristi pa zllasti takim, ki imajo islabo nava¬ do, da naglo in brez premisleka svoje ustne molitve opravljajo, ali besede prenaglo in naspol izgovar¬ jajo. Takošnja molitev na oddih- 1 j a j e se lahko opravlja ob vsakem času in tudi, pri delu. Rabi se tu¬ di pri glasni skupni molitvi, n* pr. za- češčenje presv. Rešnjega Telesa, samo da se tam več besed skupaj vzame. Da bi dosegli dar dobre pobožne molitve, opravi - semtertja, (n. pr. pred jutranjo molitvijo ob nedeljah), laslcdnjo molitvico: 23 Prošnja za dobro molitev. ki jo molijo 'duhovniki vsak dan. Odpri, Gospod, moja usta, da bom častil tvoje sveto ime. Očisti tudi moje srce vseh ničemurnih, grešnih, in tujih misli; razsvetli mi um, užgi mi srce, da bom spo¬ dobno pazljivo in pobožno svojo molitev opravil in bom vreden uslišan biti pred obličjem tvojega božjega veli čast ra. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Gospod, v edinosti s tistim bož¬ jim namenom, s katerim si ti sam na zemlji Bogu hvalo opravljal, ti tudi jaz to molitev darujem. Pripomnje. 1. Črka V (Vrsta) pri molitvah ve¬ lja tistemu, ki moli naprej; Črka O (Odgovor) onim, ki od¬ govarjajo. 24 2. Znamenje križa f, zlasti ob za¬ četku molitev, te opominja, da se pokrižaj; pri obredni sveti maši to znamenje pomeni križe, ki jih mašnik dela pri 1 sveti da¬ ritvi. 3. V, knjigi najdeš pri mnogih molitvicah in vzdihljajih nave¬ dene nepopolne odpustke. Po¬ polnih odpustkov ni bilo moči naštevati radi pičlega prostora. Vsi v prvem delu knjige nave¬ deni odpustki se lahko po pri¬ prošnji naklonijo vernim dušam v vicah. To dobro delo je zelo priporočati, II. Najnavadnejše molitve, i. Znamenje svetega križa. imenu f Očeta in f Sina in Svetega f Duha Amen (50 dni odp. vsaldkrat. Pij IX. 28. julija 1863. — 100 dni odp., če se ob enem pokropiš z blago¬ slovljeno vodo. Pij IX. 23. marca 1866.) 2, Gospodova molitev. Oče naš, kateri si v nebesih! posvečeno bodi tvoje ime; pridi 26 k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsak¬ danje kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hu¬ dega. Amen. 3. Češčena Marija. Ceščena, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, — blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. — Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. 4. Apostolska vera. Verujem v Boga, Očeta vse¬ mogočnega, stvarnika nebes in zemlje. — In v Jeznsa Kristusa, Sina njegovega, Gospoda našega; — ki je bil spočet od Svetega 27 Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncjem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega; — od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. — Verujem v Svetega Duha; — sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščenje grehov; vstajenje mesa; in večno življenje. Amen. 5. V čast presveto Trojici. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, — kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. 6. Angelovo češčenje. (Moli se zjutraj, opoldne in zve¬ čer. Kdor presliši jutranje zvonjenje, naj moli angelovo češčenje prod ju¬ tranjo molitvijo.) 28 1. Angel Gospodov jo oznanil Mariji, in spočela je od Svetega Duha. Ceščena Marija. 2. Glej dekla sem Gospodoya, zgodi se mi* po tvoji besedi. Ce¬ ščena Marija. 3. In beseda je meso postala in"med nami prebivala. Ceščena Marija. V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Milost svojo, prosimo te, Gospod, v naša srca vlij, da ki smo po angelovem oznanjeni! spo¬ znali učlovečenje Kristusa, tvojega Sina po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Zvečer se še pristavi za verne duše v vicah. Oče naš. Ceščena Marija. 29 V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. 0. In večna luč naj jim sveti! V. Naj počivajo v miru! 0. Amen. (200 dni odpustka enkrat na dan, če se te vrstice za duše v vicah mo¬ lijo trikrat na dan.) Odpustka 100 dni prejmemo vsako¬ krat, čo ob zvonjenju molimo angelovo češčenje — in sicer v soboto zvečer v nedeljo in o velikonočnem času stojč, drugekrati pa klečč. Za odpustek za¬ dostuje angelovo češčenje brez nasled¬ nje vrstice (V.), odgovora (O.) in mo¬ litve. — 0 velikonočnem času se moli namestu angelovega češčenja molitev „Radnj se. Kraljica nebeška". Kdor pa te molitve ne zna, naj moli tudi v tem času angelovo češčenje, da dobi odpustek (Benedikt XIII., 14. sept. 1724.) 7. Raduj se, Kraljica. Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja. 30 Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja. Je vstal, kakor je rekel, aleluja. krosi za nas Boga, aleluja. V. Veseli in raduj se, Devica Marija aleluja. O. Ker je Gospod res vstal, aleluja. Molimo. O Bog, ki si z vsta¬ jenjem svojega Sina, našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, svet razve¬ selil; daj, prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji dosežemo ve¬ selje večnega življenja. Po istem Kristusu, (Gospodu našem. Amen. III. Vsakdanje pobožnosti. Priporočila dnevnega reda. g je ustvaril Človeka, da ga spoznava in časti. Ta svoj vzvišeni poklic prav izvršuje, kdon svoje dolž- vlja v lepem redu. „Red je vodnik k Bogu", veli sv. Avguštin. In sv. Pavel opomi¬ nja: „Vse naj ,se spodobno in v re¬ du zgodi." (I. Kor. 14,, 10). Kdor se ne drži nobenega reda, moli enkrat kakor svetnik, kmalu pa vi gorečnosti opeša, ali molitev celo opusti; nekaj časa dela ali se 32 uči na vso moč; pai ga zopet mine veselje, in pohajkuje« ali pa zgubi svoje moči; danes se postil in po¬ kori, jutri pa se k nezmernosti na¬ giblje; tako življenje brez reda ni niti modro, niti pravično, ampak od hudega prihajaj in v pogubo pelja. Vsak kristjan naj- se od mladih nog po svojem; stanu in po svojih razmerah nekega reda navadi in se ga po svoji moči prav zvesto' drži. kakor je opominjal sv. Bernard svo¬ je učence: „Prosim vas, stojte trdno v Gospodu in skrbno se držite re¬ da, — in red do ohranil vas.“ A. Rano jutro — Bogu v dar! i. Prvi jutranji vzdihljaji. Pri vsakem dnevu je na dobrem začetku in dobrem koncu največ le¬ žeče. Glej torej najprvo, da, vsak dan zgodnje jutro dobro porabiš. Rana ura — zlata ura. Bog Sv. Duh hvali pravičnega rekoč: pra¬ vični izroča svoje srce zgodaj ob zori Gospodu in moli pred obličjem Najvišjega" (Ekl. 39, 6). Tako je delal Gospod Jezus: „Tn (Jezus) je 33 zgodaj vstal in je Sel ter se podal v puščavo in je tam, molil" (Mark. 1, 35). „Uči se od Jezusa, da je zgodnje jutro za molitev odločeno; in pripraven ja jutranji čas za uče¬ nje, pa jše bolj pripraven za molitev v dosego milosti božje." (Allioli). a) Ko se proti jutru zbudiš, obrni takoj hvaležno svoje misli na pričujočega Boga, kakor kralj Da¬ vid, ki je zarana zdihoval: „Bog, moj Bog, od jutranje zore čujem k Tebi" (Ps. 62„ 4), ali kakor angeli, ki vodno ponavljajo: „Svet, svet, svet si ti, o Gospod itd." Opomba. Tistim, H se navadijo premišljevati, naroča sv. Ignacij, naj se takoj, ko se prebudijo, spom¬ nijo na predmet, ki so si ga zvečer izbrali, in naj ga ves čas do; pre¬ mišljevanja, kolikor mogoče, ohra¬ nijo v mislih. Glej str. 6, b) 3. b) Tmej za vstajanje kolikor se da določeno u r o. Kdor brez reda vstaja, bo tudi brez reda ži¬ vel, zdaj to zdaj ono delo zamudil ali le površno opravil. — „Ko pride čas vstati, se ne obotavljaj" (Sir. 32, 15), da te hudi duh ne bo motil. 3 34 Jutranja premaga je prva Bogu pri¬ jetna daritev. c) Prekrižaj se in vstani. f V imenu križanega Jezusa vstanem, ki me je odrešil s svojo krvjo. 2) Naredi dober namen: Naj bo danes vse k večji časti božji! 0 Jezus, vse iz ljubezni do tebe! tl) Poljubi svetinjico, čo jo imaš, pa vzdihni k Ma¬ riji: 0 Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zate¬ kamo. — Marija, mati milosti, kraljica dobrotljivosti, skušnjav nas varuj vsaki čas, ob smrtni uri sprejmi nas! e) Izroči se tudi, angelu v a- r i h u: Angel božji, varih moj, po višji dobroti sem varovanec tvoj. Raz¬ svetljuj, in varuj me, vladaj in vodi me! Amen. 35 I) Hitro in sramežljivo se o ta¬ le c i: Obleci me, Gospod, novega človeka, ki je po Boga ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti. (Molitev sv. Cerkve.) S) Med umivanjem: Operi me, Gospod, čimdalje bolj moje pregrehe in hudobije moje me očisti. (Ps. 50, 2). li) Pok 1 e k) n i lin moli 'pobožno vsaj kratko jutranjo m o 1 i- t e v. Jutranja molitev je nebeška rosa na delo celega dneva. Vse, na kar so je treba zjutraj spomniti, je v naslednji molitvici. Kdor more, naj po jutranji( mo¬ litvi nekolika p r e m i š 1 jj u j e, ali vsaj par vrstiq premišljevanja pre¬ bere. i) Na vso moč ti priporočam, od¬ trgaj so, kadar le moreš, in pojdi tudi med tednom k sveti' maši. j) Preden kam odideš, se p fi¬ le r o p i in pokrižaj. 3 * 36 2. Jutranja molitev. f Angel Gospodov . . . (Str. 28, če ga nisi že zmolil, ko je zvonilo jutrnico.) O moj Bog! Molim te v nuj- večji ponižnosti. — Verujem v tebe, ker si neskončno resničen; — tipam v tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in zvest; — ljubim te nad vse, ker si neskončno dobrotljiv in zvest; — ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden. Zahvalim te za vse dobrote, ki si mi jih kdaj skazal, — zlasti pa, da si me tudi to noč milostno varoval. Tebi v čast bodi vse, kar bom danes mislil in govoril, delal in trpel. —■ Zato združim vse to z namenom in zaslužcnjem Jezusa, Marije in vseh svetnikov, =— in tako združeno tebi darujem. — Želim 37 se udeležiti vseh svetili maš, ki se bodo danes darovale, — in vseh odpustkov, ki jih morem danes dobiti s svojimi molitvami in dru¬ gimi dobrimi deli. Trdno sklenem, ogibati se vsa¬ kega greha, posebno pa tistega, ki mi je prišel že v navado. — Daj mi milost, o Bog, da bom vestno izpolnjeval ta svoj sklep. Sladko Srce Jezusovo, daj, da te bom ljubil vedno bolj in bolj. (300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 26. nov. 1876.) Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje. (300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 30. sept. 1852.) Sveti angel varih, moj sveti patron in vsi svetniki božji, prosite zame. Oče naš .. . Češecna Marija . . . Čast bodi . . . Verujem ... 38 3. Bratovske molitve. Navadi se bratovske molitve redno že zjutraj opraviti, najboljše hitro po jutranji molitvi. Dolžnosti najnavadnejših bra¬ tovščin sledijo tu. a) Apostolstvo molitve. Namen to molitvene družbe — da bi narmeč verniki molili in živeli in vse storili po tistem namenu, po katerem moli in se daruje presveto Srce Jezusovo za nas — je že kratko izražen v gornji jutranji molitvi; kadar imaš priložnost, pa moli tudi naslednjo molitev. D a r o v a 1 n a molitev, Gospod Jezus Kristus! V edi¬ nosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvald Boga na zemlji v svojem presvetem Srcu in ga še zdaj po vsem svetu ne¬ prenehoma hvališ v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, ti ra- dovoljno darujem po zgledu pre¬ svetega Srca preblažene Marije, vedno Device brezmadežne, danes in vsak trenutek današnjega dne 3!) vse svoje namene in misli, vsa čustva in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpuska enkrat na dan. — Leon XIII. 19. dec. 1885.) Posebno pa ti jih darujem za tvojo sveto Cerkev in nje pogla¬ varja, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitve¬ nega apostolstva v tem mesecu in današnji dan. Tukaj se spomni glavnega namena, ki je vsak mesec od svetega očeta pri¬ poročen. Zadostuje tudi krajša molitev: K Srcu Jezusovemu. O presladko Srce Jezusovo, po rokah preblažene Device Marije darujem molitve, dela in trpljenje današnjega dne tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakra¬ mentu presvetega Rešnjcga Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu v vse tiste namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen. 40 b) Bratovščina presvetega Srca Jezusovega V to se navadno vpišejo prvi obhajana'. Dolžnost. Vsak dan: Oče naš, češčena Marija. Apostolska vera in vzdihljaj: Presveto Srce Jezusovo, daj, da te bom ljubil vedno bolj in bolj. Tej bratovski dolžnosti žo zadostiš, če pobožno opraviš tukajšnjo jutranjo molitev. c) Bratovščina presvetega Srca Marijinega za spre¬ obrnjenje grešnikov. Ker nalaga lahko dolžnost in nas na¬ giblje in opominja k pokori, se že vpi¬ sujejo vanjo prvi spovedenci. Dolžnost. Vsak dan: (JeŠČena Marija in vzdihljaj: O Marija, pri¬ bežališče grešnikov, prosi za nas. c) Bratovščina sv. Jožefa Dolžnost. En očenaš in češče- namarija, ali pa en častbodi s tremi vzdihljaji: Jezus, Marija, Jožef itd. 41 Te lahke bratovščine pač lahko vsakdo opravlja. Kdor ima še več bratovskih ali redovnih molitev, je najbolje, da jih po možnosti tudi zjutraj ali prej ko prej odmoli. Kadar moreš, dostavi še naslednje molitvice: 4 . Posvetitev Materi Božji. Oeščena Marija. O Gospa moja, o mati moja, tebi se vsega darujem; in da se ti vdanega skažem, — ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa svoja usta, svoje srce — sebe po¬ polnoma vsega. — Ker sem toraj tvoj, o dobra Mati, — varuj me, brani me kakor svojo last in posest. (Ako moliš zjutraj in zvečer eno če- ščenamarijo in to molitev, prejmeš 100 dni odpustka. — Pij IX. 5. avg 1851.) 5 . Priporočitev angelu varihu. (Ce je nisi opravil že pri prvih j u- t r a n j i h vzdihljaji h.) Angel božji, varili moj, Po višji dobroti sem varovanec tvoj. 42 Razsvetljuj in varuj me. Vladaj in vodi me Amen. (100 dni odpustka vsakikrat.-Pij VII. 15. maja 1821.) Ali: Sveti angel varih moj, Bodi vedno z menoj; Stoj mi noč in dan na strani, Vsega hudega me brani 1 Prav prisrčno prosim te, Varuj me in vodi me! 6. Priporočitev svojemu patronu. 0 sveti I., ki si mi po božji pre¬ vidnosti za variha odbran, prosi za me, da bom po tvojem zgledu ljubil čednost in se varoval greha. Pomagaj mi v vseh dušnih in teles¬ nih nevarnostih, posebno pa ob smrtni uri, da bom kdaj med iz¬ voljenimi s teboj vred Boga gledal od obličja do obličja. Amen. 43 B. Celi dan Bogu v čast. I. Srce pri Bogu. a) človek je ustvarjen, da Boga spo¬ znava in časti, ga ljubi in mu služi. Ta svoj poklic mora imeti kristijan ne le v jutro ampak ves dan v mislili. Najlažje stori to, kdor sc rad zaveda pričujočnosti božje. Sv. Frančišek Sal, (Filot II, 2) navaja štiri načine misliti na pričujoč- nost božjo: 1. Bogje povsod pri¬ čujoč v nebesih in na zemlji — torej tudi tukajle. 2. Bog je pričujoč v moji duši; prešinja in oživlja mi srce, dušo, misli, želje ... 3. Jezus gleda iz nebeških višin vsakega človeka — tudi mene, čo v tudi ga no vidim. Tako ga je videl sv. Stefan v svojih mukah, 4. Misli si Gospoda kot človeka, kot prijatelja.. ., ki pred teboj stoji, te opa¬ zuje, govori s teboj. Kadar je presveto Rešnje Telo pričujoče, pričujočnost božja ni samo umišljena, temuč res¬ nična. Teh štirih pripomočkov enega porabi pred molitvijo in tudi drugekrati, — čim večkrat, tem bolje. „Jaz sem vsemogočni Bog: hodi vpričo mene in bodi popolnoma. 11 (I. Moz. 17, 1.) 5. A nihče ne terja, in tudi ni mogoče, da bi kdo v euomer mislil na Boga. V 44 božji pričujočnosti živeti so pravi: vedno božjo voljo izpolnjevati, vselej to storiti, zato storiti, kako r veš, (la Bog hoče bodisi pri delu, pri jedi, vskušnja- vali i. t. d. Vsakdo vidi, da je na ta način mo¬ goče živeti v pričujočnosti božji in da se tako obenem izpolnjuje božja volja, — božje zapovedi. b) l)a pa to še zvesteje storiš in da v svoji slabosti ne opešaš, pa še ob raz¬ nih priložnostih povzdigni k Bogu svoje srce v kratkih hipnih molitvicah. Lepo jo n. pr. da sam pri sebi rečeš, kadar bije ura: Spet eno uro bližje smrti! — in dostaviš: Svela Marija, mati božja, prosi za nas itd. V vrsto takih vzdihljajev spadajo stare krščanske navade, n. pr. znamenje svetega križa, krščanski pozdrav, krop¬ ljenje z blagoslovljeno vodo, češčenje svetih podob, razne domače pobožnosti, kakor tudi branje pobožnih knjig in sveto petje. Kratke molitve in vzdihljaji. 1. Znamenje sv. križa. Glej stran 21. 45 Starodavna prav katoliška navada jo — kakor lepo popisuje četrta lavantinska sinoda, pogosto zaznamovati sebe, druge in razno stvari z znamenjem svetega križa. Kadar moreš, stori to: Zjutraj, zvečer, pred jedjo, po jedi, pred delom, po delu, v skušnjavah, v nevarnostih, grede mimo cerkve i. t. d. Pokriža se kup žita, testo, kruh, preden se načne, zemlja z otko, proden se orje, pismo preden se piše. Križec kristjan tudi vedno nosi seboj. 2. Druga starodavna navada je Kropljenje z blagoslov¬ ljeno vodo. Stori to, ko greš iz hišo ali prideš nazaj, enako v cerkvi, prod kakim ime¬ nitnim dolom, v skušnjavah. Kropč se hiša, njive, gorico, polje, mrlič i. t. d. Krščanski pozdrav. Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Vekomaj. Amen. (50 dni odpustka prejme vsakikrat, kdor pozdravi in kdor odzdravi. — Kle¬ ment XIII. 5. sept. 1759.) S tem lepim pozdravom nagovori, kogar srečaš ali kadar v kako hišo prideš. Na 46 večer, ko so luč prižge, se pokrižaj in ta pozdrav izreci. Drugi vzdih lj a j i. V zahvalo za dar: Bogu hvala ali Bog povrni. Ob ločitvi: Gospod 8 teboj, ali Bog te ohrani. Glede prihodnjih dogodkov: Ako Bog hoče. V bridkostih: Bog sc nas usmili, ali Bog obvaruj /a mrtvega: Naj počiva v miru. Kadar greš mimo križa. Molimo te, Kristus, in te hva¬ limo, ker si s svojim križem svet odrešil. Pozdrav preš v. Režnjem u T elesu. Kadar greš mimo cerkve, ali stopiš vanjo, ali srečaš duhovnika s presvetim Rešnjim Telesom, reci: Hvaljen in češčen bodi najsve¬ tejši Zakrament — zdaj in vekomaj! Amen. Cc imaš več časa, dostavi Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave — čast bodi Očetu... Češčen in zahvaljen bodi vsak čas presveti božji Zakrament! (100 dni odpustka enkrat na dan. - Pij VI. 24. maja 1776.) Kadar srečaš duhovnika, ki nese sveto popotnico, poklekni, ako se da, na obe koleni, že preden pride do tebe, in po¬ navljaj večkrat pozdrav: „Svet, svet. .. Prejmi pobožno sveti blagoslov, kakor v cerkvi, potem pa še klečč zmoli očenaš in češčenamarijo za bolnika. Ako greš za duhovnikom, moraš spotoma moliti. Vzdihljaji k Jezusu. Sladko Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen. (300 dni odpustka enkrat na dan. - Leon XIII. 21. maja 1802.) Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse. (50 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX. 7, maja 1854.) Moj Jezus, usmiljenje. (100 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX. 24. sept. 1846.) Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem Srcu. (300 dni odpustka enkrat na dan. - Pij IX. 25. jan. 1868.) Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak odrešenik. (50 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX. 11. .avg. 1851.) Vzdiljaji k Mariji. Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje. (300 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX. 30. sept. 1852.) Ceščeno bodi sveto in brezma¬ dežno spočetje preblažene Device Marije, Matere božje. (300 dni odpustka vsakikrat. - Leon XIII. 10. sept. 1878.) Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas. Vzdihljaj k sv. Jožefu. Sveti Jožef, zgled in varih časti v- cev presvetega Srca Jezusovega, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan, - Leon XIII. 19. dec. 1891.) Vzdihljaji k sv. družini. Jezus, Marija, Jožef! Vam po¬ darim svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno izdihnem svojo dušo. (800 dni odpustka vsakikrat, ako se molijo vsi trije vzdihljaji; 100 dni vsaki¬ krat, ako se moli le eden. — Pij VII. 28. apr. 1807.) 2 Roke pri delu. „ Človek je rojen s a delo“ (Job 57). „ V potu svojega obrasa boš svoj kruh jedel “, jo Bog Adamu dojal (I. Moz. 3, 17.); zato je bilo nekdaj delo po¬ kora in kazen za greh. Gospod Jezus je to pokoro voljno nase vzel, pridno z Ma¬ rijo in Jožefom delal in tako delo zopet 4 50 posvetil. Tudi delo je molitev, ako ga opravljamo z dobrim namenom. Delo je različno: duševno ali telesno. Bodisi, da se učiš ali druga dela opravljaš, drži se teli-lo navodil: 1. Začni vsako delo z dobrim na¬ menom. Sv. Peter je v imenu Jezusovem mrežo vrgel in je toliko rib vjel, da so mu je mreža trgala (Luk. 5., G., 7.) Naše delo je pa prazen ribji lov, če ga ne sto¬ rimo Bogu v čast. „Z Bogom začni vsako delo, in bo dober tek imelo 11 . 2. Začni tudi vsako delo o pravem času, naj se ti ljubi ali ne. Delo naj ne čaka tebe ampak čakaj ti njega. Naj- prvo stori to, kar je dolžnost. - Kar moreš storiti danes, ne odlagaj na jutri. Učenec, nauči se, brž, ko se moreš, in naredi nalogo, brž, ko jo dobiš, in brž, ko se da. Enako tudi vsi posli. Lenuhi in počasneži so Bogu in ljudem na poti. 3. Delaj hitro in v s trajno, pa tudi zvesto, naj te kdo gleda ali ne; Bog to vidi! Služabnik božji si in Bog bo tvoj plačnik; njega ne moreš goljufati. Ne jezi se pri delu; težje in sitnejše ko jo, manj ko se ti priznava, lepše bo tvoje plačilo v nebesih. „Nobeno delo nam no sme biti pretežko, noben čas predolg, s katerim si moremo zaslužiti srečno 51 Večnost. (Sy. Greg.) Tukaj je setev, tam¬ kaj bo žetev. 4. Ko (lelo končaš, ga hvaležno iz¬ roči Bogu. Bogu bodi hvala! „ Delajte, dokler je dan : pride noč , ko ne bo več delati moč.“ (Jan. 9, 4). 1. Dober namen. Vse k večji časti božji. O Jezus, vse iz ljubezni do tebe! Moj Bog'! Tebi v čast bodi vse, kar bom mislil in govoril, delal in trpel. Zato združim vse to z namenom in zasluženjem Jezusa, Marije in vseh svetnikov in tako združeno tebi darujem. Amen. 2. Pred poukom. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni. V. Pošlji svojega Duha, in pre¬ rojeni bomo. O. In prenovil boš obličje zemlje. Molimo. O Bog, ki si srca vernih po razsvetljenju Svetega 4 * Duha učil, daj nam, da bomo v istem Duhu spoznali, kaj jo prav, in se vedno veselili njegove tolažbe. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. 3. Po pouku. O Bog, ki si neizmerno usmiljen in neskončno dobrotljiv, zahvalimo te za nauk, ki smo ga zdaj po tvoji milosti prejeli. Prosimo te, daj nam, da nikdar ne bomo po¬ zabili resnic svete vere, temveč da bomo zvesto po njih živeli in dosegli večno plačilo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. 4. Zahvala p o krščanskem nauku. Zahvalimo te, o Bog za vse te svete nauke našega zveličanja. Pro¬ simo te, daj nam po njih živeti in BD umreti, po smrti se pa v nebesih vekomaj veseliti. l’o Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Oče naš. Oeščena Marija. Čast bodi. 3. O zaužitku. „Clovck ne živi, da bi jedel, ampak jd, da živi“, in da si obrani čvrsto telo in ljubo zdravje. Da boš mogel z zdravim telesom in vedrim duhom Bogu služiti, se navadi tudi pri uživanju modrega reda. 1. Pojdi o pravem času k mizi, pa moli pred jedjo in po jedi, kakor je delal Gospod in njegovi apostoli. „rili jeste ali pijete... vse k časti bo&ji delajte. 11 2. Premagaj so in uživaj — če nisi bolan — od vsake jedi. „ jejte “, veli Jezus, .Jiar se pred vas postavi. 11 (Luk. 10, 8). 3. Skleni odločno biti zmeren in tre¬ zen. Požrešniki in pijanci ne bodo po¬ sedli nebeškega kraljestva. Zadostuj za toliko ljudi, ki živč v nezmernosti in pi¬ janosti; pritrgaj si somtertja iz ljubezni do Zveličarja kak požirek; zauživaj redno le toliko, da bi ti nekaj še dišalo. „Jej tako, da boš lahko potom molil in bral (Sv. Hieronim), če te tudi morda postna 54 zapoved (III. cerkvena) v tvojih letih tako ostro no veže, vendar se je začni zarana vaditi; zadeni zgodaj nase jarem Kristusov. 1. Pred j edj o. (Kar jo drobno tiskano, se lahko izpušča) Vseh oči se ozirajo na tebe, Gospod, in ti jim daješ brano o pravem času; odpiraš svojo roko, in vse, kar živi, na¬ polnjuješ z blagoslovom. Čast bodi Očetu ... Gospod usmili so nas. Kristus, usmili se nas. Gospod usmili se nas. Oče naš. Ceščena Marija. Blagoslovi, Gospod, nas in te svoje dari, ki jih bomo po tvoji dobroti prejeli. Po Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. 2. Po jedi. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj, Amen. Oče naš. Ceščena Marija. Oast bodi. 55 Daljša molitev : Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. čast bodi očetu ... Gospod, usmili se nas. Kristus, usmili so nas, Gospod, usmili se nas. Oče naš. češčena Marija. Povrni milostno, Gospod, vsem, ki nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem. Amen. (300 dni odpustka dvakratna dan. Leon XIII. 17. dec. 1892.) 3. V skušnjavah. Bog je ustvaril človeka, da . . . ga ljubi in mu služi. (Kat.) Ne le z molitvijo, z delom in zmernim zauživanjem, — tudi v skušnjavah, ki pridejo vsak dan črez te, moraš Bogu služiti. Skušnjave prihajajo zdaj iz lastne hude poželjivosti, zdaj od hudobnih ljudi, zdaj zopet od hudega duha. Bog jih pripušča, - ' da nas ohrani ponižne in čujoče, da nas skuša in pomno- žuje zasluženje. „Blagor človeku, ki prenese skušnjavo; ker skušen bo ■prejel krono življenja, ki jo je Bog tistim obljubil, ki ga ljubijo a . (Jak, 56 1, 12). Zatorej ostani stanoviten in ne- omahijiv in zdihuj tako-le: 1. Pri težkem delu, v boleznih in trpljenju. O Jezus, vse iz ljubezni do tebe. V grešnih skušnjavah pa zvesto rabi razne pomočke, ki ti jili podaje lastna pamet, katekizem, tvoj spovednik i. t. d. Zlasti pa „čuj in moli!" 2. V skušnjavah. Raje umreti, kakor greniti. Jezus, Marija! O Gospa moja, o Mati moja, spomni se, da sem tvoj. Varuj me, brani me, kakor svojo last in posest. (40 dni odpustka, kolikorkrat se moli v skušnjavah. - Pij IX. 5. avg. 1851.) C. Na večer daj račun. slaba in škodljiva navada je, zvečer brez potrebe dolgo bedeti, zjutraj pa do dneva poležavati. Do takih ljudi ima skuš¬ njava posebno oblast, „Zvcčer hitro spat, zjutraj zgodaj vstat,’, če hočeš biti zdrav in mlad!“ Ko se torej nagne dan, hiti z dolom, da boš mogel k m a 1 u k p o č i t k u. Preden pa greš k pokoju, moraš opraviti v e- č e r n o molitev. Najlepše je, če jo cela družina takoj po večerji skupno opravi. Sv. Ignacij in drugi sveti učeniki učč, da mora večerna molitev imeti tri dole: 1. hvaležen spomin na prejete dobrote in zahvalo za nje; 2. račun s svojo vestjo, t. j. prošnjo za spoznanje grehov, vsaj kratko izpraševanje vesti, in popoln kes. (Tak kes, ki izvira iz ljubezni do Boga, in pa trdni sklep poboljšanja, rešita našo dušo večnega pogubljenja, če bi kje na- gloma umrli in bi se ne mogli spovedati). 58 3. Naposled se nam je izročiti pri ve¬ černi molitvi v božje roke tako, kakor da bi nam bilo še isto noč umreti, — in pa prositi zlasti sv. družino pomoči in varstva zase in za druge. Vse to najdeš kratko in lepo v naslednji večerni molitvi. I. Večerna molitev. f Angel Gospodov ... (če že nisi zmolil, ko je zvonilo „ZdravoMarijo“.) Moj Gospod in Moj Bog! — Molim te in zahvalim za vse do¬ brote, ki si mi jih tudi danes skazal na duši in na telesu. — Ali sem pa tudi vsako prav po¬ rabil ! Ali sem izpolnjeval tvoje zapovedi? Pomagaj mi, da o tem dobro izprašam svojo vest. Ali sem opravil dobra dela, kakor mi je velevala vest? - Ali som se va¬ roval greha v mislih - v besedah - v dejanju ? - Kako som se ogibal onega greha, ki mi je prišel že v navado ? - Ali sem zvesto dopolnil vse dolžnosti svojega stanu ? - Vzdihni in reci: O moj Bog! — Ti in vsi moji grebi so mi resnično žal, — ker 59 sem z njimi zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. — Zal so mi, ker sem tebe, svojega naj¬ boljšega Očeta — največjo in j»re- Ijubeznivo dobroto z njimi razžalil. Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, — bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti, V tvoje roke, o Bog, izročim svoje telo in svojo dušo; — tebi priporočim tudi svoje stariše, so¬ rodnike in dobrotnike, žive in mrtve. Obišči, prosimo te, Gospod, to prebivališče — in odžcni od njega vsa zalezovanja hudega duha; — tvoji sveti angeli naj v njem sta¬ nujejo ter nas varujejo v miru, — in tvoj blagoslov bodi vedno nad nami. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki se k tebi zatekamo, 60 (100 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII. 15. marca 1884). Jezus, Marija, Jožef! Vam po¬ darim svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno izdihnem svojo dušo. (300 dni odpustka vsakikrat, ako se molijo vsi trije vzdihljaji; 100 dni vsa¬ kikrat, ako sc moli le eden. — Pij Vil. 28. apr. 1807.) Opomin: Vsaj kratke večerno molitve ne opusti nikoli Kadar bolj utegneš, moli tudi naslednje molitve št. 16, 17, 18 in del rožnega venca; ako moliš le zgornjo večerno molitev, pristavi Oče naš. Coščena Marija. Čast. bodi Očetu. 2. Pred podobo sv. družine. O preljubeznivi Jezus, — ki si na zemlji izvoljen družino po¬ svetil — z neizrekljivimi čednostmi in zgledi svojega domačega življenja, •>— ozri se milostno na to našo 61 družino, — ki kleče pred teboj prosi tvoje milosti. — Spomni se, da je ta družina tvoja, ker se je tebi posebno posvetila in darovala. — Varuj jo milostno, reši jo ne¬ varnosti, pridi ji na pomoč, — da v posnemanju tvoje svete družine ostane stanovitna, — tako, da ti bo na zemlji zvesto služila in te ljubila, — potem pa v nebesih večno hvalila. O Marija, presladka Mati, — prosimo te, varuj nas, — ki trdno zaupamo, da bo tvoj edinorojeni Sin uslišal tvoje prošnje. In tudi ti, častitljivi očak, sveti Jožef, -— pridi nam na pomoč s svojim mogočnim varstvom — in izroči po Mariji naše prošnje Je¬ zusu. Amen. (300 dni odpustka vsakikrat za ude družbo krščanskih družin. Leou XIII. 20. jun. 1892.) 62 3. ,,Spomni se“. Spomni se, o premila Devica Marija, — da že nikdar ni bilo slišati, da bi bila koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, — tebe pomoči prosil in se tvoji pri¬ prošnji priporočal. S tem zaupanjem navdan hitim k tebi, o devic Devica in Mati; — k tebi pridem, in pred teboj vzdi¬ hujoč grešnik stojim; — nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen. (300 dni odpustka vsaldkrat. — Pij IX. 11. doc. 1846.) 4. Za papeža, škofa, stariše, do¬ brotnike in za verne duše v vicah. Molimo za našega papeža I. — Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov. G3 Molimo za našega škofa I. — Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega. Molimo za svoje (stariše in vse) dobrotnike. — Povrni milostno, Go¬ spod vsem, ki nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem. Molimo za verne duše v vicah. — Gospod, daj jim večni mir in pokoj ; in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru. Amen. Opomba. Kdor se privadi notranjo molitve, si prebere po večerni molitvi predmet za premišljevanje prihodnjega jutra in si določi sad. Glej str. G. a) Ko opraviš svoje delo, pojdi hitro počivat. Nikoli ne boš lahko vstajal, če se ne navadiš o pravem času hoditi k po¬ čitku. b) Sleci se sramežljivo, c) pokropi so z blagoslovljeno vodo, naredi tudi čez posteljo sveti križ in lezi, rekoč: f V imenu križanega Jezusa ležem, ki me jo odrešil s svojo krvjo. — 64 č) Poljubi so Marijino svetinjico ka¬ kor zjutraj in govori to-le vzdihljaje. Marija moja ljuba mati, na tvojem srcu mi daj zaspati. — Preljubi angel varih moj, varuj me nocoj. — Bog daj dušam v vicah sveti raj, in večna luč jim sveti naj. Amen. Kadar ne moreš zaspati, premišljuj kaj svetega, n. pr. štiri poslednje reči. ali moli sveti rožni venec za verne duše. IV. Pobožnosti za posa¬ mezne dni med tednom. i ki mu srce gori za božjo i slavo, kateri vneto časti Devico, svete angele in :e,porabi vsako priložnost, se mu ponudi v ta namen. Zlasti tisti, kateri radi hodijo k sveti maši, iščejo vedno duhovne paše za svoje duše. Vsem takim priporoča sveta Cerkev, po¬ božne vaje na posamezne dni med ted¬ nom lepo razdeliti. Obhajaj s sveto Cerk¬ vijo skrivnost ali god dotičnega dne; zlasti je zelo priporočljiva naslednja vaja. A Ob pondeljkih. Ta dan obrni v češčenje vseh svetih angelov, zlasti svojega angela variha. Beri ali premišljuj, moli in stori, kar le 5 66 moreš, njemu v čast; zlasti mnogokrat čez dan opravi kratko molitvico, str. 41, 42. B. Ob torkih premišljuj, kolikor si zmožen, življenje, delovanje, trpljenje in smrt svetih apo¬ stolov Petra, Pavla in drugih, kakor tudi svetih mučencev in mučenk. Koliko so pretrpeli za Kristusa! Kako jih hočeš posnemati ti ? Moli in stori, kar ti pamet in srce svetujeta. Ob torkih verniki tudi sv. Antona P. posebno častč. C. Ob sredah naj tvoje srce ljubljenca božjega svetega Jožefa posebno časti in so mu za 'srečno zadnjo uro priporočaj. Pobožnost do prečistega ženina Marijinega je Bog že večkrat očividno poplačal. Tudi dru¬ gih svetih spoznavavcev se v sredo po¬ božno spominjaj. Vzdihljaje in molitve glej str. 44. in med cerkvenim letom. Č. Ob četrtkih se z največjo hvaležnostjo spominjaj, da je Jezus postavil zakrament presv. Reš- — 67 — n j o ga 'J'el e s a, sv. obhajilo, sv. mašo. Obišči Zveličarja v svetem zakramentu, z živo vero ga moli, se mu zahvaljuj, mu zadostuj in prosi ga potrebnih mi¬ losti. Še od doma se proti farni cerkvi semterja obrni in prikloni Gospodu. Ker je naš predobrotljivi Zveličar ta dan krvavi pot potil, (to desetico molijo nekateri zvečer), — zato se oglasi po ve¬ černem zvonjenju velik zvon, ki nas opo¬ minja moliti naslednjo molitev. V spomin Kristusovih smrtnih bridkosti. 1. Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi. Oče naš. 2. Moja duša je žalostna do smrti. Oče naš. 3. In njegov pot je bil kakor kaplje krvi tekoče na zemljo. Oče naš. V. Svojemu lastnemu Sinu Bog ni prizanesel. O. Temveč daroval ga je za nas vse. 5 * 68 M o 1 i m o. Ozri se milostno, prosimo te, Gospod, na svojo dru¬ žino, za katero se naš Gospod Jezus Kristus ni pomišljal, izročiti se v roke sovražnikom in sprejeti trpljenje na križu. Po istem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. D. Ob petkih. skušaj, kolikor moreš, misliti na svojega trpečega Z v e 1 i č ar j a in ta dan z njim v duhu preživeti na gori Kalvariji, če mo¬ reš, beri in premišljuj kaj malega o Kri¬ stusovem trpljenju, moli s sočutjem ža¬ lostni del svetega rožnega venca, kadar se da, tudi sveti križev pot; ali vzemi v roke sveti križ in pregleduj in poljubuj svete rane Jezusove; daruj božjemu Srcu daritev svete maše v zahvalo in spravo; lepo je prejeti zlasti prvi petek spravno sveto obhajilo. Ne pozabi moliti, kadar zvoni naslednjo molitev. V spomin Kristusove smrtne ure. 1. Od šeste do devete ure je bila tema po celi zemlji. Oče naš. 69 2. In ob deveti uri je zaklical Jezus z močnim glasom: Moj Bog, zakaj si me zapustil: Oče naš. 3. Jezus je spet zaklical z moč¬ nim glasom in je izdihnil svojo dušo. Oče naš. V. Kristus je bil za nas po¬ koren do smrti. O. Do smrti na križu. Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si se za odrešenje sveta dal sramotno križati in si prelil svojo dragoceno kri v odpuščenje naših grehov, ponižno te prosimo, daj nam po smrti veselo priti v ne¬ beški raj. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. E. Sobota. Pred vsemi angeli in svetniki častimo in na pomoč kličemo preblaženo Devico Marijo, 1. ker je mati Božja; 2. ker po svoji milosti in svetosti presega vse an¬ gele in svetnike in 3. ker njena priprošnja največ premore pri Bogu. S o 1) o ta j e Mariji posvečen dan; zato Marijini 70 vneti častivci ta dan radi pred Marijino podobo lužico prižigajo, si kaj v jedi pri- trgajo, vbogajmo dajo, s posebno po¬ božnostjo angelsko češčenjo, — na večer sveti rožni venec in druge take molitve molijo i. d d. Saj je Marijino žešženjo posebno znamenje zveličanja. Vsled naročila četrte lavantinske si¬ node se ob sobotah ob deveti uri z ve¬ likim zvonom zvoni. Verniki naj tedaj — če mogoče — pokleknejo ter molijo v čast božjega Zveličarja in v slavo njegove Matere Marije, zatiravke krivili ver — za ohranjenje sveto v vere: Oče naš. Ceščena Marija, čast bodi. (50 (Idi odp. vsaki z ra 1 ;.) 1. Molitev za ohranjenje svete vere. O Jezus, moj Zveličar in Od¬ rešenik, Sin živega Boga, glej, mi klečimo pred teboj ter te prosimo odpuščenja in hočemo zadostiti za vsa preklinjanja tvojega svetega imena, za vse skrunitve, ki se go¬ dijo tebi v naj svetejšem zakra- 71 rnentu, za vsa onečeščenja tvoj e brezmadežne deviške Matere, za vsa obrekovanja in zaničevanja tvoje neveste, svete katoliške Cerkve. 0 Jezus, ki si rekel: Česarkoli boste Očeta prosili v mojem imenu, to bom storil, mi ponižno prosimo za svoje brate, ki so v nevarnosti, da greše; obvaruj jih skušnjav k odpadu od prave vere; reši nje, ki že stoje na robu brezna; daj vsem luč in spoznanje resnice, po¬ gum in moč v boju zoper hudo, stanovitnost v veri in dejansko ljubezen! Za to prosimo, o naj dobrotlji¬ vejši Jezus, v tvojem imenu Boga Očeta, s katerim živiš in kraljuješ v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. (300 dni odpustka enkrat na dan). 72 2. S ve ti rožni venec. 1. Veseli del, ki se moli zlasti od adventa do posta. Vera. Oče naš. Trikrat Oeščena Maria s prošnjami: 1. ki nam poživi vero. 2. ki nam utrdi upanje. 3. ki nam užgi ljubezen.* Oče naš. Desetkrat Ceščena Ma¬ rija s spremišljevanjem skrivnosti. Čast bodi. Skrivnosti: 1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela. Kakor angel Gabriel lopo pozdravljaj Brezmadežno in prosi jo čistosti in ponižnosti srca. 4 ' f Te prošnje se lahko ponavljajo pred vsakim delom rožnega venca. Ža žalostni in častljivi del so pri nas v navadi posebne prošnje, ki se pa izpu¬ ščajo, kadar se molijo vsi trije deli sku¬ paj. Odpustkov smo deležni tudi brez teh prošenj. 73 2. ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila. Prosi za pravo ljubezen do bližnjega, ki jo Jezus naravnost zapoveduje. 3. ki si ga Devica rodila. Moli ponižno Jezusa v jaslicah; spo¬ štuj sveto uboštvo. 4. ki si ga Devica v templju da¬ rovala. Daruj se tudi ti Bogu, pa vprašaj se, kako izpolnjuješ cerkvene zapovedi ? 5. ki si ga Devica v templju našla. Obilno naukov za te: Jezus ljubi božjo hišo, skrbno posluša učenike, moli, dela, je pokoren v Nazaretu; kako ga posnemaš ? II. Žalostni del, ki se moli zlasti v postu. Prošnje: 1. ki nam utrdi spomin. 2. ki nam razsvetli pamet. 3. ki nam omeči voljo. n Skrivnosti: 1. ki je za nas krvavi pot potil. Uči se od Jezusa na oljiski gori prave molitve; kake lastnosti mora imeti ? Glej str. 4. 2. ki je za nas bičan bil. Strašno bičanje Jezusovo naj te nagne, da boš sramežljiv, da boš zatajeval samega sebe. Kako je s teboj ? 3. ki je za nas s trnjem kronan bil. Premisli strašne bolečine. Bodi po¬ nižen ; ali zatiraš svoj napuh ? 4. ki je za nas težki križ nesel. Ako kdo koče priti za menoj, naj za¬ taji samega sebe, naj vzame svoj križ in hodi za menoj. (Mat. 16, 24). 5. ki je za nas križan bil. Poljubi svete rane. Spomni se sed¬ merih besed na križu; koliko naukov iz nji hi III. Častitljivi del, ki se moli zlasti od velike noči do Adventa. Prošnje: 1. ki nam vodi naše misli. 2. ki nam vodi naše besede. 3. ki nam vodi naše dejanje. 75 Skrivnosti: 1. ki je od mrtvih vstal. Brž se vzdigni iz groba pregreh, da vstaneš sodili dan poveličan. 2. ki je v nebesa šel. Obudi hrepenenje po Jezusu in po svetih nebesih. 3. ki je Svetega Duha poslal. Prosi Boga Svetega Duha za njegove sedmere dare. 4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel. Tu se spomni, da si dolžan posnemati in nasledovati Marijo. Vzdihni tudi za srečno smrt. 5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal. Raduj se Marijine slave; prosi jo stanovitnosi v dobrem. (Za vsakim delom pristavljaj Oče naš in desetkrat češčena Marija s proš¬ njo: ki se naj usmili vernih duš v vicah - za odpustke ni po¬ trebno; za duše v vicah se lahko da¬ ruje ves rožni venec). F. Nedelja. Gospodov dan je posvečen presveti Trojici, ,,1’osvečuj praznik", je zapovedal 76 Bog med. gromom in bliskom na gori sinajski (lil. bož. zap.). „Bodi ob nede¬ ljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši", zapoveduje sv. Cerkev. Slušaj ta glas in obrni Gospodov dan presveti Trojici, svojemu Stvarniku, Od¬ rešeniku in Posvečevavcu v čast. Kako lepo in vzpodbudno je gledati verno ljudstvo, ki v nedeljo k božji službi ali tudi k svetim zakramentom veselo hiti. Nedeljski počitek je podoba večnega miru v nebesih. Po delavniku tega življenja pride veseli večni praznik. 1. Molitev ob nedeljah. (V jutru, pred svetim opravilom). Oče nebeški! lepo te zahvalimo, da si nam dal doživeti veseli Go¬ spodov dan, naj bi se naše telo od dela spočilo, naša duša pa k tebi povzdignila in se nasitila zve- ličanskih naukov in dobrot. Daši je tvoja sveta volja in naša dolžnost, da te vsak dan spo¬ znavamo in častimo, te ljubimo in 77 ti služimo, vendar se le preradi v časuo zamislimo in tebe in več¬ nost pozabimo. Popraviti hočemo vsaj danes, kar smo ob delavnikih zamudili, in nadomestiti želimo čast, ki smo ti jo kratili. Očisti torej, dobrotljivi OČe nebeški, naše srce vseh ničemurnib, grešnih in stranskih misli, da bomo s spodobno pobožnostjo pri sveti maši; da te bomo v sveti daritvi s tvojim ljubim Sinom Je¬ zusom vredno častili in molili, te zahvaljevali, ti zadostovali in te milosti prosili V znamenje svoje otroške lju¬ bezni do tebe hočemo zvesto po¬ slušati božjo besedo, ki se v pri¬ digi in krščanskem nauku oznanjuje in razlaga; saj tisam najbolj veš, kako je treba, naš slabotne po- gostoma opominjati in spodbujati k dobremu ter odvračati od hudega. Razsvetli nam pamet in užgi nam 78 srce, da bo tvoja beseda obrodila dober sad. Ves današnji dan hočemo obr¬ niti k tvoji večji časti in storiti želimo obilo dobrih del v zveličanje svoje duše in blagor svojega bliž¬ njega. Presuni nas, o Rog s svojim svetim strahom, da se bomo varo¬ vali vsakega greha, posebno pa tistih, s katerimi se tvoji dnevi najbolj skrunijo in se tebi dela naj večja nečast. Potrdi te naše sklepe, sveti Go¬ spod, nebeški Oče, ki s svojim »Sinom in Svetim Duhom enaki Bog živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen 2. Tri božje čednosti. (Kratka molitev). Verujem v tebe, ker si ne¬ skončno resničen; upam v tebe, ker 79 si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in zvest; Ijnbim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden. Daljša molitev. Vera. Verujem v tebe, pravi, troj edini Bog, - Oče, Sin in Sveti Duh, - ki si vse ustvaril, -- ki vse ohranjuješ in vladaš, - ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ. - Verujem, da se je Sin božji učlovečil, - da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, - in da nas Sveti Duh s svojo mi¬ lostjo posvečuje. - Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog razodel ter nam po sveti katoliški Cerkvi za¬ poveduješ verovati. Vse to ve¬ rujem, - ker si ti, o Bog sam na sebi resnica, - in torej ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. - V tej veri hočem živeti in umreti. - O Bog, poživi mojo vero! so Upanje. Upam in trdno pričakujem, o Bog, - da mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal večno zveli¬ čanje, - ki si ga obljubil vsem, kateri izpolnjujejo tvoje zapovedi. - Zato tudi upam od tebe odpuščenja svojih grehov - in vseh drugih milosti, - katerih potrebujem, da si zaslužim večno zveličanje. - Vse to upam od tebe, - ker si vse¬ mogočen, neskončno dobrotljiv, usmiljen in zvest, - in torej moreš in hočeš izpolniti, kar si obljubil. - V tem upanju hočem živeti in umreti. - O Bog, utrdi moje upanje! Ljubezen. O moj Bog! Ljubim te nad vse, - ker si naj večja dobrota in neskončno popoln, - in torej za¬ voljo samega sebe vreden vse lju¬ bezni. - In ker ljubim tebe, - lju¬ bim tudi svojega bližnjega, pri- 81 jatelja in neprijatelja, - in ga hočem ljubiti, kakor samega sebe. - V tej ljubezni do tebe hočem ži¬ veti in umreti; rajši hočem dati vse, - kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim grehom izgubiti. - O Bog, vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe. Amen. (Sedem let in sedem kvadragen od¬ pustka vsakikrat. — Benedikt XIV. 28. jan. 1756.) 3. Molitev za duhovnike. Po zaobljubi četrte lavantinske sinode so bode vse čase ob nedeljah ob šesti uri zvečer v farnih cerkvah zvonilo in s tem opominjajo vernike, naj molijo Oče naš, Češčena Marija in čast bodi, da bi naši škofiji nikoli ne zmanjkalo dobrih duhovnikov. (50 dni odp. vsakikrat). Verno ljudstvo naj močno skrbi in rado moli za vzgojo mašnikov, delavcev v vinogradu Gospodovem. Več je vredno dobrega duhovnika za oltar vzrediti, kot dragocen oltar postaviti. 6 82 Molitev za dni, ko se deli mašniško posvečenje. O Bog, posvečevavec in varo- vavec svoje svete Cerkve, vzbudi po svojem Svetem Duhu v njej vredne in zveste oskrbnike svojih svetih skrivnosti, da bo krščansko ljudstvo s tvojo pomočjo in po njih službi in zgledu vojeno po potu zveličanja! O Bog, ki si svojim služabnikom učencem zapovedal, da naj Pavla in Barnaba, ki siju sprejel v svojo sklužbo, ločijo od ostale občine in ju posvetijo za njun sveti poklic, bodi svoji sveti Cerkvi v teh časih, ko te v molitvi in postu prosi, s svojo milostjo posebno blizu; ti poznaš srca vseh ljudi, pokaži in pripelji nam one, ki si jih izvolil za svojo sveto službo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Amen. (50 dni odp. vsakikrat). Drugi del. I. Kratek pouk o daritvi svete maše. iti zakladi, ki jih je Jezus Kri¬ stus zapustil svoji nevesti sveti Cerkvi, jo daritev svete maše najsvetejši in najdražji. „Sveta maša je vedna daritev nove za¬ veze, pri kateri se Jezus Kristus nekrvavo daruje svojemu nebeškemu Očetu pod podobama kruha in vina“. Ker je sveta maša resnična obnovitev Jezusove krvave daritve na križu, in ker je pri sveti maši Jezus Kristus, sam nevidni duhovnik, ki daruje, in je obenem on sam tisti dar, k i g a daruje — zato ni nikakor mogoče prešteti obilico milosti, ki celemu svetu 6 * 84 po sveti maši dotekajo, in ni moč našteti vseli duhovnih dobrot in sadov, ki se nam vsak dan po njej naklanjajo. Sv. Frančišek Salezij piše: „Svetamaša je solnce vseh duhovnih opravil, središče krščanske vere, duša pobožnosti, neiz¬ rekljiva skrivnost, ki obsega brezdno božje ljubezni". Hodi torej prav rad k sveti maši ob nedeljah in praznikih, ko ti to naroča zapoved, pa tudi ob delavnikih, kadar le mogoče. Pri sveti maši si boš izprosil odpuščenje grehov, gotovo uslišanje svo¬ jih molitev, časni blagoslov in večno življenje. Kako seje treba v cerkvi vesti? (Učencem in odraslim v pouk.) 1. Vtisni si za vsekdar globoko v srce, da je cerkev, kjer se opravlja da¬ ritev svete maše, sila svet kraj, ki ga je torej imeti v najvišji časti in ga varovati lcakoršnega koli onečaščenja. Tem ča- stitljivejše so še tiste hiše božje, kjer se shranjuje presveto Rešnje Telo in torej gori v njih noč in dan večna luč. O taki cerkvi resnično velja beseda: „Kako stra¬ šen je ta kraji Tukaj ni drugega, kakor hiša božja in vrata nebeška". (I. Moz.) 2. Kadarkoli torej hočeš iti, k službi božji, obleci se prav spodobno. Že učenci, 85 ki zahajajo k šolarskim svetim opravilom naj se resnobno navadijo snage in so že iz mladega naučč seboj jemati molitvenik in rožni venec. 3. Že na mašni poti se moraš vesti vzgledno in vzpodbudno, tem bolj pa še v hiši božji. Zunaj cerkve ostajajo le slabi kristjani in po stranskih krajih se pomikajo mlačni verniki, ki jim ni za službo božjo. Ti pa, ko prideš do cerkve, stopi s svetim spo¬ štovanjem nemudoma vanjo, pokropi in pokrižaj se, pa pozdravi lepo hišnega gospodarja Gospoda Jezusa, rekoč: Hvaljen in češčen ... glej str. 4G. Pojdi tiho na primeren prostor, čim bliže velikega oltarja, tem bolje, poklekni proti presvetemu Rešnjemu Telesu in moli s četo angelov, ki obdajajo taber¬ nakelj : Svet, svet, svet . . . str. 47. 4. Zdaj pripravi skrbno svojega duha na službo božjo in napravi dober namen. Pri¬ merne molitve za to najdeš str. 23., 75., 88. V lavantinski škofiji je zapovedano ob nedeljah in praznikih, ko so verniki zbirajo, glasno moliti del svetega rožnega venca, 86 2. Kako naj se kristjan vede pri sveti maši? 1. Mora dobro paziti na poglavitne dele svete mašo: pri evangeliju naj stoji; od povzdigovanja do obhajila (do pov- žitja presvete Rešnje Krvi) naj, če le mogoče, kleči; sicer (pri drugih delih) pa lahko sedi ali stoji; če je sveto Rešnje Telo izpostavljeno, je pa treba klečati, kolikor mogoče. 2. Pri sveti maši naj se premišljuje ali moli žalostni del rožnega venca. Mašne molitve so najboljše tiste, katere duhovnik moli. Prepogosto mašne ali molitveno bukvice menjati ni dobro; najbolje je, ako iste molitve tako dolgo moliš, da se jih na pamet naučiš. 3. Kdor ima grlo za petje, naj mašne pesmi poje s pevci vred, zlasti pa pesem k blagoslovu in k pridigi. Lepo potjo jo dvojna pobožnost. Kaj je storiti doma, ako v nedeljo ali praznik ne moreš k sveti maši ? Tudi doma si dolžen obhajati sveto mašo z verniki, ki so v cerkvi, in sicer tako-le: 87 1. Ko pride čas svetega opravila, obrni se in poglej k farni cerkvi, ter stopi v duhu v sredo med zbrane vernike. 2. Vzemi v roke rožni venec ali mo¬ litvene bukvice in opravi mašne molitve, če slišiš z zvonom naznanjati glavne dele svete maše, je tem bolje. 3. Ko pridejo ljudje od službe božje domov, prosi jih, naj ti povedo kaj od pridige. Tako si tudi doma izpolnil drugo cerkveno zapoved, kolikor si mogel. Ravno to naj storijo tisti, ki so ob takšnih dne¬ vih na potovanju, ali na planinah pri svojih čredah. — (Iz navodila IV. lavan¬ tinske sinode). — 88 II. Kratke mašne molitve, (kadar se vmes premišljuje, moli sveti rožni venec ali pojo pesmi). I. Pozdrav presv. Rešnjega Telesa. Glej str. . . 46. 2. Začetek. (Se lahko zmoli že pred sveto mašo). smiljenj Bog, nebeški Oče, - ljnbim te nad vse. - Iz srca obžalujem svoje grehe, - in trdno sklenem, več ne grešiti. Tvojemu veličastvu - hočem darovati nedolžno jagnje Jezusa, - tvojega ljubega Sina. Naj bo ta presveta daritev - tebi v spodobno čast in hvalo, in v vredno zahvalo za vse prejete dobrote; 89 naj za naše grehe zadostuje - tvoji božji pravičnosti, - da dobim milost kesanja in pokore’ - in od- puščenje kazni za greh ;j Pristop k oltarju. 90 v zaupanju na to daritev te p ro¬ sim, - daj meni in mojim starišem, - dobrotnikom in vsem vernim na zemlji - vse dobro za dušo in telo - vernim dušam v vicah pa večni mir in pokoj. Amen. (Zdaj se začne s sv. rožnim vencem ali pa s pesmijo, n. pr.): Pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo srce, V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog, Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog. Slava. Bogu v višavi hvala, Na zemlji mir ljudem! Nebesa so poslala Rešenje vsem stvarem. Ti sam, Gospod presveti, Dolge si nase vzel,-' •. V ljubezni, večno) vneti Si smrti nas otel. 91 3. Pri evangeliju. f Moj Gospod Jezus Kristus; - trdno verujem vse, kar si nam razodel - in nam po sveti kato- Evangelij. 92 liški Cerkvi zapoveduješ verovati. - Daj mi milost, - to sveto vero pred svetom spoznavati - ter po njej živeti in umreti. Amen. Bog.sam nam oznanjuje Življenja srečno pot, Temoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjanje, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči, Po njem se vsi ravnajmo, Da raj nam dodeli. V era. To verjem, Bog nebeški, Da ti si stvarnik moj, Da rešil rod človeški, Je Sin edini tvoj. V nas Sveti Duli prebiva, Od Jezusa poslan, Dari njegove^uživa Na zemlji vsak kristjan. 4. Pri darovanju. (Ivo mašnik daruje hostijo). Nebeški Oče, - darujem ti po mašnikovih rokah in po njegovem namenu - kruh in vino, - ki 93 Darovanje. sc bosta spremenila v telo in kri Jezusa Kristusa, tvojega Sina. - S Srcem božjega Zveličarja zdru- 94 žira tudi svojo srce - in se tako tebi darujem z dušo in telesom. Sprejmi, Gospod, to daritev v hvalo in čast svojemu imenu, nam v blagor in na korist svoji sveti Cerkvi. Amen. Sprejmi, Bog, Oče večni, Od nas prečisti dar, Ki grešniki nesrečni Ga damo na oltar. Naj grehe vse izmije, Ki dušo nam težč, Naj milost tvojo vlije V očiščeno srce. V ponižnosti pošljimo Ta sveti dar v nebo, Gospodu se^izročimo, Prosimo ga srčno: Naj bo mu v počeščenje, V zalivalo in spomin, Da je za nas življenje Dal večni božji Sin. 5. Svet. Svet, - svet, - si ti, o Go¬ spod, - Bog vojnih čet. - Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. - 95 Hosana na višavah. - Blago¬ slovljen, ki pride v imenu Gospo¬ dovem. - Hosana na višavah. (Poklekni, ko odzvoni za Sanctus ali vsaj, ko se da znamenje za povzdigo¬ vanje). Svet, svet, svet, Bog nebeški! Nad vsem imaš oblast. Ves svet in rod človeški Ti daje hvalo, čast. Naj v vedno bode hvaljen, češčen, poviševan, Ki bil je z grehom žaljen, Za spravo v smrt izdan. 6. Pri povzdigovanju. Molim te, presveto Reš nje Telo Jezusovo, zame darovano na križu! Jezus, verujem v te. Jezus upam v te. Jezus, ljubim te nad vse. Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. (Zdaj imaš priložnost izprositi si naj¬ večjih milosti). 96 Povzdigovanje. Molim te, presveta Rešnja Kri Jezusova zame prelita na križu! Jezus, tebi živim. 97 Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sera živ iu mrtev. Očisti me, Gospod s svojo krvjo in usmili se vernih duš v vicah. Amen. Večni oče, - darujem ti pre¬ drago kri Jezusa Kristusa - v zadoščenje za svoje grehe - in za potrebe svete katoliške Cerkve. Amen. (100 dni odpustka vsakikrat. Pij VII. 22. sept. 1817). (Ne vstajaj po povzdigovanju, dokler ni povžita presveta Rešnja Kri). O angelci, hitite, In pridite^iz nebes; Presveti kruh molite, Ki je naš Bog zares. čutilom si telesa Sam Jezus tukaj skrit. Naj pridemo v nebesa Te gledat in častit. 7. Pri obhajilu. Gospod, - nisem vreden, da greš pod mojo streho, - ampak 7 98 ' Obhajilo. reci le z besedo - in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat) Duhovno obhaj ilo. Moj Jezus, živo verujem, da si v zakramentu presvetega Rešuj ega 99 Telesa resnično pričujoč, - in te ponižno molim. - Ljubim te nad vse - in zato obžajujem vse svoje grehe. - Rajši hočem vse pretrpeti. - kakor tebe kdaj z grehom iz¬ gubiti. - Moja duša hrepeni po tebi, moj Bog. - Ker te pa zdaj v zakramentu ne morem prejeti, - pridi v moje srce vsaj s svojo mi¬ lostjo. - Pridi, - sprejmem te kakor v resnici pričujočega - in se popolnoma sklenem s teboj. - Ne dopusti, - da bi se kdaj ločil od tebe. Amen. Moj Jezus, tebe^užiti Iz srca hrepenim, Bojim se k tebi priti, iver tolikrat grešim. Odpusti grehe moje, Zedini se z menoj, V sred me sprejmi svoje, Da bodem vedno tvoj. O Jezus, pridi, pridi, Preženi grehov noč, Kaj duša moja vidi Ljubezni tvoje moč. 7 * 100 Ostani vedno v meni, V slabosti me krepčaj, Z menoj se trdno skleni, Svoj sladki mir mi daj. 8. Pri blagoslovu. Ko mašnik reče: „Ite, missa est“, poklekni, in ko blagoslavlja ljudstvo reci: Blagoslovi nas vsemogočni Bog — f Oče in f Sin in Sveti f Duh. Amen. Zahval a. Daritev smo končali, Odpeli čast Bogu, Očetu darovali Edinega Sinu. Dodeli živim spravo, Mir večni mrtvim daj; Daj v raju tvojo slavo Nam zreti vekomaj! Hvala tebi, nebeški Oče, - za vse milosti te svete maše. - Sprejmi jo v svojo čast in moje zveličanje. - Tvoj sveti blagoslov naj me spremlja po vseh mojih potih - in naj me vodi v večno življenje. 101 Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, - kakor je bilo v začetku, - tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Zadnji blagoslov. 102 g. Molitve po tihi sveti maši, ki se opravljajo po naročilu sv. očeta Leona XIII. od dne 16. prosinca 1884 — klečč in glasno z mašnikom. (300 dni odpustka vsakikrat). Češčena Marija . . . (trikrat). češčena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! - £ tebi vpi¬ jemo zapuščeni Evini otroci; - k tebi vzdihujemo žalostni in objo kani v tej solzni dolini. - Obrni torej, naša pomočnica, svoje milost¬ ljive oči v nas - in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. — O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! t. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. {$. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, naše pribe¬ žališče in naša moč, - ozri se mi- 103 lostno na ljudstvo k tebi v pijoče; - in na priprošnjo častitljive in brezmadežne Device Marije, božje Porodnice, - svetega Jožefa, nje¬ nega ženina, svojih svetih aposto¬ lov, Petra in Pavla, in vseh svet¬ nikov, - usliši milostno in dobrotno naše prošnje za spreobrnjenje greš¬ nikov, za prostost in povišanje ma¬ tere svete Cerkve. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. * Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju; - bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hude¬ ga duha. - Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo. - In ti, vodnik nebeške vojne, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo močjo v pekel pahni. Amen. (300 dni odpustka. — Leon XIII. 6. januarja 1884)- 104 Presveto Srce Jezusovo, — usmili se nas! (Kdor ta vzdihljaj po maši doda tri¬ krat, prejme odpustka 7 let in 7 kvadra- gen. Pij X. 17. junija 1904). io. Pri blagoslovu s presvetim Rešnjim Telesom. Poklekni, ko se tabernakelj odpre, in ne vstani, dokler se monstranca ali ci¬ korij zopet vanj ne dene. Moli tiho Je¬ zusa, ali poj z verniki blagoslovno pe¬ sem; ko se pa daja blagoslov, se nizko prikloni, pa trkaj na prsi rekoč: Jezus tebi živim i. t. d. n. Pri obhajilu vernikov se vedi, kakor da bi šel sam k svetemu ob¬ hajilu ; govori glasno: Gospod, nisem vreden i. t. d. in prejmi vsaj po duhovno sveto obhajilo. 12. Preden greš iz cerkve, se zahvali Gospodu za prejete duhovne dobrote, narčdi ali zopet utrdi kak trden sklep za isti dan; brez tega no odidi zlahka domov; prosi še Zveličarja za sveti blagoslov in se poslovi od njega, kakor si ga v začetku pozdravil. 105 Jezus male k sebi kliče. Vstop. Jezus male k sebi kliče, Blagoslavlja otročiče, V raj sprejeti jih želi. K njemu torej vsi hitimo, V sveti maši ga prosimo, Naj srce nam posveti. Slava. Oče, tebi slavo peli, Sveti mir ljudem želeli Rajski zbori so nekdaj. Kar je angelsko veselje, To so naše srčne želje: Slavljen Bog na vekomaj! Ev angelij. Zvesto bomo poslušali, V srcu radi premišljali, Kar nam, Jezus, govoriš. Radi hočemo storiti, Vse radostno izpolniti, Kakor nam Gospod veliš. Vera. Da resnice prav poznamo In zvesto po njih ravnamo, Ti pomoč nam svojo daj; Naj na zemlji te častimo In po smrti zadobimo Z angeli nebeški raj! 106 Darovanje. 1 . Kaj bi, Oče, si izbrali, In ti v hvalo darovali ? Kar imamo, tvoje je; Vse dejanje in življenje, Vse veselje in trpljenje, Tebi, Oče, damo vse! 2 . Kar prijetnega poznamo, Iz srca ti radi damo, Glej nas, Oče, milostno. Hudega nas vedno brani, Da le tebi večno vdani V raj se k tebi snidemo. Svet. Sveto pesem povzdignimo, Z angelci se oglasimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje naj te spoznajo, Vse stvari ti hvalo dajo, Oče,'“'usliši glas otrok! Jezus, tebi živim. (V ljudski pesmarici št 78. — Se lahko zapoje po povzdigovanju). Jezus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen. III. Druga sv. maša." (Pripravna za zborno molitev). kratke mašne molitve se lahko semtertj a molijo zboroma, (lase šolarji pri uče razločevati dele sv. maše. Oddelek na moški strani začne n. pr. prvi odstavek - na ženski nadaljujejo z drugim i. t. d Oddelek, ki utihne, pa medtem v duhu tihoma moli. Moliti se mora vedno z istim glasom, po¬ časi slovesno, prav pobožno in častitljivo; ne preglasno, ne pretiho, ampak kakor je prav. Pri vsakem ločilu: vejici, pomiš¬ ljajo i. t. d. se malo postoji. Sčasoma se lahko tretji del svete maše tiho zase moli. 108 Prvi del: pripravljanje in evangelij. Začetek. — Mašnik moli pred stop- njicami. imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. N ebeki Oče, želim se združiti s tvojim ljubim Si¬ nom, ki se bo v tej sveti maši po rokah mašnikovih tebi daroval. O da bi ne bil nevreden te velike milosti! Moj Bog, obžalujem vse, karkoli sem storil proti tvoji sveti volji, in trdno sklenem, tebe nikdar več ne žaliti. Sveta Marija in vsi božji angeli in svetniki, prosite zame, da mi Bog odpusti in se milostljivo ozre na moje prošnje pri tej sveti maši. Amen. Namen. Večni Oče, darujem ti prav tisto daritev, ki jo je tvoj ljubljeni Sin opravil na križu in jo ponavlja zdaj na tem oltarju. Da- 109 rujem ti jo v imenu vseh stvari z vsemi mašami vred, ki so se po vsem svetu že opravile in se bodo še opravljale : da te s tem molim in ti skažem tako čast, ki se tebi spodobi: da ti dam dolžno zahvalo za tvoje neštevilne dobrote; da potolažim tvojo jezo, ki smo jo zbudili in razvneli s svojimi to¬ likimi grehi, in ti po dolžnosti zanje zadostim; in slednjič tudi, da prosim tvo¬ jega usmiljenja zase, za sveto Cer¬ kev, za vesoljni svet in za verne duše v vicah. (Odpustek treh let enkrat na dan — Pij IX. 11. aprila 1860.) Uvod. — Mašnik na listni strani bere iz knjige. Češčen bodi troj edini Bog, ki nam je skazal svojo milost. Večna hvala [in zahvala bodi Očetu, ki nas je ustvaril, in Sinu, ki nas je 110 odrešil, in Svetemu Duhu, ki nas je posvetil čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu; kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Gospod, usmili se. — Mašnik moli v sredi oltarja. Večni Bog, veličasten si v svoji svetosti in bojim se zavoljo svoje nevrednosti, bližati se k sveti da¬ ritvi brezmadežnega Jagnjeta. Zato kličem in prosim: Gospod, usmili se! Kristus usmili se! Gospod, usmili se! Usmili se me, o Bog, po svojem obilnem usmiljenju; skesanega in ponižnega srca ne zavrzi! Slava." — Bog je neskončno veli¬ časten tudi v dobrotljivosti. Zaupaj, da ti je greh odpustil, in povzdigni svoje srce k hrepenenju, da bi z angeli vred spodobno počastil večnega Boga. * Slava se izpušča, kadar je mašnik v vijolični ali črni mašni opravi. 111 Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Gospod Jezus Kristus, ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam naj¬ višji. Tebe naj časte vse tvoje stvari. Čisti angeli nebeški ti prepevajo slavo in dobri ljudje na zemlji razširjajo tvojo čast: daj mi svojo milost, da te bom z njimi vred tudi jaz častil, hvalil in ljubil, dokler se ne pridružim tvojim svetnikom v nebesih. Amen. Zbirna molitev. — Mašnik moli iz knjige na listni strani. 0 Bog, varih vseh, ki v tebe upajo, podeli nam svojo obilno usmiljenje in vodi nas, da bomo tako uživali časne dobrote, da ne izgubimo večnih. Po Gospodu na¬ šem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti Svetega Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. 112 Berilo ali list. — Mašnik Bere v be¬ sedah svetega pisma večne resnice, ka¬ terih si v sveti katoliški Cerkvi tudi ti deležen. Obudi hvaležnost do Boga. O moj Bog, iz srca se ti zahva¬ lim za neprecenljivo srečo, da sem poučen v pravi veri. Sveta vera nam daje moč, da se moremo greha varovati; vliva nam v srce blagi mir, in lajša nam zemeljsko trp¬ ljenje, dokler se ne preselimo v nebe J ko domovino. Večni Bog, mi¬ nile bodo vse dobrote, ki jih daje svet, umolknili bodo tudi vsi so¬ vražniki svete vere, neminljive pa so resnice, ki nas vodijo v večno življenje. Evangelij. — Mašnik v sredi oltarja prosi božjega blagoslova, nato gre na evangelijsko stran, kjer bere evangelij. f Gospod Jezus Kristus, v niko¬ mur drugem ni zveličanja kakor v tebi. Poslal si svoje apostole po vsem svetu, učit vse narode, in si jim rekel: „Kdor bo veroval in bo 113 krščen, bo zveličan, kdor ne bo veroval, bo pogubljen". Moj Go¬ spod, ti imaš besede večnega živ¬ ljenja. Trdno in živo verujem, kar si nam razodel in nam po kato¬ liški Cerkvi zapoveduješ verovati. 0 Jezus, naš edini učenik in naš dobri pastir, ki si dal življenje za svoje ovce, utrdi me v sveti veri, da jo bom pred vsem svetom spo¬ znaval in po njej živel do smrti. Amen. Vera. — Ob nedeljah in večjih prazni¬ kih moli mašnik veroizpoved; moli takrat apostolsko vero. Drugi del: darovanje. D ar o v an j e kr u ha in vina. — Mašnik odkrije kelih. V imenu Jezusa in v imenu ljudstva daruje nebeškemu Očetu kruli in vino, ki se bosta po Jezusovi vse¬ mogočni besedi izpremenila v njegovo presveto telo in kri. - Združi sto daritvijo tudi ti svoje srce. 8 114 Sprejmi sveti Oče, vsemogočni večni Bog, ta neonmdeževani dar, ki ga po mašnikovih rokah da¬ rujem tebi, svojemu pravemu in živemu Bogu —za neštevilne grehe žalitve in zamude; in za vse pri¬ čujoče, tudi za vse verne kristjane, žive in mrtve, da bo meni in njim koristil v zveličanje in večno živ¬ ljenje. „Preljubeznivi moj Jezus, daru¬ jem se danes iznova in brez pri¬ držka tvojemu božjemu Srcu. Po¬ svetim ti svoje telo z vsemi nje¬ govimi čutili, svojo dušo z vsemi njenimi zmožnostmi in sebe vsega z vsem, kar sem in imam. Tebi darujem vse svoje misli, svoje be¬ sede in svoja dela, svoje trpljenje in težave, vse svoje upanje, to¬ lažbo in veselje; prav posebno pa ti posvetim to svoje revno srce, naj le tebe samega ljubi in se použije kot žrtev v plamenih tvoje ljubezni. lic Sprejmi milostno, o Jezus, moj preljubeznivi ženin, moje željno hrepenenje, da bi tvoje Srce tolažil in da bi bil za zmerom tvoj. Vzemi me tako v posest, da ne bom imel odslej nobene druge pro¬ stosti več, kakor tebe ljubiti; in nobenega drugega življenja, kakor zate trpeti in umreti “. (Iz molitve potrjene po Leonu XIII. dnč 11. dec. 1902). Tiha molitev. Brezmadežna daritev naj nas očiti, Gospod; in naj podeli naši duši življenje nadnaravne milosti. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Predglasje in „Svet“. — Kakor je Jezus pri zadnji večerji pred posvečenjem kruha zahvalil nebeškega Očeta, tako tudi mašnik pred izpremenjenjem svetih darov Boga zahvaljuje ter z angelskim slavospevom poveličuje. - Povzdigni tudi ti svoje srce in veseli se veličastva božjega. Spodobi se in pravično je, pri¬ merno in zveličavno, da se ti za- 8 * hvaljujemo vedno in povsod: sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog: po Kristusu, Gospodu našem. Po katerem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, v trepetu poveličujejo oblasti; nebesa in ne¬ beške moči in blaženi serafi z zdru¬ ženim veseljem proslavljajo. Do¬ voli, prosimo, naj z njimi združimo tudi mi svoje glasove, in naj ti v globoki ponižnosti kličemo: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hosana na vi¬ šavah. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. Hosana na višavah! Tretji del: povzdigovanj e. Pred izpreminj evanj e m. Tebe, premilostljivi Oče, ponižno prosimo po Jezusu, tvojem Sinu, 117 sprejmi in posveti" te prečiste da¬ rove, ki ti jih darujemo za tvojo sveto katoliško Cerkev; podeli ji mir in varuj jo po vsem svetu. Pro¬ simo tudi za tvojega služabnika, našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I. ter za vse pravo¬ verne kristijane. Spomin za žive. Spomni se, Gospod, vseh, za kateri sem dol¬ žan moliti, zlasti teh . .. (starišev sorodnikov, dobrotnikov, prijate¬ ljev ...) in vseh tu pričujočih. Usliši naše molitve po priprošnji blažene Davice Marije, tvojih sve¬ tih apostolov in mučencev; daj nam v tvojem miru preživeti dni našega življenja, reši nas večnega pogubljenja in prištej nas v vrsto svojih izvoljenih. Po Kristusu Go¬ spodu našem. Amen. Izpreminjevanjeinpovzdigovanje' — O veličasten trenutek svete maše! Mašnik izgovori nad darovi besede vse- 118 mogočnega Boga, Jezusa Kristusa, in v podobi kruha in vina vstopi na oltar Jagnje, ki je bilo darovano na križu, Jezus sam, naš Odrešnik! Molim te. presveto Rešnje Telo Jerusovo, zame darovano na križu! Jezus, verujem v te. Jezus, upam v te. Jezus, ljubim te nad vse. Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. Prisrčno prosi Jezusa kake milosti. Molim te, presveta Rešnja Kri Jezusova, zame prelita na križu! Jezus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. 119 Očisti ine, Gospod s stojo krvjo, in usmili se vernih duš v vicah. Amen. Po povzdigovanju. Večni Oče, darujem ti pre¬ drago kri Jezusa Kristusa, v zado¬ ščenje za svoje grehe in za po¬ trebe svete Cerkve. Amen. (100 dni odpustka vsakikrat. Pij VII. 22. sept. 1817). Spomin za mrtve. Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. in I.,. .. ki so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in počivajo v miru. Gospod, daj jim večni pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen. Tudi nam grešnikom, ki zaupamo v tvoje obilno usmiljenje, daj milost, da se po smrti združimo s tvojimi apostoli, mučenci in vsemi svetniki v nebesih, kjer te bomo vekomaj ljubili in hvalili. Amen. 120 Četrti del: obhajilo. Oče naš. —Kadar utegneš, moli Oče naš z razlago vred. Po zveličavnih zapovedih opom¬ njeni in po božjem nauku poučeni si upamo reči: Oče naš, kateri si v ne¬ besih. Ustvaril si nas po svoji po¬ dobi, in pri svetem krstu si nas sprejel za svoje otroke. O da bi prišli k tebi v nebesa, kjer boš ti sam naše plačilo! Posvečeno bodi tvoje ime. O da bi se tvoje ime nikdar ne sramotilo, temveč častilo in hvalilo. Vsi ljudje naj te poveličujejo s krščanskim življenjem! Pridi k nam tvoj e kralje¬ stvo. Pridi v naša srca kraljestvo božjih čednostni: vere, upanja, lju¬ bezni. Razširjaj na zemlji svoje kraljestvo, sveto katoliško Cerkev, 121 in sprejmi nas po smrti k sebi v nebeško kraljestvo Zgodi se tvoj a volj a, ka¬ kor v nebesih tako na zemlji. Želimo vselej izpolnjevati tvojo vo¬ ljo, kakor jo izpolnjujejo angeli in svetniki v nebesih. Podpiraj nas, da se bomo v tvojo voljo radi vdali tudi v trpljenju in bridkostih. Daj nam danes naš vsak¬ danji kruh. Daj nam vsega, česar vsak dan potrebujemo za dušo in telo. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Gospod, od¬ pusti nam grehe, glej, tudi mi iz srca odpustimo tistim, ki so nas razžalili. In ne vpelji nas v skuš¬ njavo. Obvaruj nas skušnjav, ali daj nam vsaj milost, da bi jih pre¬ magali. 122 Temveč reši nas hudega. Obvaruj nas greha in večnega po¬ gubljenja. Varuj nas pa tudi časnih nesreč, če je to dobro za našo dušo. Amen. Tako bodi. Bog, usliši naše prošnje! Jagnj e božje. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, daj nam svoj mir. Molitev pred obhajilom. Gospod Jezus Kristus, ne glej na moje grehe, ampak na vero svoje svete Cerkve: daj ji sveti mir in utrdi jo v edinosti. Reši me s svojim presvetim te¬ lesom in svojo presveto krvjo vseh mojih pregreh in vsega hudega. Daj, da bom vedno zvesto iz¬ polnjeval tvoje zapovedi, in ne 123 dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe. Sveto o b h a j i 1 o. Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Mašnik prejme Jezusa v presvetem zakramentu; kadar ga ne moreš tudi ti, prejmi ga vsaj v duhu, to je s po¬ božnim hrepenenjem v duhovnem ob¬ hajilu. Duhovno obhajilo. Moj Jezus, živo verujem, da si v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa resnično pričujoč, in te po¬ nižno molim. Ljubim te nad vse in zato ob¬ žalujem vse svoje grehe. Rajši ho¬ čem vse pretrpeti, kakor tehe kdaj z grehom izgubiti. Moja duša hre- 124 peni po tebi, moj Bog. Ker te pa zdaj v zakramentu ne morem pre¬ jet', pridi v moje srce vsaj s svojo milostjo ... Pridi, sprejmem te ka¬ kor v resnici pričujočega in se popolnoma sklenem s teboj. Ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen. P o o b haj ilna moli t e v. — Mašnik bero iz knjige, ki je zdaj spet na listni strani. Gospod Jezus Kristus, ki nam daješ časno uživati presveto Rešnje Telo, daj nam, prosimo te ponižno, da bomo deležni večnega življenja v nebesih. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do veko¬ maj. Amen. Blagoslov. — Ko mašnik reče: „Ite missa est“, poklekni; in ko blagoslovja, se pokrižaj rekoč: Blagoslovi nas vsemogočni Bog f Oče, in f Sin in Sveti f Dub. Amen. 125 Zah val a. Nebeški Oče, sprejmi opravljeno sveto daritev in z njo tudi moje življenje k svoji časti. Zahvalim se ti iz srca za vse dobrote, ki sem jih prejel po milosti Jezusa, tvo¬ jega Sina in mojega Odrešnika. Da se ti hvaležnega skažem, sprej¬ mem radovoljno vse, kar mi bo treba trpeti za tvoje ime in svoje zveličanje. Rajši hočem izgubiti vse, kakor tebe in tvojo ljubezen. IV. Tretja sv. maša. za razne potrebe — s kratko razlago. Pomni. z dvojnega namena je Gospod Jezus pri zadnji večerji uposta- vil daritve sv. maše: 1. da nam v vseh časih predočuje svojo krvavo daritev na križu; 2. da nam naklanja sadove te svoje krvave da¬ ritve. — Da bi bil ta dvojni Jezusov namen tebi v tem večji prid, imaš tu 1. ob krat¬ kem tako razloženo sveto mašo, da se ob enem spominjaš njegovega bridkega trplje¬ nja, in 2. najdeš primerno molitve za vsako¬ vrstne potrebe. Prvi glavni del — Priprava na daritev. Začetek. Mašnik pride k oltarju> začne ob vznožju sv. mašo in moli pri¬ klonjen O č i t n o sp o ved. — Spomni se, 127 kako gre Jezus od zadnje večerje na Oljsko goro, in vzame tri apostole s se¬ boj v vrt Gezemani, ter trikrat moli in poti krvavi pot; — uarčdi „Dobri na¬ men' in obudi prisrčen kes nad grehi. Opomba. Ce imaš kake posebne potrebo za se ali za druge, jih lahko tukaj imenuješ. Na j prvo moli: Začetno molitev, str. 108. Kes. Da bom pa vreden biti pri tako sveti daritvi, obžalujem vpričo živega Boga iz dna duše vse svoje pregrehe, ki so umorile mojega Zveličarja. Nikdar nočem več grešiti! — O Marija in desni angel moj, pomagajta mi s spodobno pobožnostjo pri sveti maši biti. Pri oltarju. Mašnik poljubi oltar, moli na listni strani V v o d sv. maše, po¬ tem na sredi oltarja K y r i e, navadno tudi Gloria in zopet na listni strani Mo¬ litve in Berilo; spomni se, kako Jezusa s poljubom izdanega zvežejo, ga tirajo pred Ana in Kajfa, ga pro krivem tožijo in vržejo do jutra v ječo. — Zamisli se, duša, v vse to trpljenje in moli lepo te le molitve. 128 Uvod. Gospod JezusJKvistus se je ponižal in je bil pokoren do smrti, do smrti na križu: zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, katero je nad vsa imena. Fil. 2. Kyrie eleison. Bog Oče, ki si nas ustvaril, usmili se nas! Bog Sin, ki si nas odrešil, usmili se nas! Bog Sveti Duh, ki si nas po¬ svetil, usmili se nas: Gloria. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Zbirne molitve. Gospod Jezus Kristus, ki si se iz naročja Očetovega iz nebes ponižal na zemljo in prelil svojo drago Kri v odpuščenje naših grehov: ponižno te prosimo, daj nam zaslišati sodnji dan ob tvoji desnici veseli glas: Pridite izvoljeni mojega Očeta. Ka¬ teri živiš in kraljuješ z Bogom 129 Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Vsemogočni večni Bog, naše za¬ vetje in naša moč! Ne zapusti svojega ljudstva v velikih težavah, ampak usliši milostno naše prošnje zavoljo slave in časti svojega imena, in podeli nam po svoji neskončni dobroti vse, kar nam je potrebno za časno srečno in večno zveličanje. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Opomba. Namestil teh dveh molitev prav lahko vzameš ob praznikih, pri črnih sv. mašah in drugih prilikah druge pri¬ merne kratke molitve iz Cerkvenega leta, ali za posebne potrebe. Berilo. Ponižno te molim, Bog Sveti Duh, ki si govoril po pre¬ rokih in apostolih in še zdaj vedno govoriš po svoji sveti Cerkvi. S po¬ nižnim srcem sprejmem vse nauke, katere mi daja sveta Cerkev po svojih duhovnikih. Daj mi le, o 9 130 Bog, vero svetih očakov, gorečnost prerokov, ljubezen apostolov in zvestobo svetih devic, da mi bode tvoja beseda k zveličanju. Po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Evangelij. Mašnik moli sveti evangelij; — spomni se, s kako goreč¬ nostjo Jezus tri leta oznanjuje božjo be¬ sedo in jo nazadnje spričuje pred krivič¬ nimi sodniki Kajfom in Pilatom. Vstani in moli iz dna duše rekoč: V imenu f Očeta in f Sina in Svetega f Duha. Amen. Veselo vstanem k svetemu evangeliju in se ti tisočkrat zahvalim, moj božji Zveličar, za to nezasluženo ljubezen, da si ti sam prišel na zemljo in nas učil spoznati pravega Boga, spolnovati njegove zapovedi^ in najti pot v večno življenje. — Živo verujem vse resnice svete katoliške vere, ki si jih bil ti sam učil. Daj mi pomoč, da bom tudi v resnici tako živel, kakor me uči sveti evan- 131 geli j. - Prosim te, usmili se tudi poganov, krivovercev, razkolnikov in trdovratnih grešnikov; in pošlji jim učenikov; razsvetli jim um, da te bodo spoznali in omehčaj jim srce, da bodo tebe, edino pravega Boga, hvalili in molili. Amen. Z evangelijem je končan prvi glavni del sv. maše. V prvih časih krščan¬ stva je bila po evangeliju vsakikrat pri¬ diga, kakor še tudi zdaj tu in tam. Po pridigi jo verno ljudstvo molilo Čredo —Verujem. Moli tudi ti apostolsko vero. Drugi glavni del. — Darovanje. Darovanje. Mašnilc odkrije kelih, daruje kruh in potem vino z betvico vode, blagoslovi te darove, opomni ljudstvo k molitvi (Or at e fratres) in si umije roke. — Domisli se, kako Jezuza pripeljejo od Heroda k Pilatu, ga slečejo, bičajo in s trnjem kronajo; Pilat, postavi Kristusa pred ljudstvo, si umije roki in obsodi Gospoda v smrt. — Vino in voda pomenjata božjo in človeško naravo Jesusovo in nas y* 132 spominjata, da sta iz njegove srčne rane, tekli kri in voda. Neskončno sveti Oče, vsemo¬ gočni Bog! Sicer ves nevreden, pa vsaj skesan grešnik, čeprav si¬ romak, pa vendar bogat po Jezusu Kristusu, stopim pred tvoje božje veličastvo. V ponižnosti ti darujem z mašnikom iste neomadeževane darove kruha in vina, kakor tvoj Sin Jezus pri zadnji večerji. Na te darove položim v duhu neskočno zasluženje njegovega življenja, pre- britkega trpljenja in grenke smrti; vse zasluge njegove in naše pre¬ ljube Matere Marije in vseh svet¬ nikov; - pa tudi naše vzdihljaje, vse potrebe svete katoliške Cerkve, vesoljnega človeškega rodu in ver¬ nih duš v vicah; krepko jih dvig¬ nem po mašnikovih rokah pred tvoj sveti obraz in se trdno zanesem, da boš uslišal moje prošnje. 133 Oratefratres. Sprejmi torej, ljubi Oče nebeški, to daritev iz mašnikovih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v našo korist in v korist vse svete Cerkve. Sprejmi pa tudi v dar, o Gospod, vso mojo prostost. Sprejmi moj spomin, moj razum in vso mojo voljo. Vse karkoli imam ali pre¬ morem, si mi podaril ti; vse to ti vrnem in izročim, naj nad vsem popolnoma vlada tvoja volja, Daj mi le ljubezen do tebe in tvojo milost, in bogat bom zadosti in ne bom prosil nič drugega več. Amen. (300 dni odpust, enkrat na dan. Leon XIII. 26. maja 1883.) Predglasje. Mašnik moli glasno Prcdglasje in Sanetus. — Pomisli, s kako častjo so Judje sprejeli Jezusa na cvetno nedeljo, — kako pa že na veliki petek upijejo: »križaj ga!“ Hvaležni te častimo, vsemogočni večni Bog, ki si iz ljubezni do nas poslal svojega edinorojenega Sina 134 na svet, da nas je rešil greha in nam zopet odprl vrata nebeška. Po njem, in združeni z vsemi angeli in svetniki, te hvalimo in govorimo z vso ponižnostjo: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hosana na višavah. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. Hosana na višavah. S Sanktusom je končan drugi glavni del svete maše. Tretji glavni del. Povzdigovanje, od sanktusa do očenasa. Pred povzdigovanjem. Mašnik moli ves čas tiho; — Jezus sprejme tiho smrtno osodbo, zadene križ na rame in ga nese na goro Kalvarijo. — Moli z mašnikom za vesoljno sv. Cerkev in za vse tiste, za katere si posebno dolžen moliti. Ponižno te prosimo, milostljivi Oče nebeški, po Jezusu Kristusu, 135 Gospodu našem: posveti te prečiste darove in sprejmi jih za svojo sveto Cerkev, za svetega očeta papeža I., za našega škofa I. za našega ce¬ sarja I., za naše dušne pastirje in vso duhovsko in svetno gosposko. Spomni se tudi mojih starišev in sorodnikov, botrov in dobrotnikov, prijateljev in sovražnikov vseh tu pričujočih in vseh vernih kristjanov Usliši prošnje svojih otrok po priprošnji in zasluženju blažene Device Marije in vseh tvojih apo¬ stolov in mučencev; daj nam v tvojem miru preživeti svoje dni, da se rešimo večnega pogubljenja in pridemo v družbo tvojih izvo¬ ljenih. Po Kristusu, Gospodu na¬ šem. Amen. Mašnik stegne roke nad daritev ter jo petkrat prekriža — Jezusa pribijajo na križ. Premišljuj prav živo njegove nepopisljive muke, položi v duhu svoje dolgove ne oltar in jih izrpči nebeškemu Očetu. 13G Povzdigovanje. Jezus spremeni po mašnikovi besedi kruh v svoje presveto Rešuje Telo. Mašnik povzdigne presv. Režnje Telo, — Jezusa povzdignejo na križu. Molim te, presveto Rešnj e Telo Jezusovo, zame darovane na križu! Jezus, verujem v te. Jezus, upam v te. Jezus, ljubim te nad vse. Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. Jezus spremeni po mašnikovi besedi vino v svojo presv. RešnjoKri. Mašnik po¬ vzdigne kelih, — Jezus preliva kri na križu. Molim te, presveta RešnjaKri Jezusova, zame prelita na križu! Jezus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Očisti me, Gospod, s svojo krvjo in usmili se vernih duš v vicah. Amen. Večni Oče, - darujem ti predrago kri Jezusa Kristusa - v zadoščenje 137 za svoje grehe - in za potrebe svete katoliške Cerkve. Amen. Po povzdigovanju. Mašnik moli tiho; — Jezus visi tri ure v neznanskih bolečinah na križu. £Ozri se zdaj duša moja na sveti oltar! Tu imaš najdražji dar, ceno svojega odrešenja. Da, res! Zdaj prav ti darujem, o Bog, nebeški Oče, ta presveti dar, v hvaležen spomin vseh skrivnosti, posebno pa trpljenja in smrti, vstajenja in vnebohoda tvojega Sina Jezusa Kri¬ stusa. Poglej, ljubi Oče, na svojega Sina, ki se daruje na oltarju za nas. Naj ti bo prijetna ta daritev kakor ti je bila dopadljiva daritev pravičnega Abela, Abrahama in Melkizedeka. Naj jo ponesejo sveti angeli na svojih rokah pred sedež tvojega veličastva, na tvoj nebeški oltar, da se bode od tamkaj razlila na vse, ki se vdeležnjemo te pre- 138 svete daritve, obilnost milosti in nebeškega blagoslova. Usmili se, o Gospod, tudi ubogih duš v vicah, posebno teh: . .. Za¬ voljo Rešnje Krvi Jezusove jim odpri vrata njih temne ječe. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen. Tretji del svete maše konca mašnik glasno, rekoč: „Per omnia saecula saecu- lorum“ ter se začne z Gospodovo molit¬ vijo pripravljati na Četrti glavni del. — Sveto obhajilo. Oče naš. Ko moli mašnik Pater noster, moli pobožno ž njim: „Oče naš.“ Mašnik prelomi sveto hostijo in spusti mal košček v kelih; — Jezusova duša se loči iz telesa in gre v predpekel. — Trkaj se na prsi, rekoč: Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! (Trikrat) 139 Obhajilo. Mašnik trka na prsi in zavžije presv. Rešnje Telo; — Jezusa po¬ lagajo v grob. — Ako ne moreš v res¬ nici k svetemu obhajilu, pa nikar ne za¬ mudi prejeti Jezusa vsaj po duhovno. Moli torej: Duhovno obhajilo. Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, pa reci le z besedo, in oz¬ dravljena bo moja duša. (Trikrat.) O moj Jezus! Trdno verujem, da si tukaj v podobi belega kruha živ pričujoč, kot Bog in človek in kralj nebes in zemlje; pripravljen si v moje srce priti, da bi me po¬ trdil, v dobrem obogatil s svojimi milostmi. Nad vse te ljubim, in iz čiste ljubezni do tebe prisrčno obža¬ lujem svoje grehe. Ti ljubeznivi Zveličar, ki v srce gledaš, tudi veš, da s tvojo milostjo nočem grešiti nikdar več. Na vso moč te želim v svoji 140 duši pričujočega imeti. Ker mi pa zdaj nevrednemu siromaku to ni mogoče, pa pridi vsaj po duhovno z vsemi svojimi milostmi v moje srce. Objamen te, o moj Jezus, kakor da si vže v resnici v meni, in se popolnoma sklenem s teboj. Oh, ne dopusti, da bi se kdaj več ločil od tebe! Amen. Po svetom obhajilu. Mašnikmoli zadnje molitve; — domisli se, kako Jezus vstane od mrtvih in se prikazuje učencem. Vsemogočni večni Bog! Iz dna svojega srca se ti zahvalim za vse mi skazane milosti in dobrote; po¬ sebno še za to, ker si nam dal svojega lastnega Sina v spravni dar in njegovo telo in kri v hrano našim dušam. Pomagaj nam, da bomo odslej živeli na tem svetu tako, da ne bomo pozabili nebes, in da bomo časne dobrote tako zavživali, da večnih ne izgubimo; daj, da se 141 bodo med vsemi spremembami min¬ ljivega življenja naša srca vedno tja obračala, kjer je večno veselje. Za vse to te prosimo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Zadnji blagoslov. Mašnik še bla¬ goslovi ljudstvo in moli zadnji evangelij; — Jezus blagoslovi na Oljiski gori apo¬ stole in gre v nebesa. Ko mašnik naredi križ, reci: Blagoslovi nas vsemogočni Bog : O|če, Sfin in Sveti j Duh! Tvoj blagoslov pridi in ostani pri nas ter nas spremljaj pri vseh naših delih, da jih bodemo opravljali tebi v čast in hvalo in sebi v zveličanje. Amen. Molitev po sveti maši.- Sprejmi presveta Trojica ta dar presvete maše tako dopadljivo, ka¬ kor si sprejela krvavo daritev Jezusa Kristusa na Kalvariji. Ponižno te prosim, odpusti mi vse slabosti in pregreške, katere 142 sem storil pri tem svetem opravila in ohrani v meni vse milosti, ka¬ tere sem prejel. Da ti nadomestim svojo mlačnost, ti darujem pre- ljubeznivo srce Jezusa, mojega Zveličarja, zasluženje blažene De¬ vice Marije in vseh svetnikov. Po tej sveti maši naj bo češčen troje- dini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Amen. \\\U/. V. Obredna sveta maša. i. Kropljenje z blagoslovljeno vodo. A. Med letom. red sveto mašo za župljanje za¬ poje mašnik ob nedeljah pred oltarjem antifono „ A s p d r g e s me“, t. j. „Pokropime", in po¬ kropi oltar in sebe; medtem ko pevci nadaljujejo, moli mašnik potihem spokorni 50. psalm in kropi vernike po cerkvi. — Kropljenje z blagoslovljeno vodo pomeni, da moramo srce očistiti pred sveto daritvijo, besede psalma pa obujajo v srcu spokornega duha. Verniki naj ta blago¬ slov klečd prejmejo. Te molitve je dobro tudi drugikrati pred sveto mašo moliti. 144 A n t i f o n a. Pokropi me, Gospod, s hisopom, in očiščen bom; umij me, in bolj bom bel kakor sneg. Psalm 50. Usmili se me, o Bog, po svojem ve¬ likem usmiljenju; in po obilih dokazih svoje usmiljenosti izbriši mojo pregreho. Operi me čim dalje bolj moje pre¬ grehe, in hudobije moje me očisti. Ker spoznam svojo krivico, in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samemu sem grešil in hudo sem storil pred teboj; da se izkažeš pravičnega v svojih besedah, in zmagaš, kadar te sodijo. Zakaj glej, v hudobiji sem spočet in v grehih me je spočela mati moja. Glej, saj resnico ljubiš; kar je ne¬ znano in skrivno v tvoji modrosti, si mi razodel. Pokropi me s hisopom, in očiščen bom; umij me, in bolj bom bel kakor sneg. Daj mi slišati veselje in radost, in potrte kosti bodo od veselja poskakovale. Obrni svoj obraz proč od. mojih gre¬ hov, in izbriši vse moje hudobije. 145 Čisto srce vstvari v meni, o Bog; in pravega duha ponovi v mojem osrčju. No zavrzi me izpred svojega obličja; in svojega svetega duha ne vzemi od mene. Povrni mi veselje svojega zveličanja; in z močnim duhom me potrdi. Hudobneže bom učil tvoja pota; in brezbožniki se k tebi povrnejo. Reši me dolgov krvi, o Bog, Bog mojega zveličanja, in moj jezik bo z ve¬ seljem hvalil tvojo pravičnost. Gospod, odpri moje ustnice; in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo. Zakaj ako bi bil hotel daritev, bi ti jo bil pač opravil; (toda) nad žgavnimi darovi nimaš veselja. Daritev Bogu je potrt duh; skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zavržeš. Stori milost, o Gospod, Sionu v svoji dobri volji; da se sezidajo jeruzalemski zidovi. Tedaj boš sprejemal daritev pravič¬ nosti, darila in žgavne darove, tedaj bodo na tvoj oltar pokladali teleta. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj Amen. 10 14G Poje se: Aspčrges me, Dominine, hyssopo et mundabor; * la- vabis me, et super nivem dealbabor. Miserčre mei, Dous, * secdndum magnam misericor- diam tuam. Gloria Patri et Filio * et Spiritui Sancto. Sicut erat in prin- cipio, et nune et semper * et in sač- cula saeculčrum. Amen. Aspčrges me, ete. V. Ostčnde nobis, Domine miseri- c6rdiam tuam. 7?. Et salutare tu- um da nobis. V. Dčmine, exaiidi oratičnem meam. 7?. Et clamor meus ad te včniat. Pokropi me, Gospod, s hisčpom, in očiščen bom; * umij me, in bolj bom bel kakor sneg. Usmili se mo, o Bog, * po svojem velikem usmiljenju. Slava Očetu in Sinu * in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej * in veko¬ maj. Amen. Pokropi me, itd. Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje. In svoje zveličanje nam podeli. Gospod, usliši mojo molitev. In moje klicanje naj pride k tebi. 147 V. Dčminus vobis- cum. R. Et cum špiritu tuo. Oremus, Exaudi nos, Do¬ mine sancte, Pater omnipotens, aetčrne Deus, etmittere dig- nčris sanetum ange- linn tuum de coelis, qni custddiat, fdve- at, prdtegat, visite- atque defčndat om- nes habitantes in hoc habitdculo. PorChri- stum, D6minum no- strum. Amen. Gospod z vami. In s tvojim duhom. Molimo. Usliši nas, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog in pošlji nam dobrot¬ ljivo iz nebes svo¬ jega svetega angela, ki naj čuva, podpira, varuje, obiskuje in brani vse, ki bivajo v tem hramu. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. B. O velikonočnem času. Mašnik prične peti „V i d i a q u a m“ namesto spokornega psalma moli zahvalo za rešenje, ki jo izraža psalm 117. Antifona. Videl sem vodo tekočo od templja, od desne strani, aleluja: in vsi, h katerim je dospela ta voda, so se zveličali, in bodo govorili aleluja, aleluja. 10 * 148 Iz psalma 117. Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Reci zdaj Izrael: On je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Reci zdaj hiša Aronova: ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Naj reko zdaj vsi, kateri se bojč Gospoda: ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Kamen, ki so ga zavrgli zidavci, ta je postal vogelni kamen. Po Gospodu se je to zgodilo, in čudovito je v naših očeh. To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo so v njem, Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Buhu. Kakor je bilo v začetku, takoj zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Poje se: Vidi a q u a m Videl sem vo- egredičntemde tem- do, tekočo od tem- plo, a ldtere dextro, plja, od desne strani, alleluja: et omnes, aleluja: in vsi, h ka- 149 ad quos pervčnit aqua ista, salvi facti sunt, et dicent, alle- luja. Confitemini Domi- mino, quoniam bo¬ nus, * quoniam in sačculum misericor- dia eius. Gloria Patri etc. Vidi aquam etc. V. Ostčnde nobis, Domine miseri- cordiam tuam. Alleluja. R. Et salutare tuum da nobis. Alle¬ luja. terim je dospela ta voda, so se zveličali in bodo govorili ale¬ luja, aleluja. Slavite Gospoda, kor je dober, * ker vekomaj traja nje¬ govo usmiljenje. Slava Očetu itd. Videl sem itd. Pokaži nam, Go¬ spod, svoje us¬ miljenje. Alelu¬ ja. In svoje zveličanje nam podeli. Ale¬ luja. Druge vrste z odgovori in molitvijo so kakor med letom. 2. Četrta sveta maša v čast presvetemu Rešnjemu Telesu. O p a s k a. Najlepše mašne molitve so tiste, ki jih opravlja mašnik pri sveti da¬ ritvi. Nekatere izmed njih so vsak dan 150 enake, druge se pa spreminjajo časom in godovom primerno. V tej knjižnici je sveta maša za praznik presv. Rešnjega Telesa. Molitve, ki so z zvezdico * zaznamenovane, so druge dni drugačne, a ti lahko vselej te moliš. Povzete so iz sinodalne knjige. Latinske molitvice z vsporednim pre¬ vodom so privzete pred vsem zato, da bi verniki razumeli in pobožno v duhu spremljali vzvišeno zborno (koralno) petje, koder je že vpeljano. Mladeničem, ki se učč latinščine, bodo tudi uvodne molitve dobro došle. Nikakor naj te no moti, če ne moreš zmoliti vseh molitev. Moli rajši bolj po¬ časi tiste molitve (odstavke), pri katerih najdeš prve besede razprto tiskane. Prvi pripravljanje Pristopne molitve: flnnominePatris et Filii et Spiritus Sancti. Amen. M. Introibo ad altare Lei. del: in evangelij. Pred stopnjicami. f V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Stopil bom k ol¬ tarju božjemu. 151 Str. Ad Deum, qui laetiflcat iuven- tutem meam. M. Ps. 42. Mi¬ ca me, Deus, et dis- cčrne causam meam de gente non sancta; ab homine iniquo et doloso črue me. Str. Quia tu es Deus, fortitudo mea; quare me repulisti et quare tristis in- cčdo, dum affligit me inimicus ? M. Emitte lucern tnam et verit&tem tuam: ipsa me de- duxčrunt et addu- xčrunt in montem sanctum tuum et in tabernacula tua. Str. Et introlbo ad alt Are Dei: ad Deum, qui laetiflcat iuventdtem meam. M. Confitčbor tibi in cithara, Deus, De¬ us meus: quare tri- K Bogu, ki raz¬ veseljuje mojo mla¬ dost. Ps. 42. Sodi me> Bog, in razsodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo; krivičnega in zvijačnega človeka me reši. Ker si ti moja moč, o Bog, zakaj si me zavrgel? In zakaj ho¬ dim žalosten, ko me stiska sovražnik? Pošlji svojo luč in svojo resnico: da mo popeljeta in pri- peljata na tvojo sve¬ to goro in v tvoje šotore. In stopil bom k oltarju božjemu; k Bogu, ki razveselj uje mojo mladost. Hvalil te bom z citrami, Bog, moj Bog! Zakaj si žalost- 152 stis es, anima mea, et quare conttfrbas mo? Str. Spera in Deo, quoniam adhuc con- fitčbor illi, salutare vultus mei et Deus meus. M. Grloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Str. Sicut erat in princfpio, et nune et somper et in sač- cula saeculprum. A- men. M. Introibo ad altdre Dei. Str. Ad Deum qui laetificat iuven- tiitem meam. M. Adiutorium nostrum in ndmine f Domini. Str. Qui fecit coe- lum et torram. na, moja duša, in zakaj me vznemir¬ jaš ! Upaj v Boga, za¬ kaj še ga bom hva¬ lil; on je pomoč mojega obličja in moj Bog. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in veko¬ maj. Amen. Stopil bom k ol¬ tarju božjemu. K Bogu, ki raz¬ veseljuje mojo mla¬ dost. Naša pomoč je v imenu f Gospo¬ dovem. Ki jeustvarilnebo in zemljo. Mašnik globoko pripognjen moli najprvo sam „Confiteor“; 153 Str. MisereAtur tui omnipotens Deus, et dimissis peccatis tuis perddcat te in vitam aetčrnam. M. Amen. .SVr.ConfiteorDeo omnipotčnti, beAtae Mariae semper Vir- gini, beato Michaeli ArchAngelo, beato IoAnni Baptistae, sanctis apostolis Pe¬ tro et Paulo, omni¬ bus sanctis et tibi Pa¬ ter, quia peccAvi ni- mis cogitatione, ver- bo et dpero: mea cul- pa, mea culpa, mea maxima culpa. Ideo precor beatam Ma¬ riam semper Virgi- nem, beatumMichač- lem ArchAngelum, beatum Ioannem Baptistam, sanctos apost61os Petrum et Paulum, omnes san- ctos et te Pater, ora- Usmili se te vse- mogočniBog, odpusti ti grehe in te pri¬ vedi v večno življe¬ nje. Amen. Spovem se Bogu vsemogočnemu, bla¬ ženi Mariji vedno devici, blaženemu Mihaelu nadangelu, blaženemu Janezu Krstniku, svetima apostoloma Petru in Paulu, vsem svetni¬ kom, in tebi, oče, da sem grešil veliko v misli, v besedi in v dejanju: moj greh, moj greh, moj pre¬ veliki greh! — Zato prosim blaženo Ma¬ rijo vedno Devico, blaženega Mihaela nadangela, blažene¬ ga Janeza Krstnika, sveta apostola Petra in Pavla, vse svet¬ nike in tebe, oče, 154 re pro me ad Domi¬ niral Deum nostrum. M. Misereatur vestri omnlpotens Deus, et dimlssis pec- c&tis vestris perdti- cat vos ad vitam aetdrnam. Str. Amen. M. Indulgdntiam, f absolutionem et remissionem pecca- torum nostrdrum tri- buat nobis omnipo- tens et misdricors Dominus. Str. Amen. M. Deus, tu con- vdrsus vivificabis nos. Str. Et plebs tua laetabitur in te. M. Ostdnde no¬ bis, Ddmine, mise- ricdrdiam tuam. Str. Et salutilre tuum da nobis. M. Ddmine exau- di orationem meam. molite zame pri Go¬ spodu, našem Bogu. Usmili se vas vse¬ mogočni Bog, odpu¬ sti vam vaše grehe in vas privedi v več¬ no življenje. Amen. Oproščenje, f odvezo in odpuščen- je naših grehov nam daj vsemogočni in usmiljeni Bog. Amen. O Bog, obrni se k nam in poživil nas boš. In tvoje ljudstvo se bo radovalo v tebi. Pokaži nam, Go¬ spod, svoje usmi¬ ljenje. In podeli nam svoje zveličanje. Gospod uslišimojo molitev. 155 Str. Et clamor In moje sklicanje meus ad te vdniat. naj pridi k tebi. M. Dominus vo- Gospod z vami. biscum. Str. Et cum spl- In s tvojim du- ritu tuo. hom. K oltarju grcdd moli: Molimo. Odvzemi od nas, prosimo Gospod, naše grete, da bomo vredni, s čistimi srci stopiti k presvetemu mestu. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Poljubi altar in moli: Prosimo te, Gospod, po zasluženju tvojih svetnikov, katerih svetinje so tukaj, in vseh svetni¬ kov, odpusti milostno vse moje grehe. Amen. Introitus - Vstop. Na listni strani. Ps. 80. f Z najboljšo pše¬ nico jih je nahranil, aleluja; in z medom iz skale tekočim jih je napasel, aleluja, aleluja. 156 Veselite se pred Bogom, našim pomočnikom, in hvalite Boga Jako¬ bovega. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. V sredi Kyrie, e 1 ei- s o n. M. Kyrie, eleison. Str. Kyrie, eleison. M. Kyrie, eleison. Str. Christe, eleison. M. Christe, eleison. Str. Christe, eleison. M. Kyrie, eleison. Str. Kyrie, eleison. M. Kyrie, eleison. Glori a. M. Gloria in ex- celsis Deo. Et in terra pax hominibus bonae voluntatis. Laudamus te. Bene- dlcimus te. Adora- oltarja. Gospod, us¬ mili se Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Kristus, usmili se. Kristus, usmili se. Kristus, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Gospod, usmili se. Slava. Slava Bogu na vi¬ šavah, in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, moli¬ mo te, poveličujemo 1B7 inus te. Glorificšmus te. Gr&tias %imus tibi propter magnam glčriam tuam. Do¬ mine Deus, Rex coe- lčstis, Deus Pater omnlpotens. Domine Pili unigčnite, lesu Christo. Domine Deus, Agnus Dei, Filius Patris, Qui tollis pecc&ta mundi, miserčre nobis. Qui tollis peccilta mundi, sdscipe depreeatid- nem nostram. Qui sedos ad dčxteram Patris, miscrčre no¬ bis. Quoniam tu so- lus sanctus. Tusolus Ddminus. Tu solus Altlssimus, lesu Christe. Cum Sancto f Špiritu in gloria Dei Patris. Amen. te, hvalo ti dajomo zavoljo tvoje velike slave. Gospod Bog, kralj nebeški, Bog Oče vsemogočni. Go¬ spod, edinorejeniSin, Jezus Kristus. Go¬ spod Bog, Jagnje božje, Sin Očetov. Ki odjemljoš grebe sveta, usmili se nas. Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ki sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Za¬ kaj ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam najvišji, Jezus Kristus s Svetim f Duhom v časti Boga Očeta. Amen. Poljubi oltar in se obrne k ljudstvu: M. Ddminus vobis- Gospod z vami. cum. 158 Str. Et cum špiritu In s tvojim duhom. tiio. Na listni strani: Collecta. - Zbirna molitev. M. Oremus. Molimo. O Bog, Deus qui nobis sub ki si nam v čudež- Sacramčnto mir&bili nem zakramentu spo- passionis tuao me- min svojega trplje- m6riam reliquisti; nja zapustil, daj nam, tribue, quačsumus, te prosimo, svete ita nos Cčrporis et skrivnosti tvojega te- Sanguinis tui sacra lesa in tvoje krvi mystčria venerdri, ut tako častiti, da bomo redemptionis tuae sad tvojega odreše- fructum in nobis id- nja vedno v sebi ču- giter sentiumus. Qui tili. Ki živiš in kra- vivis et regnas cum ljuješ z Bogom Oče- Deo Patre in unit&te tom v edinosti 8ve- SpiritusSancti, Deus tega Duha, Bog od por omnia sačcula vekomaj do vekomaj, saeculorum. Str. Amen. Amen. * Lectio. - Berilo. M. Berilo lista blaženega apostola Pavla do Korinčanov. (I. Kor. 11, 24—29.) Bratje, jaz sem prejel od Gospoda, kar sem izročil tudi vam, 169 da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo, katero bo za vas dano; to delajte v moj spomin! Ravno tako (je vzel) tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin! Zakaj, kolikor¬ krat boste jedli ta kruh in pili ta kelih, boste smrt Gospodovo ozna¬ njevali, dokler ne pride. Kdor koli bo torej nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj pa presodi človek samega sebe, in tako naj je od tega kruha in pije od tega keliha. Zakaj, kdor je in pije nevredno, si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospo¬ dovega. Str. Deo gratias. Bogu hvala. IGO * Graduale. - Stopinjska molitev. M. Ps. 144. Vseh oči se ozi¬ rajo na tebe, Gospod, in ti jim daješ hrano o pravem času ; odpiraš svojo roko in vse, kar živi, napol¬ njuješ z blagoslovom. Aleluja, aleluja. Jan. 6. - Moje meso je res jed in moja kri je res pijača; kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. * Sequenti a.-Slavospev. „Lauda Sion“ — „Hvali Sion“. Hvali, Sion, Rešenika, Hvali zvestega vodnika, Slavospev naj mu doni! Kar le moreš, daj v zalivalo, Zanj bo slave še premalo. Tvoje hvale dosti ni. Danes se poveličuje Živi kruh, ki oživljuje, Rajska hrana vernikov, Ki jo pri večerji sveti Prvikrat je smel prejeti Srečni zbor apostolov. 161 „Kar sem jaz med vami storil", Je Zveličar jim govoril, „V moj spomin naj se vrši! 11 Naročilo se spolnjuje, Kruh in vino se daruje Za rešenje vseh ljudi. Vedno čudež ta še traja: Kruh v telo Sinu prehaja, Vino v sveto Rešnjo Kri. Kar ne vidiš, kar ne slutiš, Kar s počutkom ne občutiš, Trdna vera te uči. Grešnik — z dobrim vred prejema, Tisti Bog se da obema, A enak njun delež ni: Grešnikom je v pogubljenje. Dobrim v rajsko pa življenje. Po zaslugi vsak dobi. Ko se sveto tajstvo lomi, Glej z razumom, in ne dvomi, Da je pod drobtino vsako, Kar je pod podobo vso: Bistvo ne izpremeni se, Znamenje samo deli se: Vse ostane še enako Pod podobo lomljeno. Glej, to angelska je hrana, Revnim potnikom podana, 11 162 Božjih je sinov kruh pravi, Le otrokom razodet. Predpodob a mu je bila Izaka daritev mila, čisto jagnjiče v puščavi In nebeške mane jed. Dobri naš pastir, kruh pravi, Jezus, reši nas v težavi! Ti nas pasi, v raj nas pelji, Gledati nam daj v veselji Tvoje slave srečni kraj! Ti, ki vse ti je mogoče, Paseš tu nas umrjoče, Tam nas k svoji mizi vzemi, Združi nas s svetniki vsemi, V svojo slavo vekomaj. Amen. Evangelium. - Evangelij. Na evangelijski strani. M. Dčminus vobis- cum. Str. Et cum špi¬ ritu tuo. M. f * Sequšntia sancti Evangčlii seciindum Jožn- nem. Joan. 6, 56—69. Gospod z vami. In s tvojim duhom. | Nadaljevanje sve¬ tega evangelija po Janezu. Jan. 6, 66-59, 163 Tisti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Moje meso je res jed in moja kri je res pi¬ jača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri mene je, živel zavoljo mene. To je kruh, ki je iz nebes prišel, ne kakor mana, ki so jo vaši očetje jedli in so umrli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. Str. Laus tibi, Hvala tebi, Kri- Chrlste. stus. Ko poljubi knjigo, reče: M. Po evangelijskih besedah naj ge nam odpuste naši grehi. V sredi oltarja: Čredo. - Verujem. M. Čredo in Včrujem v e- unumDeum,Patrem nega Boga, Očeta omnipotčntem, fac- vsemogočnega,stvar- 11 * 164 torem coeli et tcrrae, visibilium bmnium et invisibilium. Et in unum Do- minum Iesum Chri- stum, Filium Dci unigčnitum. Et ex Patre natum ante omnia sačeula. De- um de Deo, lumcn ge lumine, Deinn verum de Deo vero. Gčnitum, non fac- tum, consubstantiš,- lem Patri: per quem omnia facta sunt. Qui propter nos hč- mines et propter nostram salutem de- scčnditdecoclis. (Hic genuflectitur.) Et ill- carnatus est de Špi¬ ritu Sancto ex Maria Virgine: et homo factus est. Crucifixus čtiam pro nobis: sub Pontio Pilato passus et sepultus est. Et resurrčsit tčrtia die, nika nebes in zemlje, vseh vidnih in ne¬ vidnih stvari. In v enega Go¬ spoda Jezusa Kri¬ stusa, edinorojenega Sirni božjega. Ki je rojen iz Očeta od vekomaj in je Bog od Boga, luč od luči, praviBog od pravega Boga. Kije rojen in ne ustvarjen, ter je z Očetom enega bi¬ stva: po katerem je vse ustvarjeno. Ki je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zveličanja prišel iz nebes.(Tu se poklekne.) In so je učlovečil po Svetem Duliu iz Ma¬ rije Device: in postal človek. Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen. In tretji dan je vstal od mrt- 165 sechndum Scriptit- ras. Et ascendit in coelum: sedet ad dexteram Patris. Et iterum venturus est cum gldria, iudicare vi vos et mortuos: cuius regni non erit finis. Et in Špiritom Sanctum, Dominum, et vivificantem: qui ex Patre Fili6que procčdit. Qui cum Patre et Filio simnl adoratur, et conglo- riticatnr: qui lociitus est per prophetas. Et unam, sanetam, catholicam et apo- stdlicam Ecclčsiam. Confiteor unum bap- tisma in romissirt- nem peccatorum. Et exsp6cto ressurrec- tionem mortuorum. Et vitam ventdri sačculi. Amen. vih, po pričevanju Pisma. In jo šel v nebesa: sedi na des¬ nici Očetovi. In bo zopet prišel v veli¬ častvu, sodit žive in mrtve: in njegovega kraljestva ne bo konca. InvSvetegaDuha, Gospoda in oživljav- ca, ki izhaja iz 0- četa in Sina. Ki ga z Očetom in Sinom vred molimo in sla¬ vimo: ki je govoril po prerokih. In v eno, sveto, katoliško in apostolskoOerkev. Priznavam en krst v odpuščenje grehov. In pričakujem vsta¬ jenja mrtvih in živ¬ ljenja v prihodnjem veku. Amen. Drugi del: darovanje. Offertdrium. - Darovanje. M. Dominus vobis- Gospod 7, vami. cum. Str. Et cum špiritu In s tvojim duhom, tuo. M. Oremus. Molimo. * Levit. 21.-Mašniki Gospo¬ dovi bodo darovali Bogu kadilo in kruh; in zato bodo sveti svojemu Bogu in ne bodo omadeževali nje¬ govega imena, aleluja. Pri darovanju kruha: Sprejmi, sveti Oče, vsemo¬ gočni večni Bog, ta neomadežani dar, ki ga jaz, tvoj nevredni slu¬ žabnik, darujem tebi, svojemu ži¬ vemu in pravemu Bogu, za svoje brezštevilne grebe, žalitve in za¬ mude, in za vse pričujoče, tudi za vse verne kristjane, žive in mrtve, da bo meni in njim koristil v zve¬ ličanje in večno življenje. Amen. 167 Pri vlivanja vode v vino: O Bog, ki si dostojanstvo člo¬ veškega bitja čudovito ustvaril f in še čudoviteje prenovil, daj nam po skrivnosti te vode in tega vina, da bomo deležni božje narave Njega, ki se je ponižal in udeležil naše človeške narave, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Pri darovanju keliha z vinom: Darujemo ti, Gospod, kelih zveličanja in prosimo tvojo usmi¬ ljenost, naj se vzdigne v prijetni vonjavi pred tvoje božje veličastvo v naše in vsega sveta zveličanje. Amen. Nizko priklonjen moli: V duhu ponižnosti in s potrtim srcem stojimo pred teboj, 168 Gospod; naj se opravi naša da¬ ritev danes pred tvojimi očmi tako, da ti bo prijetna, Gospod Bog. Oči in roke povzdigne. Pridi, Posvečevavec, vsemo¬ gočni večni Bog, in j blagoslovi to daritev, pripravljeno tvojemu svetemu imenu! Pri umivanju rok. (La vab o. Psalm 25.) Omil bom med nedolžnimi svoje roke in stal bom pred tvojim oltar¬ jem. Gospod. Da bom slišal glas tvoje hvale in oznanjal vsa tvoja čuda. Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo. Ne pogubi, o Bog, s hudobneži moje duše, in s krvoželjnimi ljudmi mojega življenja. V njih rokah je krivica, njih desnica pa je napolnjena z darili. 109 Jaz pa hodim v svoji nedol¬ žnosti, reši me in usmili se me. Moja noga stoji na pravi poti; v zborih te bom hvalil, Gospod. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. V sredi oltarja: Sprejmi, sveta Trojica, to daritev, ki ti jo darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda našega, in v čast blažene Marije vedno Device, svetega Janeza Krstnika, svetih apostolov Petra in Pavla in teh, (katerih svetinje so na oltarju), in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in naj prosijo za nas v nebesih oni, ka¬ terih spomin obhajamo na zemlji. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 170 Orat e, fratre s.-Molite, b r a t j e. M. Orate fratres, ut meum ac vestrum sacriflcium aceepta- bile fiat apud Deum Patrem omnipotčn- tem. Str. SusclpiatDb- minus saerificium de manibus tuis ad lau- deni et gloriam no- minis sui, ad utili- tatem quoque no- stram, totidsque Ec- clčsiae suae sanctae. M. Amen. Molite, bratje, da bo moja in vaša da¬ ritev prijetna pri Bogu, vsemogočnem Očetu. Naj sprejme Oo- spod daritev iz tvo¬ jih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v našo korist in v korist vse svoje svete Cerkve. Amen. * Secreta. - Tiha molitev. V sredi oltarja z razprostrtimi rokami: Prosimo, Gospod, podeli mi¬ lostno svoji Cerkvi darove edinosti in miru, ki jih darovane reči skriv¬ nostno pomenijo. Po Gospodu na¬ šem Jezusu Kristusu tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti Svetega Duha, Bog. 171 Praefatio. - M. Per 6mnia sa<5- cula saeculčrum. Str. Amen. M. Dominus vobls- cum. Str. Et cum špiritu tuo. M. Siirsum corda! Str. Habčmus ad Dominum. At. Gratias agamus Domino Deo no- stro. Str. Dignum et iu- stum est. M. Vere dignum et iustum est, ae- quum et salutare,nos tibi semper,et ublque gratias agere: D6- mine sancte, Pater omnipotens aetčrne Deus. * Quia per incar- nati Verbi myste- rium, nova mentis nostrae dculis lux tuae clarit&tis inful- Predglasj e. Od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Gospod z vami. In s tvojim duhom. Kvišku srca! Imamo jih pri Go¬ spodu. Zahvalimo se Go¬ spodu, našemu Bogu. Spodobno in pravič¬ no je. Res je spodobno in pravično, primer¬ no in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod: sveti Gospod, vse¬ mogočni Oče, večni Bog. * Zakaj po skriv¬ nosti učlovečene Be¬ sede je nova luč za¬ svetila očem naše duše, da se povzdi- 172 sit; ut dum visibl- liter Deum cognos- cimus. per hunc in invisibilium ambrom rapiamur. Et ideo cum Angelis etArch- dngelis, cumThronis et Dominationibus cumque omni mili- tia coelčstis exčrcitus hymnum glbriae tuae c&nimus, sine fine dicčntes. Sanctus, San- etus, Sanctus Dominus Deus Sa- baoth. Pleni sunt cocli et terra elrtria tua. Hosanna in ox- cčlsis. Benedictus, qui venit in nbmine Domini. Hosanna in excčlsis! gujemo do ljubezni nevidnih stvari med¬ tem, koBoga na vidni način spoznavamo. Zatoraj prepevamo z angeli in nadangeli, s prestoli in gospo¬ stvi in z vso množico nebeških čet tvojemu veličastvu slavospev rekoč: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Rosana na višavah. Blago¬ slovljen, ki pride v imenu Gospodovem. Rosana na višavah! 173 Tretji del: povzdigovan j e. Tiha maša (Kanon ) Pred i z p r e m i n j e v a n j e m. Tebe torej, premilostljivi Oče, po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, ponižno mo¬ limo in prosimo, sprejmi in posveti te -j- darove, ta f darila, te f svete in prečiste žrtve, ki ti jih darujemo pred vsem za tvojo sveto katoliško Cerkev: kateri daj mir, jo ohrani, zedini in vladaj po vsem svetu ■ prosimo tudi za tvojega služabnika, našega papeža I., našega škofa I. in za našega cesarja I., in za vse pravoverne kristjane in spozna- vavce katoliške ter apostolske vere. Molitev ga šive. ( Memento): Spomni se, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. in I. in vseh pričujočih, katerih vero poznaš in veš za njih pobožnost, 174 za katere ti darujemo, ali kateri ti darujejo to hvalno daritev zase in za vse svoje, za odrešenje svojih duš, za upanje zveličanja in svojega zdravja, in svoje prošnje pošiljajo tebi večnemu, živemu in pravemu Bogu. Združeni v občestvo obhajamo spomin zlasti častitjive vedno De¬ vice Marije, Matere Boga in na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih svetih apostolov in mu¬ čencev: Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Filipa, Jerneja, Mateja, Simona in Tadeja, Lina, K leta, Klementa, Ksista, Kor¬ nelija, Ciprijana, Lavrencija, Kri- zogona, Janeza in Pavla, Kozma in Damijana in vseh tvojih svetnikov; po njih zasluženju in prošnjah daj, da bomo v vsem utrjeni s pomočjo tvojega varstva. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 176 Mašnik drži nad darovi roke raz¬ prostrte ter govori: Prosimo torej, Gospod, sprejmi potolažen to daritev svojih služabnikov in vse svoje družine; daj nam v tvojem miru preživeti dni našega življenja, reši nas več¬ nega pogubljenja in prištej nas v vrsto svojih izvoljenih. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Stori, o Bog, da bo ta daritev v vsem f blagoslovljena, f sprejeta, f potrjena, dostojna in prijetna, da se izpremeni v f telo in f kri tvojega preljubij enega Sina, Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa. Izpreminjevanje in po¬ vzdigovanje.* Izpreminjevanje je delo Jezusove vse¬ mogočnosti : mašnik izgovori presvete besede v imenu Jezusovem, in kruh se * Najsvetejših besed ljudstvo ne more izgo- yarjati, zato so tukaj drugačne molitve, kakor jih ima obredna maša. 176 izpremeni v Jezusovo telo in vino v Je¬ zusovo kri. Ko mašnik poklekne, da po¬ časti Boga na oltarju pričujočega, moli tudi ti v globoki ponižnosti: K presvetemu Rešnjemu Telesu: Molim te, presveto Rešnje Telo Jezusovo, zame darovano na križu. Jezus, verujem v te. Jezus, upam v te. Jezus, ljubim te nad vse. Bodi milostljiv meni ubo¬ gemu grešniku. Amen. K presveti Rešuji Krvi: Molim te, presveta Rešnja Kri Jezusova, zame prelita na križu. Jesus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Očisti me, Gospod, s svojo krvjo, in usmili se vernih duš v vicah. Amen. 177 Po povzdigovanju. (Od tukaj dalje najdeš zopet vse molitve, kakor jih moli mašnik. Po po- svečevalnih besedah izreče mašnik Jezu¬ sovo naročilo: „To delajte v moj spomin . 11 Nato nadaljuje:) Po tem povelju se torej spominjamo mi tvoji služabniki in tvoje sveto ljudstvo, o Gospod, svetega trpljenja, vstajenja in ča¬ stitljivega vnebohoda istega Kri¬ stusa, tvojega Sina, našega Gospoda, in darujemo tvojemu prevzvišenemu veličastvu od tvojih darov in daril čisti | dar, sveti f dar, brezma¬ dežni f dar, sveti j- kruh večnega življenja in kelih f večnega zveli¬ čanja. Ozri sa na te darove s poto¬ laženim in milostljivim obličjem, in naj ti sveta daritev in brezma¬ dežna žrtev ugaja tako, kakor so ti bili prijetni darovi tvojega slu¬ žabnika, pravičnega Abela, in da- 12 178 - ritev našega očaka Abrahama, in katero je daroval tvoj veliki du¬ hovnik Melkizedek. Mašnik nizko 'priklonjen drži skle¬ njene rok<5 na oltarju in moli: Ponižno te prosimo, vsemogočni Bog, veli, naj se ti darovi prinesč po rokah tvojega svetega angela na tvoj prevzvišeni oltar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, kar se nas bo udeležilo te daritve in zaužilo presveto f telo in j- kri tvojega Sina, napolnjeni z vsem nebeškim blagoslovom in z milostjo. Po istem Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Molitev sa rajnike. (Memento.) Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic I. in I., ki so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in po¬ čivajo v miru. — Te in vse, kateri počivajo v Kristusu, deni, prosimo te, Gospod, na kraj hladu, luči in 179 miru. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik se udari na prsi in moli: Tudi nam grešnikom, tvojim služabnikom, ki zaupamo v tvoje obilno usmiljenje, daj delež in družbo svojih svetih apostolov in mučencev, Janeza, Štefana, Matija, Barnaba, Ignacija, Aleksandra, Marcela, Petra, Felicite, Perpetue, Agate, Lucije, Neže, Cecilije, Ana¬ stazije in vseh svojih svetnikov; sprejmi nas v njih družbo ne za¬ voljo naših zaslug, ampak zavoljo svojega usmiljenja. Po Kristusu, Gospodu našem; po katerem vse te dobrote, o Gospod, vedno ustvar¬ jaš, j- posvečuješ, f oživljaš, f blagoslavljaš in nam deliš. Po | njem, z f njim in v f njem je tebi, Bogu, Očetu f vse¬ mogočnemu v edinosti Svetega f Duha vsa čast in slava - 12 * M. Per omnia sad- Od vekomaj do ve- cula saeoulorum. komaj. Str. Amen. Amen. Četrti del: obhajilo. M. O r d m u s. Praecdptis salutari- bus mdniti et divina institutdne formati auddmus dlcere: Pater noster, qui es in coelis; san- ctificdtur nomen tu- um jadvdniatregnum tuum; fiat voluntas tua, sicut in coelo et in torra. Panom nostrum quotidia- num da nobis hbdie; et dimitte nobis dd- bita nostra sicut et nos dimittimus debi- toribus nostris; et ne nos indiicas in tentatidnem. Str. Sed llbera nos a malo. Molimo. Po zveličavnih zapove¬ dih opomnjeni in po božjem nauku pou¬ čeni si upamo reči: Oče naš, kateri si v nebesih; posve¬ čeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zem¬ lji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svo¬ jim dolžnikom; in ne vpelji nas v skuš¬ njavo. Temveč reši nas hudega. 181 M. Amen. - Reši nas, pro¬ simo, Gospod, vsega hudega, pre¬ teklega, sedanjega in prihodnjega, in po priprošnji blažene in častit¬ ljive vedno Device in božje porod¬ nice Marije in svojih svetih apo¬ stolov Petra in Pavla in Andreja in vseh svetnikov daj milostljivo mir v naših dneh, da bomo s pomočjo tvojega usmiljenja vedno greha prosti in obvarovani vsake zmote. Mašnilc prelomi sveto hostijo. Po istem Gospodu našem Je¬ zusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog - (od tu daljo glasno moli ali poje): M. Per čmnia sač- Od vekomaj do ve- cula saeculorum. komaj. Str. Amen. Amen. Mašnik trikrat prekriža kelih r s ko¬ ščkom sveto hostije in moli ali poje; 182 M. Pax f Domini Mir f Gospodov bo- sit f somper f di f vedno z f vobiscum. vami. Str. Et cum špiritu In s tvojim duhom, tuo. Mašnik izpusti odlomek svete hostije v kolih rekoč: To združenje in posvečenje te¬ lesa in krvi Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam, ki ga pre¬ jemamo, v večno življenje. Amen. Agnus Dei. - M. Agnus Dei, qui tollis peccžita mundi, miserčre no- his. Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, miseržre nohis. Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona nohis pacem. Jagnj e b ožj e. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬ ta, usmili se nas. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬ ta, usmili se nas. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬ ta, daj nam (svoj) mir. Tri molitve pred obhajilom. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom: „Mir vam 183 zapustim, svoj mir vam dam“, ne glej na moje pregrehe, ampak na vero svoje Cerkve, in utrdi jo po svoji volji v miru in edinosti. Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus! Sin živega Boga, ki si po Očetovi volji s pomočjo Svetega Duha svet oživil s svojo smrtjo, reši me s tem svojim presvetim telesom in krvjo vseh mojih pregreh in vsega hudega; in daj, da bom vselej zvesto izpolnjeval tvoje zapovedi, in ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe. Ki z istim Bogom Očetom in Svetim Duhom živiš in kra¬ ljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus! Tvoje telo, ki se ga jaz nevredni drznem prejeti, naj mi ne bo v sodbo in pogubljenje, ampak naj mi bo po 184 tvoji milosti v hrambo in zdravilo za dušo in telo. Ki živiš in kra¬ ljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. C o m mlini o. -Ohhajilo. Kruh nebeški bom prejel in klical bom ime Gospodovo. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša (Trikrat). Telo Gospoda našega Je¬ zusa j- Kristusa naj ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Prejme presveto telo Gospodovo. Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je dal? Kelih zveli¬ čanja bom vzel in klical ime Gospodovo. Hvalil in klical bom Gospoda, in varen bom pred svo¬ jimi sovražniki. 185 Kri Gospoda našega Jezusa f Kristusa ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Prejme presveto kri Gospodovo. Kar smo z usti prejeli, o Gospod, naj zaužijemo s čistim srcem, in iz časnega daru nam bodi večno zdravilo. Tvoje telo, Gospod, ki sem ga zaužil, in tvoja kri, ki sem jo pil, naj se sklene z mojim srcem, in daj, da ne ostane v meni noben madež greha, ker so me okrepčale čiste in svete skrivnosti. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. (Po obhajilu — na listni strani.) * Kolikorkrat boste jedli ta kruh in pili ta kelih, boste smrt Gospodovo oznanjevali, dokler ne pride; kdorkoli bo torej nevredno ta kruh jedel ali kelih Gospodov 186 pil, bo kriv telesa in krvi Gospo¬ dove. Aleluja. V sredi oltarja: M. Dominus vobis- Gospod z vami. cum. Str. Et cum spiri- In s tvojim duhom, ritu tuo. Na listni strani: Postcommunio. - Poobha- jilna molitev. M. Oremus. * Fac, nos, quaesu- mus Domine, divini- tatis tuao sempiter- na fruitione repleri, quam pretiosi C6r- poris et Sangunis tui temporalis per- cčptio praeflgdrat. Qui vivit et regnas, cum Deo Patre in unitate Splritus San- cti Deus per omnia saecula saeculorum. Str. Amen, Molimo.* Stori, prosimo Gospod, da bomo z večnim uži¬ vanjem tvoje božje narave nasičeni, ka¬ tero pomeni časno prejemanje dragega telesa in krvi tvoje. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Du¬ ha. Bog od vekomaj do vekomaj. Amen, 187 V sredi oltarja: M. Dominus vobis- Gospod z vami. cum. Str. Et cum spiri- In s tvojim duhom, tu tuo. M. ali dijakon: Ite, Idite, maša je mi- missa est. nila. Str. Deo gratias. Bogu hvala. M. Bodi ti ljubo, sveta Trojica, opravilo moje službe, in daj, da bo daritev, ki sem jo ne¬ vreden daroval očem tvojega veli¬ častva, tebi prijetna, in meni in vsem, za katere sem jo daroval, po tvojem usmiljenju spravna. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Benedictio. - Blagoslov. Blagoslovi vas vsemogočni Bog f Oče in Sin in Sveti Duh. Str. Amen. Zadnji evangelij. M. Dominus vobis- Gospod z vami. cum. Str. Et cum špiritu In s tvojim duhom, tuo, 188 M. Initium sancti f Začetek svetega Evangčlii seciin- evangelija po Ja- dum Joannem. nezu. Str. Gloria tibi, Dč- Slava tebi, Gospod, mine. M. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je bilo po njej storjeno, in brez nje ni bilo nič storjenega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, pa tema je ni razumela. Bil je človek od Boga poslan, ki mu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi vsi verovali po njem; on ni bil luč, ampak je prišel, da je pričeval o luči. Bila je prava luč, katera razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet. Na svetu je bil in svet je po njem storjen, pa svet ga ni spoznal. V 189 Svojo lastnino je prišel, pa njegovi ga niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, tem je dal oblast, postati otroci božji, njim, kateri verujejo v njegovo ime, ki niso rojeni iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je mesto postala (tukaj se poklekne) in med nami pre¬ bivala, in videli smo njeno čast, kakor čast Edinorojenega od Očeta, polno milosti in resnice. VI. Sveta maša v čast brezmadežni Devici. (Moli se vse kakor v tretji maši, le namesto onih molitev, ki so tam zazna¬ movane z zvezdico (*), se molijo nasled¬ nje. Kdor moli samo te, naj razven tega pazi na glavne dele svete maše, kar uči prva maša.) Vstop. eselim se močno v Gospodu, in moja duša se raduje v mojem Bogu: zakaj oble¬ kel me je z oblačili zveli¬ čanja in obdal z ogrinjalom pra- 191 vičnosti, kakor nevesto, ki je ozaljšana s svojim lepoti čjem. Hvalila te bom, Gospod, ker si me sprejel, in nisi dal mojim sovražnikom zmage nad menoj. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Dubu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Veselim se močno... (do „Hva¬ lila te bom“). Zbirna molitev. Molimo. O Bog, ki si z brez¬ madežnim spočetjem Device pri¬ pravil vredno prebivališče svojemu Sinu, prosimo te, ki si jo zavoljo smrti istega svojega Sina obvaroval vsakega madeža, daj tudi nam, da po njeni priprošnji čisti k tebi pridemo. Po istem Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti 192 Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. - Amen. Berilo. Berilo iz knjige modrosti (Preg 8). Gospod me je imel (v lasti) od začetka svojih potov, preden je kaj storil, od začetka. Od vekomaj sem postavljena, in izdavna, preden je bila zemlja. Ni še bilo brezdcn, in jaz sem bila že spočeta; tudi studenci voda še niso izvirali, tudi gore s silno težo še niso stale; preden so bili hribje, sem se jaz rodila; ni še bil naredil zemlje, ne rek, ne tečajev zemskega kroga. Ko je narejal nebesa, sem bila zraven ; ko je s stanovitno postavo in z okrogom ograj al brezdna, ko je zgoraj utrjal hlipiše in tehtal studence voda; ko je okoli morja postavljal meje in vodam dajal postavo, da naj ne prestopajo svojih bregov; ko je zemlji dno 193 pokladal: sem pri njem bila in vse z njim ravnala, in sem se veselila vsak dan, in sem ves čas pred njim igrala, igrala na kroga zemlje, in moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Zdaj torej, otroci, poslušajte me; blagor njim, kateri se držijo mojih potov! Poslušajte nauk in bodite modri, in nikar ga ne za¬ metujte! Blagor človeku, ki me posluša in čuje pri mojih vratih vsak dan, in name pazi pri* pod¬ bojih mojih duri. Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje °d Gospoda. Stopinjska molitev. Blagoslovljena si ti, Devica Marija, od Gospoda, Boga visokega, bolj, kakor vse žene na zemlji. Ti slava Jeruzalema, ti radost Izraelova, ti čast našega ljudstva. 13 194 Aleluja, aleluja. Vsa si lepa, Marija, in madeža izvirnega greha, ni na tebi. Aleluja. E[van g eli j. Tisti čas je bil poslan angel Gabriel od Boga v galilejsko mesto, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, ki rnu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove; in Devici je bilo ime Marija. In angel pride k njej in ji reče: „Zdrava, milosti polna, Go¬ spod s teboj, blagoslovljena ti med ženami. 1 ' Verujem... (Glej stran 155.) Darovanje. Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami. Aleluja. Tiha molitev. Sprejmi, Gospod, zveličavno da¬ ritev, ki ti jo darujemo ob sloves- 195 nosti 'brezmadežnega spočetja bla¬ žene Device Marije, in daj, da se tako z njeno priprošnjo rešimo vseh grehov, kakor o njej prizna¬ vamo, da je bila s tvojo milostjo obvarovana vsakega madeža. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog - Pr edgl asj e. Od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod z vami. In s tvojim duhom. Kvišku srca! Imamo jih pri Gospodu. Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. Spodobno in pravično je. Pes je spodobno in pravično, primerno 'in zveličavno, da se ti 13 * 196 zahvaljujemo vedno in povsod, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog! In da te o brezmadež¬ nem spočetja blažene Marije vedno Device hvalimo, slavimo in poveli¬ čujemo. Ki je tudi tvojega edino- roj enega Sina po obsenčenju Sve¬ tega Duha spočela, in na deviški časti neoškodovana svetu podelila večno luč, Jezusa Kristusa, Go¬ spoda našega. Po katerem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, v trepetu poveličujejo oblasti; nebesa in nebeške moči in blaženi serafi z združenim ve¬ seljem preslavljajo. Dovoli, pro¬ simo, naj z njimi združimo tudi mi svoje glasove, in naj ti v globoki ponižnosti kličemo: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hosana na višavah. Blagoslovljen, 197 ki pride v imenu Gospodovem. Uosana na višavah! Po o b h a j i 1 u. Veličastno se govori o tebi, Marija: zakaj velike reči ti je storil On, ki je mogočen. Poobhajilna molitev. Molimo. Gospod, naš Bog, naj Zakrament, ki smo ga prejeli, v nas zaceli rane onega greha, pred katerim si brezmadežno spo¬ četje blažene Marije po posebni milosti obvaroval. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. VII. Sveta maša za verne mrtve. olitve za verne mrtve so pri sveti maši izvečine tiste, kakor v četrti maši. Izpušča se: psalm Sodi me, Slava, Aleluja, „V e li, Gospod, blagosloviti 11 z naslednjo molitvijo, Verujem, po umivanju rok »lava Očetu, pred obhajilom prva molitev Gospod Jezus Kristus. Pri klicu Jagnje božje se pristavlja prošnja za mir vernim mrtvim, .Namesto Itemissa est mašnik reče Requiescant in pace — Naj po¬ čivajo v miru. Namesto molitev za praznik Srca Jezusovega, ki so v četrti maši zaznamovane z zvezdico (*), se mo¬ lijo naslednje molitve za verne mrtvo. Verniki, kateri ne morejo prebrati vseh molitev, lahko molijo pri črnih rna- 199 šah samo te molitve, le da razven tega Pazijo na glavne dele svete maše, kakor uči naprimor v tej knjigi prva sveta maša. introitns. - Vstop. . Requiem ae- teruamdona eis, 1)6- niino: et lux perpč- tua liiceat eis. Ps. 64. Te decet hymnus, Deus, in Sion et tihi reddčtur votum in Jeriisalem: exaiidi orationem mearn, ad te omnis caro včniet. Requiem aeter- nam dona eis Do¬ mine, et lux perpč- tua liiceat eis. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Tebi se spodobi hvalna pesem, o Bog, na Sijonu, in tebi naj se dopolni oblju¬ ba v Jeruzalemu: usliši mojo molitev, k tebi naj pride vse človeštvo. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Zbirna molitev. Molimo. O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, podeli du¬ šam svojih služabnikov in slu¬ žabnic odpuščen j e vseh grehov, da 200 usmiljenje, ki so ga vedno želele, s pobožnimi prošnjami dosežejo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. - Amen. Berilo. Berilo iz knjige Skrivnega razo- detia blaženega apostola Janeza. (Pogl. 14.) V tistih dneh: sem slišal glas z neba, ki mi je rekel: Zapiši: Blagor mrtvim, kateri Gospodu umrjejo! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda, zakaj njih dela gredo za njimi. Stopinjska molitev. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V večnem spominu bo pravični, ne bo se bal, da bi kaj hudega slišal. 201 Reši, Gospod, duše vseh mrtvih vsake vezi njih grehov. In s pomočjo tvoje milosti naj bodo vredne, rešiti se sodbe mašče¬ vanja in uživati luči. Sequentia. 1. Dies irae, dies illa, * Solvet saecu- luminfavilla: * Te¬ ste David cum Si- bylla. 2. Quantus tremor est futiirus, * Quan- do iudex est ventti- rus, * Cuncta stricte discussurus! 3. Tuba mirtim spargens sonum * Per sepulchra regi- onum, * Coget omnes ante thronum. 4. Mors stupčbit ot natura, * Cum rcsUrget creatiira, * IudicSnti respon- sdra. blaženost večne - Pesem. 1. Strašen dan bo dan plačila, * Zem¬ lja v prah se bo zdrobila, * Priča Da¬ vid in Šibila. 2. Grozen strah bo svet obdajal, * Kadar bo sodnik pri¬ hajal, * K ostri sod¬ bi človek vstajal. 3. Jela bo trobenta peti, * Mrtvim po grobeh grmeti : * Naj gredo vsi k sod¬ bi sveti. 4. Smrt v naravi bo strmela, * Kadar stvar po oživela, * Pred sodnika tja hi¬ tela. 220 5. Rocordaro, lesu pie, * Quod sum causa tuae viae: * Ne me perdas illa die. 6. Ingemisco tam- quam reus: * Culpa rubet vultus meus; * Suplicanti parce Deus. 7. Oro supplex et acelmis, * Gor con- tritum quasi cinis: * Gere curam mei iinis. 5. Spomni se, o Jezus mili, * Da so zame te^umorili, * Prosim, tisti dan. so ^usmili! 6. Da sem kriv, to sam spričujem, * Grehov svojih se sra¬ mujem, * „ Pri zane¬ si Bog!“ vzdihujem. 7. V prahu k tebi, Bog, vzdihujem, * Srce strto ti daru¬ jem, * Konec ti pri- poročujem. E v a n g elij. Tisti čas je rekel Jezus judov¬ skim množicam: Jaz sem živi kruh; ki sem iz nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj ; in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Judje so se tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako nam more ta svoje meso dati jesti? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, 203 resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz poslednji dan. Of f ertori um. Damine lesu Chri- ste, rex gloriae, 11- bera animas omniuin fidelium defuncto- rum de poenis inter¬ ni, et de p rotundo lacu: ltbera eas dc ore leonis, ne absor- beat eas tartarus, ne cadant in obscu- rum, sed stgnifer sauetus Michael re- praesentet eas in lu- cam sanctam: quam olim Abrachae pro- misisti etsčminieius. C?H6stias tihi, Do- niine, laudis ofteri- ga bom obudil - Darovanje. Gospod Jezus Kri¬ stus, kralj veličastva, reši duše vseh vernih mrtvih peklenskih kazni in globokega jezera; obvaruj jih žrela levovega, da jih ne požre pekel, dane padejo v temo; temveč nositelj (ne¬ beške) zastave sveti Mihael naj jih pri¬ vede v večno luč: ki si jo nekdaj ob¬ ljubil Abrahamu in njegovemu zarodu. Daritve in prošnje tebi, Gospod, v hvalo 204 mus: tu sdscipo pro animabus illis, qua- rnm hodie memo- riam facimus: fac cas, Domine de morte translre ad vitam. Quam olim Abrachae promisisti et sdmini eius. prinašamo: ti jih sprejmi za one duše, katerih se danes spo¬ minjamo; daj, Go¬ spod, da se iz smrti preselijo v življenje, ki si ga nekdaj ob ljubil Abrahamu in njegovemu zarodu. Tiha molitev. Prosimo, Gospod, ozri se milost¬ ljivo na daritve, ki ti jih za duše tvojili služabnikov in služabnic da¬ rujemo : da, ki si jim dal krščanske vere zasluženje, podariš tudi pla¬ čilo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog - Predglasj e. Od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod z vami. 205 la s tvojim dahom. Kvišku srca! Imamo jih pri Gospodu. Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. Spodobno in pravično je. Res je spodobno in pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog: po Kristusu Gospodu našem. Po katerem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, v trepetu slavijo oblasti; nebesa in nebeške moči in blaženi serafi z združenim veseljem proslavljajo. Dovoli, prosimo, naj z njimi zdru¬ žimo tudi mi svoje glasove in naj ti v globoki ponižnosti kličemo: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Ko¬ šana na višavah. Blagoslovljen, ki 206 pride v imenu Gospodovem. Hosana na višavah! Agnus D ei. - Agnus Dei, qui tollis pecc&ta mun- di, dona eis requiem. Agnus Dei, qui tollis peccata mun di, dr na eis rčquiem. Agnus Dei, qui tollis peccata mun- di, dona eis rčquiem sempitčrnam. Communio. - Lux aetčma ld- ceat eis, Domine: Cum sanctis tuis in aetčrnum: quiapius es. N. Rčquiem ae- tčrnam dona eis Do¬ mine: et lux perpč- tua ldceat eis. Cum sanctis tuis in ae- tčrnum: quia pius S, Jagnje božje. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve ta, daj jim svoj mir. Jagnje božje, ki od jemlješ grehe sve ta, daj jim svoj mir. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve ta, daj jim svoj več¬ ni mir. Po obhajilu. Večna luč naj jim sveti, Gospod: s tvo¬ jimi svetniki veko¬ maj : ker si dober. Gospod, daj jim večni mir in pokoj: in večna luč naj jim sveti. S tvojimi svet¬ niki vekomaj, ker si dober, 207 Po obhajil n a molitev. Molimo. Dušam tvojih služab¬ nikov in služabnic, prosimo Gospod, naj molitev ponižno prosečih ko¬ risti : da jih očistiš vseh grehov in jim daš delež svojega odrešenja. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. - Amen. Naj počivajo v miru. Am e n. Hi —♦o - ♦ > ♦o ♦ > ♦ > —♦<> ♦ > —♦o l l 1 l1 1 [ 1 1 1 1 1 1 11i I I L/ <.♦- o*— •<>♦— <>♦-- Tretji del. Zakrament svetega krsta, v esta temeljna resnica svete vere nas uči, daje m i 1 o s t b o ž j a k zveličanju potrebna. Milost božja je dvojna: dejanska in posvečujoča .(IV. pogl. katek.) Dejansko milost nam Bog podeljuje ob¬ raznih prilikah, posvečujočo pa nam po¬ deljuje in pomnožuje zlasti v svetih za kramentih. Prvi in najpotrebnejši sveti zakrament, ki si ga prejel, in ki te je prerodil v otroka božjega, je s veti krst. a „Pri krstu 209 s ' prejel ime svetnika, da bi ti bil varili in vzornik; (molitev str. 42); dali so ti belo obleko v znamenje prejete nedolžnosti in gorečo svečo v znamenje vero in dobrih del. Posnemaj svojega pa trona; (vsakdo bi moral dobro poznati življenjepis svojega patrona); ohrani si nedolžnost in kaži svojo vero s krščan¬ skim življenjem. Lepa je navada, da se krstno platno m sveča prihranita otroku za slovesnost prvega svet. obhajila. O obljubi, ki smo jo naredili pri svetem krstu, velim katekizem: Da se no- izneverimo krstni obljubi, jo moramo večkrat ponavljati, zlasti na krstni in go- dovni dan, na dan svete birme, sveto spovedi in svetega obhajila. Ponovljenje krstne obljube. O Bog, Oče, Sin in Sveti Duh! - Jaz, tvoj otrok, pokleknem v po¬ nižnosti pred tvoje božje veli¬ častvo — in te molim z največjim spoštovanjem. Zahvalim te iz celega srca za vse dobrote, - katere si mi ska- 14 210 zal, - posebno pa te zahvalim za milost svetega krsta. - čeprav se pri svojem krstu nisem zavedal — kako sveto zvezo si sklenil ti z menoj in jaz s teboj, - vendar zdaj to sveto zvezo ponovim - prostovoljno in s prisrčno hvalež¬ nostjo, - in hočem vekomaj biti in ostati - tebi zvest in pokoren otrok. Zato se odpovem hudemu duhu in vsemu njegovemu napuhu. Verujem v tebe, Bog Oče, - vsemogočni stvarnik nebes in zem¬ lje. Verujem v tebe, Jezus Kristas, - ki si pravi in edini Sin božji in naš Gospod, - ki si bil za nas rojen iz Marije Device - in si za nas trpel. - Verujem v tebe, Sveti Duh. - Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, - občestvo svetnikov, - odpuščenje grehov, - vstajenje mesa in večno življenje. 211 Oblj ubim, moj Bog, - da hočem izpolnjevati tvoje svete zapovedi, - prejemati svete zakramente - in rabiti druge zveličavne pripomočke, - ter živeti in umreti kot tvoj po¬ koren otrok. Daj mi milost, - da nikoli ne prelomim te svoje ob¬ ljube, - in da se precej zopet poboljšam, če se kaj pregrešim, - da tako dosežem večno življenje, - ki si mi ga milostno obljubil. - Ljuba Mati Marija, podpiraj me! - Sveti angel varih, varuj me! - Sveti moj patron, prosi zame. Amen. 14 * Zakrament svete birme. ri svetem krstu nas je Bog spre jel za svoje otroke in dediče nebeškega kraljestva; da pa tc velike milosti ne zapravimo s svojo slabostjo, je postavil Je¬ zus poseben zakrament: sv. birmo. Pripravljaj se skrbno za ta sveti za krament, ako ga še nisi prejel. Uči se rad krščanskega nauka, doma v bodi sta rišem pokoren in moli goreče. Čimbolj so pripraviš, tem bogateje boš z nebeškimi dobrotami obdarovan. Zadnje dni pred sveto birmo opravljaj devetdnevnico, ki jo potem vsako leto pred biukoštnim praznikom ponavljaj, da bi milost svete birme rodila vedno več sadu. 213 Devetdnevnica k Svetemu Duhu. 1. Veni, Sancte Špiritu s. 1. Veni Sancte Spiritus, * et emitte codlitus * lucis tuae radi um. 2. Veni pater pail- perum, * veni dator miinernm, * veni luni en cordium. 3. Consoldtor dp- time, * dulcis hos- pes animae, * dul¬ ce refrigdrium. 4. In labore ro- quies, * in aestu temperies * in fle- tu soliti um! 5. O lux beatts- sima, * reple cordis intima * tudrum fi- ddlinm. 6. Sine tuo mimi- ne * nihil est in hd- mine, * nihil est inndxiujn. 1. Pridi, Sveti Duh, * in pošlji iz nebes * žarek svoje luči. 2. Pridi, ode ubo¬ gih, * pridi, delivec darov, * pridi, luž naših src. 3. 0 najboljši to- lažnik, * sladki gost duši, * sladko kre¬ pilo. 4. V delu počitek, * v vročini hladilo, * v joku tolažba! 5. 0 preblažena luč, * napolni srca * svojih vernih! 0. Brez tvoje bož¬ je moči * nič ni v človeku, nič ni ne¬ škodljivo, 214 7. Lava, quod est sordidum, * riga, quod est dridum, * sana, quod est saii cium! 8. Flecte, quod est rigidum, * fove, quod est frigidum, * rdge, quod est dd- vium. 9. Da tuis fiddli- bus, in te confiddn- tibus * sacrum sep- tenarium! 10. Da virtdtis mdritum. da saldtis exitum, * da perenne gaiidium! Amen. V. Emltto splritum tuum, etcreabitn- tur. R. Et renovabis fd- ciem terrae. Oremus. Deus, qui corda fiddlium Sane ti S p i r i t n s illustrd tične dooulsti; da 7. Operi, kar je omadeževano, * na¬ moči, kar je suho, * ozdravi kar je ranjeno! 8. Upogni, kar je trdo, * ogrej, kar mrzlo, * vodi, kar je zašlo! 9. Daj svojim ver¬ nim, * ki v tebe za¬ upajo, * sedem sve¬ tih darov! 10. Daj plačilo čednosti, * daj izid zveličanja, daj večno radost! Amen. Pošlji svojega Duha, in prerojeni bomo. Tn prenovil boš o- bličje zemlje. Molimo. O Bog, ki si srca vernih po razsvet¬ ljenju Svetega Duha učil, daj nam, da 215 nobis, in eddem Spl- bomo v istem Duhu ritu recta sdpere et spoznali, kaj je prav, de eius semper con- in se vedno veselili solatidne gauddre. njegove tolažbe. Po Per Christum, D6- Kristusu, Gospodu minum nostrum. našem, i?. Amen. Amen. 2. Molitev za sedem darov Svetega Duha. O Bog Sveti Duh, ozaljšaj mojo dušo s posvečujočo milostjo. Podpiraj me z dejansko milostjo, pa bom sveto vero stanovitno pričal in vedno po njej živel. Je¬ zusu, svojemu Zveličarju, oblju bim zvestobo do smrti. Pridi, Sveti Duh, daj mi mo¬ drost, da bom preziral minljive stvari in hrepenel po dobroti več¬ nega življenja. Oče naš. Oeščena Marija. Čast bodi. Pridi, Sveti Duh, daj mi um¬ nost, da bom natančno spoznaval 216 pnmen ver kih resnic. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. Pridi, Sveti Duh, podpiraj me s svetom, da se bom v dvomili in težavnih rečeh odločeval za to, kar je Bogu ljubo. Oče naš. Če¬ ščena Marija, čast bodi. Pridi, Sveti Duh, uči me, da dosežem trdno prepričanje o raz¬ odetih resnicah, in da spoznam, kaj naj storim ali opustim. Oče naš. češčena Marija, čast bodi. Pridi, Sveti Duh, daj mi p o- božnost, da bom do nebeškega Očeta, do njegovega Sinu in do tebe imel vedno otroško srce. Oče naš. češčena Marija. Čast bodi. Pridi Sveti Duh, vlij mi v srce strah božji, da se bom iz spo¬ štovanja do božjega večastva ogibal 217 O Bog vse tolažbe, Sveti Duh, ne glej na mojo nevrednost, tem¬ več pridi in pomagaj mi. Prosim te v imenu Jezusa, našega ljubega Odrešenika, ki z Očetom in s teboj živi in kraljuje, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Dan svete birme. Ako nisi že prejšnji dan očistil svoje dušo z odkritosrčno spovedjo, opravi jo danes; zakaj nebeškili darov ne more prejeti, kdor ima dušo omadeževano s smrtnim grehom. Zjutraj se lepo zalivali Bogu, ki ti je dal dočakati tako srčnega dno. Darovi vsega sveta niso niti senca v primeri z dobroto, ki jo Bog podeli duši. Obred svete birmo je ob krat¬ kem naslednji: 1. Na dan svete birmo gredo škof v slovesni procesiji v cerkev, opravijo da¬ ritev svete maše, med katero se pobožno poje in med katero obhajajo škof vernike, in nazadnje podelč sv. blagoslov s presv. Rešnjim' Telesom. Birmanci naj molijo Kratke mašne molitve — str, 79, 218 vmes še pa prav goreče opravijo mo¬ litve, ki so jih opravljali za devet¬ dnevni co. 2. Po sveti maši sledi pesem k pri¬ digi, pridiga, izpraševanje odraslih, in v črnem oblačilu molitve za rajne župljane, navadno pri stranskem oltarju. Medtem se birmanci lepo uredč. 3. Škof odložijo črno obleko, si umi¬ jejo roke in vzamejo belo obleko. Bir¬ manci in botri pokleknejo ter vsi glasno molijo naslednjo molitev (po lavant. ob- rčdniku.) Molitev pred sv. birmo. Vsemogočni večni Bog! Ti si nas, svoje otroke, pri sv. krstu po vodi in Sv. Duhu na novo ustvaril, si nam izbrisal vse naše grehe, da smo tvoji vredni otroci, bratje in sestre Jezusa Kristusa, templji Sv. Duha, posvečeni udje tvoje sv. Cerkve in dediči ne¬ beškega kralj evstva. Bodi tebi čast in hvala! Prosimo te, pošlji nam še Svetega Duha, očeta ubogih in 219 tolažnika naših duš : Duha modrosti in zastopnosti, Duha dobrega sveta in prave moči, Duha vednosti in svete pobožnosti, Duha strahu bož¬ jega. Naj nas napolni s sedmerimi darovi svoje milosti. Daj nam znamenje svetega križa in potrdi nas s sv. mazilom svojega zveli¬ čanja. - V imenu Oče f ta in f Sina in Sv. f Duha. Amen. 4. Birmanci klečijo, imajo roke na pršili sklenjene in škof molijo nad njimi pri velikem oltarju molitve, na katere jim duhovniki odgovarjajo. Moli jih z njimi tako: Sv. Duh naj pride na nas, in moč Naj višjega naj nas varuje grehov. - O. Amen. V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem. - O. Ki je ustvaril nebo in zemljo. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi, 220 V. Gospod z vami. - O. In s tvojim duhom. Ko škof stegnejo obe roki čoz bir¬ mance, moli z njimi: Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si prerodil nas svoje slu¬ žabnike z vodo in Svetim Duhom in nam podelil odpuščenje vseh grehov, izlij tudi iz nebes semdol v nas svojega Svetega Duha to- lažnika in njegovih sedem darov. - O. Amen. Duha modrosti in umnosti. - O. Amen. Duha dobrega sveta in moči. - O. Amen. Duha učenosti in pobožnosti. - O. Amen. Napolni nas z Dahom svojega strahu in milostno nas zaznamuj z znamenjem svetega križa f Kristu¬ sovega za večno življenje. Po istem Gospodu našem Jezusu Kri- 221 stusu, svojem Sion, kateri... O. Amen. 5. Škof gredo k vsakemu birmancu, 'n ko vzame pred škofom gredoči duhovnik birmancu listek iz rok, pove škofu ime; in škof položijo birmancu levico na glavo 'n z desnico ga s sveto krizmo trikrat pokrižajo na čelu rekoč: J., Zaznamenjam te z znamen¬ jem križa in potrdim te s krizmo zveličanja v imenu f Očeta in f Sina in Svetega f Duha. Potem rahlo udarijo birmanca na lice, rekoč: Pax tecum - Mir s teboj ! Dva druga duhovnika obrišeta bir¬ mancem čela. G. Pomni! Ko čakaš srečnega tre¬ nutka, se ne oziraj okrog, temveč stoj mirno in s sklenjenimi rokami. Po pre¬ jetem zakramentu ostani v cerkvi, ali če moraš zavoljo množice iti vun, vrni se o pravem času in čakaj zadnjega blagoslova. — Spominjaj se rad prejete milosti in živi tako, kakor se spodobi vojaku Kristu¬ sovemu. „Ne sramuj se Kristusovega križa; 222 zato si namreč prejel to znamenje na čelo“. (Sveti Avguštin.) Med delitvijo svete birme se moli v cerkvi glasno sveti rožni venec in vse mora biti mirno. 7. Ko si po maziljenju škof roke umi¬ vajo in molijo, moli tudi ti: Ps. 67. (Confirma hoc, Deus. -) Potrdi to, Bog, kar si storil med nami, iz svojega svetega templja, ki je v Jeruzalemu. Oast bodi Očetu . . , Potrdi to, Bog . . . (se ponovi). 8. Škof odložijo škofovsko fnfulo in molijo z duhovniki nad zbranimi kleče¬ čimi birmanci: „Ostende nobis ...“ V. Izkaži nam, Gospod, svoje usmiljenje. O. In daj nam svoje zveličanje. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. 223 Molimo. O Bog, ki si svojim apostolom Svetega Duha dal in zapovedal, da naj ga oni in njih namestniki zopet drugim dele, ozri se milostno na našo ponižno službo >n podeli, da v naša srca, ki so nam čela s sveto krizmo poma- ziljena in z znamenjem svetega križa zaznamenovana, pride isti Sveti Duh, nas spremeni v tempelj svojega veličastva in milostno pre¬ biva v nas. Ki z Očetom in Sve¬ tim Duhom živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. - O. Amen. Glej, tako bo blagoslovljen vsak človek, ki se boji Gospoda. 9. Ko škof blagoslovijo birmance, reci z njimi: Blagoslovi | nas, Gospod, s Siona, da bomo gledali srečo Jeru¬ zalema vse dni svojega življenja in dosegli večno zveličanje. 224 10. Škof z birmanci glasno molijo: Verujem... Oče naš.. Ceščena Marija. 11. Duhovniki molijo očitno spoved, in škof podelč še enkrat sveti blagoslov z odpustki. Molitev po sv. birmi. Preljubi Bog, dobrotljivi Oče! Podelil si nam svojim otrokom, Sv. Duha; po zakramentu sv. birme si nas potrdil in močne storil, sveto vero trdno spoznati, se hudega varovati in dobro sto¬ riti ; pravično živeti in srečno umreti. Prelepo se tebi iz srca zahvalimo za prejetih sedem darov tvoje milosti. Ponižno te prosimo, ohrani nas v svoji ljubezni, da nas hudobni svet ne zapelje; bodi naš Oče, mi pa pridni tvoji otroci. Naše telo naj bo tempelj Sv. Duha, naše srce naj bode tron Jezusa Kristusa, naša duša nevesta 225 Jezusa; naj bodemo tvoji, ti pa naš! Bog Sv. Duh, ti nas vladaj vse žive dni, ti nas podpiraj po potu sv. čednosti in nas pripelji v večno zveličanje. - Sveti angel varih, ti nas varuj, naš sveti patron, ti za nas prosi, da pre- videni z božjimi darovi v dobrem rastemo, ne samo na starosti, am¬ pak tudi na modrosti in ljubezni¬ vosti pri Bogu in pri ljudeh. - O Sveti Duh, daj nam pravično, sveto živeti, srečno umreti in en¬ krat v nebesih vekomaj hvaliti Boga Očeta in Sina in tebe, Sveti Duh. Amen. 12. Skrbno pazi, da ne boš birmski dan razposajen, ali celč pijan. Zapomni si dan svete birme ter moli na obletnico svete birme to zahvalo. Lepo je, ako so dajo birmanci vpisati v bratovščino Sv. Duha, ki nalaga prav labke dolžnosti. 15 Zakrament svete pokore. povej se pogosto in vselej tako, kakor bi bilo zadnjikrat v tvoj- jem življenju. Da vredno prejmemo zakra¬ ment svete pokore, je potrebno pet reži: 1. izpraševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. zadostovanje. Prve tri reči se morajo opraviti pred spovedjo. Lahko jih opraviš že doma, ako te nihče ne moti. če pa ne najdeš 227 jniru, kakršen je potreben za to sveto in resno opravilo, pojdi v cerkev iu se tam pripravljaj. Da prav opraviš, kar je potrebno, pokliči na pomoč Svetega Duha, poklekni, pokrižaj se in moli prav goreče: Molitev pred izpraševanjem, vesti. Ljubi Oče nebeški, ki ne želiš sinrti grešnikove, ampak hočeš, da se spokori in živi: prosim te, usmili se me, svojega nepokornega otroka ! Vzdignil se bom in pojdem nazaj k tebi, svojemu Očetu, in porečem: „Oče, grešil sem pred teboj ; nisem več vreden tvoj sin imenovan biti; pa vzemi me vsaj z a zadnjega služabnika svojega! Vest me peče, ker vem, da sem te žalil in se ustavljal tebi, naj¬ popolnejša in najljubeznivejša do¬ brota. Srce me boli, ko premišlju¬ jem, kaj je moral Jezus zaradi mojih grehov trpeti. Strah me spreletava, ko vidim, da sem iz- 15 * 228 gubil pravico do nebes in zaslužil večne kazni peklenske. Prisrčno te zahvalim, da si mo čakal še tako dolgo ! Odkritosrčno se hočem spovedati. - Ponižno in trdno se zanesem, da mi boš vse odpustil 11 . P r i d i S v e t i Duh, razsvetli mi um, da prav spoznam svoje grehe; nagni mi voljo, da se jih resnično kesam, odkritosrčno spo¬ vem, zanje zadostujem in se resno poboljšam. O Marija, usmiljena Mati, iz¬ prosi mi milost, da vredno prejmem zakrament svete pokore. Moj angel varih, moj sveti patron in vsi svetniki, posebno vi, blaženi spokorniki, ki ste zdaj po usmiljenju božjem pravični in srečni, prosite zame grešnika. Oče naš- češčena Marija, čast bodi. 229 1. Izpraševanje vesti. Pri izpraševanju vesti je treba velike skrbnosti, kakor pri vsakem imenitnem opravilu; ne smemo biti površni in lahko¬ miselni, pa tudi ne prebojazljivi. Resno se izprašuj: Kdaj sem bil zadnjič pri spovedi? - Ali sem zamolčal kak smrtni greh? - Ali s em se takrat resnično kesal svojih grehov, in ali sem sklenil, da jih več ne storim ? - Ali sem v smrt¬ nem grehu prejel sveto obhajilo? Ali se je to zgodilo tudi o veliko¬ nočnem času ? - Ali sem natančno °pravil naloženo pokoro? - Ali sem po svoji moči popravil škodo, ki sem jo bil storil bližnjemu? Potem se izprašuj (brez tiskanih Vprašanj), kaj si grešil od tistega časa, ko si začel greh spoznavati, ali od zadnje dobro opravljene spovedi. Premisli božje in cerkvene za¬ povedi in poglavitne grehe, in 230 vprašaj se prav resno, kaj si grešil v mislih, v željah, v besedah, v dejanju, ali z opuščanjem do¬ brega ... Dalje še premisli, ali si se udeležil kakega tujega greha, in ali si izpolnjeval dolžnosti svojega stanu... Če si smrtno grešil, izprašuj se tudi o številu smrtnih grehov in o takih okoliščinah, ki izpre- minjajo vrsto greha, ali ki iz sicer malega greha narede smrtni greh. Premišljuj, ali si storil smrtni greh vsak dan, vsak teden, vsak mesec; in kolikokrat na dan, na teden, na mesec... Potem se še vprašaj, kateri greh storiš največkrat, da spoznaš svojo poglavitno napako. Da jo odpraviš, ti bodi posebna skrb. Potem še le vzemi, ako se ti zdi po¬ trebno, v roke tiskana vprašanja, da se 231 tem lažje spomniš kakega greha, ki si ga res storil, pa morda pozabil. 1. O božjih zapovedih. I. zapoved. 1. Ali sem radovoljno dvomil o kaki verski resnici ? 2. Ali sem r ad poslušal govorjenje zoper vero? bral veri sovražno spise? 3. Ali sem bil ne¬ maren za poduk v sveti veti ? 4. Ali sem mrmral zoper Boga? 5. Ali sem storil kaj praznoverskcga ? 6. Ali sem raztreseno molil ? 7. Ali sem opustil vsakdanje mo¬ litve? 8. Ali sem opustil kako pobožnost, ker me je bilo sram? II. zapoved. 1. Ali sem se šalil v/ - svetih reči ? 2. Ali sem lahkomiselno izgovarjal sveta imena? 3 Ali sem v jezi izgovarjal sveta imena? Ali sem klel? I- Ali sem kdaj brez potrebe ali po krivem prisegel ? III. zapoved. 1. Ali sem ob nedeljah in praznikih brez potrebo opravljal hlap¬ čevska dela? 2. Ali sem ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi opustil sveto mašo? 3. Ali sem prišel ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi znatno prepozno k sveti maši? 4. Ali sem bil v cerkvi raztresen ali pa sem se ondi nespodobno vedel ? 232 IV. zapoved. 1. Ali sem bil do sta- rišev ali predstojnikov trmast ali surov? 2. Ali sem jim želel kaj hudega? 3. Ali sem jih žalil? jezil? nisem molil zanje? 4. Ali jih kdaj nisem ubogal? 5. Ali sem zasramoval stare ljudi ? V. zapoved. 1. Ali sem koga tepel ali poškodoval? 2. Ali sem koga psoval? mu želel kaj hudega? 3. Ali sem imel v srcu srd in sovraštvo do koga? 4. Ali sem koga zapeljal v kak greh? 5. Ali sem trpinčil živali? VI. in IX. z a p o ved. 1. Ali sem rado- voljno mislil kaj nesramežljivega. 2. Ali sem radovoljno imel poželjenje, videti, slišati, ali storiti kaj nesramežljivega? 3. Ali sem govoril kaj nesramežljivega ali pel kake nesramežljive pesmi. 4. Ali sem radovoljno poslušal kaj nesramež¬ ljivega? kaj takega bral ali drugemu dajal brati ? 5. Ali sem prostovoljno gledal kaj nesramežljivega? 6. Ali sem storil kaj nesramežljivega ? sam ali z drugimi ? 7. Ali sem dopustil kaj nesramežljivega od drugih ? VII in X. zapoved. 1. Ali sem vzel starišem kaj jedil ali denarja? 2. Ali sem drugim kaj vzel? kaj in koliko? 3. Ali sem goljufal? 4. Ali sem obdržal najdene 233 ali posojene reči ? 5. Ali sem poškodoval tujo blago? 6. Ali sem sprejel kaj ukrade¬ nega? 7. Ali sem imel namen krasti, če tudi potem nisem ničesar ukradel? YHI. zapoved. 1. Ali sem se lagal? ali sem s tem drugim škodoval? 2. Ali sem pri drugih brez vzroka sumil kaj hudega? 3. Ali sem koga po krivem dolžil kake napake ? 4. Ali sem brez potrebe dalje pripovedal napake drugih? 2. O cerkvenih zapovedih. 1. Ali sem zapovedane postne dni jedel meso? 2. Ali som opustil zapove¬ dano spoved in sveto obhajilo, zlasti o velikonočnem času. 3. O poglavitnih grehih. 1. Ali sem bil napuhnjen ali gizdav ? Ali sem koga zaničeval? 2. Ali sem bil skop? Ali sem bil trd do revežev? 3. Ali sem bil nevoščljiv ali škodoželjen? 4. Ali sem bil nezmeren v jedi in pijači? D. Ali sem bil jezen? Ali sem bil prepirljiv? 6. Ali sem bil len pri delu? pri učenju? sa službo božjo ? 4. O tujih grehih. 1. Ali sem se udeležil kakega tujega greha? 2. Ali sem molčal o grehu drugih, 234 ko bi ga bil moral naznaniti starišem ali katehetu ? Potem se vprašaj, kateri greh storiš največkrat, da spoznaš svojo poglavitno napako. Alco si se resno trudil, da bi svoje grehe prav spoznal, se potem ne vznemirjaj, jeli si se vseh grehov spomnil; zakaj Bog od¬ pušča tudi pozabljene grehe, če je srce pripravljeno za spravo z Bogom. Zato si najbolj prizadevaj, da v sveti resnobi obudiš globoko žalost nad svojimi grehi. Tretji način notranje — zunanje molitve po zapovedih. (Prim. str. 19 in 20.) Način molitve, ki ga podaja sv. Ignacij, prelepo služi za dobro izprašanje vesti, za spoznanje samega sebe in resnobno p ob o lš a n j e življenja. Zlasti ti ga priporočim, če želiš dobro dolgo spoved opraviti. Vaja: 1. Pojdi — če mogoče — v cerkev ali na bolj tih kraj, postavi se 235 živo v pričujoč no st trikrat svetega Boga in pomisli, kaj hočeš zdaj delati? 2. Z d i h n i goreče k Bogu za spo¬ znanje samega sebe. 3. Začni po zapovedih: Jfajprvo dve zapovedi ljubezni: Ljubi Gospoda svojega Boga itd. — 4. Potem vzemi deset božjih zapovedi: I. Veruj v enega samega Boga.. . Zamisli se v duha svetih zapovedi, tako, kakor jili razlaga katekizem; pomudi se z vsako zapovedjo za dobo kakih treh očenašev, in vprašaj se prav resno, če ti kaj očita; potem kratko obudi kes in moli v za¬ doščenje očenaš: istotako tudi cerkvene zapovedi, sedem poglavitnih, — devet tujih grehov i. t. d. Ce ti pri kateri zapo¬ vedi vest prav nič ne očita, zalivali po nižno Boga, in preidi k nadalnji zapovedi. Ker je kes najpotrebnejša reč pri zakramentu svete pokore, skušaj obžalo¬ vati svoje grehe tako, kakor kralj David, ko ga prerok Natan opomni njegovih pregreh; moli njegov 50. psalm, alej str. 144; poboljšaj so odločno, kakor zgubljeni sin; — delaj pokoro, kakor skesani apostol Peter. Kadar si vest izprašal, obžaluj svoje grehe in moli prav iz srca kes. 230 2. Kes ali obžalovanje. Moj Bog, kako zadolžen stojim pred teboj! Neštevilnokrat sem žalil tebe, neskončno dobroto, in omadeževal svojo dušo. Pomagaj mi s svojo milostjo, da se rešim greha, ki je največje hudo. O Sveti Duh, razsvetli moj um in gani moje srce, da bom svojo hudobijo prav spoznal in iz vsega srca obžaloval. Marija, pribežališče grešnikov, podpiraj me ubogega grešnika. In ti, moj angelj varih, ki si bil priča mojih grehov, po¬ kaži mi vso njihovo gnusobo, da se jih bom iz srca kesal in spet našel usmiljenje božje. Amen. 237 I. Premišljevanje o ostud¬ nosti greha. Grešnik, pojdi v mislih na po¬ kopališče, ozri se v grob človekov. Kakšna gnusoba! Prej lepo telo je zdaj gnilo, lice razjedajo uma¬ zani črvi, neznosen smrad se širi - glej, to je storil greh; ako ne bi bilo greha, ne bi bi bilo smrti. Že truplo v grobu je zavoljo greha ostudno, koliko grša je šele gnusoba v tvoji duši, kjer je toliko grehov. Ti bi ne mogel gledati v odprti grob trohnobe, a glej, v tvojem srcu je še večja gnusoba: greh, ki žali dobrega Stvarnika. Zalo vanj e. Moj Bog, kaj sem storil! Moje srce je omadeževano z ostudnimi greši. Gnusi se mi gniloba trupla, in ge misliti ne morem od groze na grde črve, ki razjedajo mrliča; 238 jaz sam pa sem po duši ostudnejši, ker sem se vdal grehu. Moj Bog, žal mi je, da sem grešil. Prizanesi mi in očisti mi dušo, ki si jo ustvaril po svoji podobi. Amen. II. Premišljevanje o peklu. Grešnik, pomisli, kako je v peklu. Tu je grozna tema, ogenj, ki žge, pa ne sveti; tukaj trpe hudobni duhovi in množice zavr¬ ženih grešnikov. Sliši se neutolaž¬ ljiv jok, škripanje z zobmi, divja kletev. Strašno je trpljenje pogub¬ ljenih : muči jih žeja, grize jih vest, razjeda jih obup. Nikdar ne bodo rešeni, nikdar ne bodo čutili ^olajšave: njih ogenj ne ugasne in njih črv ne umrje. O večnost, strašna večnost v peklu! - In tam je tudi zate prostor pripravljen, ako v smrtnem grehu umrješ. 239 Žalovanj e. O neskončno pravični Bog! Nikar me ne vrzi v strašni kraj trpljenja. Prizanesi mi! Iz srca se kesam, da sem te žalil. V prihodnje hočem vse storiti, da se obvarujem smrtnega greha in da se tako rešim večnega pogubljenja. Amen. III. Premišljevanje o ne¬ besih. Grešnik, povzdigni svoje oči in zamisli se v nebesa. Preštej, če moreš, množice izvoljenih. V družbi Jezusa, Marije in božjih angelov gledajo večno Lepoto božjo. Bog je obrisal solze z njih oči in smrti ni več, tudi ne žalo¬ vanja, ne vpitja, ne bolečine. Oko ni videlo, uho ni slišalo in v no¬ benega človeka srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo. - In sredi teh izvoljenih 240 je bil pripravljen od začetka sveta prostor tudi zate. Bil je priprav¬ ljen, zdaj ni več, zapravil si ga z grehom. Žal o vanj e. O jaz nesrečni grešnik! Ne¬ besa sem zavrgel zavoljo kratkega veselja v grehu. Kolika izguba! Gospod, usmili se me! Ti nočeš smrti grešnika, ampak, da se spo¬ kori in živi. Iz srca so mi žal vsi moji grehi. Daj mi spet nazaj izgubljeno pravico do nebeškega veselja. Amen. IV. Premišljevanje o lju¬ bezni božji. Premišljuj, o grešnik, dobrote božje. Da si bil rojen med krist¬ jani, da si precej po rojstvu postal ud katoliške Cerkve in otrok božji, je neprecenljiva milost. Da bi 241 'mogel ti priti v nebesa, je sani božji Sin prišel iz nebes na zemljo ; zate je živel, zate trpel in slednjič "mrl v groznih bolečinah na križu. Ali moreš misliti na Jezusa, da bi te ne zabolelo, kaj si storil ? In ni morda dneva, da ne bi 'znova žalil svojega Odrešenika. 9, poglej ga v bolečinah, ki jih jo sprejel zate: z ostrimi žeblji so prebodene njegove roke, trudne "oge so pribite na les, po svetem obličju teče kri izpod trnjeve krone, vse telo je pokrito z ra¬ mami. Kakor zveri proti Nedol¬ žnemu divjajo trdosrčni sovražniki. Poslušaj, kako se pritožuje nad teboj tvoj umirajoči Zveličar: Ako bi me preklinjali samo moji so¬ vražniki, bi še prenašal; da si se pa zoper mene vzdignil s svojimi grehi tudi ti, moj otrok, moj prijatelj, to me peče. 16 242 Žalovanje. O usmiljeni Bog, mene nevredno stvar si ljubil, jaz pa sem te žalil. Ne upam si povzdigniti k tebi svojih oči. Zaslužil sem, da me zavržeš. Ali kam naj grem od tebe, moj Odrešenik! Jezus, Sin Davidov, usmili se me! Sprejmi me spet nazaj v svojo ljubezen, glej, zdaj resnično sklenem, da te bom ljubil do smrti. Rajši hočem umreti, kakor da bi še kdaj tebe žalil s smrtnim grehom. Stori z menoj, kar hočeš, samo odpusti mi. Amen. 3. Trdni sklep. S pravim kesanjem je že združen trdni sklep; obudi pa pred vsako spo¬ vedjo še posebe trdni sklep, da bo tvoje spreobrnjenje stanovitno. Najbolje je, če za vsak večji greh posebe skleneš, da se ga hočeš varovati, in če že naprej določiš, kako se ga boš ogibal; ogibati se boš moral vsega, kar te pripravi v 243 veliko nevarnost, da bi grešil. Zlasti pa skleni že pred spovedjo, da boš natančno vse izpolnjeval, kar ti spovednik naroči. Ko tako obudiš posamezne sklepe v srcu, moli še z besedami: O moj Bog! Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje po¬ boljšati, bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. Odslej ti hočem zvesteje služiti. Daj mi milost, da izpolnim ta svoj sklep. Amen. 4. Spoved. Ko si izprašal vest, obudil kes in trdni sklep, stopi k spovednici. Ge moraš dolgo čakati, moli žalostni rožni venec, a li premišljuj Jezusovo trpljenje. Po¬ novi tudi v mislili, kako se boš spo¬ vedal, in moli na tihem one molitve, ki jih moraš pri spovedi znati na pamet. Ne sramuj se, odkritosrčno se spovedati. Pomisli, da se nisi sramoval grešiti vpričo Boga, ki vse vidi; pomisli, da je boljo, spovedniku skrivaj povedati svoje grehe, kakor v grehu nemirno ži- 16 * 244 veti, nesrečno umreti in zato sodni dan priti pred vsem svetom v sramoto. Veš tudi, da je spovednik dolžan prej pretrpeti mučeniško smrt, kakor najmanjšo stvar razodeti iz spovedi. — Ako bi se iz lastne krivde ne spovedal kakega smrtnega greha, bi bila tvoja spoved neveljavna, in bi iznova smrtno grešil. Ko pride vrsta nate, poklekni k spo¬ vednici. Ko spovednik odpre vratiča, so pokrižaj in reci: f Prosim svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Jaz ubogi grešnik se spovem Bogu vsemogočnemu, preblaženi Devici Mariji, vsem ljubim svet¬ nikom in vam, častitemu mašni ku, božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil - (tu se pove, kdaj) veliko¬ krat in obilno grešil; posebno pa se obtožim Spovej se zdaj svojih grehov. Skleni spoved s tem, da še enkrat obudiš kes ali obžalovanje, rekoč: 245 O moj Bog! - Ti in vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem z njimi zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. - Zal so mi, ker sem tem tebe, svojega najboljšega Očeta, - največjo in preljubcznivo dobroto, z njimi raz¬ žalil. Trdno sklenem, s tvojo mi¬ lostjo svoje življenje poboljšati, - bližje priložnosti v greh se varo¬ vati in nič več ne grešiti. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. Pazljivo poslušaj spovednikove nauke 'n sprejmi pokoro, ki ti jo naloži. Ce te spovednik kaj vpraša, odgovori odkrito¬ srčno: če kake stvari nisi natančno ra¬ zumel, ali če potrebuješ kakega pouka, Pa vprašaj. Skesano prejmi sveto odvezo, ki ti jo spovednik podeli z besedami: „Odve žem te od tvojih grehov v imenu Očeta ■n Sina in Svetega Duha. Ameii.“ (Med spovednikovo molitvijo pred sveto odvezo tudi lahko moliš zopet kesanje; stori to zlasti takrat, kadar so te spovednikovo besede ganile h globokejšemu kesanju.) Ko naredi spovednik sveti križ, se po¬ božno pokrižaj.* Ce reče spovednik: »Hvaljen bodi Jezus Kristus", odgovori: „ Vekomaj Amen." Potem pojdi spoštljivo od spovednice, zahvali Boga za prejeto milost in ga prosi pomoči, da bi mogel stanovitno izvršiti svoje sklepe. Ako bi bil kdaj tako nesrečen, da bi te spovednik ne spoznal vrednega sveto odveze, ponižno sprejmi njegovo sodbo in si tembolj prizadevaj, da se resnično poboljšaš ter tako pri¬ praviš za sveto odvezo. Strašno je, pasti v roke živega Boga. * Kadar vidiš, da mnogo ljudi čaka na spoved, se pred spovednikom pokrižaj ter reci: „Prosim svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem." Povej nato takoj, kdaj si bil zadnjič pri spovedi, in potem se spovej. Spoved skleni z besedami: „Prosim duhovni oče, zve¬ ličavne pokore in svete odveze." Ko pa spovednik začno moliti sveto odvezo, obudi kesanje: O moj Bog! Ti in vsi moji grehi itd, 247 Molitev po spovedi. Zahvalim se ti, nebeški Oče, za tvojo milost. - Veliko je bilo moje zadolženje, ali še večje je tvoje usmiljenje. - Bil sem izgub¬ ljen sin, zdaj pa si me spet spre¬ jel za svojega otroka, - ker nočeš smrti grešnikove, ampak da se spokori in živi. Moj Odrešenik, Jezus Kristus, - svojo kri si prelil na križu za grešnike - in postavil zakrament svete pokore, da bi jih rešil večne smrti! - Iz dna svojega srca ti želim biti hvaležen; zato ponovim danes svoj sklep: - nikoli več te nočem žaliti. - Bolje je zame, da bi se zgrudil mrtev na zemljo, - kakor da bi še kdaj živel v smrtnem grehu. - Jezus, v tvoje usmiljenje upam: - pridi na po¬ moč moji slabosti, - da ne padem nikdar več. 248 Sveta Marija, - tebi prav po¬ sebno priporočim svoje sklepe. - Tebi ne bo odrekel nobene prošnje tvoj Sin, Jezus Kristuso izprosi ini milost stanovitnosti do zadnje ure mojega življenja. Amen. 5. Zadostovanje. Kdor naložene pokore po lastni krivdi ne opravi, ta greši in izgubi mnogo mi¬ losti. Zato opravi pokoro: 1. natančno tako, kakor je bila naložena; 2. brez odlašanja. Oe je pokora taka, da jo lahko takoj opraviš, jo opravi precej v cerkvi. Ako imaš čas, no bodi hitro iz cerkve, Bog te zdaj ljubi kakor svojega otroka. Rad te bo uslišal, česar ga boš prosil za svoje zveličanje. Moli sv. križev pot, ali rožni venec, ali katere litanije; počasti Jezusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Zakrament presv. Rešnjega Telesa. |ezus Kristus, naš Gospod, je postavil zakrament presv. Reš¬ njega Telesa s trojnim name¬ nom: __ 1. da bi bil tudi kot človek vedno pričujoč med nami; 2. da bi se pri sveti maši neprene¬ homa daroval za nas svojemu nebeškemu Očetu; 3. da bi bil v svetem obhajilu naša dušna hrana, 250 Nauk in molitve o Jezusovi daritvi (2), podaja knjižica v drugem delu — v svetih mašah; nauk in molitve o presve¬ tem Rešujem Telesu kot zakramentu (1) boš našel med cerkvenim letom; na tem mestu je nauk o Jezusu — naši dušni hrani v svetem obhajilu (3). Pouk. Pristopaj pogosto k božji mizi. V pre¬ svetem zakramentu prejmeš milost sta¬ novitnosti. Jezus, ki bo enkrat tvoj sod¬ nik, te zdaj vabi kot prijatelj. Pripravljaj se vselej skrbno za sveto obhajilo, kakor da je tvoja popotnica v večnost. Cim pobožnejši je kdo, tem več milosti mu Jezus podeli. Na večer pred svetim obhajilom ne hodi brez potrebe v druščino; ako ti je mogoče, pojdi v cerkev. Beri kako po¬ božno knjigo, moli več kakor navadno, in posebno zbrano opravi večerno mo¬ litev. Proden zaspiš, misli na svojega Odrešenika, bi biva v nebesih, pa želi priti tudi v tvoje srce. Ko se zjutraj zbudiš, veselo pozdravi Jezusa in mu v kratkih vzdihljajih po¬ navljaj, da ga nad vse ljubiš. Opravi se praznično, moli pobožno jutranjo molitev in pojdi v cerkev. Najrajši hodi sam, ali 251 pa, Ib z dobrimi tovariši. Nepotrebnega govorjenja se zdrži. Sveto obhajilo smeš prejeti le tešč Še bolj kakor za telo je treba skrbeti za dušo: biti mora v posvečujoči milosti božji. Sveti Pavel pravi: „Naj človek sa¬ mega sebe presodi, in tako naj jč od lega kruha in pije iz keliha. Zakaj kdor nevredno jč in pije, si sodbo jč in pije, ker no razloči Telesa Gospodovega. Vest je čista, da smeš pristopiti k mizi Gospodovi, alco dobro opraviš sveto Spoved. Ako si pri spovedi odkritosrčno želel, povedati vse smrtne grehe, in si jih tudi obžaloval ter sklenil vprihodnje se jih varovati, ti je Jezus odpustil vse smrtne grehe; tudi če si kaj pozabil, ostani miren. Ako se spomniš, da si pozabil kak velik greh, pojdi nazaj k spovedi, če ti je lahko; ako pa ne moreš lahko iti, skleni, da ga boš pri prvi prihodnji spovedi povedal, obudi kesanje 'n se mimo pripravi za sveto obhajilo. Kdor bi pa spoved vedoma slabo opravil, ali po spovedi na novo grešil, ta ne smo iti k mizi Gospodovi brez nove spovedi; storil bi božji rop, ako bi se v grobu približal presvetemu Zakramentu. 252 Med sveto mašo se še lahko priprav¬ ljaš na sveto obhajilo; vendar pazi na glavno tlele sveto daritve. I’o povzdigo¬ vanju začni opravljati iz te knjižice: „Molitve pred svetim obhajilom." Malo prod svetim obhajilom pojdi k obhajilni mizi s sklenjenimi rokami. Ne oziraj se ne na desno, ne na levo. Mo¬ litve in vzdihljaje najdeš med sledečimi molitvami. Ko pride mašnik s presvetim Rešnjim Telesom do tebe in z Jezusom v roki, naredi nad teboj sveti križ, glavo vzdigni, usta spodobno odpri in jezik položi na spodnjo ustnico; sveto hostijo zaužij, no da bi jo zadrževal v ustih; če se morda prime ust, je ne smeš odločiti s prstom, ampak le z jezikom. Ko zaužijoš sveto hostijo, počakaj na mestu toliko, da mašnik podeli sveto ob¬ hajilo še dvema obhajancema; potem takoj vstani, počasti Jezusa (tako, da poklekneš in so z glavo prikloniš) — in potem pojdi na svoje mesto s povešenimi očmi in sklenjenimi rokami. Tam poklekni in se kleče pogovarjaj s svojim Gospodom : to so najsvetejši in najsrečnejši trenutki tvojega življenja. 253 »Nasičeni bodo in hvalili bodo Gospoda, kateri ga iščejo; njih srca bodo živela vekomaj". Psalm 21, 27. Slovesnost prvega svetega obhajila. Opomin otrokom in odraslim. Najkrasnejši, najpomenljivejši dan v življenju je dan, ko so nebeški ženin, Preljubi Zveličar, prvokrat sklene z našo dušo v svetem obhajilu. Zato naj store stariši in otroci vso, kar le morejo, da bo isti dan v resnici v veselje božjemu srcu, v radost Mariji in angelom in v blagor otroškim dušam. Podroben nauk Prejmejo obhajenci v krščanskem nauku; semkaj spada le sveti obred, pri tej prvi nebeški gostiji. Naj se te slovesnosti 'nočno udeleži cela župnija. 1 Prvoobhajanci snažno prazniško opravljeni na telesu, še lepše pripravljeni na svoji duši, se zbero določeni dan v 254 jutra — ne prezgodaj in še manj pre¬ pozno — tiho in spodobno navadno v šolski sobi. 2. Ob napovedani uri se podadč v spremstvu svojega dušnega pastirja in svojih učenikov z gorečimi svečami v hišo Gospodovo. Med slovesnim zvonje¬ njem — s križem in banderi, z gorečimi svečami v rokah gredč dečki, — za njimi deklice paroma v cerkev ter molijo glasno sveti rožni venec. Vse se umakne obha- jancem in vsak otrok navadno že vč, kje bo njegov prostor, da ga isti dan prav nič ne moti v pobožnosti. 3. Obhajanci naj pozdravijo presv. Košnje Telo, in pazljivo poslušajo du¬ hovnika, ko jih še enkrat opozori na ne¬ izrekljivo srečo dotičnega dne. Potem se sveče ugasč in se šelo po prejetem sve¬ tem obhajilu zopet prižgo. 4. Ko se daruje sveta maša, morajo obhajanci kolikor moč pazljivi biti in po¬ božno peti ali moliti, kakor se jim na¬ roči. Navadno se do povzdigovanja poje (n. pr. „Jezus male k sebi klice 11 ); po povzdigovanju pa otroci skupno naslednje molitve molijo. 255 1. Vera, upanje, ljubezen* moj Jezus! - Trdno veru¬ jem, - da si tukaj v naj¬ svetejšem zakramentu - resnično pričujoč - kot pravi Bog in človek. - Verujem, - da bom zdaj v podobi kruha - zaužil tvoje presveto Rešnje Telo - v hrano za večno življenje, - ker si ti sam, večna resnica, rekel: - To je moje Telo. Trdno zaupam, o Jezus, da me boš po moči tega svetega obha¬ jila - najtesneje združil s seboj, - da mi boš pomnožil posvečujočo milost, - zmanjšal hudo nagnjenje ~ ter mi potrdil ljubezen do tebe. - * Te obhajilne molitve so postavljene sicer za prvoobhajance, a so tako prire¬ jene, da se lahko tudi drugekrati molijo. Kdor moli sam zase, naj jih opravlja kolikor mogoče po „Navodilih k dobri molitvi", glej str. 19—22. 256 Trdno se tudi zanašam, - da me boš očistil malih in varoval smrt¬ nih grehov - in mi boš izbrisal časne kazni, - da mi bo to sveto obhajilo - poroštvo častitljivega vstajenja in večnega življenja. 0 moj Jezus, - moj Gospod in moj Bog! - Ljubim te iz vsega svojega srca - iz vse svoje duše - in iz vse svoje misli. - Ljubim te nad vse, ker si zavoljo svojih neskončnih popolnosti, - svoje do¬ brote in lepote, - vreden vse moje ljubezni. - Daj mi v tvoji ljubezni živeti in umreti! 2. Ponižanje in kesanje. 0 moj Jezus! - Jaz, grešna stvar, nisem vreden, tebe sprejeti v svoje srce, - pa neskončno večje kakor moja nevrednost - je tvoje usmiljenje. Ker te, o moj Jezus, - tolikanj ljubim, - mi je iz srca žal, - da 257 sem te tolikokrat razžalil s svojimi grehi. - O, da bi ne bil nikdar grešil! - Resnično sklenem s tvojo milostjo, - da se ne bo zgodilo nikdar več. 3. Češčenje in hrepenenje O moj Jezus! - Iz globočine svojega srca te molim in častim - z vsemi angeli in svetniki - priču¬ jočega v tem presvetem zakra¬ mentu 5 - želim, - da bi te vse stvari hvalile in častile, - o ne¬ skončni, večni Bog! - Pridi torej hitro, moj Jezus, - moj Gospod in moj Zveličar, - moj Bog in moje vse. - Moja duša te želi, - moje srce se te veseli. O le pridi, - obišči me, - v svoji milosti potrdi me - in ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Bouk, kako se vesti med svetim ob¬ hajilom, je v prihodnji obhajilni pobož- 17 258 nosti. Med svetim obhajilom crglje in pevci pojo; po svetem obhajilu pa utih¬ nejo, da obhanci sami zase lažje mo¬ lijo in premišljujejo; potem pa se zopet prižgejo svoje sveče. Po mašni- kovem nagovoru pa molijo slovesno naslednjo zalivalo za sveto obhajilo 1. Hvala in zalivala. O presladki Jezus, - kako srečen sem, - da imam zdaj tebe, - katerega nebo in zemlja ne moreta obseči, - pred katerim angeli trepečejo - in zakrivajo svoje obličje. - O neizrečena lju¬ bezen, - kaj hočem še več po¬ želeti ? - Saj sem zaužil tebe, v katerem so skrite vse dobrote nebes in zemlje. - O moj Jezus! - Ponižno te molim - svojega Odrešenika in Zveličarja - v mo¬ jem srcu pričujočega. Hvalim in zahvaljujem - častim in povišujem te! - Svet - svet - svet si # ti, - o Gospod Bog vojnih čet! 259 2- Izročenje in ponovljenje sklepov. O preljubi gost moje duše, - kako naj ti povrnem toliko lju¬ bezen - in vse dobro, kar sem prejel od tebe? - Pa saj veš, da sem revna stvar, - da nimam, kar bi tebi dopadalo, - razun srca, polnega ljubezni. - To ti podarim v prebivališče, - da boš ti v meni - jaz pa v tebi večno prebival. Trdno sklenem, - in odkrito¬ srčno obljubim, - da bom zana- prej bolj goreč v molitvi, - po- nižnejši, - čistejši na duši in 11 a telesu, - odkritosrčnejči v go¬ vorjenju, - in bolj marljiv pri delu. - Le blagoslovi te moje sklepe! 3. Prošnja za pomoč v duš¬ nih in telesnih potrebah. O dobri pastir, - ki si dal življenje za svoje ovce, - zadeni 17 * 260 mene, - po grehih izgubljeno, pa zopet najdeno ovčico! - Zadeni me na svoje rame, - nesi me na dobro pašo lepega krščanskega življenja! - Ti, ki si sam rekel : -Ako boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bom dal. - Ti, ki si rekel: - Vse, karkoli prosite v molitvi, - verujte, da boste prejeli, - in se vam bo zgodilo - kaj bi mi mogel danes odreči ? Glej, prevzeten sem in ne¬ pokoren, - uči me ponižnosti in pokorščine. - Nespodobne skuš¬ njave me nadlegujejo, - prelepo te prosim, - varuj me, da ne oma¬ dežujem svojega telesa, - ki je tempelj £ Svetega Duha. - Hitro za¬ bredem v jezo in nepotrpežljivost, - uči me zatajevati samega sebe, — vsak dan zadeti svoj križ - in hoditi za teboj. - Moja duša je 261 tako omahljiva, - moje srce tako nestanovitno, - daj mi gorečnost in stanovitnost do konca, - daj mi pa tudi ljubo zdravje, - da bom niogel zvesto izpolnjevati dolžnosti svojega stanu! - In ako je morda - današnje sveto obhajilo zadnje v mojem življenju, naj mi bo po¬ potnica v sveto nebo. - Blagoslovi tudi moje stariše, - brate in sestre ~ učenike, dobrotnike in prijatelje, ~ pa tudi neprijatelje in sovraž¬ nike, - žive in mrtve! - Spravi nazaj na pravo pot, - če sem koga pohujšal, — povrni ti, — če sem koga oškodoval! Blagoslovi sveto katoliško Cerkev - in duhovsko in svetno gosposko. - Daj pa tudi, - 0 Gospod - vsem vernim dušam v vicah večni mir in pokoj, - večna luč jim naj sveti; - naj počivajo v miru. Amen. Potem se opravijo molitve po pape¬ ževem namenu za popoln odpustek, ki ga 202 dobč prvoobhajanci v lavantinski škofiji po dovoljenju sv. očeta Leona XIII. z dne 28. svečana 1903. Na zadnje se podeli blagoslov s presv. Rešnjiin Telesom in otroci naj pojo bla- goslovno pesem. Obkajanci naj se potem celi dan prav pobožno vedo. Kjer je mogoče, se završi popoldne v cerkvi na slovesen način po¬ božnost prvega sv. obhajila; kjer pa ni mogoče, se dotični obredi primerno že v jutru izvršb. Obhajanci pridejo popoldne v sprem¬ stvu starišev zopet v cerkev. Po blago¬ slovu in litanijah presv. imena Jezusovega duhovnik zopet nagovori obhajance. Naj poslušajo obhajanci z veseljem božjo be¬ sedo, dajo zahvalo Bogu, naj obljubijo Bogu, radi hoditi k sv. obhajilu, pridno vsak dan moliti, zlasti v hvaležen spomin opravljati bratovsko molitev v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki se lahko prvokrat skupno slovesno opravi; istotako v čast presv. Srcu Marijinemu, ako že ni ob- hajanec morda v to bratovščino bil za¬ pisan pri prvi sveti spovedi. Nazadnje se zapoje zahvalna pesem in podeli blagoslov z Najsvetejšim. 203 Obhajilne pesmi. Krasota, Jezus, angelska. (Jezu, decus, angelicum,) Jezus, angelska, šesili pesem miljena, ■ istih si najslajši med, srcih naših rajska jed. 2. So lačni še, ki te jedo, In žejni še, ki te pijo. Ti polniš z radostjo srce, Presegaš vseh ljudi želje. 3. O sladki Jezus, moje vse, Ti moje duše upanje; Glej, solznih iščem te oči, Srce po tebi hrepeni. 4. Ostani z nami, o Gospod, Razsveti ves človeški rod, Preženi nam duhci temo In svet napolni z milostjo. 5. O Jezus, čiste rože cvet, Ljubezni ti si ogenj vnet, Nebeški zbor iz vse moči Naj tebe vekomaj slavi. 264 Usmiljeni Jezns. 1. Usmiljeni Jezus, ozri se na me, Iskrene se vzdigajo k tebi želje. Naj ljubim srčno Le tebe samo, Ki svoje razkrivaš Srce mi lepo. 2 . če joka sirota, tolažbo deliš, Za ovco^izgubljeno pa sam se solziš, Naj ljubim gorko Le tebe samo, Usmiljen me vzdigni Na ramo svojo. 3. Ko v družbo nebeško boš srca jemal, Boš zvesto ljubezen najvišje dejal. Saj ljubim zvesto Le tebe samo, O sprejmi me k sebi V veselo nebo! O kam Gospod. 1. O kam, Gospod, Gre tvoja pot? Stopinje kam peljajo? 265 [:Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že migljajo.:] 2. Zveličar moj, Le tu obstoj, Te čem pod streho vzeti; Je hišica Sirotica, Pa željna te sprejeti. 3. Gospod, želim In hrepenim, Da spolniš srčne želje; Posveti me, Naj ljubim te, Dovrši mi veselje! 4. Glej, srce ti S cvetlicami Prav lepo čem oplesti; Ti bodeš tam Prebival sam, O Jezus, ženin zvesti. Cvetlice ve. L Cvetlice ve, ki noč in dan cvetete, Pred Jezusom, o trikrat blagor vam! Dokler očes zvenele ne zaprete, Se srečne prej ne ločite od tam. 266 O da bi bival jaz, kjer ve mrjete, Na vaši stopnji tam pred Jezusom, Da pred njim za njega dal življenje, Ki dal jo sebe v moje odrešenje! 2. O blagor vam, ve svetlobele sveče, Ki plamenite Jezusu na čast; O da bi jaz deležen bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast; Da bi enako vam, srce goreče Povžilo v meni se Gospodu v last! O rajska sreča, tu na stopnji sveti Bogu živeti in Bogu umreti! 3. In slava tebi, blažena posoda, Ki v tebi skrit prebiva Jezus moj, Krasna, ti podeljena je osoda: Ko božji hram se svetiš pred menoj. O da bi hranil jaz tako Gospoda In v srcu čistem dal mu prostor svoj: Jaz bi gorel, ljubezni se použival, Ker rajski plamen v meni bi prebival. 4. A vendar kelih, sveče in cvetlice, Srečnejši tisočkrat sem jaz kot vi, Če k meni pride zvest pastir ovčice; Mi" - 'užiti svoje da meso in kri, če prejmem v Jagnjetu nebes sladčice, In v srcu mojem Jezus sam živi: Takrat medlim, moči mrjem ognjene, Ker moj Zveličar sam z menoj se sklene. ‘267 V srečna duša. 1. O srečna duša blagor ti, Ki Jezusa prejela si, Glej, našla si zdaj ženina, Ki v sebi vso sladkost ima. 2. Presrečno tudi je telo, Ki prejme Jezusa lepo, V nebeški častni sodni dan Dejano bo na desno stran. 3. Srce, veselo poskakuj, Ljubezen božjo oznanjuj, Tvoj Bog in Kralj, nebes radost, Postal je tvoj preljubi gost. 4 . Vsa srca, oglasite se, V zahvalni spev združite se: Oj, hvala, Jezus, tebi zdaj, In slava, čast na vekomaj. O Jezus, božji Sin. 1. O Jezus, božji Sin, Uteha bolečin, Moj sladki mir! Te duh objema že, 268 Te^uživa že srce, Si spolnil mi želje, O moj Pastir! 2. Zdaj se ti posvetim, Le tebi ves živim In umrjem. čez dan za ta bedim Po noči tebi spim, če zdrav sem al’ zbolim, Le nate zrem. 3. Telo in Rešnja Kri Naj vedno me krepi, Za te živim. O Jezus, rajski dar In Večne Luči žar, O naj nikdar, nikdar Te ne'"' izgubim. Druge molitve pred sv. ob¬ hajilom. (Odstavki, ki so z zvezdico * zazna¬ movani, so primerni za skupno molitev.) 0 bujenj e vere. Jezus, moj Gospod in moj Bog! - Kar si go¬ vori) Izraelcem, govoriš tudi nam: * „Jaz sem .živi kruh, ki sem prišel iz nebes. - Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj, - in kruh, ki ga bom jaz dal, - je moje meso za življenje sveta. Resnično, resnično vam povem : ako ne boste jedli mesa Sinu člo- 270 vekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan“. „Ko so pa (apostoli z Jezusom) večerjali, je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter dal svojim učencem, rekoč: Vzemite in jejte, toje moje telo. In je vzel kelih, je zahvalil (nebeškega Očeta) in jim da!, rekoč: Pijte iz njega vsi. Zakaj toje m oj a kri nove zaveze, ki bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov." „Ko)ikorkrat boste to delali, delajte v moj spomin." * Te besede si govoril ti sam, o Jezus, - ti moj Bog, - ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. - Zato verujem, - da si v zakra¬ mentu svetega Rešnjega Telesa 271 resnično in bistveno pričujoč. - O Jezus, poživi mojo vero. Amen. Obujenje upanja. * Gospod Jezus Kristus, - nisi prišel na zemljo iskat pravičnih, ampak grešnike. - Tudi zdaj nas Vabiš in kličeš: - „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, - in jaz vas bom poživil* 1 . * Tvoja ljubezen mi daje Upanje, - da tudi mene ne boš zavrgel. Nisem vreden, da bi te prejel v svoje srce, - ali za¬ upati moram na tvoje besede. - kridi torej, - naj se zgodi, kar si rekel: - „Kdor je moje meso in pije mojo kri, - ima večno živ¬ ljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.“ - Pridi, o Jezus, in utrdi moje upanje. Obujenje ljubezni. Z večno ljubeznijo si me lju- 272 bil, moj Bog. Ko me še na svetu ni bilo, si zame že pripravljal zveličanje. Postal si človek, da bi me odrešil; postavil si Zakrament ljubezni, da bivaš vedno med nami; in vabiš me k sveti večerji, v ka¬ teri boš ti sam moja jed in ‘pi¬ jača. * Ljubim te, moj Odrešenik, - moj Bog in moje vse. - Ljubim te iz vsega srca nad vse, - in žal mi je, da te nisem vedno tako ljubil. - Danes pa ti obljubim večno ljubezen. Nobena stvar me ne bo ločila od tebe. - Tebi ho¬ čem živeti, tebi hočem umreti; - tvoj naj bom živ in mrtev. - O Jezus, vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe. Amen. Obujenje ponižnosti in kesanja. * Gospod Jezas Kristus, - čim bolj se bliža sveti trenutek, ko se 273 boš sklenil z menoj, - tem bolj čutim svojo nevrednost. - Ti si neskončni Bog, jaz pa sem prah in pepel. - Ti si neskončno svet, jaz pa z grelu omadeževan. - Ti si me ljubil, jaz pa sem te žalil. * Moj Bog, -- sramujem se svoje nevrednosti in iz vsega srca obžalujem, - da sem prestopal tvoje svete zapovedi. - Žal, mi je, da sem svojo dušo omadeževal z grehi; - žal mi je, da sem za¬ služil pekel in izgubil nebesa; - najbolj pa mi je žal, - da sem žalil tebe, svojega Odrešenika, - ki me ljubiš in vabiš k svoji mizi. Oeščenje in hrepenenje. * Gospod Jezus Kristus, - ka¬ kor Bog in in človek si pričujoč v podobi kruha, - da bi bil moji duši hrana za večno življenje. - Molim te, moj Bog in moje vse. 18 274 * Pridite semkaj, vse stvari božje, - molite z menoj Jezusa! Pridite iz nebes, angeli božji, - molite z menoj Jezusa na oltarju! - Pridi, sveta Devica Marija, ki svojega Sina ljubiš, - moli z menoj Jezusa v Zakramentu lju¬ bezni. - Moj Bog in Odrešenik, - iz globočine svoje nevrednosti vzdi¬ hujem po tebi: - pridi v moje srce. - Kakor žejni jelen hrepeni po studencu, - tako moja duša koprni po tebi. Ponavljaj pred Jezusom vroče vzdih¬ ljaje, dokler ne pride čas svetega ob¬ hajila. Sveto obhajilo. Ko strežnik pozvoni za sveto obha¬ jilo in moli „Confiteor“, to je Očitno spoved, obudi še enkrat kesanje iz glo¬ bine srca rekoč: * O moj Bog! - Vsi moji grehi so mi resnično žal, - ker sem z njimi zaslužil, da me po vsej pra- 275 vici kaznuješ. - Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, " največjo in preljubežnivo dobroto, z njimi razžalil. - Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje po¬ boljšati, - bližnje priložnosti v greli se varovati in nič več ne grešiti. Mašnik odkrije ciborij, se obrne proti obhajancem in moli nad njimi. Moli z njim rekoč: Usmili se nas, vsemogočni Bog, odpusti nam naše grehe in nas privedi v večno življenje. Amen. Oproščenje, - odvezo in f odpuščenje naših grehov nam daj vsemogočni in usmiljeni Bog. Amen. Mašnik pokaže sveto hostijo, rekoč: Ecce Agnus Dei, — Glej Jagnje božje, kiodjemlje grehe sveta. Nato strežnik trikrat pozvoni, ti pa se tr kaj na prsi globoko priklonjen in moli z mašnikom: * Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, - ampak 18 * 276 reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat). Čakaj klečč, da prideš na vrsto; ne oziraj se nikamor, ampak v svetem strahu obujaj hrepenenje po Zveličarju. Ko ti mašnik na jezik položi sveto hostijo, moli v srcu: Telo Gospoda našega Jezusa f Kristusa naj ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Ko se vrneš na svoje mesto, poklekni in govori zaupljivo z Odrešenikom, ki je v tvojem srcu. Moli ga ponižno in zahvali ga, da se je ponižal priti k tebi. Da¬ ruj mu svoje srce in ponovi storjene sklepe. — Prosi ga, naj s svojo milostjo vedno ostane pri tebi.. — Potoži mu vse dušne in telesne težave. Ko si se v sveti tihoti nekaj časa z Jezusom pogovarjal, potem moli naslednje molitve. Molitev po svetem obhajilu. 1. Počeščenje in zahvala. Bodi tisočkrat pozdravljen v mojem srcu, ljubi Jezus! Odkod 277 meni ta neizrekljiva sreča, da si prišel k meni; ti moj Gospod in moj Bog? Nebesa te ne morejo obseči, ali tvoja ljubezen te je nagnila, da si prišel prebivat v srce ubogega grešnika. O kako srečen sem danes! Našel sem Njega, ki ga ljubim. V mojem srcu živi On, ki je moje veselje. * Moja duša poveličuje Gospoda, - in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. - Zakaj velike reči mi je storil - On, ki je mo¬ gočen in čigar ime je sveto. * Pridite, angeli nebeški, - po¬ veličujte z menoj Jezusa ! - Pridite, apostoli in mučenci, spoznavavci in device, - hvalite z menoj Go¬ spoda! - Pridi, Marija, - božja Mati in Devica, - pomagaj mi, da se dostojno zahvalim svojemu Od- 278 • rešeniku, - tvojemu Sinu! - Jezus, tebi čast in hvala vekomaj! Amen. 2. Daruj samega sebe Je¬ zusu in ponovi sklepe. * Kaj bom povrnil Gospodu za vse, kar mi je dal ? - Sprejmi moje srce, o Jezus. - Vse moje življenje raj bo tebi posvečeno. - * „Sprejmi, Gospod vso mojo prostost. - Sprejmi moj spomin, - moj razum in vso mojo voljo. - Karkoli imam ali premorem, si mi podaril ti; - vse to ti vrnem in izročim, - naj nad vsem popol¬ noma vlada tvoja volja. - Daj mi le ljubezen do tebe in tvojo milost, in bogat bom zadosti - in ne bom prosil nič drugega več“, (300 dni odpustka. — Leon XIII. 26. maja 1883.) * Utrdi, Gospod, moje dobre sklepe. - Utrdi me posebno, da te nikdar več ne bom žalil. - 279 Obljubim ti, - da se bom s tvojo pomočjo ogibal bližnje priložnosti v greh, - in da bom ljubil tvojo sveto Cerkev. * Jezus, tebi živim, - Jezus tebi umrjem, - Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen. 3. Prosi Jezusa milosti. O Jezus, ostani vedno v mojem srcu s svojo milostjo. Ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe. „ Kaj iman v nebesih, in kaj ljubim na zemlji, kakor tebe? Bog mojega srca in delež moj je Bog vekomaj. 11 (Ps. 72, 25, 26). * Duša Kristusova, posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kristusova, napoji me. Voda strani Kristusove, operi me, Trpljenje Kristusovo, utrdi me. O dobri Jezus, usliši me. V svoje rane sprejmi me, 280 Od tebe se ločiti ne pusti me. Pred hudim sovražnikom brani me. Ob uri moje smrti pokliči me, In k tebi priti pusti me, Da bom s tvojimi svetniki hvalil te Od vekomaj do vekomaj Amen. Odpustek 7 let po sv. obhajilu; druge- krati 300 dni. — Pij IX. 9. jan. 1854). 4. Potoži Jezusu svoje težave. Moj Zveličar, jaz sem siromak, ti pa si vsemogočen Gospod nebes in zemlje. Vsem, ki te zaupno prosijo, lahko in rad pomagaš. Ozri se danes usmiljen na vse moje težave in potrebe ter mi pomagaj. Glej, prevzeten sem in nepo¬ koren ; uči me ponižnosti in po¬ korščine. 281 Moje srce je nagnjeno k ze¬ meljskim dobrotam; odtrgaj me od sveta in vdihni mi želje po večnih dobrotah. Nespodobne skušnjave me nad¬ legujejo; varuj mi čisto srce, da ostane tempelj Svetega Duha. Hitro zabredem v jezo in ne- potrpežljivost; pomagaj mi, da se bom zatajeval, in da bom voljno nosil svoj križ in hodil za teboj. Moja duša je omahljiva in moje srce nestanovitno; daj mi 'gorečnost in stanovitnost do konca. Daj mi ljubo zdravje, da bom mogel izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. In ako je morda to sveto obhajilo zadnje v mojem življenju, naj mi bo sveta popotnica v srečno večnost. Tebi priporočim svoje stariše, brate in sestre, sorodnike, dobrot¬ nike, predstojnike, prijatelje in 282 sovražnike; blagoslovi jih in daj jim, česar potrebujejo; zlasti svojo milost, da se zveličajo. Blagoslovi sveto katoliško Cer¬ kev, naj se razširja in utrjuje na zemlji. In vernim dušam v vicah daj večni mir in pokoj ; večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Posvetitev Mariji Devici. Glej molitev „0 Gospa moja“ str. 41. Ponovi krstno obljubo. Glej stran 209. Popolni odpustek za smrtno uro. (Kdor po spovedi in svetem obhajilu katerikoli dan v življenju moli naslednjo 2S3 molitev, vnet ljubezni do Boga, prejme v smrtni uri popolni odpustek. — (Pij X. 9. marca 1905.) Gospod, moj Bog, iz tvoje roke sprejmem že zdaj vdano in radovoljno kakršnokoli smrt z vsemi njenimi stiskami, mukami in bolečinami, kakor bo tebi všeč. Molitev za odpustke. Pred podobo križanega Jezusa. Glej, o dobri in presladki Jezus ! — Pred tvojim obličjem se vržem na kolena - in te prosim in rotim z vso goreč¬ nostjo svoje duše:- vtisni milostno mo¬ jemu srcu žive ob¬ čutke vere, upanja in ljubezni, - resnično žalost nad mojimi grehi in najtrdnejši sklep poboljšanja; 284 - ko z globoko srčno ginjenostjo in žalostjo gledam - in v duhu premišljujem tvojih petero ran, - in si stavim pred oči, - kar je že prerok David v tvojem imenu go¬ voril o tebi, o dobri Jezus: - „Prebodli so moje roke in noge, - prešteli so vse moje kosti.“ (Psalm 21, 17, 18). Verniki, kateri po skesani spovedi in svetem obhajilu molijo to molitev kleče pred podobo Križanega in dostavijo mo¬ litve po namenu svetega očeta, prejmejo popolni opustek, ki ga tudi lahko v prid obrnejo vernim dušam v vicah. (Pij IX. 31. jul. 1858.) Molitev po namenu sv. očeta. Za odpustke. 0 Bog, ozri se z očmi svoje neskončne milosti na svojo Cerkev, ki se tukaj na zemlji vojskuje. Razširi jo po vsem svetu, varuj, vodi in ohrani jo v edinosti. Od¬ vrni od nje pohujšanje in pregrehe. 285 Daj ji moč zoper sovražnike tvo¬ jega svetega imena. Stori, da vsi krivoverci svoje zmote spoznajo in zapuste. Daj pravo edinost vsem krščanskim kraljem in oblastnikom. Ne zapusti ovčice svoje črede, za katero je tvoj ljubi Sin, Jezus Krisus, prelil svojo presveto kri. Daj, nebeški Oče, da bodo vsi tebe in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal, s Svetim Duhom vred spo¬ znali in častili. Amen. Oče naš. Oeščena Marija. Čast bodi. (Petkrat.) Apostolska vera. Ako ti je lahko mogoče, ostani po svetem obhajilu še pri eni sveti maši. Dan svetega obhajila preživi kar naj¬ bolj zbranega duha, ogiblji se posvetnih zabav in veselic, obišči cerkev, beri tudi pobožne bukve in opravljaj druga dobra dela., Živi pa tudi sicer tako čisto, da bi lahko vsak dan prejel angelski kruh. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Vekomaj Amen. Zakrament svetega posled¬ njega olja. ko nevarno zboliš, pošlji o pra¬ vem času, ko boš še pri zavesti, po mašnika, da ti podeli zakra¬ ment svetega poslednjega olja. Neprecenljive so milosti, ki jih podeli Jezus, usmiljeni Samarijan, ubo¬ gemu bolniku v tem svetem zakramentu. Ako si sam bolan, prosi domače, naj pošljejo po mašnika, ako je nevarno bo¬ lan kdo drugi, mu storiš najimenitnejše delo usmiljenja, ako mu preskrbiš du¬ hovnika. Pripraviti je treba na pogrnjeni mizi sv. razpelo, dve voščeni sveči, bla¬ goslovljeno vodo s kropilcem, kozarec sveže vode, žličico, in v sedem svalčkov bombaža ali prediva, če pride mašnik 287 s sveto Popotnico, ga pričakajo verniki z gorečimi svečami, in ko se bolnik spo¬ veduje, ne smejo zunaj govoriti, ampak naj molijo sveti rožni venec. Molitev za zdravje. Molitev sv. Avguština. O moj Bog in Gospod, ozri se na svojo stvar, ki zdaj v tem rev¬ nem stanu omaguje. Tvoje roke so me upodobile, - tiste roke, ki so bile zame pribite na križ. Ne zapusti svoje stvari, Gospod! Po¬ glej rane svojih rok, v katere si zapisal moje ime; beri to pismo in ozdravi me! - Jaz tvoja stvar kličem k tebi, daj mi življenje! Prizanesi mi, Gospod, zakaj kakor nič so moji dnevi. Odpusti mi, Gospod, da se drznem s svojim velikim Gospodom in Bogom go¬ voriti ; ali sila me sili, bolečine me priganjajo, revščina me žene. 288 Bolan sem; zato kličem zdravnika, rekoč: Jezus nazareški, usmili se me! - Ti izvir usmiljenja, usliši me reveža, ki s potrtim srcem vpijem k tebi. Ti moja moč. po¬ magaj mi in vstal bom. Ti moja luč razsvetli me in spregledal bom. Ti moje veličastvo, prikaži se mi in vzdignil se bom. Ti moje življenje, razveseli me, da bom živel v tebi, moj Bog in moj Go¬ spod ! Amen. Oče naš. Oeščena Marija. Čast bodi. Zakrament sv. mašniškega posvečenja in sv. zakona. rvih pet sv. zakramentov je na- menjenihvsakemu kristjanu, zad¬ nja dva le nekaterim stanovom. a) Najsvetejši stan je mašniški. ker mu je Jezus Kristus dal oblast, opravljati daritev svete maše in deliti svete zakramente. Blagor mladeniču, katerega Bog kliče v ta stan! Da pa ne izgubi svetega poklica, mora biti v značaju trden, v češčenju Ma¬ rijinem zvčst in naj prejema večkrat svete zakramente. Mno¬ gokrat pokliče Bog pridne sinove najrev¬ nejših starišev v ta stan, in on že najde v svoji previdnosti pomočkov, da se mo¬ rejo izšolati. Imeniten pripomoček v do¬ sego visokega smotra je gotovo molitev. 19 290 ki se ob nedeljah opravlja. Prim str. 81 in molitev ob kvatornih nedeljah. b) Druge ljudi kliče Gospod v druge stanove; za vsak poklic se je treba dobro izobraziti, in mu s čednostnim življenjem čast delati. Nedolžna in krepostna mladost z zvestim spolnjevanjem svojih dolžnosti je najlepša priprava za katerikoli poklic, bodisi da ostane kdo v vzvišenem sam¬ skem stanu, bodisi da ga pokliče Bog v poznejših letih v zakonski stan in mu podeli milost v zakramentu sve¬ tega zakona. Kadar si izbiraš poklic ali stan, za¬ teci se v goreči molitvi za pomoč k Bogu Svetemu Duhii in Materi božji dobrega svčta za srečno izvolitev stanu. Molitev za duhovnike. O Bog, posvečevavec in varih svoje Cerkve, obudi v njej s svo¬ jim Duhom dobrih in zvestih de¬ livcev svetih skrivnosti, da bodo s svojo službo in svojim zgledom krščansko ljudstvo vodili na pot zveličanja, ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Četrti del. Popoldanska služba božja e bodi nam dovolj, da smo ob nedeljah in praznikih samo pri sveti maži, temveč prejemajmo tudi svete zakramente, bodimo pri pridigi in pri popoldan¬ ski službi božji, prebirajmo svete knjige in opravljajmo druga dobra dela. Navadi se torej, z veseljem posve¬ čevati tudi nedeljo popoldne, in od vsake hiže naj gre, kdor le more, tudi k večer¬ nicam. Kdor mora biti za v&riha, naj bere doma iz katekizma krščanski nauk in 19 * 292 moli večernice. Po krščanskem nauku je priporočati udeležbo pri krščanskih sta¬ novskih, vzgojevalnih družbah. H krščanskemu nauku. Pred naukom. 1. Po resnici hrepenim, Jezus, naših duš ljubitelj! Tvoje pomoči želim, Misli in želja voditelj: Svojo milost mi podari, Srce moje z njo preustvari! Po nauku. 2. O Delivec večnih nad, Jezus, ti me blagoslovi! Obrode nauki sad, Ako prideš ti z darovi: Tvoja luč mi v srce sveti, Daj mi moč, po njej živeti! Oče naš. (Se poje prod pridigo.) X. Bog Oče, ki v nebesih Kraljuješ vekomaj, Na duši in telesu Svoj blagoslov nam daj. 293 Naj bode posvečeno Presveto tvoje"ime: Živč naj tebi v slavo Vsi narodi zemlje. 2. Kraljestvo tvojo pridi, In vladaj v srcih ti; Presveta tvoja volja Naj vselej se zgodi. Daruj nam vsak dan kruha Za dušo in telo, Naj sveto obhajilo Še v smrti hrana bo. 3. Odpusti, Bog nebeški, Da smo žalili te, Iz srca odpustimo Tud’ mi dolžnikom vse; Ne vpelji nas v skušnjavo In zli odreši nas, Da bomo tebi hvalo Dajali večni čas. Krščanski nauk. Iz katekizma avstrijskih škofov. rščansko verovati se pravi, vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati (Kat. vpr. 6.) Kar je Bog razodel, je izročil Jezus Kristus katoliški Cer¬ kvi, da vse nepokvarjeno ohrani, vse ljude uči in jim zapoveduje, kaj morajo verovati in storiti, da se zveličajo. (10.) Katoliška Cerkev je vidna 295 dražba vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo iste nauke, prejemajo iste zakramente in imajo rimskega papeža za svojega vidnega pogla¬ varja. (194.) Kristus je dal svoji Cerkvi ta-le poglavitna znamenja: 1. da je edina, 2. da je sveta, 3. da je katoliška ali vesoljna, 4. da je apostolska. (208.) Pred vsem moramo natančno znati in verovati šest temeljnih resnic, namreč: 1. daje Bog; 2. da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje; 3. da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh; 4. da se je Bog Sin, druga božja oseba, učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal; 5. da je človeška duša neumrjoča; 6. da je milost božja k zveličanju po¬ trebna. (29.) 29G Lastnosti božje: Bog je zgolj duh, večen in nespremenljiv, povsod pričujoč in vseveden, ne¬ skončno moder in vsemogočen, neskončno svet in pravičen, ne¬ skončno dobrotljiv in usmiljen, neskončno resničen in zvest. (29.) Darovi Svetega Duha so: 1. dar modrosti, 2. dar umnosti, 3. dar sveta, 4. dar moči, 5. dar učenosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu božjega. (185.) Dve poglavitne zapovedi krščanske ljubezni sta: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misliTa je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe 11 . (342.) Deset božjih zapovedi se glasi: 1. Veruj v enega samega 297 Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božje ga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš, dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne pre- šestuj. 7 Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga ( 344 .) Pet cerkvenih zapovedi se glasi: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni. 4. Spo¬ vej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. ( 477 .) * * * 298 Zakrament je vidno injpo- delilno znamenje nevidne milosti, postavljeno od Jezusa Kristusa v naše posvečenje. ( 503 .) Sedem svetih zakramen¬ tov se glasi: 1. sveti krst, 2. sveta birma, 3. sveto Rešnje Telo, 4. sveta pokora, 5. sveto poslednje olje, 6. sveto mašniško posvečenje, 7. sveti zakon. ( 530 .) Sveta maša je vedna da¬ ritev nove zaveze, pri kateri se Jezus Kristus nekrvavo daruje svo¬ jemu nebeškemu Očetu pod podo¬ bama kruha in vina. ( 595 .) Namen svete maše. Da¬ ritev svete maše se daruje Bogu: 1. da ga spodobno častimo in hvalimo; 2. da ga zahvaljujemo za vse dobrote; 3. da zadostimo božji pravičnosti ter zadobimo mi¬ lost kesanja in pokore in odpu- ščenje kazni za greh; 4. da iz- 299 prosimo sebi in dragim vse dobro Za dušo in telo. (Vpr. 606; molitev stran 88 in 109.) Pri evangeliju moramo vstati in se pokrižati v znamenje, da smo pripravljeni, pred svetom pričati nauke svetega evangelija in po njih živeti. (Vpr. 611; mol. stran 91.) Pri darovanju moramo združiti svoje misli in želje z niašnikovimi mislimi in željami in tudi sebe Bogu darovati. (Vpr. 612; mol. stran 92.) Pri povzdigovanju mo¬ ramo moliti Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina, obuditi vero, upanje in ljubezen in obžalo¬ vati svoje grehe. (Vpr. 613; mol. stran 96.) Pri mašnikovem obha¬ jilu moramo prejeti sveto obha¬ jilo vsaj v duhu, če ga ne prej¬ memo v resnici; to je, imeti 300 moramo pobožno hrepenenje, v resnici prejeti telo Jezusa Kristusa, če bi bilo mogoče. (Vpr. 614; mol. stran 97.) Da vredno prejmemo zakra¬ ment svete pokore, je po¬ trebno pet reči: 1. izpraše¬ vanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. za- dostovanje. (639.) Spovedne molitve. (Vpr. 694, glej stran 226 ) * * * Krščansko pravičen je, kdor se s pomočjo božje milosti ogiblje hudega in dela dobro, kakor uči sveta vera. (754.) Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh. (755.) Poglavitni grehi so: 1. napuh, 2. lakomnost, 3 nečistost, 301 4. nevoščljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba. (773.) Grehi zoper Svet. Duha so: 1. predrzno v božjo milost grešiti; 2 nad božjo milostjo obupati; 3. spoznani krščanski resnici se ustavljati: 4. svojemu bližnjemu zaradi milosti božje ne¬ voščljiv biti; 5. do lepega opo- minjevanja otrplo srce imeti; 6. v Oespokornosti trdovratno ostati. (789.) Štirjevnebovpijoči grehi so: 1. radovoljni uboj ; 2. sodomski greh ; 3. zatiranje ubožcev, vdov in sirot; 4. delavcem ali najem¬ nikom zaslužek zadrževati ali utr- govati. (791.) Devet tujih grehov: 1. v greh svetovati; 2. greh velevati; 3. v drugi greh privoliti; 4. druge v greh napeljevati; 5. drugih greh hvaliti; 6. h grehu molčati; 7. 302 greh spregledati; 8. greha se ude¬ ležiti ; 9. drugih greh zagovarjati. (793.) Delaj dobro. Dobro je, kar je po volji božji, namreč: dobra dela in hrepenenje po krščanski popolnosti. (794.) „Božje“ čednosti so: vera, upanje in ljubezen. (Vpr. 800; mol. glej stran 78.) Dolžni smo obuditi vero, upanj e in ljubezen : 1. kakor hitro smo v sveti veri dovolj po¬ učeni; 2. večkrat v življenju, zlasti v hudih skušnjavah zoper te čednosti; 8. v smrtni nevarnosti in ob smrtni uri. (808.) Štiri poglavitne čed¬ nosti so: 1. modrost, 2. pravič¬ nost, 8. srčnost, 4. zmernost. ( 811 .) Sedmim poglavitnim grehom so nasprotne te-le čednosti: 1. napuhu ponižnost, 303 2. lakomnosti radodarnost; 3. ne¬ čistosti čistost; 4. nevoščljivosti dobrohotnost; 5. požrešnosti zmer¬ nost ; 6. jezi krotkost; 7. lenobi gorečnost. ( 817 .) „Osem blagrov" ali čed- n osti, katere je Jezus posebno poveličeval: 1. Blagor ubogim v duhu: ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli. 3 Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi. 4. Blagor tistim, ki so lačni in žejni pravice, ker bodo nasičeni. 5. Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmiljenje. 6. Blagor tistim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali. 7. Blagor mirnim, ker bodo imenovani otroci božji. 304 8. Blagor tistim, ki preganjanje trpe zavoljo pravice, ker njih je nebeško kraljestvo. (826.) Evangelijske čednosti Jezus Kristus nam v svetem evan¬ geliju posebno priporoča: 1. iskati najprej božje kraljestvo in njegovo pravico- 2. zatajevati samega sebe ; 3. nositi svoj križ; 4. hoditi za Kristusom; 5. biti krotak in po¬ nižen ; 6. ljubiti sovražnike; dobro storiti tistim, ki nas sovražijo, mo¬ liti za tiste, ki nas obrekujejo in preganjajo. (828.) Najimenitnejša dobra dela so: molitev, post in miloščina. (835.) Telesna dela usmilje¬ nja: 1. nasičevati lačne; 2. na¬ pajati žejne; 3. sprejemati popot¬ nike ; 4. oblačiti nage ; 5. obiskavati bolnike; 6. reševati jetnike; 7. pokopavati mrliče. (840.) 305 Duhovna dela usmilje¬ nja: 1. svariti grešnike; 2. učiti nevedne; 3. prav svetovati dvom¬ ljivcem ; 4. tolažiti žalostne; 5. potrpežljivo prenašati krivico; 6. iz srca odpustiti razžalivcem ; 7. Boga prositi za žive in mrtve. (84t.) Trije evangelijski sveti so: 1. radovoljno uboštvo; 2. vedno devištvo; 3. vedna pokorščina pod duhovnim predstojnikom. (848.) Štiri poslednje reči so: smrt, sodba, pekel, nebesa. (851.) 2o Pesmi k blagoslovu. Častimo te. Pred blagoslovom. te, kruh živi, angelski, pravi človek si čni Bog nebeški. * Sveto, sveto, sveto, Sveto, vedno, sveto, Jezusovo je Telo V zakramentu moljeno. Po blagoslovu. Nikdar nas ne zapusti, O Jezus, vir sladkosti, Zlasti pa poslednji čas Bodi, Jezus, ti pri nas. 307 Glasno zapojmo. 1. Glasno zapojmo, čast povzdigujmo: V hostiji beli * Jezus je skrit, Pred nas postavljen, Vedno pripravljen, Svoje ovčice * blagoslovit’. Sveto, sveto, čez vse je sveto. Sveto, sveto, Sveto je Jezusa Rešnje Telo! 2. Roke sklenimo, Lepo prosimo: Usmili se Jezus, * vbogih sirot, Teb’ se^izročimo Srčno želimo, Ti blagoslovi * zemeljski rod. Sveto, sveto, itd. 3. Tebe častiti, Vemo moliti Množica zbrana * tukaj želi; Sprejmi jo v slavo, V rajsko višavo, Kjer te brez konca * pesem slavi: Sveto, sveto, itd. 20 * 308 V zakramentu. V zakramentu vse sladkosti Počastimo Jezusa; Dal je v novi nam skrivnosti Ilajski kruh zveličanja; V naših čutov pa slabosti Trdna vera nas krepča. Čast in slava naj prepeva Se Očetu večnemu! čast in slava naj odmeva Njega Sinu ljubemu! Čast enaka razodeva Naj se Duhu Svetemu! Tantum ergo. Pesem pred blagoslovom — po rimskem obredu. Tantum ergo sacramčntum Venerčmur cčrnui. Et antiquum documčntum Novo cedat ritui: Praestet fides supplemčntum Sčnsuum defčctui. G eni tori Genitoque Laus et iubil&tio, Salus, konor, virtus quoque Sit et benediotio! Procedenti ab utroque Compar sit laudžitio. 309 Molitev k presv. Rešuj emu Tei V. Panem de coe- 1° praestitfsti eis. (Allcluia). R. Omne delec- tamčntum in se ha- Ijentem (AUeluia.) O r emu s. Deus, qui nobis snb sacramčnto mi-^ rabili passionis tuae memoriam reliqui- sti; tribue, quaesu- nius, ita nos corpo- ris et sanguinis tui sacra mystčria vene- rari, ut redemptio- nis tuae fructum in nobis iugiter sen- tiamus. Qui vivis et regnas in sačcula saecul6rum. R. Amen. esu. V. Kruli iz nebes si jim podelil. (Ale¬ luja.) O. Ki ima vso sladkostv sebi. (Ale¬ luja.) Molimo. O Bog, ki si nam v čudežnem zakra¬ mentu spomin svo¬ jega trpljenja zapu¬ stil, daj nam, te pro¬ simo svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako ča¬ stiti, da bomo sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do ve- vekoma j. O. Amen. 310 Hvalite Gospoda. Psalm 116. Laudate Domi- num omnes gentes, * landdto eum om¬ nes pčpuli. Quoniam confir- mata est super nos | misericordia eius, * et včritas Domini manet in aetčrnum. Gldria Patri et Ff- lio * et Spiritui Sancto. Sient erat in principio, j et nune et semper * et sad- cula saeculorum. A- men. Hvalite Gospoda vsi rodovi, * hvalite ga zemlje narodi. Zakaj utrjena je nad nami | milost njegova * in resnica Gospodova ostane vekomaj. Slava Očetu in Si¬ nu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Litanije presv. imena Jezusovega. ospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas !* Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin živega Boga, Jezus, odsvit Očeta, Jezus, žar večne luči, * Tako se odgovarja pri vsakem na¬ zivu. 312 Jezus, kralj veličastva, Jezus, solnce pravice, Jezus, Sin Marije Device, Jezus ljubeznivi, Jezus čudoviti, Jezus, močni Bog, Jezus, oče prihodnjega veka, Jezus, angel velikega sklepa, Jezus najmogočnejši, Jezus najpotrpežljivejši, Jezus najpokornejši, Jezus krotki in iz srca ponižni, Jezus, ljubitelj čistosti, Jezus, naš ljubitelj, Jezus, Bog miru, Jezus, začetnik življenja, Jezus, zgled čednosti, Jezus, goreči ljubitelj duš, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališče, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernih, Jezus, dobri pastir, 313 Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, naša pot in naše življenje, Jezus, veselje angelov, Jezus, kralj očakov, Jezus, voditelj apostolov, Jezus, učitelj evangelistov, Jezus, srčnost mučencev, Jezus, luč spoznavavcev, Jezus, čistost devic, Jezus, krona vseh svetnikov, Bodi nam milostljiv, - prizanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, - usliši nas, o Jezus! Vsega hudega - reši nas, o Jezus!* Vsega greha Svoje jeze Skušnjav hudičevih * Tako se odgovarja pri naslednjih nazivih, 314 Duha nečistosti Večne smrti Zanemarjanja tvojih navdihov Po skrivnosti svojega svetega učlovečenja Po svojem rojstvu Po svojem detinstvu Po svojem božjem življenju Po svojih trudih Po svoji smrtni britkosti in svojem trpljenju Po svojem križu in svoji zapu¬ ščenosti Po svojih bolečinah Po svoji smrti in svojem pokopu Po svojem vstajenju Po svojem vnebohodu Po svoji ustanovitvi najsvetejšega Zakramenta Po svojih radostih Po svojem veličastvu Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Jezus ! 315 Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usmili se nas, o Jezus ! Jezus, sliši nas ! Jezus, usliši nas! Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: „ Prosite in se vam ho dalo, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo", daj nam, te prosimo, gorečnost svoje božje ljubezni, da te bomo s celim srcem, z besedo in dejanjem lju¬ bili in neprenehoma hvalili. Daj nam, Gospod, da vedno v sebi ohranimo strah in ljubezen do tvojega svetega imena, ker nikdar ne nehaš voditi teh, ki jih utrdiš v stanovitnosti svoje ljubezni. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. (300 dni odpustka enkrat na dan, — Leon XIII. 16. jan. 1886,) 316 O praznikih se lahko pristavi cerkvena molitev do- tičnega dne. Molitev k presv. R. Telesu so moli, kadar je izpostavljeno. Glej str. 309. Molitev za vse potrebe. (Moli se navadno po litanijah ob nedeljah in praznikih; na predvečere in ob naj¬ večjih praznikih se primerneje izpušča.) Molimo. Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče, poglej z očmi svoje neskončne milosti naše bridkosti, nadloge in težave. Usmili se vseh vernih kristjanov, za katere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal in tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Je¬ zusu odvrni, milostljivi Oče, zaslu- 317 — žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, pogubne upore, vojsko, draginjo, bolezni in žalostne, hude čase. Vsemogočni večni Bog, usmili se svojega služabnika, našega pa¬ peža I., in vodi ga v svojem usmiljenju po potu večnega življe¬ nja, da bo, kar je tebi prijetno, s tvojo pomočjo želel in z vso močjo izvrševal. O Bog, pastir in vladar vseh vernih, glej milostljivo na svojega služabnika, našega škofa I., ki si ga za pastirja naši škofiji postavil; podeli mu, da bo tistim, črez ka¬ tere je postavljen, z besedo in dejanjem koristil in tako s čredo, ki mu je izročena, dosegel večno življenje. Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj služabnik, naš cesar I., ki je po tvojem usmiljenju sprejel cesar- 818 sko vladarstvo, tudi raste v vseh čednostih, da bo, z njimi lepo ozaljšan, mogel greha se varovati, sovražnike zmagovati in k tebi, ki si pot, resnica in življenje, v milosti dospeti. Razsvetli in potrdi v vsem do¬ brem duhovske in svetne gosposke in oblastnike, da bodo pospeševali vse, kar more pripomoči k tvoji časti, k našemu zveličanju, k miru in sreči vsega krščanstva. Prosimo tudi, kakor hočeš, da moramo prositi za svoje prijatelje in neprijatelje, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mrtve. Podeli nam, Bog miru, pravo edinost v veri brez vsega razdora in vsake ločitve. Obrni naša srca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče 319 želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenju in smrti prijetni in dopadljivi. Tebi, Gospod, bode vedno pri¬ poročeno vse naše delo in opravilo, naše življenje in naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj uživati in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili in molili. To nam podeli, Gospod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odreše¬ niku, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha. Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vedno pri nas. O. Amen. Oče naš. Ceščena Marija (Tri¬ krat.) Čast bodi. 320 Litanije. presv. Srca Jezusovega. ospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas!* Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Srce Jezusa, Simi večnega Očeta, Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno, Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi zedinjeno, Srce Jezusovo, neskončno veli¬ častno, * Tako se odgovarja pri vseli na¬ zivih. 321 Srce Jezusovo, sveti tempelj božji, Srce Jezusovo, šotor Naj višjega, Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška, Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬ bezni, Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice, Srce Jezusovo dobrote in ljubezni polno, Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti, Srce Jezusovo, vse hvale vredno, Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti, Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva, Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje, Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli, 21 322 Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav, Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬ skončno usmiljeno, Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo, Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti, Srce Jezusovo, sprava za naše grehe, Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno, Srce Jezusovo, zavoljo naših hu¬ dobij potrto, Srce Jezusovo, do smrti pokorno, Srce Jezusovo, s sulico prebodeno, Srce Jezusovo, vir vse tolažbe, Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje, Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava, Srce Jezusovo, daritev za grešnike, 323 Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih, Srce Jezusovo, upanje v tebi umi¬ rajočih, Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬ nikov. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Go¬ spod ! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usmilise nas, o Gospod ! J 7 . Jezus krotki in iz srca ponižni. O. Upodobi naše srce po svojem Srcu. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega pre¬ ljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem po¬ tolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega 21 * 324 tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. (300 dni odpustka vsakikrat. — Leon XIII.) [Kadar se molijo litanije samo do tukaj, se pristavi Oče naš, Ceščena Ma¬ rija (trikrat) in čast bodi.] Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. (Moli se najprimerneje na praznik presvetega Srca Jezusovega ali v nedeljo za njim, in v prvih petkih, oziroma prvih nedeljah.) Presladki Jezus, Zveličar člo¬ veškega rodu, ozri se na nas, ki v globoki ponižnosti klečimo pred tvojim oltarjem. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje sklenjeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu pre¬ svetemu Srcu. 325 Tebe mnogi niso nikdar poznali, mnogi pa so tvoje zapovedi zani¬ čevali in te zavrgli. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in potegni vse k svojemu svetemu Srcu. Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki niso nikdar odpadli od tebe, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili; daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne poginejo uboštva in lakote. Kralj bodi tistih, ki jih slepi verska zmota ali loči razkol, in pokliči jih nazaj v zavetje resnice in k edinosti vere, da bo kmalu en hlev in en pastir. Kralj bodi tudi vseh tistih, ki žive v stari zmoti poganstva; reši jih iz teme in privedi jih k luči v božje kra¬ ljestvo. Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in blagonosno prostost; daj vsem narodom red in mir; daj, — 326 — da se bo od kraja do kraja zemlje razlegal en glas: Bodi hvala božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj ! Amen. Ob praznikih. (Ako se litanije Srca Jezusovega molijo na kateri praznik, se lahko do¬ stavi cerkvena molitev dotičnega dne.) Molitev za vse potrebe se pristavlja pri javnih večernicah ob nedeljah in praznikih, kakor po litanijah presv. imena Jezusovega; glej stran 316. (Za sklep:) Oče naš. Ceščena Marija. (Trikrat.) Čast bodi. Lavretanske litanije Matere božje. ospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas !* Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog. Sveta Marija, prosi za nas ! Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, - * Tako so odgovarja pri naslednjih nazivih. 328 Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati prečista, - Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati deviška, - Mati ljubezniva, Mati čudovita, Mati dobrega sveta, - Mati Stvarnikova, Mati Odrešenikova, Devica najmodrejša, - Devica častitljiva, Devica hvalevredna, Devica mogočna, - Devica milostljiva, Devica verna, Podoba pravice, - Sedež modrosti, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, - Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, — 329 — Roža skrivnostna, - Stolp Davidov, Stolp slonokosteni, Hiša zlata, - Skrinja zaveze, Vrata nebeška, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, - Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, - Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučencev, - Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, - Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kraljica presvetega rožnega venca, 330 Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Go¬ spod ! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ greha sveta, - usmili se nas, o Gospod! (300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII, 30. sept. 1817.) Ob Marijinih praznikih se laliko dostavi cerkvena molitev doti fi¬ nega dne. K presv. Rešnjemu Telesu. (Moli se, kadar je izpostavljeno. Glej stran 309.) Molitev k Materi božji. Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevar¬ nosti, o častitljiva in blagoslovljena 331 Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči svojemu Sinu nas izroči! V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Podeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog, da se bomo vedno veselili zdravja na duši in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬ rije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. (Naslednja molitev se ob onih Ma¬ rijinih praznikih, oh katerih se moli cerkvena molitev za dotični dan, lahko izpusti.) 332 Cerkvene antifone in prošnje do Matere božje. A. od prve adventne nedelje do bošiča. remila mati Zveli carjeva, ki ostaneš vrata nebeška in morska zvezda, poma¬ gaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega Stvarnika čudežno rodila; ti, De¬ vica prej in slej, ko si iz Gabrie- lovih ust prejela oznanjenje, usmili se grešnikov! V. Angel Gospodov je oznanil Mariji. O. In spočela je od Svetega Duba. Molimo. Milost svojo, prosimo te, Gospod, v naša srca vlij, da ki smo po angelovem oznanjenju spoznali učlovečenje Kristusa, tvo¬ jega Sina, po njegovem trpljenju 333 in križu dosežemo častitljivo vsta¬ jenje. (Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.) B. Od božiča do svečnice. Premila Mati Zveličarjeva... (itd. kakor pred božičem.) V. Po porodu si Devica čista ostala. O. Božja Porodnica, prosi za nas! Molimo. O Bog, ki si po rodovitnem devištvu blažene Marije podelil človeškemu rodu dar več¬ nega zveličanja, daj nam, te pro¬ simo, naj čutimo, da prosi za nas ona, po kateri smo bili vredni, prejeti začetnika življenja, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, tvojega Sina. (Amen). C. Od svečnice do velikega četrtka. Zdrava, o nebes Kraljica; Zdrava, angelov gospa; 334 Zdrava korenina; zdrava vrata, Iz katerih svetu luč je prisijala, O veseli se, Devica slavna, Nad vse krasna, Bodi zdrava, o prelepa, Prosi za nas Kristusa! V. Dovoli, naj te hvalim, o sveta Devica. O. Daj mi moč zoper so¬ vražnike svoje. Molimo. Podeli nam, milost¬ ljivi Bog, pomoč v naši slabosti, da ki obhajamo spomin svete božje Porodnice, s pomočjo njene pri¬ prošnje od svojih grehov vstanemo. (Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.) Č. Od velike sobote do prve pobinkoštne nedelje. Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja. Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja. Je vstal, kakor j c rekel, aleluja. 335 Prosi za nas Boga, aleluja. V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja. O. Ker je Gospod res vstal, aleluja. Molimo. O Bog, ki si z vsta¬ jenjem svojega Sina, našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, svet razve¬ selil; daj, prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji dosežemo ve¬ selje večnega življenja. (Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.) -O. Od prve pobinkoštne nedelje do adventa. Ceščena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upa¬ nje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in ob¬ jokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomočnica, svoje milost¬ ljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, bla- 336 goslovljeni sad svojega telesa. 0 milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica! O. Da postanemo vredni obljub Kristuvili. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si telo in dušo častite Device in Matere Marije, da bi vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo Svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihod¬ njega zla in večne smrti rešeni. (Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.) Molitev k svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri služab¬ nik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino. 337 V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam pomaga, prosimo te, Gospod, zasluženje že¬ nina tvoje presvete Matere Marije, da nam bo po njegovih priprošnjah podeljeno, česar naša slabost ne more doseči. (Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.) Molitev za vse potrebe. (Moli se po litanijah od nedeljah in praznikih; na predvečere se primerneje izpušča.) Ponižno te prosimo, Gospod, razveži milostno naših grehov vezi, in po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube Device Marije, in vseh svojih svetnikov ohrani nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše družine v vsej svetosti. Očisti grehov in hudobije vse naše sorodnike in prijatelje, in 22 338 napolni jih z lepimi čednostmi. Podeli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne sovraž¬ nike in odženi vse hude želje. Daj nam zdravo vreme in dobro letino. Skaži milost našim prija¬ teljem in neprijateljem. Obvaruj to duhovnijo z vsemi, ki v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa in povodnji; in po¬ deli milostljivo vsem vernim krist¬ janom, živim in mrtvim, v ne¬ beškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., na¬ šega škofa I., našega cesarja I., vso našo duhovsko in svetno go¬ sposko in vse krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega hudega. In tvoj blagoslov pridi iz nebes na nas in ostani vedno pri nas. - Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in 339 kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. O. Amen. V. Božja pomoč ostani vedno pri nas. O. Amen. Oče naš. Ceščena Marija. (Trikrat.) Čast bodi. Pri pobožnosti svetega rož¬ nega venca v oktobru. (Po lavretanskili litanijah naj se moli namesto molitve „K sv. Jožefu" in „Za vse potrebe" samo naslednja molitev.) K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah, in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico, hožjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si objemal dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se milostno na delež, ki ga je 22 * 340 pridobil Jezus s svojo krvjo, in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in priprošnjo. 0 preskrbni varih svete družine, varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas ljubezni- polni oče, vsako kugo zmot in greha. Podpiraj ga milostno iz nebes, o mogočni naš varih, v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani zdaj sveto Cerkev božjo sovražnega zalezo¬ vanja in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v ne¬ besih. Amen. Oče naš. Češčena Marija. (Tri¬ krat.) Čast bodi. Litanije vseh svetnikov. Bog Bog ospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, usmili se nas Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, prosi za nas Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, * Tako se primerno odgovarja pri naslednjih nazivih. 1 * I* 342 Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Rafael, Vsi sveti angeli in nadangeli, pro¬ site za nas!* Vse svete vrste zveličanih duhov, Sveti Janez Krstnik, prosi za nas !* Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Jakob, Sveti Janez, Sveti Tomaž, Sveti Jakob, Sveti Filip, Sveti Jernej, Sveti Matej, Sveti Simon, Sveti Tadej, Sveti Matija, Sveti Barnaba, 343 Sveti Luka, Sveti Marko, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, Sveti Štefan, Sveti Lavrencij, Sveti Vincencij, Sveti Fabijan in Sebastijan, pro¬ sita za nas! Sveti Janez in Pavel, Sveti Kozma in Damijan, Sveti Gervazij in Protazij, Vsi sveti mučenci, Sveti Silvester, Sveti Gregorij, Sveti Ambrozij, Sveti Avguštin, Sveti Hieronim, Sveti Martin, Sveti Nikolaj, Vsi sveti škofje in spoznavavci, Vsi sveti učeniki, 344 Sveti Anton, Sveti Benedikt, Sveti Bernard, Sveti Dominik, Sveti Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, Vsi sveti menihi in puščavniki, Sveta Marija Magdalena, Sveta Agata, Sveta Lncija, Sveta Neža, Sveta Cecilija, Svsta Katarina, Sveta Anastazija, Vse svete device in vdove, Vsi svetniki in svetnice božje, Bodi nam milostljiv, - prizanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, - usliši nas, o Gospod! Vsega hudega - reši nas, o Go¬ spod !* Tako tudi pri naslednjih prošnjah, 345 Vsega greha Svoj e jeze Nagle in neprevidene smrti Skušnjav hudičevih Jeze, sovraštva in vse hude volje Duha nečistosti Treska in hudega vremena Šibe potresa Kuge, lakote in vojske Večne smrti Po skrivnosti svojega sv. učlovečenja Po svojem prihodu Po svojem rojstvu Po svojem krstu in svetem postu Po svojem križu in trpljenju Po svoji smrti in svojem pokopu Po svojem svetem vstajenju Po svojem čudežnem vnebohodu Po prihodu tolažnika Svetega Duha Na dan sodbe Mi grešniki, - prosimo te, sliši nas! Prizanesi nam, - prosimo itd, Odpusti nam. 346 Pripelji nas k pravi pokori, Vladaj in ohrani svojo sveto Cerkev, Ohrani apostolskega pastirja in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri, Ponižaj sovražnike svete Cerkve, Varaj našega cesarja, Daj krščanskim kraljem in oblast¬ nikom mir in pravo soglasje, Daj vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost, Potrdi in ohrani nas vse v svoji sveti službi, Povzdigni naše misli k nebeškim željam, Povrni vsem našim dobrotnikom z večnimi darovi, Reši duše naše in naših bratov, sorodnikov in dobrotnikov več¬ nega pogubljenja, Daj in ohrani sad zemlje, Daj vsem vernim dušam večni pokoj, 347 Usliši nas, ftin božji, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Go¬ spod ! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - nsliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usmili se nas, o Gospod ! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Ode naš .,. (dalje tiho.) V. In ne vpelji nas v skušnjavo. O. Temveč reši nas hudega. Ob praznikih se lahko dostavi cerkvena molitev dotič- nega dne. Molitev k presv. Rešnjemu Telesu. (Moli se, kadar je izpostavljeno. Glej str. 309.) 348 Navadne molitve po litanijah. Psalm 69. 0 Bog, pridi mi na pomoč; Gospod, hiti mi pomagat. Osramočeni naj bodo in naj se sramujejo,* kateri mi strežejo po življenju. Zavrnejo naj se in sram jih bodi,* kateri mi hudo žele. Zavrnejo naj se hitro osramo¬ čeni,* kateri se mi posmehujejo. Radujejo in vesele naj se v tebi vsi, kateri te iščejo;* in ka¬ teri ljubijo tvoje odrešenje, naj vedno govore: Hvaljen, bodi, Go¬ spod ! Jaz pa sem revež in siromak,* Bog, pomagaj mi. Moj pomočnik in moj odrešenik si ti, * Gospod, nikar se ne mudi! Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu;* kakor je bilo v 349 začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. V. Pomagaj svojim služabnikom. O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog. V. Bodi nam, Gospod močen stolp. O. Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. O. In sin krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod, ne ravnaj z nami po naših greh. O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. V. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani ga, gospod, poživ¬ ljaj in osrečuj ga na zemlji; in ne daj ga v roke njegovih sovraž¬ nikov. V. Molimo za našega škofa I. O. Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega. 350 V. Molimo za našega cesarja I. O. Ohrani, Gospod, našega ce¬ sarja in usliši nas na dan, ko kli¬ čemo k tebi. V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Povrni milostno, Gospod, vsem, ki nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem. V. Molimo za verne duše v vicah. O. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, ka¬ terih ni tukaj. O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v tebe zaupajo, moj Bog. V. Pošlji jim, Gospod, pomoč iz svetišča. O. In varuj jih s Sijona. 351 V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. Molimo. O Bog, ki ti je lastno, da vedno usmiljenje skazil ješ in pri¬ zanašaš, sprejmi naše prošnje, naj nas in vse tvoje služabnike, katere veže grehov veriga, milostno od¬ veže tvoje dobrotno usmiljenje. Usliši, prosimo, Gospod, naše ponižne prošnje in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam z odpuščenjem vred dobrot¬ ljivo mir podeliš. Skaži nam milostno. Gospod, svoje neizrekljivo usmiljenje, da nas vseh grehov odvežeš, in kazni, ki jih zanje zaslužimo, rešiš. O Bog, ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostno na molitev svojega ljudstva, ki te ponižno prosi; in odvrni šibe 352 svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo. Vsemogočni večni Bog, usmili se svojega služabnika, Dašega pa¬ peža I., in vodi ga v svojem usmiljenju po potu večnega živ¬ ljenja, da bo, kar je tebi prijetno, s tvojo pomočjo želel in z vso močjo izvrševal. O Bog, pastir in vladar vseh vernih, glej milostljivo na svojega služabnika, našega škofa I,, ki si ga za pastirja naši škofiji po¬ stavil; podeli mu, da bo tistim, črez katere je postavljen, z be¬ sedo in dejanjem koristil in tako s čredo, ki mu je izročena, dosegel večno življenje. Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj služabnik, naš cesar I., ki je po tvojem usmiljenju sprejel ce¬ sarsko vladarstvo, tudi raste v vseh čednostih, da bo, z njimi 353 lepo ozaljšan, mogel greha se varovati, sovražnike zmagovati in k tebi, ki si pot, resnica in živ¬ ljenje, v milosti dospeti. O Bog, ki od tebe izhajajo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naša srca tvojim zapovednim vdana, in da bodo časi po zatrtem strahu pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni. Užgi, Gospod, naša srca z ognjem Svetega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili in z ne- omadeževanim srcem dopadli. O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, podeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da usmiljenje, ki so ga vedno želele, s pobožnimi pro¬ šnjami dosežejo. 23 354 Začni, prosimo, Gospod, naša dejanja s svojim navdihovanjem in spremljaj jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in vsa naša dela vselej po tebi začno in po tebi začeta končajo. Vsemogočni večni Bog, ki go¬ spoduješ nad živimi in mrtvimi in se usmiliš vseh, o katerih veš, da bodo tvoji po veri in dobrih delih, ponižno te prosimo, naj vsi, za katere smo se namenili moliti, ki še žive ali pa so se že s sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih svetnikov iz usmiljenja tvoje do¬ brote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem, Je¬ zusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. O. Amen. 355 V. Gospod z vami. 0. In s tvojim duhom. V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo v miru. O. Amen. Oče naš. Češčena Marija. (Tri¬ krat. Čast bodi. Molitev ob suši. Molijo se litanije vseh svetnikov in po prošnji „Reši duše naše . . .“ se dva¬ krat prosi: „Daj svojini vernim po¬ trebnega dežja — prosimo te, sliši nas!“ Po litanijah se*moli: Oče naš, (dalje tiho.) V. In ne vpelji nas v skušnjavo. O. Temveč reši nas hudega. Psalm 146. Hvalite Gospoda, ker je dobro, hvalo peti;* prijetna in lepa bodi hvala našemu Bogu. 23 * 356 Gospod zida Jeruzalem* in zbira razkropljene Izraelce. Ozdravlja nje, ki so potrtega srca* in obvezuje njih rane. Šteje množino zvezd,* ter jih kliče vse po imenu. Velik je naš Gospod in velika je njegova moč* in neizmerna je njegova modrost. Gospod vzdiguje ponižne, * grešnike'pa do tal ponižuje. Pojte Gospodu hvalno pesem,* prepevajte s citrami našemu Bogu. Nebo zagrinja z oblaki* in zemlji pripravlja dežja. Po gorah pripravlja sena* in zelišča ljudem za rabo. Živini daje njen živež * in mla¬ dim vranom, ki ga kličejo. Nima veselja nad konjevo močjo, * tudi ne radosti nad urnim pešcem. 357 Gospodu so všeč, kateri se ga boje,* in kateri v njegovo milost upajo. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,* kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. V. Zagrni, Gospod, nebo z oblaki - O. In pripravi zemlji dežja. V. Da trava požene po gorah - O. In zelišča ljudem za rabo. V. Razmoči gore s svojih višav - O. In zemlja bo polna sadu tvojih del. V. Gospod usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. 358 Molimo. O Bog, v katerem živimo, se gibljemo in bivamo, daj nam po¬ trebnega dežja, da bomo v časnih rečeh potrebno pomoč dosegli in s toliko večjim zaupanjem večnih dobrot prosili. Daj, prosimo, vsemogočni Bog da nas, ki v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, pred vsako zoper- nostjo vselej tvoja pomoč obvaruje. Daj nam, prosimo, Gospod, blagodejnega dežja, in zemlje suho obličje s potoki izpod neba mi¬ lostljivo namoči. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj O. Amen. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. 359 V. Hvalimo Gospoda. O. Bogu hvala. V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo v miru. O. Amen. Za lepo vreme. Molijo se litanije vseh svetnikov in po prošnji „Reši duše in naših bratov ..“ se dvakrat prosi: „Daj svojim ver¬ nim lepo vreme — prosimo te sliši nas!“ Po litanijah se moli: Oče naš, (dalje tiho.) V. In ne vpelji nas v skušnjavo. O. Temveč reši nas hudega. Psalm 66. Bog se nas usmili in nas bla¬ goslovi ; razjasni svoj obraz nad nami in se nas usmili. 360 Da spoznamo tvojo pot na zemlji, * med vsemi narodi tvoje zveličanje. Slavijo naj te ljudstva, o Bog,* slavijo naj te vsa ljudstva. Vesele in radujejo naj se na¬ rodi;* zakaj ti sodiš ljudstva po pravici in vodiš narode na zemlji. Slavijo naj te ljudstva, o Bog,* slavijo naj te vsa ljudstva. Zemlja bo dala svoj sad;* in blagoslovi naj nas Bog, naš Bog ! Blagoslovi naj nas Bog, * in boje naj se ga vsi kraji zemlje. Slava Očetu in Sinu in Sve¬ temu Duhu,* kakor je bilo v za¬ četku, tako zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. V. Gospod, ti si poslal veter na zemljo, O. In nehalo je deževati izpod neba. 361 V. Kadar bom nebo prevlekel z oblaki, O. Se bo prikazala moja mav¬ rica, in se bom spomnil svoje za¬ veze. V. Gospod, poglej z milostnimi očmi na svoje služabnike. O- In blagoslovi jih, ki v te zaupajo. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. O Bog, ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostno na molitve svojega ljudstva, ki te ponižno prosi; in odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe za¬ služimo. Usliši nas, Gospod, ki k tebi kličemo, in daj nam, ki te pro- 362 simo, lepo vreme, da ki za svoje grehe po pravici trpimo, s po¬ močjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimo. Prosimo, vsemogočni Bog, tvojo dobroto, ustavi nalive dežja in po¬ kaži nam dobrotljivo svoje jasno obličje Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. O. Amen. Ob hudi uri. Molijo se litanije vseh svetnikov, v katerih se dvakrat reče: „Treska in hudega vremena — reši nas, o Go¬ spod!" Po litanijah se moli: Oče naš. (dalje tiho.) V. in ne vpelji nas v skušnjavo. O. Temveč reši nas hudega. 363 Psalm 147. Hvali, Jeruzalem, Gospoda, * hvali, Sijon svojega Boga. Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat,* in nasičuje te z najboljšim žitom. Svojo besedo pošilja na zemljo, * hitro teče njegovo govorjenje. Sneg daje kakor volno, * meglo iztresa kakor pepel. Meče svojo točo, kakor koščke ; * kdo bo obstal pred njegovim mrazom. Pošlje svojo besedo, in led raztopi;* zaveje njega sapa, in vode tekč. Oznanja svojo besedo Jakobu, * svoje postave in pravice Izraelu. Tako ni storil (sicer) nobenemu ljudstvu, * in svojih sodeb (drugim) ni razodel. Slava Očetu in Sinu in Sve¬ temu Duhu, * kakor je bilo v za- 3G4 četku, tako zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem, O. Ki je ustvaril nebo in zemljo. V. Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje - O. In svoje zveličanje nam podeli. V. Pomagaj nam, Bog, naš Zveličar. O. In reši nas, Gospod, zavoljo slave svojega imena. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas, O. In sin krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami, O. Kakor smo zaupali v tebe. V. Gospod, reši svoje ljudstvo - O. In blagoslovi svoj delež. 365 V. Svojih dobrot ne boš od¬ tegnil njim, ki nedolžno žive. O. Gospod, Bog vojnih čet, blagor človeku, ki v tebe zaupa. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. O Bog, ki te greh razžali in pokora, potolaži, ozri se milostno na molitve svojega ljudstva, ki te ponižno prosi; in odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe za¬ služimo. Od svoje hiše, prosimo, Gospod, odženi pogubni vihar in odvrni škodo hudega vremena. Vsemogočni, večni Bog, priza¬ nesi nam, ki se bojimo, bodi nam milostljiv, ki prosimo, da se po- 366 škodljivem ognju v oblakih in po silnem viharja grožnja hudega vremena izpremeni tebi v hvalo. Gospod Jezus, ki si vetrovom in morju zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega ljudstva in daj, da po tem zna¬ menju svetega f križa preide vse divjanje hudega vremena. Vsemogočni in usmiljeni Bog, ki nas s tepcnjem zdraviš in z odpuščanjem ohranjuješ, daj nam, ponižno te prosimo, da se bomo veselili miru zaželjene tolažbe, in da bomo vedno uživali dar tvoje dobrote. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. O. Amen. 367 Litanije sv. Jožefa. usmili se nas! is, usmili se nas! id, usmili se nas! is, sliši nas! Kristus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas!* Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, prosi za nas*, Sveti Jožef, Slavni Sin Davidov, Luč med očaki, Ženin božje Porodnice, čisti varih Device, Rednik Sinu božjega, Skrbni branitelj Kristusov, Glavar svete Družine, Jožef naj pravičnejši, * Tako se odgovarja pri naslednjih nazivih. 368 Jožef najčistejši, Jožef najmodrejši, Jožef najsrčnejši, Jožef najpokornejši, Jožef najzvestejši, Ogledalo potrpežljivosti, Ljubitelj uboštva, Zgled delavcev, Kras domačega življenja, Varih devic, Steber družin, Tolažnik siromašnih, Up bolnikov, Zavetnik umirajočih, Strah hudobnih duhov, Zaščitnik svete Cerkve, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas o Gospod ! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas o Gospod! 309 Hf. Postavil ga je za gospodarja svoji hiši. Ij\ In za vladarja vsej svoji pesesti. Molimo. O Bog, ki si v ne¬ izrekljivi previdnosti blaženega Jo¬ žefa milostno izvolil za ženina svoje presvete Porodnice, daj nam, te prosimo, da bomo njega, ki ga za variha častimo na zemlji, imeli za priprošnjika v nebesih. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 24 Sveti križev pot sv. Leonarda Porto -Mavriškega. Sveti križev pot je pobožnost, pri kateri v duhu spremljamo božjega Od¬ rešenika ob štirinajstih postajah, odtlej, ko je bil v grob položen, ter ob enem premišljujemo njegovo bridko trpljenje in smrt. Priprava. pridite, stvari, Kaj, glejte, se godi: Edini božji Sin Strašno za nas trpi. 371 Molimo. Začni, prosimo, Go¬ spod, naša dejanja s svojim nav¬ dihovanjem in spremljaj jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in vsa naša dela vselej po tebi začno in po tebi začeta končajo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. (Kesanje.) Usmiljeni Jezus, ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden; iz vsega srca se kesam, da sem te razžalil, o največja dobrota. (Namen.) Darujem ti ta sveti križev pot v čast tistega - trpljenja polnega pota, po katerem si hodil zame ubogega grešnika. Prejeti želim svete odpustke in moliti na vse tiste namene, za katere so bili podeljeni. O Jezus, sprejmi jih zame in po rokah Marije Device 24 * 372 za uboge verne duše v vicah, (zlasti za.. .*) Daj mi, Gospod, po tem kri¬ ževem potu doseči v tem življenju tvojo milost, po smrti pa večno zveličanje. Amen. * Naredi namen, en popolni odpustek prejeti zase, druge vse pa daruj vernim dušam, katerim želiš pomagati. Lepa na¬ vada je, vse odpustke darovati Mariji Devici, da jih ona obrne v prid tistim dušam, katerim najbolj želi. IrL 373 Razbičan, zapljuvan In kronan, zasramovan Pred sodni stol zdaj gre, Nedolžen v smrt izdan. Prva postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj občudovanja vredno ponižnost nedolžnega Jezusa, ko je poslušal in sprejel krivično sodbo. Vedi, da so hudobije tvojega jezika bile tiste laž¬ nive priče, ki so preslepile sodnika, da je nedolžnega Jezusa obsodil k 374 smrti. Obrni se torej k svojemu ljubezni polnemu Bogu in vzdihni bolj s srcem kakor z usti: O moj ljubi Jezus, kako neizmerna je tvoja ljubezen! Torej za takč nevredno stvar se ponižaš, da zavoljo nje greš v ječo, sprej¬ meš vezi in udarce in se daš celo obsoditi k tako sramotni smrti. Oh, to me mora zadeti v srce in ganiti h kesanju nad tolikimi grehi mojega jezika; studijo se mi in bridko obžalujem. Zato bom po vsem tem križevem potu prosil in klical: Moj Jezus, usmi¬ ljenje! Moj Jezus, usmiljenje! Oče naš. češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 375 Glej, križ mu naložd Na ranjene rame; Objame ga voljn6 In nese vseh dolgd. Druga postaja. Jezus vzame križ na svoje rame. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako je dobri Jezus radovoljno objel sveti križ,, in s kakšno krotkostjo j e prenašal udarce in žalitve hudobnega ljudstva. Ti pa ves nepotrpežljiv bežiš pred križem, kar le moreš. Ali ne veš, da brez križa ne prideš S76 v nebesa'? Žaluj vendar nad svojo slepoto, obrni se k svojemu Go¬ spodu in reci: Ne tebi, o Jezus, ampak meni se spodobi težki križ, ki so ti ga naložili moji grehi! Ljubi Zveličar, daj mi moč, da bom voljno objel vse križe, ki jih zaslu¬ žijo moje velike pregrehe. Daj mi tudi milost, da se ločim s tega sveta v ljubezni do svetega križa; goreč od te ljubezni naj tudi jaz želim kakor tvoja služabnica sveta Terezija: Trpeti ali umreti! Umreti ali trpeti' Oče naš. češčena Marija, V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! J0 377 Opešal je v močeh, Podre ga križ naš greh, Vtopljen v dolge svetd, Leži potrt na tleh. Tretja postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako Jezus zavoljo izgube toliko krvi oslabljen, prvič pade pod križem. Glej, kako ga s pestmi bijejo in z nogami sujejo. In vendar potrpežljivi Jezus ne odprč svojih ust, ampak trpi in molči. Ti pa si že zavoljo 378 lahkih križev nevoljen, godrnjaš, se pritožuješ in morda celo preklinjaš! Odpovej se vendar svoji nepotrpežljivosti in svojemu napuhu, in prosi svojega Gospoda, rekoč: O preljubeznivi Odrešenik! Glej, pred tvojimi nogami kleči nesrečen grešnik. Kolikokrat in kako hudo sem grešil! O Jezus, podaj mi v pomoč svojo sveto roko. Pomagaj, da ves čas svojega življenja več ne padem v smrtni greh, in da si tako zagotovim po smrti večno zveličanje. Oče naš. Češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 379 O žalostni spomin, Ko Mater sreča Sin, Bridkosti meč ji gre Do srca globočin. Četrta postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kolika bolečina je presu¬ nila srce Jezusu, in kolika bridkost je zadela srce Matere Marije, ko sta se srečala! „0 nehvaležna duša“, - ti kliče žalostna mati - ,kaj ti je storil moj Sin*“ In v bolečinah te vpraša Jezus: „Kaj 380 ti je storila moja mati?“ O zapusti vendar svoj greh, ki je kriv najine tolike bridkosti'/ Grešnik, kaj praviš na to? - Vzdihni iz srca in reci: O božji Sin Marijin ! 0 presveta Mati Jezusova! Potrt in skesan klečim pri vajinih nogah. Zakaj jaz sem kriv vajine žalosti; s svojimi grehi sem brusil meč, ki je ranil vajini srci. Ves osra¬ močen in skesan vaju pro¬ sim: Odpustita mi! Usmi- ljenje, o Jezus, usmiljenje, o Ma¬ rija! Podelita mi milost, da vaju ne bom žalil nikdar več, in da bom s sočutjem premišljeval vajino trpljenje in vajine bolečine. Oče naš. češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 381 Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, sprejme križ, Gospoda^usmili sel Peta postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusa križ nositi. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, da si ti, kakor ta Simon, ker si preveč vdan slad¬ il o st im tega sveta in zato križa ne nosiš iz ljubezni do Jezusa, ampak z ne volj o, ker se ga ne moreš ubraniti. Vzdrami že vendar 382 svoje srce in usmili se svojega težko obloženega Gospoda! Sprejmi radovoljno vse težave, ki ti jih pošilja nebeški Oče, in prizadevaj si, ne samo potrpežljivo jih nositi, ampak zanje Bogu tudi hvalo dajati. Moli torej in reci: O moj preljubeznivi Jezus! Zahvalim te za premnoge prilož¬ nosti, ki mi jih daješ, da bi mogel zate trpeti in zase kaj za¬ služiti. O moj Bog, daj mi milost, da bom vse križe tega življenja potrpežljivo no¬ sil in si s tem pridobil večnih dobrot. Daj, da bom tukaj s teboj žaloval, po smrti pa s teboj v nebesih kraljeval. Oče naš. Češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod. O. Usmili se nas! JSf 383 S prtom Veronika Obriše Jezusa, Zato ji da spomin Obličja svetega. Šesta postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si svojim križem svet odrešil. Glej in premišljuj na prtu presveto obličje svojega Zveličarja, in ginjen od ljubezni do njega si prizadevaj, vtisniti si glo¬ boko v srce njegovo po¬ dobo. Srečen boš, ako boš živel s to podobo v srcu, in nad vse 384 srečen boš, ako boš s to podobov srcu stopil tudi v večnost. Da boš pa vreden tolike milosti, se obrni k svojemu Gospodu in ga prosi, rekoč : O moj trpeči Zveličar! Prosim te, vtisni v moje srce podobo svojega svetega obličja, da bom vedno nate mislil, tvoje bridko trpljenje imel pred očmi in obžaloval svoje grehe. O Jezus, zavoljo tebe hočem svojo dušo napolnjevati z bridkostjo, in svoje grešno življenje hočem objokovati do smrti. Oče naš. češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 385 Slabosti ves prevzet Zveličar pade spet: Oh, grehi ga težč, Ki jih ponavlja svet, Sedma postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil Premišljuj, kako Jezus, tvoj Gospod in Odrešenik, na zemlji leži, oslabljen od bolečin, teptan od svojih sovražnikov in zasra¬ movan od razdivjanega ljudstva. Pomisli, da ga je ponižala tvoja prevzetnost in vrgel tvoj 25 386 napuh. Zapusti vendar svoj greh in z bridkim kesanjem nad svojo preteklostjo skleni, da boš v pri¬ hodnje ponižnejši. Reci s kesanim srcem : 0 presveti moj Odrešenik! Vi¬ dim sicer, da pod težkim križem potrt ležiš na zemlji, vendar te molim in častim, kakor svojega vsemogočnega Boga. Iz ljubezni do tebe sklenem, zatirati svojo prevzetnost. Očisti mi srce vseh ošabnih, častiželjnih in samo¬ ljubnih misli. Podpiraj me s svojo milostjo, da vse poniževanje sprej¬ mem z voljnim srcem, in da tako zaslužim, s teboj povišan biti v nebeškem kraljestvu. Oče naš. Ceščena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! JS! 387 Usmiljene ženč, Ne jokajte za me, Le zase in svoj rod Točite zdaj solzč. Osma postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojem križem svet odrešil. Premišljuj, kako zelo ti je treba žalovati: najprej zavoljo Jezusa, ki toliko zate trpi ; in potem še zavoljo sebe, ki si tako nehvaležen, da se hočeš le veseliti in ne nehaš njega žaliti. Kako moreš ostati še trd, če premisliš, 25 * 388 kaj tvoj Odrešenik zate trpi. Poglej, kako je Jezus milostljiv do žalost¬ nih žen. Obrni se k njemu tudi ti z zaupanjem, in moli s kesanim srcem: O moj ljubeznivi Zveličar! Zakaj se moje srce ne razjoka od žalosti! Solz prosim, o Jezus, solz žalovanja in sočutja, da dosežem tako usmiljenje, kakor si ga skazal žalujočim ženam. O Gospod, ozri se name z milostnimi očmi, da bom po svoji smrti tudi jaz tebe poln tolažbe mogel videti. Oče naš. Ceščena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili so nas! 389 Zveličar omedli, Pod križem spet leži. O trdo srce, glej, Tvoj greh ga žalosti. Deveta postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, s koliko bolečino Jezus tretjič pade pod križem. Glej, kako Zveličarja, to krotko in nedolžno jagnje, neusmiljeno sujejo in semtertja vlačijo. O ne¬ srečni greh, ki samega Sinu božjega tako grozovito mu- 390 č i š! Grešnik, ali ni tvoj ves potrti Jezus vreden tvojih solz ? Reci torej z žalostnim srcem: Vsemogočni Bog, ki držiš s svojim prstom nebo in zemljo, kdo te je tako neusmiljeno vrgel! Oh, to so storile pregrehe, v katere sem se povračal, in krivice, ki sem jih ponav¬ ljal. Od grehov ni nehala moja hudobnost, in tako sem z njimi množil tvoje bolečine. Toda poglej, o Gospod, zdaj skesan klečim pri tvojih nogah in s tvojo mi¬ lostjo trdno sklenem: Ne bom grešil nikdar več, moj Bog, nikdar več! Oče naš. češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 391 Ko pride na goro, Obleko mu vzemo, In za dolge sveti Še žolča mu dad6. Deseta postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te, Kristus, in tč hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, moja duša, kako Jezusa vsega ranjenega zdaj še slečejo, in kako mu ponudijo grenke pijače. Poglej, kako Go¬ spod trpi za tvojo nesramež¬ ljivost in nezmernost. Ali 392 ga moreš pogledati brez so¬ čutja? Poklekni k nogam svo¬ jega tako osramočenega Zveli¬ čarja in reci: O žalostni Jezus, kolik jo raz¬ loček med teboj in menoj! Ti si ves ranjen, s krvjo oblit in poln grenkosti, jaz pa ves v prijetnosti, ničemern in poln sladnosti, ali vsaj želim tak biti. Oh, jaz nisem na pravi poti! Moj Bog, daj mi mi¬ lost, da izpremenim svoje življenje, in ogreni mi vse posvetne prijetnosti, da bom na¬ mesto njih odslej želel, okušati le bridkosti tvojega trpljenja, in da bom tako vreden, uživati kdaj s teboj nebeško veselje. Oče naš. Ceščena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili so nas! M 398 Na križ ga položi, Razpad roke, noge, In ostri mu žeblji Spet rane naredd. Ednajsta postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil, Premišljuj neizrekljive bolečine, ki jih je občutil Jezus, ko so mu na rokah in nogah meso in žile z žeblji prebodli. Kako je to, da se tvoje srce ne potopi v žalosti, ko vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno mučijo Zveli- 394 carja! Žaluj vsaj zdaj nad svojimi grehi in moli: O dobrotljivi, zavoljo meno križani Jezus! Presuni vendar moje trdo srce s sveto ljubeznijo do tebe. In ker so moji grehi krivi, da so ostri žeblji tvoje roke in noge prebodli ter te pribili na križ, daj mi to milost, da dušna bole¬ čina preb o detudim oj e srce in na križ pribije vse moje hude želje. Naj bom v življenju in smrti s teboj križan, v nebesih pa s teboj poveličan. Oče naš. Ceščena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! 395 Na križu Bog visi, In sveta teče kri: Za nas umira Bog, — Žalujte vse stvari! Dvanajsta postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Povzdigni svoje oči in premišljuj, kako tvoj Odrešenik na križu visi in umira. Glej, kako smrtno bled je njegov sveti obraz. Poslušaj, kako prosi odpuščenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Skesanemu raz¬ bojniku obljubi sveti raj; svojo Mater izroči Janezu in svojo dušo 396 priporoči nebeškemu Očetu. Sled¬ njič nagne glavo in umrje. Tako je torej tvoj Odrešenik umrl; umrl na križu zavoljo tebe! 0 moja duša, glej mrtvo obličje Zve- ličarjevo, in ne hodi proč drugače kakor le z globokim kesanjem. Objemi sveti križ in vzdihni k Jezusu: O ljubljeni Zveličar! Spoznal sem, da so moji grehi tebi vzeli življenje. Nisem vreden tvojega usmiljenja, ker sem te križal. Ali, koliko tolažbo čuti moja duša, ko slišim, da na križu moliš tudi za tiste, ki so te križali! Kaj naj to¬ rej storim zate, ki si toliko storil zame! Glej, moj Bog, zavoljo tebe odpustim vsem, ki so me kdaj razžalili, in želim dobro vsem ljudem. Tako upam, da bom srečno umrl v tvoji ljubezni, kakor skesani grešnik, ki je umiral 397 na tvoji desnici in slišal tvoje be¬ sede: Danes boš z menoj v rajn. Oče naš. češčena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas. O Mati žalostna, Ki ljubiš Jezusa, Objemlješ zadnjikrat Sinti zdaj mrtvega. Trinajsta postaja. Jezusa snamejo s križa in polože Mariji v naročje. V. Molimo tč; Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako oster je bil meč bolečin, ki je prebodel srce Mariji, 398 ko je vzela v naročje svojega mrt¬ vega Sina Ko ga je gledala vsega ranjenega, so so ji ponovile vse bolečine njenega rahločutnega srca. Ali kaj je bil ta meč, ki jo je ra¬ nil? Greh je bil, ki je vzel življenje ljubljenemu Sinu. Obžaluj torej svoj nesrečni greh, združi svojo žalost s solzami ža¬ lostne Matere Marije in reci: O Kraljica mučencev, kdaj bom vreden, prav spoznati tvoje bole¬ čine! Kdaj bom vreden, tvojo ža¬ lost v svojem srcu nositi in s teboj trpeti! O nebeška Gospa, izprosi mi milost, da bom vedno žaloval zavoljo svojih grehov, ki so tebi prizadeli toliko trpljenja. Naj s te¬ boj tukaj žalujem in trpim, upam in ljubim^ potem pa v tvojem varstvu umrjem in pridem v tvojo družbo. Oče naš. Ceščena Marija, 390 V. Usmili so nas, o Gospod! O. Usmili so nas! Bridko objokovan Je Jezus v grob dejan; O grešnik, moli ga, Tvoj greh je zdaj opran. Štirinajsta postaja. Jezusa polože v grob. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako so žalovali in jokali sveti Janez, Marija Magda¬ lena in vsi prijatelji Jezusovi, ko je bilo njegovo telo v grob položeno. Najbolj pa premišljuj, kako neuto- 400 lažljivo bridkost je čutilo srce Ma¬ tere Gospodove, ko je videla, da nima več ljubega Sina. Ko v duhu gledaš njene solze, se moraš pač sramovati, da si med svetim kri¬ ževim potom kazal takomalo so¬ čutja. Vzdrami se vsaj zdaj pri zadnji postaji! Poljubi spoštljivo kamen svetega groba, položi v duhu vanj svoje srce in v bridki žalosti moli k svojemu Gospodu: O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz ljubezni do mene sprejeti tolike bolečine križevega pota, molim te v grobu ležečega. Po zasluženju svojega trpljenja mi podeli milost, da prejmem za popotnico v večnost tvoje presveto Reš nje Telo; moje zadnje besede naj bodo: Jezus, Marija, Jožef;“ in naj bo, kakor tvoj, tudi moj zadnji vzdihljaj: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo.“ Z živo 401 vero, trdnim upanjem in gorečo ljubeznijo naj s teboj in za tebe Umrjem, da pridem s teboj uživat veselje od vekomaj do vekomaj. Oče naš. Ceščena Marija. V. Usmili se nas, o Gospod! O. Usmili se nas! Sklep. O Jezus, hvali naj Ves svet te vekomaj, Po svojem križu nam Podeli sveti raj. Molimo. O Bog, ki si z drago krvjo svo¬ jega edinoroj enega Sinu hotel po¬ svetiti križ v znamenje življenja, prosimo te, daj, da se bodo vsi, ki se vesele poveličanja svetega križa, veselili povsod tudi tvo¬ jega varstva. Bo Kristusu, Gospodu našem. O. Amen. 20 Peti del. Sveto cerkveno leto. elo življenje kristjanovo in torej vsak posamezni dan med ted¬ nom in letom mora sicer biti Bogu v čast. (Glej str. 1, 2.) Ker pa mora človek skrbeti tu¬ di za časni blagor in se ob delavnikih njegov duh prerad raztrese, zato je sv. Cerkev odločila posamezne dni, ob ka¬ terih človek preneha s časno skrbnjo za telo in se popolnoma posveti za čast božjo in skrbi za svojo dušo. Ti dnevi so nedeljo in prazniki. Urejena skupina vseh praznikov, kakor jih Cerkov obhaja v teku enega leta, se imenuje cerkveno leto. 403 Cerkveno loto se začne s prvo ad¬ ventno nedeljo in se konča s zadnjo ne¬ deljo po binkoštih ter se deli v tri dobe: 1. božično, 2. velikonočno in 3. binkoštno. Nedelj ima leto navadno dvainpet¬ deset; (čitaj o nedelji str. 67.) zapove¬ danih praznikov je pri nas šestnajst. Ne¬ kateri so nepremakljivi in se obhajajo vsako leto isti dan, drugi so premakljivi, in se ravnajo po velikonočnem prazniku, ki je vsako leto v nedeljo po prvem pomladanskem ščepu. Pravila za premakljive svete čase. Advent: se prične z nedeljo med 27 nov. in 3. dec. Kvatrni teden: po tretji adventni nedelji. Ime Jezusovo: drugo nedeljo po sve¬ tih Treh kraljih. Sv. družina: tretjo nedeljo po svetih Treh kraljih. Pepelnica: sedma sreda pred Veliko nočjo. K vatrdi teden: po prvi postni ne¬ delji. Sodem žal. Mar.: petek po peti postni nedelji. Veli k a no č: nedelja po pomladnem šččpu 26 * 404 Varstvo sv. Jožefa: tretjo nedeljo po Veliki noči. Vnebohod: štirideseti dan po Veliki noči. Binkošti: petdeseti dan po Veliki noči. Kvatrni teden: po binkoštni nedelji. Pr e s v. Trojica: prva nedelja po bin- koštih. Preš v. R Telo: četrtek po presveti Trojici. Srce Jčzusovo: petek po osmini pre¬ svetega rešnjega Telesa. Jezusova kri: prva nedelja v juliju. Srce Marijino: nedelja po osmini vnebovzetja. Angeli vari bi: nedelja najbližja 1 septembru. Ime Marijino: nedelja po Marijinem rojstvu. Kvatrni teden: čigar sreda jopo 14. septembru. Sedem žal. Mar.: 3. nedelja v sep¬ tembru. Rožnovenska nodelja: prva v ok tobru. Posvečevanje vseh cerkva: 3. ned. v oktobru. Zahvalna nedelja: prva po vseli svetnikih. 405 Koledar premakljivih svetih časov. Božična doba. Adventni čas. vent, t. j. prihod (Odreše¬ nikov), je začetek cerkvenega leta, — tebi naj bo začetek novega življenja. Advent ima štiri tedne in nas spominja trojnega prihoda Jezusovega 1. telesnega, ko se je učlovečil, 2. duhovnega, ko prihaja v naše duše, 3. častljivega, ko nas bo prišel so¬ dit. Prvega so željno čakali pravični starega zakona in vsi narodi na zemlji, na drugega in tretjega so moramo skrbno pripravljati mi zlasti te štiri tedne. „Bratje, vedite: že je ura, da od spanja vstanemo." (Rim. 13, 11.) Premisli, kako sv. Janez ljudi pri¬ pravlja na Odrešenika: oznanja jim po¬ koro. Tudi ti delaj pokoro tako: 1, 407 Ogiblji se vsega šumnega posvetnega razveseljevanja; 2. ako si odrasel, se smeš ob sredah in petkih le enkrat nasi¬ titi, ako si še nedoleten, je dobro, če si tudi kaj malega pritrgaš; 3. moli več in bolj goreče, nego drugekrati, da pride Zveličar duhovno na svet, in zlasti, da pride v tvojo srce, ga sebi pripravi v vredno prebivališče. 4. Zato se pa tudi ti skesaj, „pripravi pot Gospodu 11 s srč¬ nim žalovanjem, z vredno spovedjo in svetim obhajilom. Ponižnost in čis¬ tost najbolj dopadata njemu, ki si je po¬ nižno čisto Devico za mater izbral. 5. Močno je želeti, da bi v adventu hodil k zornicam (svitancem) in da bi bolj vneto častil brezmadežno Devico Marijo, Jezu¬ sovo mater. Moli zbrano: Angel Gospo¬ dov, veseli del rožnega venca, Premila Mati Zveličarjeva str. 332 in naslednje antifone, ki se molijo v duhovniških mo¬ litvah zadnji teden pred božičem. Vzdihljaji svete Cerkve po Zveličarju. O Modrost, ki si iz ust Naj- višjega izšla, ki od kraja do kraja krepko vladaš in sladko vse ure¬ juješ: pridi nas učit steze modrosti 408 O Adonai (moj Bog) in Vodi¬ telj Izraelove hiše, ki si se Mozesu v plamenu gorečega grma prikazal in mu na gori Sinai postavo dal: pridi nas rešit z mogočno desnico O korenina Jesejeva, ki stojiš v znamenje narodom, ki pred teboj usta kraljev molče, in te neverniki molijo, pridi nas rešit, nikar več ne odlašaj. O ključ Davidov in žezlo hiše Izraelove, ki odpreš in nihče ne zapre, — ki zapreš in nihče ne odpre: pridi in izpelji iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci. O vzhajajoči odsvit večne luči in solncc pravico, pridi in razsvetli nas, ki sedimo v temi in smrtni senci. O Kralj narodov ter njih za- željeni in vogelni kamen, ki zdru- 409 žuješ oboje v eno: pridi in reši človeka, ki si ga iz ila upodobil. O Emanuel (Bog z nami), naš Kralj in postavodajavec, pričako¬ vanje narodov in njih Zveličar: pridi nas rešit, Gospod, naš Bog. V z d i h 1 j a j. „Rosite ga nebesa, od zgoraj, in oblaki, dežite Pravičnega“ ! (Iz. 45 , 8 ). Molitev. O Bog, ki nas vsako leto s pričakovanjem našega Zveličarja razveseljuješ: daj, da bomo tvo¬ jega edinorojenesra Sina, ki ga zdaj veseli sprejemamo kot Odreše¬ nika, nekdaj brez strahu gledali tudi kot prihajajočega Sodnika, ki s teboj živi in kraljuje, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Pridi, Gospod, s svojo močjo, da bomo po tvojem varstvu iztr- 410 gani nevarnosti greha in po tvojem odrešenja zveličani. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev k sveti Devici. Premila Mati Zveličarjeva. (Glej str. 332.) Adventna pesem. (V Ljudski pesmarici št. 18.) Vi oblaki. 1. Vi oblaki ga rosite, Ali zemlja naj ga da! Vo nebesa ga pošljite Skor Zvalioarja sveta. Milo so ljudje zdihVali, V greh ib in temi ječali: Bog je bil zemljo preklel, Greh ljudem nebesa vzel. 2. Oče večni se usmili Zemlje bridkih bolečin: Da bi se ljudje rešili, Se ponudi božji Sin. Angel počasti Devico, Prvo čednosti kraljico: Vse izpolni nje srce, Kar Gospod ji zapove. 411 3. Zgodba sveta in vesela Je odprla vsem nebo. Glej, Devica je spočela, Večni je sprejel telo. Prod Gospoda pokleknimo, Se za milost zahvalimo! Blagor tebi, revni svet, Greha kmalu boš otet! 4. O Zveličar, pridi skoraj, Spolni, kar srčnč želim, Moč prinesi mi od zgoraj, Da se čisto spokorim. Mir nebeški nam dodeli, Naj ga^uživamo veseli; Zberi nas na sodni dan Med ovce na desno stran. Brezmadežno spočetje Marijino. Praznik 8. decembra. Praznik brezmadežnega spočetja je med vsemi Marijinimi prazniki našemu srcu najmilejši. Spominja nas prepo- menljive verske resnice, da je bila Ma¬ rija po posebni milosti božji z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa obvaro¬ vana izvirnega greha. 412 To resnico je ves krščanski svet že od nekdaj veroval; že 1. 675. so ta praz¬ nik na jutrovem obhajali. Klčment XI. ga je 1. 1708 zapovedal za vso Cerkev. Ko je Pij IX. 8. decembra 1854 slo¬ vesno razglasil versko resnico brezmadež¬ nega spočetja, se je češčenje Brezmadežne neizrekljivo povzdignilo. Vsakomur jo še v spominu, s koliko svečanostjo smo 8. decembra 1904 tozadevno petdesetlet¬ nico obhajali in se slovesno Brezmadežni za vse čase posvetili. Verna slovenska mladež I Na vso moč moraš brezmadežno Devico častiti, in se ji vsako leto na ta praznik in tudi druge- krati popolnoma v last in posest izro¬ čati. Med verniki, ki se ta dan krog spo¬ vednic in obhajilne mize tarejo, bi tebe nikdar ne smelo manjkati. Kdor Devico Marijo vneto časti, svoje duše nikoli ne pogubi. Pred praznikom obhajajo Marijini častivci (od 29. novembra) devetdnevnico in na biljo 7. grudna se postijo. Vzdihlj a j. Ceščeno bodi sveto in brezma¬ dežno spočetje presvete Device Marije, Matere božje! 413 (300 dni odpustka, glej str. 42. Ta Pozdrav se lahko pristavlja ob koncu pozdravu presv. Rešnjega Telesa, str. 40, spodaj.) Cerkvena molitev. Danes je pognala mladika iz korenine Jesejeve; danes je bila brez vsakega madeža spočeta Ma¬ rija; danes je ona stari kači glavo strla. Aleluja. V. Brezmadežno spočetje je da¬ nes Marije Device. O. Ki je z deviško nogo kači glavo strla. Molimo O Bog, ki si z brez¬ madežnim spočetjem Device pri¬ pravil vredno prebivališče svojemu »Sinu, prosimo te, ki si jo zavoljo smrti istega svojega Sina obvaroval vsakega madeža, daj tudi nam, da po njeni priprošnji čisti k tebi pridemo. Po istem Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. 414 Zdrava, zemlje vse Gospa. (V Ljudski pesmarici št. 39.) 1. Zdrava, zemlje vse Gospa, In nebes Kraljica! Zdrava, zvezda jutranja, Vseh devic Devica. Zdrava, Mati milostna, Lepa vsa in sveta, Ni na tebi madeža, čista si spočeta. 2. V hčerko sebi je izbral Tebe Oče večni, Jezusa je tebi dal — Materi presrečni. Sveti Duh te je vesel Videl večno zvesto In Devico te sprejel V ljubljeno nevesto. 3. Lilija med cvetkami Skrbno varovana. Kakor luna lepa si, Kakor solnce^izbrana. Svetlih zvezd lesket bledi Pred teboj, Kraljica; Tebe lepša čast krasi: Mati in Devica! 415 4. Ljuba mati milosti, Upanje^izgubljenim, Luč rešilna si v temi, Roka potopljenim. Tebi izročujemo Svojih src darila, Sprejmi jih dobrotljivo, O Devica mila. Kvatrni dnevi. Štirje kvatrni tedni so: 1. četrti v adventu, — 2. drugi v postu. — 3. prvi po binkoštih - trojički — in 4. jesenski, meseca septembra. V sredo in petek je ostro zapovedan, v soboto zdaj v nekaterih škofijah polajšan post. Namen kvater je: 1. da bi vsak letni čas na pokoro mislili, 2. da bi se Bogu za prejete telesne in duševne dobrote zahvalili in ga dobre letine prosili, 3. da bi za dušne pastirje molili, ker so škofje nekdaj kvatrno dni delili zakrament mašniškega posvečenja. Molitev ob kvatrnih ne¬ delj ah. O dobrotljivi Zveličar! Tvoja sveta Cerkev je naročila ob štirih 416 letnih časih očitne molitve in poste, naj bi te verniki posebno te dni prosili, da podeliš svoji Cerkvi pobožnih in vnetih dušnih pastirjev; naj bi te pa tudi prosili pomoči in blagoslova v dušnih in telesnih potrebah ter se ti zahvaljevali za vse prejete milosti in dobrote. O Bog, nebeški Oče, ki kličeš delavce v svoj vinograd in po¬ šiljaš mašnike v žetev svoje Cerkve, ponižno te prosimo, daj nam dobrih dušnih pastirjev. — O Gospod, kako velika je tvoja žetev za ne¬ beško kraljestvo, in kako malo je še delavcev tvojih na svetu! Pošlji nam torej mašnikov, svojih na¬ mestnikov, ki so polni tvojega duha. Podeli jim stanovitnost in moč, da ne bodo obnemagali pod težo svoje službe, in utrdi jih, da bodo vedno pripravljeni, dati tudi življenje za svoje ovčice. Podeli 417 pa tudi nam potrebno milost, da jih bodemo lepo ubogali, po tvojih svetih zapovedih živeli, ter tukaj v dušnih in telesnih potrebah pomoč, tamkaj pa večno življenje dosegli. Tega prosimo tebe, naj¬ višji pastir in škof naših duš, Jezus Kristus, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom, v edinosti sve¬ tega Daha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Božič — Rojstvo Gospodovo. a) Božična bilja in sveta noč. Dan pred božičem je oster post. Ime bilja, iz latinskega „vigilia“, pomeni č u- vanje, in nas spominja, da so že nek¬ daj kristjani pred božičem vso noč pre- čuvali. Tudi mi na sveti večer luči ne ugasnemo, ampak čuvamo, božično drevo — ali kar je še pomenljivejše — po zgledu sv. Frančiška jaslice (betlehem) napravljamo, zgodbo o Jezusovem rojstvu beremo in molimo, ter svete pesmi po¬ pevamo, kakor nekdaj angeli. 27 418 b) Sveti dan — 25. decembra sme vsak duhovnik trikrat maševati. Pri prvi („angelski“) sveti maši o polnoči se z največjo hvaležnostjo spominjaj Jezu¬ sovega časnega rojstva v betlehemskem hlevu; — pri zorni, „pastirski“, sveti maši prosi Jezusa, naj hi se duhovno ro¬ dil v tvojem srcu; zato je tudi lepo, pri¬ stopiti k svetemu obhajilu; pri tretji, slovesni („ veliki") sveti maši se spomni Jezusovega večnega rojstva iz Očeta in ga moli kot večnega Boga. Verni kristjan, varuj se na sveti večer vsake nerodnosti. Molitev k Jezusu v jaslicah. Bodi mi pozdravljeno, nebeško Dete, božji Sin, ki v bornem hlevcu na trdi slamici ležiš in me 41 !) uboštva, ponižnosti in pokorščine učiš. V ponižnosti klečim pred teboj. O, da bi ti smel ponuditi svoje srce v dar! Polna je moja duša tvojega češčenja in tvoje ljubezni; pa preslab je moj jezik, vse to izgovoriti. Ti pa, božje Dete, ki gledaš v moje srce, dobro veš, da te resnično ljubim in te še neskončno bolj ljubiti želim. Ti si zapustil naročje Očetovo, zapustil devet angelskih korov in nebeško veselje, in prišel mene nevrednega iskat v to solzno do¬ lino ter ležiš zdaj v jaslicah v mrazu, uboštvu in nagoti, kakor revno dete. Glej, tu je izgubljena ovčica, katero iščeš. Popolnoma se ti izročim. Ne pustim te več; spremljal te bom po vseh sto¬ pinjah tvojega svetega življenja, spremljal te bom do smrti na križu. - Povzdigni, blaženo Dete, 27 * 420 svojo vsemogočno desnico in bla¬ goslovi me na duši in na telesu; blagoslovi vse moje znance in prijatelje, dobrotnike in sovražnike, blagoslovi vesoljni svet. Amen. V z d i h lj a j. Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse. Cerkvena molitev. Danes se je rodil Kristus; danes se je prikazal Zveličar; danes poj6 na zemlji angeli in se vesele nadangeli; danes se radu- jejo pravični, rekoč: Slava Bogu na višavah, aleluja. V. Razodel je Gospod, aleluja. O. Svoje odrešenje, aleluja. Molimo. Daj, prosimo, vse¬ mogočni Bog, da nas, ki nas stara sužnost drži pod jarmom greha, reši novo rojstvo tvojega edino- rojenega Sina. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 421 Božične pesmi. V sred’ nočnega spanja. 1. Vsred nočnega spanja Narava že sanja; Okrog Betlehčma Je petje lepo: Pastirji ne spijo, Srčno hrepenijo: O pridi, Zveličar, Odpri nam nebo! 2. Kak zvezde migljajo, Prijazno igrajo, In sevajo milost Na grešnjo zemljo. Pastirjem srčneje Se petje ogreje: O pridi, o pridi, Odpri nam nebo! 422 3. Obda jih svetloba, Nebeška bliščoba, In angel strmečim Prijazno veli: Na božje povelje Oznanim veselje: Zveličar je rojen, Tam v jaslih leži. 4. In polnim veselja Zbudi se jim želja, Tja k jaslicam urno Pastirji t.ekč. Tam vsi na kolenih V molitvah ognjenih Zveličarju slavo In hvalo dado. 5. Še mi kristijani Radosti navdani Posnemat pastirje Hitimo ta čas. Lepo pokleknimo, Ponižno recimo: O Jezušček ljubi, Usmili se nas! Sveta noč. 1. Sveta noč, * blažena noč! Vse že spi, * je polnoč 423 Lo Devica z Jožefom tam V hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladkč! 2. Sveta noč, * blažena noč! Prišla je * nam pomoč: Dete božje v jaslib leži, Grešni zemlji radost deli, Rojen je Rešenik. 3. Sveta noč, * blažena noč! R&dostno * pevajoč Angeli Gospoda slave, Mir v ljudem na zemlji želč: človek, zdaj si otet. Sveti dan. 1. Veseli dan* praznujmo, Prisrčno se radujmo! Prišel z neba je Večni, Odrešit rod nesrečni. [: O Jezuščelc moj, Za vselej sem tvoj!:] 2. Sin v slavi je Očeta, In nam nebo obeta: Odprt je vir radosti, * Druge dni se poje „Veseli čas.“ 424 Sladkost nad vse sladkosti. [:0 Jezušček moj, Za vselej sem tvoj!:] 3. Pred Dete pokleknimo, Ga z angelci molimo! O daj nam raj veseli, Da bomo večno peli: [:0 Jezušček moj, Za vselej sem tvoj!:] Božična osmina. Praznik sv. Štefana, dijakona in prvega mučenca, 26. decembra, „In kamenjali so Stefana, ki je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo. In ko je pokleknil, je z velikim glasom klical, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega greha.“ (Dej. ap. 7, 58. 59.) O prelep zgled blažene smrti in ljubezni do bliž¬ njega! Ponovi danes iz katekizma nauk o ljubezni do bližnjega (III. pogl. I. oddelek, 3) in resno se vprašaj, če ga vsestranski izpolnjuješ ? Opomba. Ta dan se blagoslavljata sol in voda. 425 Cerkvena molitev. Štefan, poln milosti in moči, je delal velika znamenja med ljudstvom. V. S slavo in častjo si ga ovenčal, Gospod. O. In postavil si ga nad dela svojih rok. Molimo. Daj nam, prosimo Gospod, posnemati, kar slavimo, da se bomo učili ljubiti tudi so¬ vražnike, ker praznujemo rojstvo onega, ki je tudi za preganjavce prosil, Gospoda našega, Jezusa Kri¬ stusa, tvojega Sina, ki s teboj živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. Praznik sv. Janeza, apostola in evangelista, — 27. decembra. »Učenec, ki ga je Jezus ljubil." (Jan, 21, 20.) — Zakaj ga je Jezus ljubil bolj kakor druge? Zavolje njegove deviške čistosti, — pravijo sveti očetje, čistost 420 ga je storila učenca Jezusovega, sina Marijinega in preroka novega zakona. Premišljuj, kaj prepoveduje in kaj zapo veduje šesta božja zapoved! — in kako jo izpolnjuješ? Svetemu Janezu so dali strupa, a ni mu škodoval; zato se danes blagoslavlja „šentjauževo vino.“ God svetih nedolžnih otrok, 28. decembra. Nedolžni otroci, ki jih je dal Herod pomoriti, so spoznali vero ne z besedo, ampak v dejanju — s smrtjo. Kaka mora biti naša vera in ali je dosti, da vero samo poznamo in v srcu hranimo? (Katekizem, I. poglavje, 1. oddelek.) Starega in novega leta dan. 1. Domisli se duhovnih in telesnih dobrot, ki si jih prejel v starem letu; 2. naredi sam s seboj pred Bogom resen račun, kako si obračal dragoceni čas, — dneve in uro starega leta; 3. obudi kes, prosi odpuščenja grehov in zamud, in naredi prav premišljen, z molitvijo utrjen sklep, kako boš obračal dneve prihod- 427 n .jega leta. Moli 50. Psalm (str. 144) in Zahvalno pesem (koncem knjige.) Obrezovanje Gospodovo. „Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano hne Jezus, kakor je bilo imenovano po angelu." (Luk. 2, 21.) Začni že jutro no¬ vega leta pobožno v imenu Jezusovem. Spomin svetega obrezovanja Jezusovega naj te uči dolžnosti zatajevanja samega sebe in posnemanja tistih čednosti, ki nam jih posebno priporoča Jezus Kristus, v svetem evangeliju. Glej in ponovi str. 303. Moli Litanije presv. imena Jezusovega, glej str. 311, in po¬ novi večkrat: V z d i h 1 j a j. Jezus, moj Odrešenik, vse iz ljubezni do tebe! Cerkvena molitev. O velika skrivnost dediščine; deviško telo je postalo tempelj božji; ni se omadeževal On, ki se je po njej učlovečil; vsa ljud- 42S stva bodo prihajala, rekoč: Slava tebi, Gospod. V. Razodel je Gospod, aleluja. O. Svoje odrešenje, aleluja. Molimo. O Bog, ki si po rodovitnem devištvu blažene Marije podelil človeškemu rodu dar več¬ nega zveličanja, daj nam, te pro¬ simo, naj čutimo, da prosi za nas ona, po kateri smo bili vredni, prejeti začetnika življenja, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, tvojega Sina. Amen. Cerkvena pesem. (Poje se tudi o božiču.) 1. O Jezus, vsem Odrešenik! Še luči svit se ni iskril, Ko tebe Oče je rodil, In njemu v slavi si vrstnik. 2. Odsvit in luč Očetova, Vseh dobrih nada radostna, O naj bo mil obraz nam tvoj, Ko zrež v molitvi narod svoj! 429 3. Sveta Stvaritelj, spomni se: Podobo našo si sprejel, Ko^iz Device hvaljene Telo si sveto nase vzel. 4. Oznanja to slovesni dan, Ki vrača^obletni ga spomin, Da si, edini božji Sin, V rcšenje svetu darovan. 5. Glej, zvezde, zemlja in morje — In kar pod nebom biva še — Zveličarja naj te slavi In v hvalni spev izliva se. 6. In mi, katere je opral Krvi presveti blagi val, Ob rojstvu tvojem hvalnico Iz srca ti prinašamo. 7. Kaj tebe, Jezus, vse slavi, Ki z Device rojen si, In kdor te ljubi, hvali naj Očeta z duhom vekomaj. Razglašenje Gospodovo. Sveti Trije kralji, — 6. januarja. 1. Ta praznik pripada k najstarejšim in največjim praznikom in je poveličan S trojnim spominom — 1. s prihodom 430 Modrih k jaslicam in njih pomenljivimi darovi. Po legendi je Gaspar (zastopnik Semitov) Jezusa počastil s kadilom kot Boga. Molhior (zastopnik Jafetitov) z zla¬ tom kot kralja, Baltazar (zastopnik Ka- mitov) z miro kot človeka, ki bo za nas umrl. — Zvezdo je napovedal Balaam. (II. Moz. 24, 17.) ' Opomba. Koščice sv. Treh kraljev, ki jih je poizkala sv. Helena, so zdaj v Kolinu, kamor so tudi Slovenci hodili na božjo pot. 2. V spomin na Jezusov krst so še današnji dan. blagoslovlja na biljo sv. Treh kraljev s slovesnimi obredi kra¬ ljeva voda“, se z njo pokropi stanovanje in se ob enem zaznamujejo podboji z letnico in črkami G + M + B; pone- kodi hodijo duhovniki blagoslavljat hiše. 3. Obhaja se tudi spomin na prvi Jezusov čudež v Kani. Cerkvena molitev. Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je Modre zvezda pripeljala k jaslicam; danes se je na ženitnini voda izpremenila v vino; danes 431 Se je Kristus dal Janezu v Jor¬ danu krstiti, da bi nas odrešil. Aleluja. V. Kralji iz Tarza in otoki bodo ponudili darove. O. Kralji Arabije in Sabe bodo prinesli darove. Molimo. O Bog, ki si da¬ našnji dan po zvezdi vodnici na¬ rodom razodel svojega edinoroje- nega Sina, daj nam milostno, ki smo te že spoznali po veri, da dospemo do gledanja lepote tvo¬ jega veličastva. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Sveti Trije kralji. 1. Na nebu zvezda zablesti, Po njej Bog kliče, kralje tri; In hitro vsi na pot hitč, Izkat vladarja vse zemlje: Gospod, razsvetli srca vsa, J)a najdejo Zveličarja! 432 2. Nad hlevcem zvezda obstoji, In svit njen v jaslice žari; Na slami dete je lepo, Ki ga poslalo je nebo: O Jezus, v revi tu ležiš, Da nas ponižnosti učiš. 3. Z darovi jutrove zemljč Ga trije modri počastč; Kadila, mire in zlata Hvaležnega dado srca: O sprejmi, Bog, še dar od nas, Glej, ljubimo te slednji čas! 4. Kadilo kaže nam Boga, In čast kraljevo — dar zlata, A mire dar lepo uči, Da človek je in v smrt hiti: Zveličar naš, o večni Bog, Naj te spozna vse zemlje krog! Bratovščina „svetega detinstva“ in „društvo detoljubov,“ 1. Kako srečen si, kristjan, da poz¬ naš Jezusa. Ali se ti ne smilijo v srce milijoni poganskih otrok, ki o Jezusu in Mariji prav nič ne vedč? Postani jim misijonar. Otroci do 12., ali celo do do- 433 Polnjenega 21. leta so poklicani vpisati so v bratovščino „Družbe svetega dotinstva Jezusovega za odkupljenje 4 paganskili otrok“ in postati njih dobri bratci in se¬ strice s tem, da molijo vsak dan eno Oeščeno Marijo s pristavkom „Sveta Devica Marija in ti sveti rednik Jožef, prosita za nas in za uboge poganske otroke. “ Tudi darujejo če mogoče vsak mesec 4 vinarje zanje. 2. Odraslim bodi pa zlasti priporočeno „ Katoliško društvo detoljubov 11 kot po¬ seben pripomoček za vzgojo in rešitev naše mladine. Vsakdo se lahko da vpi¬ sati in postane ud. Dolžnost: Vsak dan moli: „Tebe, o Jezus, prosimo, pri¬ di na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odkupil s svojo predrago krvijo“; in potem eno Češčeno Ma¬ rijo s pristavkom „0 Marija, pribe¬ žališče grešnikov, in ti sveti rednik Jožef, prosita za krščansko mla¬ dino. “ Društvo izdaja v Ljubljani za stariše zelo koristen list: „Krščanski detoljul>.“ 28 434 Presveto ime Jezusovo. Druga nedelja po razglašenju Gospo¬ dovem. Vtisni si to ime globoko v srce. Ved¬ no ga izgovori s svetim spoštovanjem, ker je naj svetejše; — kliči ga vedno z največjim zaupanjem, ker je najmo¬ gočnejše; ljubi ga na vso moč, ker je naj s la j še. Navadi se, kadarkoli in kogarkoli mogoče pozdravljati: Hvaljen bodi Jezus Kristus. (Prim. str. 45.) Popoln odpustek dobi vsak vernik ta dan ali v osmini, ako vredno prejme svete zakramente, se udeleži svete maše in moli na papežev namen. (Pij VII., 21. maja 1810.) V zdi hlj aj. Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak Odrešenik. 50 dni odpustka vsakikrat. Pij IX. 11. avg. 1851.) Cerkvena molitev. Imenuj njegovo ime Jezus, za¬ kaj on bo odrešil svoje ljudstvo od njegovih grehov, aleluja. 435 V. Ime Gospodovo bodi češ- čeno, aleluja. O. Zdaj in vekomaj, aleluja Molimo. 0 Bog, ki si svo¬ jega edinorojenega Sina odločil za Odrešenika človeškega rodu in zapovedal mu dati ime Jezus, daj milostno, da bomo obličje Njega, čigar sveto ime častimo na zemlji, gledali in uživali v nebesih. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Pesem sv. Bernarda. 1. O Jezus, sladki moj spomin Veselje srčnih globočin, Nad med pa in sladkosti vse Navzočnost tvoja sladka je. 2. Ne peva se nič lepšega, Ne sliši nič milejšega, In slajše misli tudi ni, Kot si, priljubi Jezus, ti. 3. Usmiljen grešnike svariš, Spokornim upanje deliš; Si dober, ko te iščejo, O kaj še, če te najdejo! 28 * 430 4. Naš jezik je no dopove, In črka ne sladkosti te, Kaj on okusi, kaj ima, Ki Jezusa ljubiti zna. 5. Veselje bodi, Jezus, nam, Ki boš plačilo naše tam, Ti bodi naše slave vir, Zveličanje, nebeški mir! 6. Naj jezik tvoje^ime slavi, Srce s krepostjo ga časti, In vsaka stvar naj ljubi te Sedaj in večne čase vse. Sveta družina. Tretja nedelja po razglašenju Gospo¬ dovem. Da bi vsaka krš¬ čanska družina i- mela pred seboj vzor in najvzvi- šenejši zgled, kako je treba živeti Sta¬ ričem in otrokom, je vpeljal sv. oče papež Leon XIII. 14. j unija 1892 po¬ božno z odpustki bogato obdarova- 437 no „družbo krščanskih družin. 11 Zdaj je ta družba že po vseh dukovnijah vpeljana. Verniki se pri svojem dušnem pastirju dado vpisati v njo in vsa družina moli vsak dan klečč pred podobo najsvetejše družine posebno molitev, glej str. 53. Prvokrat in na družbeni praznik vsakega leta pa še posebej molijo na slednjo molitev. Molitev, s katero se krščanske družine posvetč sveti Družini. O Jezus, naš preljubeznivi Z\e- ličar! Prišel si iz nebes, da si razsvetljeval svet s svojim naukom in zgledom, in hotel si večji del svojega zemeljskega življenja pre¬ živeti v hišici nazareški, ponižno pokoren Mariji in Jožefu, da si tako posvetil ono družino, ki naj bo zgled vsem krščanskim druži¬ nam ; sprejmi milostno tudi to našo družino, ki se ti zdaj podari in posveti. Varuj in brani jo, in utrdi v njej svoj sveti strah ter 438 mir in edinost krščanske ljubezni, da bo vedno bolj podobna božjemu zgledu tvoje svete družine, in da njeni udje vsi brez izjeme dose¬ žejo večno zveličanje. 0 Marija, preljuba mati Jezu¬ sova in mati naša, izprosi po svoji dobroti in milosti, da Jezus milo sprejme to naše posvečenje in nam podeli svoje dobrote in blago- dare. O Jožef, presveti varih Jezusov in Marijin, pomagaj nam s svojo priprošnjo v vseh dušnih in te¬ lesnih potrebah, da bomo z Devico Marijo in s teboj vred vekomaj častili in hvalili svojega božjega Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Cerkvena molitev. Uči nas, Gospod, z zgledi svoje Družine in vodi na pot miru naše stopinje. 439 V. Storil bom, da bodo vsi tvoji otroci poučeni od Gospoda. O. In dal bom obilno usmiljenje tvojim sinovom. Molimo. Gospod Jezus Kri¬ stus, ki si, Mariji in Jožefu pod¬ ložen, posvetil domače življenje z neizrekljivimi čednostmi, daj nam z njuno pomočjo, da se bomo učili po zgledih tvoje svete Dru¬ žine ter dospeli v nje družbo na večno. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Pesem k sveti Družini. (V Ceciliji I., št. 69.) 1. Sveta družina, Lepa, edina, Jezus, Marija, Jožef! Varihi odbrani, V zgled ste nam dani, Jezus, Marija, Jožef! 2. K vam se oziram, Pogled upiram, Jezus, Marija, Jožef! 440 Moje veselje. Vse moje želje: Jezus, Marija Jožef! 3. Vam se^izročujem, Milo vzdihujem, Jezus, Marija, Jožef! Vi me vodite, Greha branite, Jezus, Marija, Jožef! Svečnica. 2. februarja. Štirideseti dan po rojstvu Gospodovem obhaja Cerkev „svečnico“, ki je Gospo¬ dov in Marijim praznik obenem; — praz¬ nik Gospodov, ker je bil Jezus ta dan v templju darovan in odkupljen, — praz¬ nik Marijin, ker je ona iz pokorščine in ponižnosti izpolnila postavo očiščevanja. Simeon je imenoval Jezusa „luč v raz svetljenje nevernikov" (Luk. 2, 32). V spomin na to se na svečnico pred slovesno sveto mašo sveče blagoslavljajo. P. Ge- lazij (492—96) je uvedel slovesen obhod z gorečimi svečami. Mirno in previdno naj si jih potem verniki prižgo in v ro¬ kah držč med evangelijem in od povzdi¬ govanja do sv. obhajila. 441 Cerkvena molitev. Danes je blažena Devica Ma¬ rija v templju darovala dete Jezusa, in Simeon ga je poln Svetega Duha vzel v svoje naročje ter je hvalil Boga na veke. V. Odgovor je prejel Simeon od Svetega Duha. 0. Da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Maziljenca Gospodovega. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ponižno prosimo tvoje veli¬ častvo: daj, da se bomo, kakor je bil tvoj edinorojeni Sin današnji dan kot človek v templju darovan, tudi mi z očiščenimi srci tebi da¬ rovali. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Marija, Mati ljubljena. 1. Marija, Mati ljubljena, Ceščena bodi ti! 442 Rodila si nam Jezusa, Zato te vse slavi. Mi svoja srca ti damo, Zaupno k tebi kličemo: Marija, varuj nas! 2. Marija, o sladko ime V bridkosti nade žar; Ozdravljaš žalostno srce, Razveseliš vsekdar. Zatoraj ne prenehamo, In vedno k tebi kličemo: Marija, varuj nas! 3. Marija, naša boš pomoč, Ko. svet nas zapusti; Ko nas objame smrtna noč, Nas milo sprejmi ti! Saj tebe, Mater, ljubimo In vedno k tebi kličemo: Marija, varuj "nas! A nun Velikonočna doba. I. Predpostni čas, od septuagesime do pepelnice. v e prvi kristjani so imeli na¬ vado, da so se postili 40 dni pred Veliko nočjo v spomin Jezusovega posta v puščavi. Toda začenjali so post na raz¬ nih krajih poprej nego mi, in zato se nekatere dni vmes niso postili; od tod prihaja takoimenovani predpostni čas s tremi nedeljami: septuagesima, sexage- sima, kvinkvagesima, t. j. 70., GO., 50. dan pred Veliko nočjo. Papež Urban 11 .je 1. 1091. zaukazal, da se mora postni čas začeti na pepelnično sredo in trajati 444 40 dni, kar so izvrši tako, da se odšte¬ jejo nedelje, ob katerih ni posta. Nedeljo septuagesimo že vidimo du¬ hovnika pri oltarju v vijolični, (spokorni) obleki, Gloria in Aleluja se ne molita več, mesto „Ite, missa est“ slišiš ,.Bene- dicamus Domino", t. j. „Hvalimo Boga", ker so nekdaj ob spokornih dnevih do¬ stavljali še več molitev. Kot dobri otroci svete matere Cerkve ne smemo prezreti te resnobne izpremembe v svetih obredih. Žalujmo s Cerkvijo, in tolažimo jezo božjo, ker se otroci tega sveta ta čas — žal — udajajo razuzdanemu ve¬ selju. Razveseljevanje je dovoljeno, a biti mora vselej brez greha in pohujšanja. Žalostni del rožnega venca že primerno začnemo moliti na septuagesimo. Postna postava za. lavantinsko škofijo. I. Dnevi, ob katerih je zapovedano v jedi si pritrgati in obenem zdržati se mesnih jedi, torej popolni ali ostri postni dnevi so ti le: 1. pepelnica in trije po¬ slednji dnevi velikega tedna; 2. petki štiridesetdanskega posta in adventnega časa; 3. srede in petki kvatrnih tednov; 4. bilje ali dnevi pred duhovim (bin- koštmi) in pred božičem. 445 II. Dnevi, ob katerih je sicer do¬ bljeno meso uživati, toda le enkrat na dan se nasititi, na večer pa le kaj ma¬ lega zaužiti, so sledeči: 1. vsi dnevi štiridesetdanskega posta, razen nedelj (mod temi so, kakor že gori I. 1., 2. in 3- omenjeno, pepelnica, kvatrna sreda, Petki in poslednji trije dnevi velikega tedna popolni ali ostri postni dnevi); 2. srede sv. adventnega časa (kvatrna sreda je oster post 1, 3.); 3. sobote Štirih kvatrnih tednov; 4. bilje ali dnevi pred prazniki sv. apostolov Petra in Pavla, vnebovzetja Devico Marije, vseh svetnikov in brezmadežnega spočetja Marijinega. III. Dnevi, ob katerih je prepove¬ dano le zauživanje mesa, dovoljeno pa večkrat na dan se nasititi, so: vsi ostali petki celega leta. IV. Kar zadeva olajšavo zapovedi, zdržati se mesnih jedi, velja nastopna določba, in sicer: 1. Za vso škofijo: Kadar pride zapovedan praznik na dan, ob katerem je prepovedano zauživanje mesa (na primer na petek), se sme ta dan uživati meso, ne da bi bila dolžnost, zato se drug dan zdržati mesa. 2. Le za posamezne kraje: Kjer se ob petkih 446 ali drugih takih dnevih, ob katerili je prepovedano jesti meso, vrši semenj in se shaja veliko ljudstva, tam je dovoljeno ta semanji dan uživati meso. To dovo¬ ljenje velja pa le za kraj, v katerem je semenj, torej ne za druge kraje (trge, vasi), ki morda spadajo še k tisti žup¬ niji. 3. Za posamezne osebe se dovoljuje sledeče: a) vse dni med letom, izvzemši pepelnico, zadnje tri dni velikega tedna, ter bilje pred dubovim in pred božičem, smejo uživati mesne jedi: delavci v rudo- kopib in v tovarnah ali fabrikah; popot¬ niki, ki obedujejo v gostilnah in krčmah; tudi drugi, ki n. pr. v mestih, trgih in podrugod hodijo na hrano v gostilne; b) Vse dni, izvzemši le veliki petek, smejo zauživati mesne jedi: kondukterji ali sprevodniki na železnicah; tisti, ki potujejo po železnici in morajo obedovati po gostilnah železniških postaj; bolniki v toplicah, na slatinah ali v drugili zdravstvenih zavodih s svojimi domačimi in strežniki vred. Ta olajšava pa ne velja za one, ki le za kratek čas ali zarad razveseljevanja obiskujejo zdravi¬ lišča ali toplice; c) Vse dni med letom brez izjeme smejo mesne jedi uživati: taki reveži, kateri si vsled velikega siro- 447 maštva ne morejo izbirati v jedeh in T so Prisiljeni jesti, karkoli se jim podari; ako pa dobč za miloščino postne jedi, ne smejo uživati mesa; nadalje osebe, katere in dokler morajo (n. pr. kot hlapci ali dekle) prebivati pri takih ljudeh, ki jim ne dado postnih jedi; oskrbč naj pa, da se, ako le mogoče, vsaj veliki petek zdržč uživanja mesa. V. Ob vseh postnih dneh, bodisi meso prepovedano ali ne, so dovoljuje uživanje mlečnih in jajčnih jedi, in raba mesne začimbe (ali slanine) ne le pri obedu, temveč tudi pri malem za- užitku. VI. Ob vseh postnih dneh, med le¬ tom (t. j. ob takih dneh, ob katerih je prepovedano, več kakor enkrat se na¬ sititi, bodisi uživanje mesa prepovedano ali ne) in v štiridesetdanskem postu tudi ob nedeljah, je o6tro prepovedano, pri enem in istem obedu uživati ribe in meso. To velja tudi za tiste, kateri vsled starosti, bolezni, težkega dela itd. niso dolžni se postiti, VIL Slednjič je treba pomniti še to-le: a) Vsi, ki uživajo meso ob polaj- šanih dneh, morajo vsak takšen dan, kakor tudi ob vseh sobotah med letom 448 pobožno in v duhu pokore moliti trikrat „Oče naš“ in trikrat „češčena Marija 11 in na koncu apostolsko vero v čast brid¬ kemu trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kjer je več ljudi pri inizi, naj se ta molitev opravlja na glas in skupaj. Posebno še v Gospodu opominjajo škof vse vernike, naj si prizadevajo po svojih močeh, to od svetega očeta dovoljeno olajšavo postne zapovedi nadomeščati z drugimi pobožnimi deli, zlasti s tem, da obilneje opravljajo dobra dela krščan¬ skega usmiljenja in podpirajo ubožce in reveže; b) Bolnikom za nekoliko časa še bolj olajšati post, so pooblaščeni dušni pastirji in spovedniki. Kdor pa želi za dalje časa ali za vselej oproščen biti postne postave, se mora obrniti do škofa s prošnjo, ki jo naj podpirajo polno¬ veljavni razlogi. 2. Postni čas so začne na pepelnico in traja do velike noči. Prične se z zelo resnobnim obre¬ dom; že o polnoči nas kliče zvona glas, da jo konec razveseljevanja, v jutru se pred sv. mašo blagoslovi pepel, priprav¬ ljen iz oljikinih vej, blagoslovljenih na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Ko po¬ trošnjo duhovniki sebi in vernikom pepel 449 pa glavo, govorč besede, ki so kot kazen in obsodba zadele Adama iz božjih ust, in ki jih govori duhovnik ob grobu, ko vrže trikrat prsti na rakev: Memento bomo : Spominjaj se, človek, da si prah, in da se v prah povrneš. (I. Moz. 9, 19.) Na pepelnico je ostro zapovedan post. Vsak dober kristjan se štiridesetdan- skega posta veseli, ter rad in vestno izpolni, kar naroča sveta Cerkev, zlasti za ta čas v svoji četrti in peti zapovedi. a) Drži torej, kolikor moreš vestno in modro telesni post, vkolikor ti ga naroča sveta Cerkev; kdor ne ve. vkoliko ga veže postna zapoved, je najbolje, da vpraša svojega dušnega voditelja. Ne pozabi pa tudi v tem času na duhovni post, t. j. zatajevanje samega sebe v svojih peterih počutkih. b) „Spovej se svojih grehov . . . Stori vestno vse, kar se oznani glede izpraševanja in druge priprave na vredno velikonočno spoved in sv. obhajilo. Zato pa tudi premišljuj in moli. Dobi, če moreš, kako knjigo o hritkem trpljenju Jezusovem, in prebiraj in premišljuj, kaj je on zate pretrpel; moli rad žalostni rožni venec, kadar moreš, tudi križev 29 450 pot, in hodi kaj bolj k sveti maši in k pridigam. c) Peta zapoved prepoveduje ženito- vanje o tem času; to pa pred vsem radi šumnega razveseljevanja. Celo loto se moramo varovati greha in ogibati grešnih priložnosti; zlasti pa naj kristjan v tem času trdno sklene, da se bo varoval preobilnega zauživanja in se ogibal po- hujševanja, kakor se ga semtertja toliko daje pri pomladanskih skupnih delih, n. pr. v vinogradih. V postu se zakrije podoba cerkve¬ nega patrona s podobo trpečega Jezusa, ki naj bi nam bil ves postni čas živo pred očmi. Postnih nedelj je šest: 1. pepelnična, 2. kvatrna, 3. brezimna, 4. sredpostna, 5. tiha, 6. cvetna. Evangelij tihe (črne) nedelje pripoveduje, da se je Jezus skril sovražnikom; na ta dogodek nas spo¬ minja obred, da se zakrijejo razpela s črnim ali modrim zagrinjalom. Spokorni vzdihljaji, ki se pojo med pepeljenjem. Joel, 2. Spremenimo obleko, v pepelu in rasovniku se postimo 451 in jokajmo pred Gospodom: ker naš Bog je poln usmiljenja, da nam odpusti naše grehe. Med vežo in med oltarjem naj plakajo du¬ hovniki, služabniki Gospodovi, in naj reko: Prizanesi, Gospod, pri¬ zanesi svojemu ljudstvu, in ne zapri ust njim, ki ti hvalo pojo, o Gospod. Est. 13. Joel 2. Popravimo na bolje, kar smo v nevednosti za¬ grešili, da nas kje smrtna ura nagloma ne prehiti, in bi iskali časa pokore, pa bi ga ne mogli najti: * Poslušaj nas, Gospod, in Usmili se, ker tebi smo grešili. Ps. 78. Pomagaj nam, Bog, naš Zveličar, in reši nas zavoljo časti svojega imena. Poslušaj nas, Gospod, in usmili se, ker tebi smo grešili. - Čast bodi Očetu... Po¬ slušaj nas, Gospod, in usmili se, ker tebi smo grešili. 29 * 452 Pesmi o Jezusovem trpljenju. 1. Daj mi Jezus, da žalujem, Smrt, trpljenje objokujem, Ki si, Jagnje, ga prestal, Oreh izbrisal, milost dal. Odpev. Jezus, daj, da tvoje rane Nas presunejo kristjane, In trpljenje prebridko Naj pomoč nam v smrti bo. 2. Smrt za nas si sam izvolil, Pred Očetom trikrat molil, Si krvavi pot potil In trpljenja kelih pil. Jezus, daj, ... itd. 3. So trinogi te obdali, Zvezanega te peljali; Uklenili ti rokč, Ktere celi svet držč. Jezus, daj, . .. itd. 4. Trnje zbada čelo tvoje Za prevzetne grehe moje; Tebi, Jezus, kralj neba, Žezlo, trst se v roke da, Jezus, daj,.,, itd. 453 5. Oh, na križ so te pribili, Žejo z žolčem ti gasili; Za naš greh si tepen bil In na lesu kri prelil. Jezus, daj,... itd. 6. Tebe bodemo ljubili, Greh sramotni zapustili, Da se tvoja Rešnja Kri Kdaj nad nami ne^izgub Jezus, daj,.. . itd. Petero ran Jezusovih. 1. Počeščena, leva rana Nog Pastirja zvestega, Mu od trnja grehov dana, Ko iskal je grešnika. Tvoja sveta kri naj zrnije Krivih potov hudobije Hlapca nehvaležnega. 2. Desne noge sveta rana, Strla kači si glavo, Počeščena, ker si dana, Da odpiraš pot v nebo ! Odvračuj od nas skušnjavo, Vodi v raj nebeške slave Našo dušo in telo ! 454 3. Levo roke sveta rana, Ti prisrčna, vir dobrot, Za krivice naše dana, Reši krivde grešni rod ! Ti ozdravi nas bolezni, Vnemi v sveti nas ljubezni, Ne zapusti nas sirot! 4. Rana desne vsemogoče, Počeščena tudi ti! Tvoj izvir krvi tekoče Blagoslov ljudem deli. Blagoslovi tudi mene, Da krvi za greh kropljene Kaplica me doleti. 5. Stran presveta prebodena, Hitro teče potok tvoj; Ljubezniva, počeščena, Grešnikom odprta stoj! V tvojem Srcu naj prebivam In sladkosti mir uživam. Ljubeznivi Jezus moj! Jezus na križu. 1. Angelski zbori v višavah strmite, K našemu petju jokajte še vi. 455 Žalostni glasi prav milo donite: Stvarnik je križan od svojih stvari. Srca ganite nam, o serafini, Zemlja žaluj in človeški ves rod; On, ki nas ljubi, mrjč v bolečini, Jezus, naš mili in sveti Gospod. 2. Roke njegove na les so razpete, Žeblji prebodli so trudne noge, Srage krvi ga oblivajo svete, Lica pod trnjevo krono rudč. „Oče nebeški, oh t se usmili, Vos zapuščen je edini tvoj Sin“. Grehi, oh, vi ste Očeta žalili, Krivi ste strašnih le vi bolečin. 3. Jezus, glej, grešnik nesrečni vzdi hujem, V žalosti grenki pred tabo stojim; Kor ti ljubezen le z grehi vračujem, Tvoje pravične se sodbe bojim; O ne zavrzi nevredne sirote, Milost mi svojo le enkrat še daj! S tabo žalujem pod križem sramote, Naj te še v slavi zagledam kedaj. Kvatrni dnevi. Po prvi nedelji v postu. — Glej str. 379. 456 Sveti Jožef, ženin Marijin. 19. marca. Sveti Jožef, čisti ženin Marije Device, skrbni rednik Jezusov, mogočni varih svete katoliške Cerkve in patron v vseh sloven¬ skih deželah, je po¬ seben varih svete či¬ stosti in priprošnjik za srečno smrt. Poleg tega glavnega praz nika obhajamo še tret¬ jo nedeljo po veliki noči praznik njegovega „varstva nad sveto katoliško Cerkvijo"; sicer ga tudi častimo v marcu in ob sredah med letom. Za Jožefovo pobožnost v me¬ secu marcu je dovoljenih za vsak dan 300 dni odpustka in enkrat v mesecu popoln odpustek pod navadnimi pogoji. — Pij IX. 12. jun. 1855. Prim. str. 58. - V bratovščino sv. Jožefa se je lahko vpi¬ sati v vseh misijonskih cerkvah čč. gg. očetov Lazaristov, 457 Cerkvena molitev. Glejte, zvesti in modri služab¬ nik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino. V. Slava in bogatstvo je v njegovi hiši. O. In njegova pravica ostane vekomaj. Molimo. Naj nam pomaga, prosimo te, Gospod, zasluženje ženina tvoje presvete Matere Ma¬ rije, da nam bo po njegovih pri¬ prošnjah podeljeno, česar naša slabost ne more doseči. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Molitev. Spomni se, o prečisti ženin Device Marije, moj ljubeznivi varih sveti Jožef, da se nikdar ni sli¬ šalo, da bi bil kdo prosil tvojega varstva in iskal tvoje pomoči, pa 458 da ne bi bil potolažen. S tem za¬ upanjem navdan pridem k tebi in se ti priporočim z vso gorečnostjo. Ne zavrzi mojih prošenj, o rednik Zveličarjev, temveč sprejmi jih milostno. Amen. (300 dni odpustka enkrat na dan. — Pij IX. 26. junija 1863.) Molitev k svetemu Jožefu za sveto čistost. Varih in oče devic, sveti Jožef, čigar zvestemu varstvu je bila izročena nedolžnost sama, Jezus Kristus, in Devica vseh devic, Marija; po tem dvojnem zakladu, Jezusu in Mariji, te prosim in rotim, varuj me vsake nečistosti in stori, da bom z neomadeževano dušo, s čistim srcem in čistim telesom vedno v popolni nedolžnosti služil Jezusu in Mariji. Amen. (100 dni odpustka enkrat na dan, če skesano in pobožno opraviš to molitev. Pij IX. 4. febr. 1377.) 459 Kratka molitev. O sveti Jožef, daj, da bomo v teka svojega življenja nedolžni in vedno varni po tvojem varstvu. (300 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII. 18. marca 1882.) Vzdihljaji. (Glej str. 42.) Pesem k sv. Jožefa. 1. 0 sveti Jezusov rednik, Neveste božje zaročnik, Pred Bogom v raju zdaj stojiš, Se večne krone veseliš: O varuj nam srce lepo, Naj ljubi Jezusa zvesto! 2. Nebeško moč jo Bog ti dal, Ki je za varita te odbral; V rokah si nosil Jezusa, Nebes in zemlje stvarnika: Kadar pretč pekla moči, O Jožef, zla nas varuj ti! 3. O sveti Jožef, spomni se Na zemlji smrti blažene: Ko dušo Bogu si dajal, 460 Sam Jezus je pri tebi stal. O Jožef, daj pomoč nam to, Da k tebi pridemo v nebo! Oznanjenje Marijino. 25. marca. Ta praznik se obhaja v proslavo tistega večno važnega dogodka, ko je bil angel Gabriel poslan k Devici Mariji v Nazaret in se je Sin božji za nas učlovečil. Sveta Cerkev ima to versko resnico (kakor čudež odrešenja in vsta¬ jenja Jezusovega) za tako važno, da naroča trikrat vsak dan zvoniti in naše duše k hvaležnemu spominu in molitvi angelovega pozdravljenja opominjati. Moli torej ta pozdrav danes in vsak dan prav vestno in pobožno. Cerkvena molitev. Angel Gabriel je oznanil Ma¬ riji, rekoč: Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami. V. Zdrava Marija,milosti polna. O. Gospod s teboj. 461 Molimo. O Bog, ki si hotel, da se je po angelovem oznanjenju učlovečila tvoja Beseda iz telesa Device Marije, daj nam, ponižno te prosimo, da nas bo ona, o ka-. teri verujemo, da je resnično božja Mati, pri tebi podpirala s svojo priprošnjo. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Deviška Mati. (Po „ Salve Mater".) Pozdrav. O Marija, bodi pozdravljena, Mati božja, mati usmiljena, Mati nade, Mati vse milosti, Mati sveta, polna vse radosti, o Marija! 1. O cvetlica z vrta nebeškega, Ti v krasoti prva si lilija; Nad device vse si ozaljšana, Nad vse rajske zbore povišana, o Marija! [:Pozdrav:] O Marija, bodi... 462 2. O Devica, bodi pozdravljena, Ki rodila svetu si Jezusa; On, ki zemljo in vse nebo drži, Tebe Mater v raju lepo časti, o Marija! [rPozdrav:] O Mariju, bodi... 3. Ljuba Mati, ti nam radost deliš, V grenkih urah upanje nam budiš, Ko se solza zadnja vtrnila bo, Daj nam lice gledati materno, o Marija! [:Pozdrav:] O Marija, bodi... Mati žalostna. Cvetni petek in tretjo nedeljo septembra. Po starodavni po¬ božni navadi štejejo kristjani teh-ie se¬ dem žalosti Matere božje: 1. mučna pre¬ rokba sivolasega preroka Simeona v templju, 2. nagli in težavni beg vEgipet, 3.bridka izguba dva¬ najstletnega mlade¬ niča Jezusa, 4. gan¬ ljivo srečanje na križevem potu, 5. pre- 463 tresljivo križanje, 6. presunljivo snemanje s križa in 7. prežalostno polaganje v grob. Cerkvena molitev. Potrla me je bolečina, moje lice je zateklo od jokanja, in moje oči so otemnele. V. Kraljica mučencev, prosi za nas! O. Ti, ki si stala poleg križa Jezusovega. Molimo. O Bog, v čigar trp¬ ljenju je po Simeonovi prerokbi presveto dušo častitljive Device in Matere Marije prebodel meč bole¬ čin, daj nam milostno, da se bomo, ki s častjo obhajamo njene bole¬ čine, veselili blaženega sadu tvo¬ jega trpljenja. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Mati žalostna je stala. 1. Mati žalostna je stala, Zraven križa se jokala, Ko na njem je visel Sin. 464 V grenko žalost zatopljeno Je srce ji prebodeno Z mečem silnih bolečin. 2. 0 kaj žalosti prestati Morala je sveta Mati, Ktere Sin je rešil svet ! Žalostna vzdihuje bleda Ko v trepetu Sina gleda, Kaj trpi na les razpet! 3. Komu potok solz ne lije, Videti bridkost Marije Grozno kot morja grenkost ? Kdo prisrčno ne žaluje, Ko to Mater premišljuje In trpljenja velikost? 4. Vidi Jezusa trpeti, Grehe ljudstva nase vzeti, oibam vdati se voljno. V Sina le pogled upira, Ko ves zapuščen on umira, K smrti nagne že glavo. 5. Mati, vir ljubezni prave, Naj občutim te težave In s teboj žalujem zdaj! Daj, da bi srce se vnelo In za Jezusa gorelo Mi v ljubezni vekomaj! — 406 — Veliki teden* se začne s cvetno nedeljo, na ka¬ tero je nekdaj Jezus sedeč na osličinem žrebetu kot kralj miru prijezdil iz Be- tanije v Jeruzalem. Množice ga veličastno pozdravljajo, Jezus pa joče nad trdo¬ vratnim mestom. Obredi teda dne so: 1. Blagoslov olji- kinik vejic in drugih šib (butar), ki jih potem verniki nesd domov. — 2. Proce¬ sija z vejicami okrog cerkve. Po vrnitvi se vrata zapro. Zunaj in znotraj cerkve se menjaje p< je pesem „Hebrejski otroci 11 . * Obredi velikega tedna so tukaj po¬ pisani. Kdor želi natančnejšega pouka, naj bere „ Slovenskega Goffine-ja“; za molitvenik naj jemlje seboj drugi del Kosarjeve »Nebeške hrane“, za molitev pred božjim grobom pa »Večno molitev 11 . 30 400 Vrata se odpro še-le na trikratno trkanje s križem, v opomin, da so bila nebeška vrata po grehu zaprta in da jih je nam odprl še le Jezusov križ. — 3. Pri sveti maši se bere pasijon (t. j. trpljenje) po sv. Mateju. Medtem se drže v rokah blagoslovljene vejice, da s tem spozna¬ vamo Jezusa za kralja. Pri besedah: „Jezus ... je izdihnil svojo dušo“ vsi po¬ kleknejo in ponižno premišljujejo, in po¬ častil Jezusa za nas na križu umrlega. Pasijon bere duhovnik tudi v torek ipo Marku), v sredo (po Lukežu) in v petek (po Janezu). Jutranjice zadnjih troh dni. Z velikim četrtkom se začne sveta tridnevnica, ki se v vseh prelepih molit¬ vah in obredih nanaša na Kristusovo tr¬ pljenje. Kjer je več duhovnikov, molijo in pojo skupaj v sredo, četrtek in pe¬ tek popoldne krasne „j u t r a n j i c e tem e.“ V teh jutranjicah se pojd žalostinke, ki jih je prepeval nekdaj prerok Jeremija nad razvalinami 1. 588 pred Kr. razde¬ janega jeruzalemskega mesta. Cerkev rabi te pesmi, da izraža žalost nad trpljenjem Kristusovim in da vabi grešnike k pokori; zato se končuje vsaka žalostinka z be- 467 Sedami: „ Jeruzalem (t. j. duša), Jeruzalem, povrni se h Gospodu, svojemu Bogu." Pri slovesnih jutranjkah se vrši po¬ sebno pomenljiv obred z ugašanjem sveč, ki pomenijo Kristusa, preroke in učence Gospodove. Veliki četrtek. Na večer pred svojim trpljenjem je Jezus s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje, jim umival noge v opomin čistosti in ponižnosti postavil zakrament pre¬ svetega Rešnjega Telesa in daritev svete maše, in šel na Oljsko goro, kjer je za nas krvavi pot potil in kjer je bil od Juda Iskarjota izdan. Ta dan se opravlja redno le ena sveta maša, in sicer v beli barvi. Ko rnašnik zapoje „Gloria“, veselo zapojo orgle in pevci in vsi zvonovi. Zalivali se tudi ti veselo za sveto Rešnjo Telo. Ko pa potem slišiš žalostni glas drdre in ropotcev do velike sobote, žaluj nad Gospodovim trpljenjem, kakor nekdaj vsa narava pri Jezusovi smrti. Pri sveti maši se posvetč tri velike hostije, ena za isto sveto mašo, ena za opravilo velikega petka, ena za v božji grob. Kjer je več duhovnikov, gredč med 30 * to Sveto mašo k svetemu obhajilu, kakoi' nekdaj apostoli; lepo je tudi, da obilo vernikov pristopi k božji mizi. Po sveti daritvi prenese mašnik v slovesni proce¬ siji najprej dve veliki hostiji in potem še ciborij v stranski oltar; med tem se poje „Pange lingua — Jezik, poj“. Ta procesija pomeni Jezusovo pot na Oljsko goro. Pred oltarjem se zmolijo duhovne večernice. Nato gre mašnik k ostalim oltarjem, jih raskriva in moli med tem z duhovniki najlepši mesijanski psalm, v katerem go¬ vori prerok o Mesiju, da mu bodo slekli oblačila, rekoč; „Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so vadljali. 11 (Ps. 21, 19). Po svetem opravilu umivajo papež, škofje in katoliški vladarji noge dvanaj¬ sterim revežem v posnemanje Jezusovega zgleda in njegove zapovedi. (Jan. 13, 14). Škofje ta dan posvečujejo proti koncu kanona poslednje olje, in potom takoj po slovesnem svetem obhajilo krizmo in krstno olje. Veliki petek. Veliki petek je smrtni dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. Akoravno je ta dan za nas dan največje sreče, ga ne 469 obhajamo v veselju, ampak v sočutju z Jezusovim topljenjem s postom in v žalosti. Nekrvava daritev svete maše se ta dan ne opravlja, ker imamo pred očmi krvavo daritev Jezusovo. Pretresljivi so obredi tega dne. 1. Nobena luč ne gori pred oltarjem, v znamenje, da je ta dan ugasnil Jezus, prava luč sveta. V črnem oblačilu pristopi duhovnik pred oltar ter se vrže ondi na obraz. Ko vidiš to, premišljuj z njim veliko hudobijo greha, ki je kriv tolikega trp¬ ljenja in tako grenke smrti Kristusove. 2. Duhovnik gre k oltarju ter na li- stovi strani bere dve berili iz stare za¬ veze in potem sveti pasijon, ki ga je spisal sveti Janez, priča Jezusovega trpljenja in smrti. Med tem premišljuj tudi ti trpljenje Kristusovo, ali moli žalostni rožni venec. 3. Kakor je Kristus na Križu z raz¬ petimi rokami molil za vse ljudi, tudi za svoje sovražnike, enako moli sedaj mašnik: 1. za vso Cerkev, 2. za papeža, 3. za škofa in duhovščino, 4. za cesarja, 5. za kate- humene, 6. za odvrnitev zmot, bolezni in lakote; za jetnike, bolnike, popotnike na suhem in na morju; 7. za krivoverce in 470 razkolnike, 8. za jude, D. za nevernike. Ivo slišiš, da pri tem duhovnik vedno kliče: „Oremus, flectamns genua,, — „mo- limo, upognimo kolena* 1 — spomni se res tudi ti vseh ljudi v prav goreči molitvi. Pri molitvi za jude duhovnik ne upogne kolena, ker so judje Jezusa s poklefco- vanjem zasramovali. 4. Trikrat je bil Jezus zasramovan: pred Kajfom, pri kronanju in na križu zato zapoje duhovnik trikrat med raz¬ krivanjem križa, vsakikrat z višjim gla¬ som: „Ecco lignum erucis... 11 „ Glejte les križa, na kateiem je viselo zveličanje sveta** — „Pridite, molimo (ga)!“ Nato se v cerkvi na blazino križ položi v češčenje. Kakor jo nekdaj Mozes na gori Horeb molil Boga in kakor so častili križ Kristusov, ko je bil najden 1. 326., tako počastč zdaj duhovniki sveti križ, se po trikratnem odmoru približajo svetemu razpelu ter poljub¬ ljajo rane Križanega. (Verniki, ki ne pridejo zdaj na vrsto, stord isto po svetem opravilu ali čez dan). — Med češčenjem pojo pevci „Očitanja“ spev o ljubezni Jezusovi in nehvaležnosti judovskega ljudstva in nas grešnikov: 471 »Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te žalil, odgovori mi!“ — Ob koncu se še zapoje krasni slavospev svetemu križu: „Pange lingua" — ,,.Jezik, Poj". 5. Zdaj gre duhovnik po dve po¬ svečeni hostiji, ju prenese med petjem speva „Vexilla regis" — „Zastava kra¬ ljeva" na glavni oltar, kjer se med tein prižgd sveče in kjer se zdaj prične takoimenovana ..maša že posvečenih (hostij)". Mašnik vlije vina in vode v kelih, pokadi oltar, moli Orate fratres, zapoje Pater noster, povzdigne eno hostijo, da bi jo verniki molili, jo raz¬ lomi in se obhaja kakor pri pravi sveti maši. Drugo posvečeno hostijo dene v monštranco, katero ogrne s tančico in jo slovesno prenese vbožji grob — v spomin, da je bil Jezus v tančice zavit in v grob položen. Verniki naj skrbi in se med soboj pogovori, da bode ves dan v petek in soboto kaj častivcev pred božjim grobom. Moli se žalostni rožni venec, križev pot, ali molitve, ki so za dan postavljene v lepem molitveniku „Večna molitov," 472 Improperia. - Očitanja med češčenjem svetega križa. V. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali v čem sem te žalil? odgovori mi. Ker sem te peljal iz egiptovske sužnosti; pripravilo si križ svojemu Zveličarju. Kjer je dosti pevcev, odgovarjata dva zbora v grškem in latinskem jeziku: O. Sveti Bog, sveti mogočni, sveti neumrljivi, - usmili se nas ! V. Ker sem te štirideset let po puščavi vodil, te hranil z mano in te peljal v obljubljeno deželo: pripravilo si križ svojemu Zveli¬ čarju. - O. Sveti Bog, itd. V. Kaj bi ti moral še več storiti, in ti nisem storil? Zasadil sem te kakor svoj najlepši vino¬ grad ; ti pa si mi postalo čez vso mero grenko: zakaj s kisom si me napajalo v moji žeji in s sulico si prebodlo stran svojemu Zveličarju. - O. Sveti Bog, itd. 473 V. Za.oljo tebe sem bičal Egipčane in njih prvorojene: ti pa si mene bičalo in izdalo. - O Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali v čem sem te žalil ? Odgovori mi. V. Jaz sem te peljal iz Egipta, in sem utopil Faraona v Rdeče morje: in ti si mene izdalo velikim duhovnom - O Ljudstvo moje, itd. V. Jaz sem pred teboj odprl morje: in ti si s sulico odprlo mojo stran. - O. Ljudstvo moje, itd. V. Jaz sem hodil pred teboj v meglenem stebru; in ti si me peljalo pred sodišče Pilatovo. - O Ljudstvo moje itd. V Jaz sem te v puščavi hranil z mano: in ti si mene bilo z zaušnicami in biči. - O. Ljudstvo moje, itd. V. Jaz sem te napojil z zveli¬ čavno vodo iz skale: in ti si mene 474 — napajalo s kisom in žolčem. - O. Ljudstvo' moje, itd. V. Jaz sem zavoljo tebe udaril kananejske kralje: in ti si tolklo s trstom po moji glavi. - O. Ljud¬ stvo moje, itd. V. Jaz tem dal tebi kraljevo žezlo; in ti si meni na glavo djalo trnjevo krono. - O. Ljudstvo moje, itd. Ant. Tvoj križ molimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in slavimo: glej, skozi les (sv. križa) je prišlo veselje na vesoljni svet, Ps. 66. Bog se nas usmili in nas blagoslovi; naj razsvetli svoj obraz nad nami in se nas usmili - Tvoj križ molimo, itd. Velika sobota. V petek jo Sin božji dovršil delo odrešenja; duša se je ločila od telesa ter šla v predpekel, telo pa so položili v grob. Na sobotni dan, ki ga je bil za- 475 ukazal Bog za dan počitka, je počival Jezus, zato tudi mnogo stoletij na veliko soboto ni bilo nobene svečanosti v cerkvi. Še le ponoči so kristjani obhajali obrede velikonočno bilje, na kar nas spominja zdaj velikonočna, sveča in besede slavo¬ speva „Exultet“. Ko so pa nočne bilje prenehale, je preložila Cerkev tudi to nočno službo božjo na jutro velike sobote. Veseli in vspodbudni obredi, ki že kažejo vstajen : e Gospodovo, so: 1. Blagoslavljanje ognja. Zu¬ naj cerkve se iz kremena ukreše iskra in zažge ogenj, ki ga duhovnik s pete¬ rimi velikimi zrni kadila blagoslovi. Iz kamena izkresani ogenj pomeni Jezusa, ki je prava luč sveta. Lepo je, da ver¬ niki neso potem blagoslovljeni ogenj domov ter ga v zaupanju na molitev Cerkve dado na ogenj domačega ognjišča 2. Nova luč se nese v procesiji v cerkev tako, da se prižgd sveče na tri- roglju, ena pri velikih vratih, ena sredi cerkve, ena pred oltarjem in se pri tem zapoje vsakikrat z višjim glasom „Lumen Christi - Deo gratias!“ „Luč Kristusova — Bogu hvala 1“ — Trirogelj z enim steblom pomeni presveto Trojico, zapo- 476 redno prižiganje sveč pa razširjanje sve¬ tega evangelija. 3. Blagoslavljanje sveče. Med popevanjem krasne hvalne pesmi o Kristusovi zmagi Exultet — Raduj se — se blagoslavlja velikonočna sveča; vtisne se vanjo v podobi križa kakor v petere rane pet blagoslovljenih zrn kadila in prižgo se z novo lučjo ta sveča, kakor tudi večna luč in sveče na oltarju. Velikonočna sveča se rabi pri posveče¬ vanju krstne vode, potem pa se postavi na poseben svečnik ter se prižiga pri slovesni službi božji do Vnebohoda. 4. Prerokbe. Nato bere duhovnik dvanajst prerokeb, katerih namen je na¬ polniti vernike z duhom, ki mora srca prešinjati o Veliki noči. Ta berila, ki imajo v sebi ali samo predpodobe, ali izrečne mesijanske prerokbe, so: 1. o stvarjenju sveta in človeka; 2. o vesolj¬ nem potopu; 3. kako Abraham hoče darovati Izaka; 4. prehod Izraelcev skozi Rdeče morje; 5. Izaijeva prerokba o studencih zveličanja; 6. Baruhova pre¬ rokba o učlovečenju Sinu božjega; 7. Ecehielova prerokba mrtvim kostem (vsta¬ jenje od mrtvih); 8. Izaijeva napoved veselejših časov ob prihodu Mesijevem; 477 9. Bog povč Mozesu in Aronu v Egiptu, kako naj Izraelci zakoljejo in jedč jagnje; 10. Jonova pridiga v Ninivah; vse mesto dela pokoro in Bog se ga usmili; 11. Mozes naroči prebirati božjo postavo poznejšim rodovom v spodbudo, in poje preroško pesem; 12. rešitev treh mladeničev v ognjeni peči v Babilonu. 5. Blagoslavljanje krstne vode. Nekdaj so se katehumeni kršče- vali na veliko soboto, zato se še zdaj ta dan posvečuje krstna voda med po¬ potujem lepe molitve, med katero du¬ hovnik z roko 1. razdeli vodo v podobi križa, 2 se dotakne z dlanjo vode; 3. jo petkrat prekriža, 4. jo vrže proti štirim stranem, 5. dihne trikrat vanjo v podobi križa, 6. trikrat spusti v vodo krstno svečo, rekoč: „Naj pride v to vodo moč Svetega duha“ in zatem pokropi vernike z njo, in 7. vlije v vodo krstnega olja, potem krizme in naposled obojega. Nato se vrne duhovnik k velikemu oltarju in s pevci poje na obrazu pred oltarjem litanije vseh svetnikov. Moli jih tudi ti z njim. 6. Naposled|se daruje sveta maša v beli barvi v znamenje veselja. Pri „Gloria“ se zopet oglasč zvonovi in orgije 478 zadonč. Po berilu zapoje duhovnik trikrat z vsakikrat višjim glasom: Aleluja Hvalite Boga — in pevci odgovarjajo, po svetem opravilu pa vzajemno zapojo „večernice“ V soboto je dovoljena samo ena sv. maša. Vso velikonočno dobo, t. j. od ve like sobote do trojičke sobote zjutraj se moli mesto angelovega češčenja vselej stojč antifona „Raduj se, Kraljica...“ gl. str. 29. Velikonočno soboto in nedeljo se blagoslavljajo velikonočna jedila. Velika noč (Vuzčm). I)an Kristusovega vstajenja je veljal vsekdar za največji praznik v letu ali kakor ga sveti Gregor imenuje: „največji vseh praznikov in kralj vseh dui“, ali kakor sveta Cerkev celi teden v molitvah ponavlja: „To je dan, ki ga je naredil Gospod“. Na velikonočno jutro je vstal Jezus zmagovit iz zaprtega groba, zato obha¬ jamo to jutro (ali ker je lažje, navadno že v soboto na večer) z največjo sloves¬ nostjo in v najlepši obleki vstajenje Jezusovo iz božjega groba s procesijo, v kateri se nosi pred Najsvetejšim podoba 479 poveličanega Zveličarja. Po procesiji je slovesen ,,'J'e Deum“. Ni prav, ako gre kdo samo iz rado¬ vednosti gledat procesijo, ampak vsakdo naj bi se je pobožno udeležil Da se nam visokost in pomen praz¬ nika bolj vtisne v srce, je tudi ponde- ljek zapovedan praznik. Prav je tudi, da velikonočni teden rad hodiš k sveti maši. Cerkvena molitev. To je dan, ki ga je naredil Gospod. Radujmo in veselimo se v njem. Molimo. O Bog, ki si da¬ našnji dan po svojem edinorojenem Sinu premagal smrt m nam od¬ klenil vrata večnega življenja, naše sklepe, ki jih s svojo mi¬ lostjo navdihuješ, s svojo pomočjo tudi spremljaj. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Zveličar gre iz groba. 1. Zveličar gre iz groba, Ob moč je smrt, trohnoba. 480 Brezmadežno je jagnje bil In zame drago kri prelil. Aleluja, aleluja. 2. Kako svetlč so rane, Brezsrčno mu zadane! Smrt strašna nima več moči Nad njim, ki le Bogu živi. Aleluja, aleluja. 3. Trdno se zanesimo Kar danes se učimo: Zveličar je od smrti vstal, Grob tudi nas ne bo končal. Aleluja, aleluja. 4. Le kratka noč bo v grobi, Pa angelj nam zatrobi: In z lepo dušo še telo Bo Jezus v sveto vzel nebo. Aleluja, aleluja. 5. Dopolnit naše želje, Pripravit nam veselje, Greš ti, Zveličar, pred menoj Prišel bom, upam, za teboj. Aleluja, aleluja. 6. Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen. In z Jagnjeta krvjo opran Med svate tvoje bom odbran. Aleluja, aleluja. 481 Zveličar naš je vstal. 1. Zveličar naš je vstal iz groba, Vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je vsa hudoba, Danes je rešenja srečni dan. Potrta je pekla oblast, Zapoj, kristjan, hvaležno čast: Aleluja, aleluja. 2. O smrt, o kje je zmaga tvoja, In tvoje ostro želo kje? Veselo upa duša moja, Življenje srečno čaka nje. Moj Jezus je od mrtvih vstal, Kraljestvo smrti pokončal. Aleluja, aleluja. 3. O sreče dan, o dan veseli, Ki ga naredil je Gospod! Da njemu večno čast bi peli, Odrešen je človeški rod. Stoji nam sveti raj odprt, Vanj pot odpro nam srečna smrt. Aleluja, aleluja. 4. Iz groba grehov, duša, vstani V življenje novo z Jezusom. Odrešena srčnč se brani Premaganim sovražnikom. V ljubezni sveti zvesta stoj, Zveličarju hvaležna poj: Aleluja, aleluja. 31 482 Velikonočni čas. Naš Gospod je po svojem vstajenju še 40 dni bival na zemlji; toliko dni šteje povelikonoeni čas, ki ima pet nedelj. Prva se imenuje bela nedelja, v spomin, da so nekdaj tisti, ki so bili krščeni na veliko soboto, belo oblačilo, katero so prejeli pri krstu, to nedeljo nosili zadnjikrat. Dobili so potem jagnjiče iz voska (agnus Dei), od papeža blagoslovljeno, katero so na vratu nosili, da bi jih vedno spominjalo krstne ne dolžnosti in Jezusove krotkosti. Tudi ti si prejel pri krstu prelepo oblačilo ne¬ dolžnosti. Oh glej, da ga nikdar ne oskruniš. Ponovi krstno obljubo, glej str. 209. Druga nedelja se imenuje nedelja dobrega pastirja po evangeliju, ki se bere tisti dan. Tretjo nedeljo se obhaja: Varstvo sv. Jožefa. Glej str. 456. Cerkvena molitev. Postavil me je Bog kakor za očeta kraljevega in gospoda nad 483 vso svojo hišo ; povišal me je, da bi rešil mnoge narode. Aleluja. V. Hvalil bom tvoje ime, ale¬ luja. O Ker si mi postal pomočnik in varih, aleluja. Molimo. O Bog, ki si v ne¬ izrekljivi previdnosti blaženega Jo¬ žefa milostno izvolil za ženina svoje presvete Matere, daj nam, te prosimo, da bomo njega, ki ga za variha častimo na zemlji, imeli za priprošnjika v nebesih. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬ maj. Amen. Prošnji dnevi. Na svetega Marka (25. aprila) in križev teden se vršč prošnje procesije, ki so že v navadi iz starodavnih časov. Procesija, ki se obhaja na Markovo, je že izza prvih stoletij. Papež Gregor Veliki jo je določil za dan 25. aprila. 31 * 484 Križeve procesije je začel okrog 1. 469. sv. Mamert, škof v Vieni na Fran¬ coskem, zaradi potresov, lakote in drugih nesreč, ki so begale ljudstvo. Gregor Veliki jih jo potem vpeljal v Rimu in Leon III. (795—816) zaukazal za vso Cerkev. ■ Vsak verni kristjan naj združi te dni svoje molitve s prošnjami svete Cerkve, in. z njo kliče v litanijah svet¬ nike božje na pomoč. Kdor le more, naj se udeleži teh spokornih procesij po na¬ menu svete Cerkve. Pesem za križev teden. 1. Bog, ki grešnike kaznuješ In pravične zveseljuješ, Ker nas ljubiš, nas svariš, Žugaš, tepeš in krotiš. Sliši nas, stvari uboge, Reši, Oče, nas nadloge, Zdrave v miru varuj nas, Daj nam kruha slednji čas! 2. Dan na dan le iz dobrote Hraniš revne nas sirote, Dober nam si pospodar, Modro vladaš vsako stvar. Sliši nas, itd. 485 3. Zemlji daješ ti živeti, Da gre dež in solnce sveti, Da nam polje zeleni, Žitno klasje nam zori. Sliši nas, itd. 4. Bog, skesanih se usmili, Več ne bomo te žalili; Kadar bodeš tepel nas, Prošnje^usliši tisti čas! Sliši nas, itd. 5. Le po tvoji sveti volji Bomo delali na polji; Odpri roke, naš Gospod, In nam svojih daj dobrot. Sliši nas, itd. Vnebohod Gospodov ali kri¬ ževo. Jezus je šel v nebesa 1. da je prejel tudi kot človek zasluženo čast; 2. da je poslal svoji Cerkvi Svetega Duha; 3. da v nebesih pri Očetu za nas posreduje in prosi; 4. da nam je odprl nebesa in tam pripravil prebivališče. Beri in premišljuj danes kaj o nebeški slavi n pr. ob koncu katekizma ali iz drugih knjig in 480 obudi srčno hrepenenje po nebeški do¬ movini Po evangeliju se pri sv. maši ugasne velikonočna sveča in po maši se odstrani; istotako se vzame z oltarja podoba vsta lega Zveličarja, v spomin, da je Jezus odšel v nebesa, kakor poroča mašni evangelij. Cerkvena molitev. O kralj veličastva, Gospod moči, ki si se danes zmagoslavno vzdig¬ nil nad vse nebeške višave, ne zapusti nas sirot, temveč pošlji nam od Očeta obljubljenega Duha resnice, aleluja. V. Gospod v nebesih, aleluja. O. Si je pripravil sedež, aleluja. Molimo Prosimo vsemogočni Bog, daj nam, ki verujemo, da je tvoj edinorojeni Sin, naš Odrešenik, današnji dan šel v nebesa, da bi tudi mi s svojim duhom prebivali v nebesih. Po istem Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. — 487 — Človeštva mili Rešenik. 1. človeštva mili Rešenik, O Jezus, blagih src radost! Otetega sveta plačnik, Ljubečih src svetla čistost! 2. Kaj je ganilo te v srce, Da naše si prevzel. dolge ? Nedolžen šel si v smrt grenko, Da človek smrti rešen bo! 3. Kraj prod peklom je zapuščen, Jetnike vzel si v sveti raj, In z vencem zmage si okrašen Sediš na desni božji zdaj. 4. Usmiljenje naj gane te, Da nam zaceliš rane vse! O sveti z lučjo blaženo, Da tvoj obraz zagledamo! 5. O bodi srcem sladek mir, Ki si v nadzvezdni dom vodnik ! Odpri v solzah veselja vir, Ki boš v nebesih naš plačnik 6. Naj Sinu vse stvari pojč, Ki z zmago vrača se v nebo; In kdor vanj upa, hvali naj Očeta z Duhom vekomaj. Amen. 488 Poznate dom. 1. Poznate dom? na zemlji ne stoji, Po kterem bridko srce hrepeni, Kjer jok utihne, ne tekd solze, In v miru srca vsa se vesele, Poznate ga! — Le tjh Naj hrepenijo srca vsa. 2. Poznate jo? — stezico trnjevo? Na njej vzdihuje potnik žalostno; Spotakne se, pogleda v prahu gor: Okrajšaj tek, Gospod, omagam skor. Poznate jo! — stezo, Ki vodi v sveto nas nebo. 3. Poznate ga? — prijatelja^iz nebes? Device sin in pravi Bog je res; Izbral je sebi trnjevo stezi) In klical je seboj nas milostno. Poznate ga! — Le-ta V nebesa srečno nas pelja. Šmarnice. Iskrena ljubezen do nebeške Kraljice Marije se kaže pri Marijinih otrocih sicer celo leto, a v mesecu majniku jim pri- kipi do vrhunca. Mali in odrasli tekmu¬ jejo med seboj, kako bi še svoji nebeški Materi bolj ustregli. Doma in v kapelah 480 delajo ji oltarčke m ji zbirajo cvetlice, pletejo vence, zaljšajo podobe, zgodaj vstajajo in hodijo k šmarnicam, pre¬ mišljujejo Marijino življenje in njene čednosti, premagujejo to ali ono grešno strast, se nauče mnogo Marijinih pesmi ter jih navdušeno popevajo, molijo sveti rožni venec in litanije, opravijo sveto spoved in prejmejo sveto obhajilo ter se z Jezusom v srcu Mariji darujejo in posvete Pač srečen, kdor celi mesec stanovitno Marijo časti! Da bi vernike k tej pobožnosti spodbudila, je sveta Cerkev dovolila za vsak dan 300 dni odpustka in enkrat na mesec popoln odpustek pod navadnimi pogoji vsakemu, ki meseca maja kako, četudi malo, šmar- nično pobožnost Mariji v čast opravlja. Pesmi za šmarnice in druge po¬ božnosti do Marije. Že slavčki žvrgolijo. 1. Že slavčki žvrgolijo, Se maj vesel budi; Naj srca podarijo, Kar lepi maj rodi. 490 Glej, rožic ti delimo, In vneti te slavimo: Marija, Marija, o Marija! 2. Devica ti premila, Ne zvrzi rožic teh, Ki v venček jih zložila Ljubezen nas je vseh. O čuj, srce boleče Te kliče koprneče: Marija, Marija, o Marija! 3, Tam gor na rajski trati Nebeški maj cvete, O tam, presveta Mati, Pokaži mila se, Da z venci tega maja Zapojemo sred raja: Marija, Marija, o Marija! Spet kliče nas venčani maj. 1. Spet kliče nas venčani maj K Mariji v nadzemeljski raj, Cvetlice dobrave Si venčajo glave, Rad uje se polje in gaj. 2. Drevesa na vrtih cveto, Po vejah pa ptice pojč, Nebeški Kraljici Mariji Devici Pozdrav in slavo dajo. 491 3. Že šmarnice nežne cvetb, In venec vrtnice pletd, Da krasnega maja Se slava obhaja Cvetlici Mariji lepo. Ti, o Marija! 1. Ti, o Marija * naša kraljica, Ti besednica * revnih sirot! K tebi hitimo, * se ti^izročimo, Tebe slavimo * polno dobrot. 2. Glej, o Marija * milostna Mati, Sina zdaj zlati * gledaš obraz; Mi smo grešili * Tebe žalili. Vendar se usmili, * prosi za nas 3. Jezusu reci * v milosti svoji, Da smo mi tvoji, * naj odpusti! To bo ganilo, * ga naklonilo, Večno plačilo * nam podeli. O brezmadežna. 1. O brezmadežna, * vsa dobrotljiva, Sladka, čista Devica! Greha oteta, * Mati presveta, Bodi nam pomočnica! 2. Nado ti budiš, * varstvo nam deliš O mogočna Kraljica! Da zadobimo, * česar želimo, Bodi ti priprošnjica! 492 4. Ko srce medli * v solzah se topi, Kličimo le Marijo: Vzemi slabosti, * pelji k radosti V rajsko nas domačijo! Marija, moja misel. 1. Ko zarja zjutraj se razgrinja, Si moja misel ti, Marija; Podoba tvoja pred očmi Mi vedno miljena stoji. 2. Oe skuša moč me zapeljiva, Si moja misel ti, Marija; Obraz megleni mi vedriš, V trpljenju me ne zapustiš. 3. Ko se po zemlji noč razširja, Si moja misel ti, Marija; Brez misli nate ne zaspim, Brez nje nikdar se ne zbudim. 4. In ko bo zadnja ura bila, Boš moja misel ti, Marija; Ko bodo mi moči pošle, O, nate bodem mislil še! Veš, o Marija 1. Veš, o Marija. * moje veselje, Veš moje želje ? * — ljubil bi te Zmeraj pri tebi * liotel bi stati, Ljubljena Mati, # spomni se me 493 2. Kaj pa ti hočeš, * moja Kraljica, Sladka Devica, * da ti podam ? Drugega nimam, * srce mi vzemi, Z nadami vsemi, tebi ga dam. 3. Pa ti, Kraljica, * si ga že vzela; Ti si ga vnela, * zate gori. Mati preblaga, * ti ga ohrani, Hudega brani, * reši ga ti. 4. Kadar nam zadnja * ura bo bila, Mati premila, * pridi po nas! Ti takrat vodi * v raj nas veseli, Tam bomo peli * hvalo ves čas! Binkoštna doba. Od vnebohoda do adventa. inkoštna doba nam predočuje ne¬ skončno ljubezen Svetega Buha, ki je čudežno prerodil in po¬ svetil apostole, ki uči in vodi sveto Cerkev, in ki nas posve¬ čuje ter nam deli svoje darove. Kakor so se apostoli pripravljali devet dni na prihod Svetega Buha, tako želi sveta Cerkev, naj se tudi mi vsako leto nanj pripravljamo. Baljna priprava obstoji v devetdnevni pobožnosti po prazniku vnebohoda, bližnja pa v vrednem obhajanju predpražnika — binkoštne bilje. Po naročilu svetega očeta Leona XIII. — z dne 9. maja 1897 — naj verniki v devetdnevni pobožnosti prosijo zlasti za — 495 dve reči: X. „da bi vse javno in domače življenje prešinil duh Kristusov in pa 2., da bi se pospešilo veliko podjetje zopetnega zedinjenja razkolnikov s sveto katoliško Cerkvijo 11 . Molitve v ta namen si lahko vsakdo sam izbere. Ysak dan te pobožnosti, ki se lahko opravi tudi v binkoštni osmini (kvatrnem tednu), prejmeš odpustek 7 let in 7 kvadragen, in ob prejetju sv. zakra¬ mentov popoln odpustek. V cerkvi čč. oo. Lazaristov na Dunaju (VII. KaiserstraBe 5) je vpeljana bratov¬ ščina Svetega Duha, v kateri v udje molijo vsak dan 7 čast, bodi in 1 češčena Ma¬ rija. (Prim. str. 215.) Na binkoštno biljo se blagoslavlja krstna voda s skoro enakimi obredi, kakor na veliko soboto, in isti dan je zapovedan post. Binkoštni praznik. Ta dan je Jezus poslal svojim učencem Svetega Duha; bila je ta dan prva sveta birma, in tiste binkošti so bile rojstni dan svete Cerkve. Kakor je v starem zakonu Bog dal postavo petdeseti dan po izhodu iz Egipta na gori Sinai, tako je Sveti 406 Duh na binkoštni praznik zapisal postavo novega zakona v srca apostolov. Kakor hrepeni suha zemlja po dežju, tako goreče prosi tudi ti ta dan milosti in darov Svetega Duha in opravljaj v ta namen prelepe molitve, ki so postavljene pri zakramentu svete birme. (Glej stran 212—225.) Sadovi Svetega Duha so: lju¬ bezen, veselje, mir, potrpežljivost, milo¬ srčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krot- kost, zvestoba, zmernost, zdržaost, čistost, (Gal. 5, 22. 23). Cerkvena molitev. Danes je dopolnjenih petdeset dni, aleluja; danes se je Sveti Duh v ognju prikazal apostolom in jim je dal svoje darove; poslal jih je po vsem svetu oznanjat in pričevat: Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, aleluja. V. Oznanjali so apostoli v raznih jezikih, aleluja. O. Velika dela božja, aleluja. Molimo. O Bog, ki si da¬ našnji dan srca vernih po razsvet- 497 ljenju Svetega Duha učil, daj nam, da bomo v istem Duhu spoznali, kaj je prav, in se vedno veselili njegove tolažbe. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. O pridi, Stvarnik. Veni., Creator Špiritu s. 1. O pridi, Stvarnik Sveti Duh, Obišči duše vernikov; Napolni srca z milostjo, Ki so od tebe^ustvarjena, 2. Ime je tvoje tolažnik In dar Boga najvišjega, Ljubezen, ogenj, živi vir, Duhovno pomaziljenje. 3. Sedmerovrstni darovnik, Očetove desnice prst, Obljubljen od Očeta si, Deliš darove govora. 4. Prižgi počutkom našim luč, Ljubezen svojo v srca vlij, Slabost telesa našega Krepčaj z močjo nezmagano. 5. Odvrni moč sovražnika, In stanoviten mir nam daj, Naj tvoja roka vodi nas In zla obvarje vsakega. 32 498 fi. Ti uči nas, spoznati prav Očeta^in Sina božjega; Naj verjemo, da iz obeh Izhajaš ti, o Sveti Duh. 7. Bogu Očetu bodi čast, In Sinu, ki je^od mrtvih vstal, In Duhu Tolažitelju Od vekomaj do vekomaj. Amen. Binkoštna pesem’. 1. O pridi, Sveti Duh, tolažnik, Poslani iz nebes učenik! Tolaži srca žalostna In vodi jih do Jezusa! 0 Sveti Duh, nebeški vodnik! 2. Oj Sveti Duh, daj svoje dari, Med vernike jih svoje razlij, Resnico da poslušajo In nje sladkost okušajo! O sveti Duh, razsvetli nas ti! 3. O Sveti Duh, ti vnemaj želje, Naj po nebesih le koprnč, Naj ljubimo, kar je sveto, Sovražimo, kar je hudo! O Sveti Duh, užgi nam srce! Binkoštne (poletne) kvatre. Glej str. 415. 499 ' — Presveta Trojica. Prva nedelja po binkoštili. Vsaka nedelja je posvečena troje- dinemu Bogu (glej str. 75); a da bi ne¬ pojmljivo skrivnost enega Boga v treh osebah vredno počastili, obhajamo po na- redbi papeža Janeza XXII. (1316—1337) poseben praznik presv. Trojico. Narodi vselej in zlasti še ta dan prav pobožno sveti v križ in govori lepo: 6ast bodi Očetu itd. Pozdrav presveti Trojici. Bodi češčena presveta Trojica in nerazdeljiva enota. Poveličujmo jo, ker nam je izkazala svoje usmiljenje, čast bodi Očetu itd. Angelski venec. v čast presveti Trojici in svetemu Rešnjemu Telesu. Vera, Oče naš in trikrat Če¬ ščena Marija. Po imenu Jezus se dostavlja: 1 . ki vanj verujemo; 2. ki vanj upamo; 3. ki ga iz srca ljubimo. 32 * 500 Potom se moli en Oče naš in ena .češčena Marija in potem desetkrat zaporedoma: V. Svet, svet, svet... O. čast bodi Očetu ... Glej str. 47. Potem zopet OČ3 naš itd. tako, da so navadno tri desetke. Presveto Rešnje Telo. Praznik v četrtek po presveti Trojici. Ker sveta Cerkev skrivnosti presve¬ tega Rešnjega Telesa na veliki četrtek radi spomina na Jezusovo trpljenje ne more dosti slovesno počastiti, je posebna božja previdnost po pobožni redovnici Juli¬ jani v Liittichu opozorila na to, da se je ta praznik upeljal. Papež Urban IV. ga je 1 1264. določil na četrtek po presveti Trojici in cerkveni zbor v Vieni ga je 1. 1311. zapovedal za vso Cerkev. Molitve pri procesiji z presv. Rešnjem Telesom. (Po lavantinskem obredniku.) Ta dan moli duhovnik mašne molitve, kakor jih najdeš stran' 149—189; potem se pa vrši procesija z Najsvetejšim, in se obhaja z vsem mogočim sijajem. Gotovo 501 se spodobi, da se je mladi in stari ude¬ ležb v najlepšem redu in z največjo po¬ božnostjo. Naj opravljajo med potjo glasno sveti rožni venec, pri posameznih postajah pa molijo naslednje molitve, ki jih o- pravlja mašnik. Ko duhovnik vzdigne presveto Rešnje Telo, zapoje: Pange lingua — Jezik, poj. I. evangelij. Mašnik prosi blagoslova in moli naj- prvo: Očisti moje srce in moje ust¬ nice, vsemogočni Bog, ki si ustnice preroku Izaiju očistil z žarečim ogljem. Tako očisti mene s svojo dobrotno milostjo, da bom mogel oznanjati tvoj sveti evangelij. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. — V. Veli, Gospod, blagosloviti. O. Gospod, bodi v mojem srcu in na mojih ustnicah, da bom do¬ stojno in spodobno oznanjal njegov evangelij. Amen. 502 Zdaj zapoje V. Domins vobis- cum. O. Et cum špirita tuo. — O. f Intium sancti Evangelii se- cundum Joannem. O. Gloria tibi, Domine. Nato poje začetek svetega evangelija po svetem Mateju: „Knjiga rodu Jezusa Kristusa 11 , to je vrsta očakov od Abra¬ hama do Jožefa, moža Marijinega, „od katere je bil rojen Jezus, ki je imenovan Kristus". Ti zahvali Jezusa, da je zate človek postal, trpel in umrl in ti svoje meso dal v hrano. Moli ga pri tem evangeliju kot „sina človekovega" kakor se sam imenuje. Nazadnje mašnik poljubi evangelijsko knjigo~(prim. str. 163) in zapoje: V. Per istos sermones... t. j. Po teh besedah svetega evangelija in po zasluženju in priprošnji sve¬ tega apostola in evangelista Mateja nam odpusti, Gospod, vse naše grehe in hudobije. — O Amen. V. A fulgure et Treska in hudega tempestate vremena — 503 O. Libera nos Do¬ mine. V, Domine, exaudi orationemmeam. O. Et clamor meus ad te veniat. O . Dominus vobis- cum. O. E. cum špiritu tuo. Reši nas, Gospod, Gospod, usliši mojo molitev. In moje klicanje naj pride k tebi. Gospod z vami. In s tvojim duhom. Molimo. Od svoje hiše, pro¬ simo Gospod, odženi pogubni vihar in odvrni škodo hudega vremena Pri blagoslovu: Benedictione. coelesti... Z nebeškim blagoslovom naj bo blagoslovljen, obvarovan in ohranjen ta kraj, in vsi njegovi prebivavci, in tudi polje in pridelki zemlje v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha. — O. Amen. II. Evangelij. Bere se začetek svetega evangelija po svetem Marku. Janez Krstnik nastopi in oznanja pokoro rekoč: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo" 504 itd.. .. Veliko ljudi stori pokoro in se da krstiti. Pri t.em evangeliju obudi kes nad svojimi grehi. V molitvici: Per istos sermones imenuje mašnik svetega evangelista Marka Potem zapoje: V. A peste, farne et Kuge, lakote in voj- bello — ske — O. Libera ... — vse, kakor pri prvem evangeliju, stran 503. Oremus. Benedic... Molimo. Blagoslovi, Gospod, vsemogočni Bog, ta kraj, da bo prebivalo v njem zdravje, čistost, zmaga, kre¬ post, ponižnost, dobrotljivost, krot- kost, izpolnjevanje božje postave in hvaležnost Bogu Očetu in Sinu in Svetemu Duhu; in ta blagoslov naj ostane nad tem krajem in nad vsemi, ki v njem prebivajo, zdaj in vekomaj O Amen. III. Evangelij. Bere se začetek svetega evangelija po svetem Lukežu. Angel naznani Caha- 505 riju, ko ravno daruje v templju, da bo prejel sina, ki bo v duhu in moči preroka Elija pripravljal ljudstvo na Kristusa. — Ti se zahvali Bogu, da Kristusa že poz¬ naš in obljubi mu ostati zvest. Mašnik: Per istos sermones itd. V. A subitanea, im Nagle, neprevidene provisa et per- in večne smrti — petna morte — O Libera itd. Reši nas itd. V. O r e m u s. Omnipotens... Moli m o. Vsemogočni večni Bog, ki si po vseh krajih svojega gospodarstva ves pričujoč in ves delajoč: usliši naše prošnje in varuj ta kraj, ki si ga ustvaril, da mu ne bo škodovala nobena sovražna moč, ampak, da se ti bo s pomočjo Svetega Duha vedno opravljala čista iu dopadljiva služba in udana volja. Oremus. Visita... Molimo. Ob : šči, prosimo, Gospod, ta kraj itd. kakor str, 59. pri večerni molitvi, 506 IV. Evangelij. Bere se začetek svetega evangelija po svetem Janezu, glej str. 187—189. Obudi živo vero, svetim Janezom v Jezusa, veselo spoznaj Jezusa za Boga in moli njegovo božanstvo v presvetem Zakramentu. Mašnik : Per istos ... Po teh besedah itd. V. Ab omni malo. Vsega hudege — O. Libera nos .. . Reši nas .. . Oremus. Coelesti... Molimo. Z nebeškim blagoslovom itd. kakor str. 503. Oremus. Omnipotens... Mo¬ limo. Vsemogočni, večni Bog, ki daješ hrano vsem stvarem, ki za¬ grinjaš nebo z oblaki in zemlji pripravljaš dežja in odpiraš vrata neba, ki sever iz zraka preganjaš in v svoji moči jug pošiljaš, ki gore s svojih višav razmakaš in s sadom svojih del nasičuješ zemljo, ki si zapovedal angelu, naj ne 507 škoduje zemlji, morju in drevesom : prizanesi jim, ki se boje, in usmili se jih, ki prosijo. Tebe namreč, Gospod, ponižno prosimo, naj daleč od nas odstopi nasilje viharjev, nesreča neviht, hrumenje toče, treskanje strele, in naj se pomiri vse sovražno zalezovanje; naj se utolaži grozeče grmenje, škodljivo deževje in tuljenje vetrov; in moč tvoje desnice naj ukroti vse vi¬ harje in nevihte v zraku. — Naj pride, prosimo, Gospod, od zgoraj Sveti Duh, da bode, kadar se razpode vse moči sovražne oblasti, angelska roka pridelke varovala, in da, kadar se poleže pretenje oblakov, nas grožnja hudega vre¬ mena v to napelje, da bomo tebe tembolj hvalili in v pobožnosti napredovali. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Mašnik da štirikrat blagoslov proti štiri stranem sveta; 508 Proti jutru: V. Treska f in hu¬ dega vremena - O. Reši itd. Proti poldnevu: V. Kuge, lakote f in vojske - O Reši itd. Proti večeru: V. Nagle, nepre- videne f in večne smrti - O. Reši itd. Proti severu: V. Vsega f hudega O. Reši itd. Pri navadnih nedeljskih procesijah se pa podeli blagoslov kakor po prvem evangeliju. V cerkvi se da blagoslov po rimskem obredu, pri nedeljskih obhodih pa izostane. Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa. Ker jo Sin božji postavil presveti Za¬ kramenti zato, da bi bil tudi kot človek pričujoč med nami Glej str. 249), ga pač tudi mi ne smemo pozabiti, ampak se ga moramo pogosto spominjati in ga kot svojega najboljšega prijatelja pogosto obiskavati. Taki pobožni obiski v naših srcih čudovito vnemajo ljubezen božjo. Zelo je priporočati radi tega bratov¬ ščino vednega češčenja, v kateri 509 udje opravljajo vsak mesec eno molitveno uro in vsako leto kaj malega darujejo družbi, da oskrbuje ubožnim cerkvam dostojno opravo k službi božji. Pridruži se tudi ti tem vnetim častiv- cem in udeležuj se zlasti rad skupne glasne molitve. Sveti Alojzij, sveti Paškal Bajlonski in drugi svetniki so po več ur zapored klečali in molili pred tabernak¬ ljem; posnemaj jih ti vsaj nekoliko. Glej tudi pouk na strani 46 in 66 Č. Cerkvena molitev. O sveta večerja, v kateri se prejema Kristus, obhaja spomin njegovega trpljenja, napolnjuje duša z milostjo in nam deli za¬ stava prihodnje slave, aleluja. V. Kruh iz nebes si jim po¬ delil, aleluja. O. Ki ima vso sladkost v sebi, aleluja. Molimo. O Bog, ki si nam v čudežnem zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega 510 telesa in tvoje krvi tako častiti, da bomo sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. O. Amen. Počeščenje presv.Rešnj ega Telesa. Zahvala. Pridite, molimo večnega Boga na oltarju, in padimo pred njim na kolena. Tukaj je Jagnje, ki odjemlje grehe sveta. Pridite, molimo. Jezusa, Sinu božjega, v pre¬ svetem Zakramentu resnično priču¬ jočega. Iz dna svojega srca molimo. On je naš Gospod. Mi pa smo ljudstvo njegovo in ovce njegove paše. S15 Hvalite Gospoda, vsi rodovi, hvalite ga zemlje narodi. 511 Zakaj utrjena je nad nami mi¬ lost njegova, in resnica Gospodova ostane vekomaj. Pridite, zahvalimo ga z večnim Češčenjem. Pridite, poveličujmo ga z an¬ geli in svetniki: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Hvaljeno in češčeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo! Hvala, čast, ljubezen in zahvala bodi vsak trenutek darovana v podobi kruha skritemu Srcu Jezuso¬ vemu po vseh tabernakljih na zemlji do konca sveta. Amen. 512 Ljubezen. Večni Bog, zapovedal si nam, svojim stvarem, naj te ljubimo. Moje srce pozna tvojo zapoved: naj se odtrgam od minljivega sveta in naj hrepenim po tebi, ne- ustvarjeni Lepoti. Moj Bog! Kako hvaležno bi moral tebe ljubiti, ako bi mi ti tudi samo dovolil, da te smem ljubiti! Ti pa mi zapoveduješ, naj te ljubim. Ti, večni Stvarnik, ki si nes¬ končno srečen brez mene; ti moj Gospod, ki ti moja ljubezen nič ne koristi; ti večna popolnost, ki ne potrebuješ mojih darov. Gospod, spoznam tvojo ljubezen. Glej, svoje srce položim na oltar tvoje ljubezni: tebi naj bo posve¬ čeno. 513 Moje srce hrepeni po tebi, o božja Ljubezen, o božja Lepota. Kar imajo lepega tvoje stvari na zemlji, imajo od tebe; kar imajo dobrega, si jim dal ti; kar imajo ljubeznivosti, je dar tvoje ljubezni. Večni Bog, ti si popolna Lju¬ bezen in Dobrota. Stvari me ne mikajo več, moje srce hrepeni po tebi. Nemirno je moje srce, dokler ne bo počivalo v tebi, moj Bog. Dokler se ne zedini s teboj v večni ljubezni. Pridite, božje stvari, povzdig¬ nite svoje oči kvišku k svojemu Stvarniku. Pridite, ljubimo ga. Izjokajmo se pred njim, ker ga nismo vedno ljubili; zakaj on nas je ustvaril. 33 514 On je naš Gospod, mi pa nje¬ govo ljudstvo in ovce njegove paše. čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Sladko Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen. Sladko Srce Jezusovo, daj, da te bom ljubil vedno bolj in bolj. Hvaljen in češčen bodi naj sve¬ tejši Zakrament - Zdaj in vekomaj. Amen. Popolno kesanje. Večni Bog! Ti si vir vse dobrote in ljubezni, in vendar te mnogi ne ljubijo. Tudi jaz ne¬ hvaležna tvoja stvar, te nisem ljubil dovolj. Z grehi sem te žalil in se tako odrekel tebi, ki edini zaslužiš, da bi te ljubil. 515 In moje srce je bilo omadeže¬ vano, opustošeno in prazno. Ali iz globočine svoje nevred¬ nosti sem prejel milost, ki me je klicala k pokori. Ozrl sem se k tebi, moj Odrešenik, in moje srce se je vnelo v novi ljubezni do tebe. Jezus, ti si moj rešitelj. Jezus, moj Bog, ti si vzel po¬ dobo človekovo, da si mogel za nas trpeti. O božja ljubezen! Jezus, moj Bog, ti si hotel umreti na križu, da bi mogli mi večno živeti. O božja ljubezen! Jezus, moj Bog, ti si hotel v podobi belega kruha ostati med nami, da bi te ne mogli mi po¬ zabiti. 33 * 516 O božja ljubezen! 0 sladka moč ljubezni, ki me vleče k tebi, moj Odrešenik. Klical si me s svojo ljubeznijo na križu, kjer me je rešilo tvoje presveto Telo. In kličeš me s svojo ljubeznijo tu na oltarju, kjer mi daješ za večno življenje svoje presveto Rešuj c Telo. Jezus, podpiraj moje sklepe, ki mi jih navdihuješ pred svojim oltarjem: sklenem, da se več ne ločim od tvoje ljubezni. Varoval se bom greha in se ogibal nevarnih priložnosti Tvoje zapovedi naj bodo odslej moje veselje. Ti si moj Bog in moje vse. Jezus, moj Bog, nad vse te ljub [m. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, 517 . Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. O moj Bog, daj, da te bom ljubil, in edino plačilo za mojo ljubezen bodi, da te bom vedno bolj ljubil. Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj naj bom živ in mrtev. Amen. Duhovno obhajilo. Glej str. 98. Molitev sv. Alfonza pred presv. Rešnjim Telesom. Moj Gospod Jezus Kristus, ki iz ljubezni do ljudi noč in dan prebivaš v tem zakramentu poln usmiljenja in ljubezni, in pričakuješ, vabiš in sprejemaš vse, kateri te pridejo obiskat, verujem, da si v presvetem oltarnem zakramentu pričujoč. Molim te iz globočine svoje nevrednosti in te zahvalim za to- 518 liko podeljenih milosti, posebno pa za to, da si mi v tem zakra¬ mentu daroval samega sebe, da si mi svojo presveto Mater Marijo dal za priprošnjico, in da si me poklical, naj te v tej cerkvi obiščem. Pozdravljam danes tvoje pre- Ijubeznivo Srce in te hočem pozdra¬ viti iz trojnega namena: prvič, da te zahvalim za ta neprecenljivi dar; drugič, da ti zadostim za vse krivice, ki si jih trpel v tem zakramentu od vseh svojih sovraž¬ nikov; tretjič, hočem te s tem obiskom moliti obenem na vseh krajih vsega sveta, kjer te v za¬ kramentu pričujočega najmanj časte in najbolj zapuščajo. O moj Jezus, ljubim te iz vsega srca. Kesam se, da sem doslej tolikokrat žalil tvojo nes¬ končno dobroto. S pomočjo tvoje 519 milosti sklenem, v prihodnje te ne več žaliti; za zdaj pa ti sebe, kakor sem tudi ubožen, popolnoma darujem in izročim; in odpovem se vsaki samosvoji volji, vsem željam in vsakemu nagnjenju, in vsemu, kar je mojega, da vse to tebi darujem. Ravnaj odslej z menoj in z vsem, kar imam, prav tako, kakor je tebi všeč. Ne iščem in ne želim od tebe ničesar kakor tvojo sveto ljubezen in stanovitnost do konca, in da bi popolnoma izvrševal tvojo presveto voljo. Priporočim ti duše v vicah, zlasti one, ki so imele posebno pobožnost do presvetega Zakra¬ menta in do presvete Marije. Priporočim ti tudi vse uboge grešnike. Slednjič, o moj ljubljeni Zveli¬ čar, združim vse svoje želje z B20 željami tvojega preljubeznivega Srca in tako združene darujem tvojemu večnemu Očetu, in ga v tvojem imenu prosim, naj jih iz ljubezni do tebe sprejme in usliši. (300 dni odpustka vsakikrat, če se moli skesano in pobožno pred presvetim Reš- njim Telesom. — Pij IX. 7. sept. 1854.) Pesmi k presv. Rešnjemu Telesu. Molim te ponižno. (Adoro te devote.) 1 . Molim Te ponižno, * skriti Bog nebes, Ki v podobi kruha * tajno bivaš res. Srce svoje tebi * vdano izročim, Ker pri mislih nate * v te se ves vtopiin. 2 . Moti se na tebi * tip, okus, oko, Le kar v veri slišim, * to spoznam trdno. Verjem, kar je rekel * Jezus, božji Sin, Ki pri nas ostal je * v večen nam spomin. 521 3 . Skrit si bil na križu * kakor Bog samo, kukaj še človeka * ne uzrč oko; Vendar Bog in človek * tukaj si navzoč, Prosim, kar je prosil * ropar vzdihujoč. 4 . Tvojih ran ne gledam * ko Tomaž nekdaj, Vendar, da si Bog moj * te spoznam sedaj. Vedno bolj, o Jezus, * v veri me vtrjuj, Upanje, ljubezen * v srcu pomnožuj! 5 . O spomin, bi kažeš * smrt Gospodovč, Kruh, ki nam poživljaš * moč opešano: Naj živim ob tebi, * milostno mi daj, In sladak mi bodi * Jezus vekomaj. 6 . Kri daruj mi svojo, * Jezus pelikan, Vsmiljen me očisti * mojih grehov ran; Saj premore e e a * sama kapljica. Zemljo vso oprati * vsega madeža. 7 . Jezus, ki te gledam * skritega sedaj: Prosim, želje vroče * spolni mi kedaj, V raju mi odgrni * mili svdj obraz, Naj te gledam v slavi * srečen večni čas. — 522 — Tebe molim Jezusa 1. Tebe molim Jezusa V hostiji tu skritega. Vse veselje * in vse želje Srca mojega. 2. Z angeli te tu slavim, Molim, hvalim in častim, Jesus mili * v vsaki sili K tebi pribežim. 3. Jezus, o prijatelj moj, Blagoslov daruj mi svoj: Z mano bodi * in povsčdi Mi ob strani stoj. 4. Ko večer se mi stori, Dan življenja se stemni, Takrat tudi * se ne mudi, Dušo sprejmi ti! Molitev za srečno smrt. 1. Ljubimo te, Gospod, V angelskem Zakramentu: Vir si vseh dobrot ovčicam vernim. 2. Ko se solza v očeh Zadnja bo zasvetila, Takrat, Jezus, ti nas sprejmi k sebi. 523 3. Jezus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen. Presveto Srce Jezusovo. Petek po osmini presv. Rešnjega Telesa. Ta praznik je bil vpeljan in češčenje presv. Srca se je začelo širiti najbolj vsled prikazni, ki jih je imela redovnica zveličana Margareta Alacoque (Alakok) v mestu Paray-leMonial na Francozkem. Gospod se ji je večkrat prikazal, ko je molila pred tabernakljem, ji pokazal svoje za nas od ljubezni plamteče srce, se pritoževal nad človeško nehvaležnostjo in 16. junija 1675. obljubil sledečih Dvanajst milosti tistim, ki bodo njegovo Srce pobožno častili. 1. Dal jim bom vse za njih stan potrebne milosti. 2. Podaril bom mir njih dru¬ žinam. 3. V vsakem trpljenju jih bom tolažil. 524 4. Varno zavetje jim bom v življenju in zlasti ob smrtni uri. 5. Preobilen blagoslov bom razlil čez vsako njihovo podjetje. 6. Grešniki bodo v mojem Srcu našli vir in neizmerno morje usmi¬ ljenja. 7. Mlačne duše bodo postale goreče. 8. Goreče duše se bodo hitro povspele bo velike popolnosti. 9. Blagoslovil bom hiše, v katerih bo stala in se častila po¬ doba mojega presvetega Srca. 10. Duhovnikom bom podaril milost, da bodo ganili tudi naj¬ bolj trda srca. 11. Imena vseh tistih, ki si prizadevajo razširjati to pobožnost, bodo zapisana v mojem Srcu in ne bodo več iz njega izbrisana. 12. Oznanjuj in daj oznanjati povsod po svetu, da ne bom po- 525 stavil ne mere in ne meje svojim milostim in darovom za vse tiste, ki jih bodo iskali v mojem Srca.* Te obljube naj te nagnejo, da se popolnoma posvetiš božjemu Srcu in storiš, kar le moreš, njemu v čast. Glej tudi stran 32—34 in 60, D. litanije in posvetitev stran 324 in vzdihljaje stran 47. Na ta praznik lahko dobč tretje- redniki vesoljno odvezo, in vsak vernik na praznik ali enkrat v osmini popoln odpustek pod navadnimi pogoji. Posvetitev Jezusovemu Srcu. Po sv. obhajilu. 1. Jezus, vse tolažbe vir, V srca vlivaš sladki mir. Svet odrešil si s krvjo, V jed nam svoje dal telo: Tebi, Bog, so posvetimo, V dar ti srca izročimo. 2. Jezus, naš Odrešenik, V raj nebeški si vodnik. Da nas greh ne pogubi, * Po izvirnem besedilu iz spisov sv. Marjete. — Glej fl Sendbote“ 1883., zv. 10, str, 377. 526 Srce tvoje nas krepi. Tebi Bog, se posvetimo, V dar ti srca izročimo. 3. Božje ljubljeno Srce, Vsliši vernih src želj6; Nas pripelji v sveti raj, Tam ljubezen svojo daj: Sprejmi nas k radosti svoji, Vekomaj naj bomo tvoji! Za družabne slovesnosti. 1. Sina božjega Srce, Srca zate naj plamtč; S trnjem si ovenčano In s plamčni zaljšano: Vabiš nas k ljubezni svoji. Srce božje, mi smo tvoji. 2. Sliši nas, nebes Gospod, Varuj ti slovenski rod. Naj ljubezni tvojč vžgan Bo na veke tebi vdan. Pomočnik mu vedno bodi, Ga do prave sreče vodi! Presveto Srce. 1. Presveto Srce, slavo Naj poje ti srce; Le k Jezusu v višavo Vsa srca naj žar <5. 527 Odpev: Oj bodi hvaljeno, Srce prelj ubij eno, Naj jezik naš te hvali V ljubezni vekomaj! 2. Srce ti umorjeno, Srce preblaženo, Za grehe prebodeno, Srce usmiljeno: Oj bodi hvaljeno .. 3. Ljubezen vsa goreča Le v tebi plameni, Po tebi le se sreča In milost zadobi: Oj bodi hvaljeno .. 4. Glej, jagnje sem zgubljeno, Ki je zgrešilo te, Pa željo imam eno, Pastir, o najdi me. Oj bodi hvaljeno .. 5. O kdo mi da peroti, Da k njemu poletim, Kje najdem srečne poti, Da k njemu pribežim: Oj bodi hvaljeno .. C. V tem Srcu bom počival, Mu hvalo pel na glas, 528 In rajski mir užival Pri njem bom večni čas. Oj bodi hvaljeno . . 7. Bo jezik mi utihnil, Pogled ugasnil moj, Še"' umirajoč bom vzdihnil: Srce, glej, ves sem tvoj! Oj bodi hvaljeno .. Tu v kruhu. 1. Tu v kruhu vso svetosti, Nebeškega sladu, V zastavi in skrivnosti Ljubezni in miril: Spoznano, hvaljeno, češčeno ljubljeno Naj Jezusovo Srce Med nami vedno bo! 2. Že prej si nas ljubilo, Ko svet poznal te ni, Zatorej, Srce milo, Ves svet naj te slavi: Spoznano, hvaljeno .. 3. V to Srce zaklenimo Se zdaj in slednji čas. Ga več ne zapustimo, Da v raj pripelje nas: Spoznano, hvaljeno.. 529 Sveti Alojzij. i jDne 21. junija, fjjff Šestnedeljska pobožnost. Angelski mla¬ denič,'sveti Aloj¬ zij, kras katoliške Cerkve, vzor in dika krščanske mladine, zavetnik učencev, je živel šest let v jezuit¬ skem redu v Rimu in umrl dne 21. rožnika 1591, ko je stopil v 24. leto. V spomin na teh šest let se je po vsem krščanskem svetu, posebno med mladino, razširila lepa navada, vsako loto enkrat šest nedelj zaporedoma, (naj¬ bolje šest nedelj pred praznikom sv. Alojzija), pristopiti k sv. spovedi in mizi Gospodovi, kakor je delal ta veliki ljub¬ ljenec božji vsako nedeljo. Papež Kle¬ ment XII. je podelil za vsako teh šest nedeljskih pobožnosti popolen odpustek, ako moliš po papeževem namenu in pre¬ mišljuješ kako čednost svetega Alojzija. 34 530 Prva nedelja. Pripravljalna molitev. (Se moli vsako nedeljo). Vsemogočni večni Bog! Ponižno stopim pred tvoje veličastvo, da ti darujem to svoje opravilo. Naj bo v hvalo tvojemu presladkemu imenu, v zahvalo presv. Rešnjemu Telesu, v slavo prečiste Device Marije in v čast angelskemu mlade¬ niču svetemu Alojziju. O dobrotljivi in usmiljeni Bog, podeli mi to milost, da bom sve¬ tega mladeniča posnemal v čednosti, katero bom premišljeval, in da bom kdaj vreden, priti v njegovo družbo k tebi v nebesa. Amen. čistost sv. Alojzija. Sv. Alojzij je bil tako sramežljiv, da vse svoje žive dni ni ničesar pogledal in ne poslušal, kar bi mu bilo obudilo kako nespodobno skušnjavo, in je naglo pobegnil iz vsake grešne priložnosti, „Blagor tistim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali". 531 (Mat. 5, S. - ) — Močno ginjen od tega zgleda se v tem trenutku zatečem k tebi, Marija, devic Devica, brez madeža spočeta! Izvolim te, kakor sveti Alojzij, za svojo Mater, ter te rotim iz globočine svoje duše : Bodi skrbna varihinja tudi moje čistosti! Jaz pa odkritosrčno ob¬ ljubim, skrbno se varovati vsega, kar žali čistost in sramežljivost, Oče naš. Ceščena Marija, čast bodi. (Petkrat). Verujem. (Po papeževem na¬ menu za odpustek. Tako vsako nedeljo). Druga nedelja. Ponižnost sv. Alojzija. Jezus je rekel: „Učite se od mene, ker jaz sem krotek in iz srca ponižen" (Mat. 11, 29) Sv. Alojzij se jo natančno ravnal po teh Zveličarjevih besedah. Odklonil je knežjo čast in krono in rajši v tihem samostanu veljal za zadnjega, četudi jo bil visokega stanu, vendar se je poniževal v vseh rečeh, in zato je našel milost pri Bogu (Sir. 3, 20). — O ponižnost sv Alojzija, kako osramočuješ moj napuh! Od te ure naprej bom vse pripisoval Bogu, kar je na meni dobrega; priznaval bom svojo lastno slabost in grešnost in se bom zato rad poniževal. 34 * 532 Tretja nedelja. Gorečnost sv. Alojzija. Naj¬ večje zapovedi: Boga nad vse ljubiti, se je sveti Alojzij že kot otrok naučil od pobožne matere Marte. Na vso .moč se učiti, življenje svetnikov prebirati, vsak dan božje resnice premišljevati, to je bilo veselje in dnevni red vrlega dečka. Pred svetim Rešnjim Telesom, svetim razpelom in podobo božje Matere Marije klečati, sveti rožni venec, spokorne psalme in druge molitve opravljati, sveto obhajilo prejemati, tri dni se pripravljati' tri dni zahvaljevati, vso take vaje so bile hre¬ penenje in dušna hrana angelskega mla¬ deniča, — „Ne bodite leni v skrbi, bo¬ dite goreči v duhu, služite Gospodu 1 *. (Rimlj. 12, 11.) O mene mlačnežal Daj mi, najsvetejše Srce Jezusovo, tako go¬ rečnost, da me bo nagibala voljno sto¬ riti vse, kar pospešuje božjo čast in moje dušno zveličanje! Amen. Četrta nedelja. Pokorščina. Sv. Alojzij je bil v srcu prepričan, da ga kliče sam Bog v samostan, pa čakal je vdan v sveto voljo božjo, poslušen naročilu jezuitov, očeto¬ vega dovoljenja, ker se je bal grešiti 533 zoper četrto zapoved. Zvesto in urno je bil doma starišem pokoren, tako, da mu je bil zadosti samo pogled, samo migljaj — in vse je storil — „Otroci. bodite pokorni svojim starišem; zakaj to je prav 11 . (Efez. 6, 1.) Kako neposlušen sem pa jazi O najsvetejši zgled pokor¬ ščine, božji deček Jezus, daj, da bom po tvojem zgledu tudi jaz vedno ska- zoval svojim starišem in predstojnikom spoštovanje, ljubezen in pokorščino. Amen. Peta nedelja. Ljubezen do bližnjega je svetega Alojzija tako močno prekinjala, da je revežem ves prihranjeni denar razdelil, si jedi pritrgoval in z vrečo na rami po ulicah rimskega mesta prosil milih darov za okužene bolnike, katerim jo tako stregel, dokler ni njega samega kuga umorila. — .Z bratovsko ljubez¬ nijo se ljubite med seboj. Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi 11 , opominja sv. apostol Pavel. (Rimlj. 12, 10, 15). Tudi jaz bom z božjo milostjo bližnjemu želel vse dobro; privoščil mu bom, če se mu bo dobro godilo in mu bom krepko k temu pomagal. 534 Šesta nedelja. Stanovitnost. „Kdor pa ostane stanoviten do konca, bo zveličan." (Mat. 10, 22). Kaj pomaga, pobožno življenje začeti, pa samo en teden, en mesec, eno leto pravično živeti. Hudi duh se ne boji ne pobožnosti ne pokore, boji se pa stanovitnosti v njih. Sv. Alojzij je v dobrem ostal stanoviten in je vsak dan postajal še svetejši, dokler ni 21. junija 159'. prejel krone stanovitnosti. — Daj tudi meni, neskončno usmiljeni Bog, po priprošnji Marije in svetega Alojzija, kot sad te šestnedeljske pobožnosti naj¬ večjo in najpotrebnejšo milost, da ostanem v dobrem stanoviten do konca, in tudi dosežem plačilo, katero si obljubil, rekoč: „Bodi zvest do konca, in ti bom dal krono življenja". Amen. (Skr. razod. 2 , 10 ). Molitev za sveto čistost. Primerna za vsak dan. O sveti, z angelskimi čednostmi ozaljšani Alojzij! Jaz, tvoj ne¬ vredni časti vec, ti prav posebno priporočim čistost svoje duše in svojega telesa. Rotim te pri tvoji 535 angelski čistosti, priporoči me brez¬ madežnemu jagnjetu Jezusu Kri¬ stusu in njegovi presveti Materi, Devici devic, in obvaruj me vsa¬ kega smrtnega greha. Ne dopusti, da bi se kdaj oskrunil s kakim grehom nečistosti; ampak odstrani, kadar me vidiš v skušnjavi ali nevarnosti greha, iz mojega srca vse nečiste misli in želje. Oživi potem spet v meni spomin na večnost in na križanega Jezusa ter vtisni globoko v mojo dušo čut svetega strahu božjega. Vnemi v meni ogenj žive ljubezni in stori, da bom posnemal tebe na zemlji in lako zaslužil Boga v nebesih s teboj vred uživati. Amen. Oče naš. Ceščena Marija. (100 dni odpustka enkrat na dan. — Pij VII. 6. marca lb02). O poglej, Alojzij mili. 1. O poglej, Alojzij mili, Iz nebes višav na nas! 536 V hudi stiski smo in sili, Varuj ti nas slednji čas! čednost naša omaguje, Tvoja krasno se blišči; Naj tvoj zgled nas osreuje, Da živimo kakor ti. 2. Lepa lilija je vrtna, Krasen je njen beli cvet. Lepša je krepost nesmrtna, S ktero ti si zmagal svet. Zdaj si rešen vseh bridkosti, Angel si med angeli: Prave uči nas modrosti, O zavetnik slavljeni! 3. Gori v rajski očetnjavi Ljubljenec si Jezusov. Z njim kraljuješ v večni slavi, Vzdihe slušaš vernikov: Prosi, o mladenič sveti, Srčno prosi Jezusa, Da nas sprejme k zvesti četi V raj veselja večnega! Sveti Peter in Pavel. Praznik 29. julija. Mučena sta bila oba prvaka apo¬ stolov dne 29. junija 1. 67. po Kristusu 537 pod cesarjem Neronom; sv. Peter je bil križan z glavo navzdol, svetemu Pavlu je bila glava odsekana. Moli ta dan goreče za sveto Cerkev in njenega vrhov¬ nega poglavarja in obljubi, da boš zvest in pokoren otrok svete matere katoliške Cerkve. Cerkvena molitev. Danes je Simon Peter stopil na les križa, aleluja; danes je ključar nebeškega kraljestva ra¬ dosten hitel h Kristusu; danes je apostol Pavel, luč vseh narodov, nagnil glavo in bil za Kristusovo ime z mučeništvom ovenčan, aleluja. V. Oznanjala sta dela božja. O. In njegova dejanja sta raz¬ umela. • Molimo. O Bog, ki si današnji dan posvetil z mučeništvom svojih apostolov Petra in Pavla; daj svoji Cerkvi, da bo v vsem izpol¬ njevala zapoved onih, po katerih je sprejela začetek svete vere. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 538 Pesem o sv. Petru in Pavlu 1. Pridi vsa krčanska čreda, čast apostolom zapoj I Dva pastirja, lepa zgleda, Imaš danes pred seboj. Evangeljska učenika, Svete Cerkve dva stebra, Dva častitljiva svetnika Zate, čreda skrbita. 2. Sveti Peter, trdna skala, Jagnjet in ovčic pastir! Cerkev bo na tebi stala, Uživala božji mir. Da je greha noč pregnana, Ti nam daješ svetlo luč; Vsa oblast je tebi dana, Vrat nebeških dan je ključ. 3. Sveti Pavel, vseh narodov Učenik imenovan, Zvest apostol si Gospodov, Živ in v smrti njemu vdan. Milost božja te je vnela, Bil si jagnje iz volka; Kakor ogenj je gorela Ti ljubezen iz srca. Papeška, himna. 1. V prestol slave vekovite Zemlje ljudstva, se ozrite! 539 Ko na svetu vse razpada, Neminljivo eden vlada: Knez miru izmed vladarjev, Oče blag in ljubeznjiv, Trden v sili vseh viharjev, Temelj Cerkve nezrušljiv. 2. Srečni Rim, o mesto slave, Jasno solnce Cerkve prave! S Petrovo krvjo kropljeno, V knežje mesto posvečeno. Dal veličje ti cvetoče Je na veke kralj nebes: Tvoja ča.st je sveti oče, Zemlje verne prvi knez. 3. Vsi jeziki se združite V slavlju Cerkve zmagovite! Naj doni po širnem svetu Slava svetemu očetu! Hrani božjo nam besedo, Zvest delivec je dobrot, Skrben varje božjo čredo, V raj nebeški kaže pot. Obiskanje Marijino. Dne 2. julija. Marijin slavospev. Magnif icat. Magnificat*š,nima Moja duša * po- mea Dominum, veličuje Gospoda, 540 Et exult&vit spiri- tus meus * in Deo salut&ri meo. Quia respdxit hu- militžtcm ancillae suae: * eoce enim, | ex hoc be&tam me dicent omnes genera- tiones. Quia fecit. mihi magna, | qui potens est: * et sanctum nomen eius. Et misericordia eius a progdnie in progdnies * timdn- tibus eum. Fecit potdntiam in br&chio suo, * dispdrsit supdrbos inentd cordis sui. Deposuit potdntes de sede, * et exal- tavit hiimiles. Esuridntes impld vit bonis: * et di- vites dimfsit inAiies. In moj duh se raduje * v Bogu, mojem Zveličarju. Ker se je ozrl na nizkost svoje dekle: * zakaj glej, | od¬ slej me bodo bla¬ grovali vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil | On, ki je mogočen: * in čigar ime je sveto. In njegovo usmi¬ ljenje traja od roda do roda * njim, ki se ga bojd. Moč je izkazal s svojo roko *, raz¬ kropil je naptih- njene v misli njih srca. Mogočne je pahnil s prestola, * in po¬ višal je ponižne. Lačne je napolnil z dobrotami: * in bogate je pustil prazne. 541 Susedpit Israel puerum suum, * recordatus miseri- c6rdiae suae. Sicut locdtus est ad patres nostros, * Abraham | et sčmini eius in sačcula. Gloria Patri et Filio et Spirltui Sancto. Sicut erat in prin- cipio, | et nune et semper et in sačcula saeculčrum. Amen Sprejel je Izraela, služabnika svojega, * in se je spomnil svojega usmiljenja. Kakor je obljubil našim očetom, * Abrahamu | in nje¬ govemu zarodu ve¬ komaj. Slava Očetu in Sinu * in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, | tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. 100 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII. 22. febr. 1888.) Sv. Ciril in Metod. Dne 5. julija. Evangelij Jezusov sta prinesla Slo¬ vencem v devetem stoletju sveta brata Ciril in Metod; zato smo jima dolžni hvaležnosti, katero lahko skažemo s tem, da se damo vpisati v bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki jo je ustanovil 542 knezoškof Anton Martin Slomšek leta 1852. Namen bratovščine je: prositi Boga za zedinjenje razkolnikov in starovercev; bratovska dolžnost je: moliti na dan en Oče naš, Ceščena Marija in Čast bodi s pristavkom: bveta brata Ciril in Metod, prosita za nas! Sedež bratovščine: cerkev sv. Alojzija v Mari¬ boru in pri sv. Jožefu v Celju. Molitev. To sta sveta moža, postala sta prijatelja božja z ozna* jevanjem božje resnice; njuna jezika sta postala ključa nebes. V. Prosita za nas, sveti Ciril in Metod! R Da postanemo vredni obljub Kristusovdi ! Molimo. Vsemogočni, večni Bog, ki si slovanske narode po svojih blaženih spoznavavcih in škofih Cirilu in Metodu privedel k spoznanju svojega imena, daj nam, da se bomo, ki njun praznik 543 obhajamo, tudi v njuno družbo zedinili. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O sveta brata. 1. 0 sveta brata slavljena, Ciril, Metod, Ki srčno sta oznanjala Resnice pravo pot; Bodita nam pozdravljena, Slovanom blagovestnika! 2. Slovanske narode resnic Učila sta, Glas vajin ni bil prazen klic, Ker nas ljubila sta. Ljubezni božje ogenj vroč Je dal srčnosti vama moč. 3. Prosita, brata ljubljena, Za narod zdaj, Ko v Bogu se radujeta, Presrečna vekomaj! Prosita, o Ciril, Metod, Naj ljudstvo ljubi pravo pot! 4. Del svetlih vama plačal ni Minljivi svet, Junakoma darov deli Samo Bog vojnih čet. Dodeli jima, o Gospod, Naj ljubi te slovenski rodi Sveti Mohor in Fortunat. Dne 12. julija. Sv. Mohor, škof, učenec sv. evange¬ lista Marka in sv. Fortunat, njegov pomočnik, sta v naših krajih oznanjevala sv. evangelij in pretrpela mučeniško smrt v Ogleju. Pod njunim varstvom stoji „Družba sv. Moliora u s sedežem v Celovcu; njen namen je, utrjevati sveto vero in krščansko življenje med sloven¬ skim ljudstvom z bratovsko molitvijo in izdajanjem dobrih knjig. Bratovska dol¬ žnost je: moliti vsak dan en Oče naš in čeŠČena Marija Z vzdihljajem: Sveti Mohor in Fortunat, prosita Boga za nas! Karmelska Devica Marija. Dne 16. julija. Ta praznik se obhaja v spomin pri¬ kazni, v kateri je Marija izročila pred- tojniku karmelitov, sv. Simonu Stoku, škapulir 1. 1251. Udom bratovščino, ki nosijo vredno karmelski (rjavi) škapulir, dajo Mati božja dvojno preimenitno ob¬ ljubo: 1. če nosijo ta škapulir, ter si prizadevajo krščansko pravično živeti, ne bodo okusili večnega ognja; 2. če častijo Mater božjo posebno ob sredah in so¬ botah, kakor se jim naroči, kadar so oblečeni v škapulir, bo njih duša hitro rešena iz vic. Prečisti Devici. 1. V lepoti čisti slavljena, * Marija! Nad angele postavljena, \ Marija! Tebi se izročamo, Varuj ti nas milostno. Pomagaj, Mati, * se vojskovati, Podpiraj nas * na zadnji čas, Marija! 2. Presrečna Mati Jezusa, * Marija! In naša mati ljubljena, * Marija! Kar v nebesih hočeš ti, Vse Gospod ti podeli. Pomagaj, Mati, * so vojskovati! Podpiraj nas * na zadnji čas, Marija! 35 546 3. Nebeščanom si ti gospa, * Marija! Do nas pa milega srca, * Marija! Varuj, da ne bo"izgubljen, Kdor je tebi izročen. Pomagaj, Mati, * se vojskovati. Podpiraj nas * na zadnji čas, Marija! Porcijunkula. Dne 2. avgusta. Ta dan se obhaja posvečenje cerkvice Porcijunlcule ali Marije angelov pri mestu Asisiju. Veliki oče menihov, sveti Frančišek jo je prenovil, v njej večkrat molil in tudi v njej umrl. L. 1223. se mu prikaže Kristus Gospod in mu na nje¬ govo prošnjo obljubi milost popolnega odpustka, ki ga prejme lahko zdaj vsakdo tolikokrat, kolikorkrat obišče redovno cerkev od predvečera do drugega večera, in moli v njej po pa¬ peževem namenu. Sveta spoved se opravi lahko že 30. julija, sv. obhajilo pa so mora prejeti 1. ali 2. avgusta. Tretje- redniki dobč ta odpustek tudi v drugih cerkvah, kjer jo tretji red ustanovljen. (Leon XIII., 1901.) 547 Vnebovzetje Marijino. Praznik dne 15. avgusta. Ta praznik se imenuje tudi velika gospojnica, velika maža ali veliki šmaren in je postavljen v spomin, da je bila Marija po posebni milosti božji z dušo in telesom v nebesa vzeta in povzdig¬ njena kot kraljica nad vse angele in svetnike. To jo glavni Marijin praznik, ki ima biljo s postom — glej str. 408, Cerkvena molitev. Danes je Marija Devica šla v nebesa; radujte se, zakaj s Kri¬ stusom kraljuje na veke. V. Povišana je sveta božja Porodnica. O. Nad angelske zbore v ne¬ beško kraljestvo. Molimo. Odpusti grebe svo¬ jim služabnikom, prosimo, Gospod, da nas, ki ti ne moremo dopasti s svojimi deli, reši priprošnja matere tvojega sina, našega Go- 35 * 548 spoda, ki s teboj živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. Pesem o vnebozetju. 1. Verni vsi, v nebesa se ozrite, Glejte slavo Matere častite, S lctero Bog nebeški jo slavi. Angeli nebeški jo sprejmejo, Jo zveličano v nebo nesejo, Kjer Zveličar Bog, njen Sin živi. 2. Cesar človek videl ni z očesom, česar slišal nikdar ni z ušesom, Kar nikoli prišlo ni v srce: To Devica sveta je dobila, V tem se bo brez konca veselila, Spolnjene so gori vse želje. 3. Sveti se ti venec, o Devica, Ki ga daje sveta ti Trojica, Razsvetljuje blagi tvoj obraz. Z oblačilom solnčnim okrašena Kot nebes kraljica si češčena In češčena bodeš večni čas! 4. Tudi naša družba ti prepeva, To častiti prav si prizadeva, In te vedno hvali z vso močjo. Kodi, o Devica, naša mati; Ti nam'moreš vodno pomagati, Sprosi nam, da pridemo v nebo! 549 Srce Marijino. Nedelja po osmini vnebovzetja. Ljubezen in hva¬ ležnost do Marije nas močno priganja¬ te, da iskreno časti¬ mo njeno materino Srce, ki je ozaljšano z vsemi milostmiSve- tegaDuhain je polno usmiljenja do ubo¬ gih človeških otrok. Premišljuj in posne¬ maj čednostinjenega Srca. Opravljaj sveto bratovsko molitev za spreobrnjenje grešnikov (glej str. 34) in poljubljaj svetinjico, ki si jo sprejel pri vsprejetju v bratovščino. Na ta praznik dobi lahko vsak vernik popoln odpustek pod navadnimi pogoji. Cerkvena molitev. Moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju; zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen. 550 V. Po potu tvojih zapovedi sem hodila. O. Ko si razveselil moje srce Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si v Srcu blažene Marije Device vedno prebivališče Svetega Duha pripravil, daj nam milostno, ki praznik tega prečistega Srca s pobožnim duhom obhajamo, da bomo mogli po tvojem Srcu živeti. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Vzdihljaji. Glej str. 48. Pesem k Srcu Marijinemu. 1. O Marija, naša ljuba Mati, Sprejmi v milostno Srce Verne vse, ki množice jih tvoje Danes ti priporočč. O Marija, o Marija, Milostno imaš Srce! K tebi, k tebi koprnijo Naše misli in želje. 2. Vse duhovne, o Marija Mati, sprejmi v milostno Srce. 551 Naše duše vedno jih težijo, Naši grehi jih skrbč. O Marija, o Marija, Milostno imaš Srce! Prosi Sina, naj usliši Njih molitve in prošnjč. 3. Naše starše, o Marija Mati, Sprejmi v milostno Srce, Tebe, dobro Mater, zapustiti Vekomaj noben no sme. O Marija, o Marija, Ti otroško^imaš Srcel Vsi smo tvoji otročiči, To je ljubo nam ime. Angeli varihi. Nedelja najbližja prvemu septembru. Za blaženo Marijo Devico časti sveta katoliška Cerkev v prvi vrsti sv. angele in jih v litanijah vseh svetnikov takoj za Marijo kliče na pomoč. K češčenju angelov nagibljejo Cerkev sledeči razlogi: 1. ker angele svete pismo imenuje „sinove božje" (Job 1, 6), „svet- nike božje" (Dan. 8, 13) in „nebeške pre- bivavce" (Mat. 18, 10); 2. kor so kot poslanci božji sodelovali pri odrešenju — 652 človeštva; in 3. ker so dani človeku za varilio. Tudi ti imaš svojega angela variha, — a kako ga častiš?... Vse premalo častč kristjani te svoje tolikanj zveste to¬ variše, ki nas ljubijo in varujejo na duši in telesu, nas opominjajo k dobremu in prosijo za nas. Zato jih. moramo tudi mi častiti, se v njih pričujočnosti vedno spo¬ dobno vesti, jih z zaupanjem na pomoč klicati, se jim pogosto priporočati (glej pri jutranji in večerni pobožnosti', njihove opomine poslušati in jim hvaležni biti. Cerkvena molitev. Sveti angeli, naši varihi, bra¬ nite nas v boju, da se ne pogu¬ bimo ob strašni sodbi. O. Pred obličjem angelov ti bom prepeval, moj Bog. V. Molil bom v tvojem sve¬ tišču in hvalil tvoje ime Molimo. O Bog, ki nam v svoji neizrekljivi previdnosti poši¬ ljaš v varstvo svete angele: daj nam na naše ponižne prošnje, da 553 nas bodo vedno varovali, in da se bomo v njih družbi veselili na večno. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev k svojemu angelu varilni. O ti moj prezvesti tovariš, od Boga mi za variha dan, ki vedno nad menoj čuješ in me nikdar ne zapustiš; kaj ti hočem dati v za¬ hvalo za tvojo zvestobo in ljubezen, za neštevilne dobrote, katere mi nehvaležnemu deliš, za potrpež¬ ljivost, katero imaš z menoj, ubogim grešnikom? Ti me čuvaš spečega, me tolažiš žalostnega, me vzdi¬ guješ padajočega. Ti mi kažeš nastavljene zanjke zapeljivcev in v vojski s skušnjavami me ti podpiraš. Ti me odvračaš od hudega in me nagiblješ k dobremu; in če padem v greh, ti budiš mojo vest, me kličeš k pokori in spra- 554 viš z Bogom. Davno bi morebiti že gorel v pekla, ako bi tvoja priprošnja jeze božje ne bila po¬ tolažila. O moj ljubi angel varih! Sprejmi danes mojo zahvalo, pa tudi mojo prošnjo, da me še zanaprej ne zapustiš. V nesreči me tolaži, da ne bom obupal; v sreči mo brzdaj, da se ne prevzamem. V skušjavali me podpiraj, da ne padem; v ne¬ varnostih me brani, da se ne po¬ nesrečim. Nosi moje molitve in dobra dela pred obličje večnega Boga in izprosi mi srečo, da v milosti božji umrjem in se ti pred sedežem božjim v pričo vseh an¬ gelov in svetnikov za tvoje varstvo dostojno zahvalim. Amen. Angel bo^ji. 1. Angel božji, ki me vodiš, I)a se sam ne pogubim. 558 Ki zvestč pred mano hodiš, Tebi se priporočim. Tebe mi je Bog odločil, Tebi mojo dušo^izročil, Angel varh, prijatelj moj, Vselej mi na strani stoji 2. O prijatelj moj nebeški, Meni varh mogočen dan, Da v nezmožnosti človeški Nisem v hudo zapeljan. Ti preženi vse zmotnjave In sovražnikov skušnjave, Angel varh, prijatelj moj, Slabemu na strani stoj! 3. če opeša moja duša, Z grehom ranjena medli, Satan jo končati skuša In ji večno smrt želi: Ti sovražnika preženi, Milost božjo sprosi meni. Angel varh, prijatelj moj, Grešnemu na strani stoj! Kratke molitvice. Glej stran 41 in 42. Verniki znajo mnogo takih lepih kratkih molitvic. 556 Rojstvo Marijino. Praznik dne 8. septembra. Ta praznik, ki se imenuje tudi mala gospojnica, mala maša ali mali šmaren, se obhaja že izza 5 stoletja v spomin na tisti presrečni dan, ko je bila Marija rojena kot zarja našega zveličanja. Daruj ji danes svoje srce in sebe vsega. Cerkvena molitev. Tvoje rojstvo, deviška božja Mati, je oznanilo radost vsemu svetu; zakaj iz tebe je izšlo solnce pravice, Kristus naš Bog, ki je uničil prokletstvo in dal blagoslov, zmagal smrt in nam podaril večno življenje. V. Rojstvo je danes svete Ma¬ rije Device. O. Katere slavno življenje je v čast vsej Cerkvi. Molimo. Svojim služabnikom, prosimo, Gospod, nakloni dar ne¬ beške milosti, da, ki nam je porod 557 blažene Device postal začetek zveli¬ čanja, nam tudi slovesni spomin njenega rojstva mir pomnoži. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Zdrava, morska zvezda. Ave, maris stella. 1. Zdrava, morska zvezda, Mila božja Mati Ter vselej Devica, Raj odpri nam zlati! 2. Boljša druga EVA, Daj nam sreče prave, Ker spremenil angel Je ime ti v AVE! 3. Steri grehov spone, Pelji nas k svetlobi, Vsega zla nas varuj, Vseh dobrot nam dobi! 4. Skazi so nam Mater! Prošnjo Sin tvoj jemlji, Ki za naš greh rojen Bil je tvoj na zemlji! 5. O Devica prva, Vselej najbolj mila Ti nas boš rešila, Uistost podelila! 558 6. Daj življenje sveto. Varno pot dodeli, Jezusa naj vežno Gledamo veseli! Ime Marijino. Nedelja po rojstvu Marijinem. Ta praznik je vpeljan v spomin zmage kristjanov nad Turki predDunajem 1.1083. Ta dan in v osmini se dobi popoln od pustek pod navadnimi pogoji. Cerkvena molitev. Blagrovali me bodo vsi rodovi, ker se je Bog ozrl na nizkost svoje dekle. O. Dovoli, naj te hvalim, o sveta Devica. V. Daj mi moč zoper sovraž¬ nike svoje. Molimo. Daj, prosimo vsemo¬ gočni Bog, da se tvoji verni, ki se radujejo imena in varstva pre¬ svete Device Marije, po njeni mi- 559 lostni priprošnji rešijo vseh nadlo na zemlji, in da zaslužijo, priti večno veselje v nebesih. Po Kri¬ stusu, Gospodu našem Amen. Marija, o sladko ime. 1. Marija, o sladkč ime, 1’rečista Mati in Devica, Zemljč Gospa, nebes Kraljica, Napolni z upanjem sreč! Marija, o sladko ime! 2. Marija, o sladko ime! Zveličarja si nam rodila, Nebeška vrata okleknila. Odrešeni te vsi slavč: Marija o sladko ime! 3 . Marija, o sladko ime! Zemljanom v mater si odbrana, V pomoč od Jezusa jim dana; U težavah k tebi vsi hitč: Marija, o sladko ime! 4 . Marija o sladko ime! Zvesto takrat nam stoj ob strani, Ko se ločitev nam oznani, Zastanejo v očeh solzč: Marija, o sladko ime. " c as 560 Žalostna Mati božja. Tretja nedelja septembra. Glej molitev str. 463. Jesenske kvatre. Po povišanju svetega, križa; glej str 415. Rožnovenska nedelja. Prva v mesecu oktobru. Rožni venec je prekrasna, krščan- skemu ljudstvu najljubša molitev. Vpe¬ ljana jo v sedanji obliki po svetem Domi¬ niku. v 13. stoletju. Rožnovenski praznik pa je bil vpeljan v spomin na slavno zmago nad Turki pri Lepantu 1. 1571, in zapovedan je bil za vso Cerkev v za¬ hvalo za enako zmago pri Petrovaradinu 1. 1716. Leon XIII. je 1. 1883 zapovedal celi mesec oktober moliti v cerkvi sveti rožni venec, litanije in molitev k svetemu Jožefu; glej str. 339. Med vsem vernim ljudstvom znana in skoro z neštevilnimi odpustki obdaro¬ vana je „bratovščina svetega rožnega venca 11 , v kateri odmoli vsak ud enkrat na teden tri dele rožnega venca. Po ne- 5G1 katerih župnijah je vpeljana »družba ži¬ vega rožnega vene", pri kateri se da vpi¬ sati 15 ljudi skupaj v eno rožo, in vsi spletajo vsak dan Mariji celi venec in tako, v da vsak odmoli eno skrivnost. častivci Marijini imajo dan in noč pri sebi blagoslovljen rožni venec in mo¬ lijo radi vsak dan vsaj po eno skrivnost. Kdor zna to molitev s premislekom moliti, in nekoliko premišljevati, mu je sveti rožni venec že popolna knjiga in vir najslajše tolažbe. Glej str. 72—75. Cerkvena molitev. Blažena Mati in nedolžna De¬ vica, častitljiva Kraljica sveta, naj čutijo tvojo pomoč vsi, kateri obhajajo tvoj praznik presvetega rožnega venca. V. Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas! O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, čigar edino- rojeni Sin nam je s svojim trp¬ ljenjem, svojo smrtjo in svojim 30 562 vstajenjem pridobil dar večnega zveličanja; prosimo te, daj nam, ki premišljujemo te skrivnosti v presvetem rožnem vencu blažene Device Marije, da bomo posnemali, kar imajo v sebi, pa tudi dosegli, kar nam obetajo. Po istem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Sveti Frančišek asiški. Dno 4. oktobra. Frančišek, radi svoje volike ljubezni do Boga serafinski imenovan, je med ljudstvom posebno znan po veliki svetosti, ki jo je dosegel, iu pa po „tretjem redu”, za katerega je sestavil vodilo. Vstanovil ga je 1. 1221, da bi bil nekaka srednja stopnja med svetnim in redovnim stanom. Ta nova naprava, na¬ menjena za osebe obojnega spola in za ljudi iz vseh. stanov, naj bi budila, gojila in utrdila med vernim ljudstvom verskega duha s tem, da jih s posebnim od sv. očeta potrjenim vodilom natančno, a lahko na¬ vaja priprosto se oblačiti, več moliti, pogosteje k sv. maši hoditi, miroljubneje 563 živeti in dela ljubezni do bližnjega z večjo vnemo opravljati. Sv. Frančišek jili je imenoval spokorne brate in sestre. Naj¬ poglavitnejše dolžnosti tretjerednikov, ki pa sicer ne vežejo pod grehom, so te-le: 1. Za vsak dan. Moli 12 krat Oče naš, Ceščena Marija in Čast bodi. Idi k sveti maši, če ti je le mogoče, opravljaj molitve pred jedjo in po jedi. 2. Ža vsak mesec. Prejmi sv. za¬ kramente; bodi pri mesečni skupščini. 3. Za zmiraj. Varuj se lišpanja in potrate v obleki, razkošnih iger, plesa in ponočevanja, slabih knjig in časnikov, brezpotrobnih priseg, nespodobnih besed in grdih šal. Bodi zmeren v jedi in pijači; ako imaš kaj, naredi oporoko v pravem času: moli za rajne, in nosi vedno pas in škapulir, da ne izgubiš premnogih milosti in dobrot tretjege reda. Posti se 3. oktora in 7. decembra. — Tretji red je premno¬ gim pomagal v nebesa. Obletnica posvečevanja vseh cerkev. Tretja nedelja v oktobru. Kadar se katera cerkev posveti, jo izvoli Gospod v svoje prebivališče, da 36 * 564 ondi stanuje, se za nas daruje, so nam v živež daje in nam svoje milosti deli. V spmin na preimenitni dan posvečenja božjih hiš se ta praznik Bogu v zahvalo obhaja vsako leto. Lepo se zahvali tudi ti za vse milosti, ki si jih v cerkvi že prejel, in imej v veliki časti hišo božjo. Glej pouk stran 84 in 85. Cerkvena molitev. O kako strašen je ta kraj; resnično, tu ni nič drugega, kakor hiša božja in vrata nebeška. O. Tvoji hiši, Gospod, se spo¬ dobi svetost. V. Vse dni na veke. Molimo. O Bog, ki nam vsako leto obnavljaš dan posveče¬ vanja tb hiše božje in daješ, da zdravi obhajamo vedno svete skriv¬ nosti, usliši prošnjo svojega ljudstva in daj, da se bo vsak, kdorkoli pride v to svetišče prosit dobr t, veselil popolnega uslišanja. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 565 Praznik vseh svetnikov. Praznik dne 1. novembra. Že pamet nam pove, da je treba svet¬ nike, prijatelje božje, častiti. In sveta cerkev nas k temu nujno priganja. Kdor svetnike božje vneto časti, bo dosegel mnogo milosti od Boga, ki bi jili sam ne mogel izprositi. Papež Bonifacij IV. je v 1 začetku 7. stoletja malikovski tempelj Pantkeon v Rimu posvetil Materi božji in vsem mučencem v čast in začel se je obhajati praznik vseh svetnikov, ki ga jo Gregor III. postavil na dan 1. novembra in Gregor IV. 1. 834 zapovedal za vso Cerkev. Ali živiš ti tako, da to bode Bog mogel sprejeti kdaj v družbo svetnikov? Cerkvena molitev. O kako veličastno je kraljestvo, v katerem se s Kristusom radujejo vsi svetniki! Ogrnjeni v bela obla¬ čila hodijo za Jagnjetom, kamor¬ koli gre. O. -Radovali sc bodo svetniki v slavi. 566 V. In veselili se bodo v svojih prebivališčih. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki nam daješ zasluge vseh svojih svetnikov slaviti na en praznik, prosimo te, ko si nam število priprošnjikov toliko po¬ množil, podari nam zaželjeno bo¬ gastvo svojega usmiljenja. Po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amon. Vseh vernih duš dan. Dne 2. novembra. Dne 1. novembra t. j. na vseh sveni- kov popoldne, in na vernih duš dan, ves mesec november, ob pondeljkih in drugo dni med letom sku¬ šaj rešiti m u o- go vernih duš iz v i c. To želi Bog sam, ki jih ljubi, a jih še ne more vzeti k sebi, dokler jo kak madež na njih. 567 Jetnike reševati je veliko dobro delo us¬ miljenja; najubožnejši jetnik pa je verna duša, ki si sama ne more pomagati; zato pa nas kliče na pomoč: „Usmilite se me, usmilite se me, vsaj vi prijatelji moji, ker roka Gospodova me je (hudo) zadela 11 . (Job 19). Najbolj se pomaga vernim dušam z daritvijo svete maše; daruj jim pa tudi po Marijinih rokah vse svete odpustke, ki jih moreš dobiti; moli, trpi in daj kaj ubogaime, da se bo molilo za nje. Koliko duš lahko rešiš, ki ti bodo hvaležne, in ti bodo prišle kdaj naproti! Lepa, v duhu svete vere -globoko utemeljena navada je, za vernih duš dan, kakor tudi sicer med letom, dostojno ozaljšati gomile, v katerih čakajo trupla dragih ranjkih vstajenja, in tudi prižgati lučice z željo, da bi njih dušam svetila večna luč. A prav ta krščanska navada nas živo spominja, da je še bolj nego za trupla, treba skrbeti in moliti za duše ranjkih. K temu nas močno spodbuja sveta Cerkev s pretresljivimi molitvami za verne duše, s procesijami na pokopališče itd .4 Ko na vseh svetnikov večer in na vernih duš dan v jutro po vseh cerkvah k molitv 568 zvoni, naj bi res v vsaki krščanski hiši cela družina bila zbrana v goreči molitvi Molitve za verne duše. Glej sveto mašo stran 198. Pri procesiji na pokopališče molijo ali pojč duhovniki 50. psalm „Miserere“, (glej str. 144) in pa: Psalm 129. De profiindis — Iz globočine, ki ga lahko moliš vsak večer po angelo¬ vem češčenju mesto očenaša za verne duše. Iz globočine kličem k tebi, Gospod, * Gospod, usliši moj glas. Naj poslušajo tvoja ušesa * glas moje prošnje. Ako boš gledal na grehe, Go¬ spod, * Gospod, kdo bo obstal ? Toda pri tebi je sprava, * in zavoljo tvoje postave zaupam v tebe, Gospod. Moja duša se zanaša na nje¬ govo besedo, * moja duša zaupa v Gospoda. 5G9 Od jutranje straže pa do noči * naj Izrael zaupa v Gospoda. Zakaj pri Gospodu je usmi¬ ljenje, * in pri njem je obilno odrešenje. In On bo Izraela odrešil * od vseh njegovih hudobij. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. In večna luč naj jim sveti. (Naj počivajo v miru. Amen). (Na večer se še lahko dostavlja, ako se zadnja vrstica, kijev oklepaju, izpusti:) V. Gospod, usmili se. O. Kristus, usmili se. Gospod, usmili se. V. Oče naš ... V. In ne vpelji nas v skušnjavo. •O. Temveč reši nas hudega. V. Od vrat peklenskih. O. Reši, Gospod, njih duše. V. Naj počivajo v miru, O. Amen. 570 V Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje klicanje naj pride k tebi. V Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. O Rog, Stvarnik in Odrešenik vseli vernih, podeli du¬ šam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da usmi¬ ljenje, ki so ga vedno želele, s pobožnimi prošnjami dosežejo. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. O. Amen. V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. Responzorij. Liber a (me) — Reši (me). V. Libera mo, Reši mo, Gospod, Domine, de morte večno smrti tisti aeterna in die illa strašni dan, * ko so 571 tremčnda * Quando coeli movendi sunt et terra * Dum v<5- ncris iudicaro sač- culum per ignem. V. Tremens factus sum ego et tfmeo, dum discilssio včne- rit atfjue ventdraira. O. Quando coeli itd. (do*) V. Dies illa dies irae, calamitatis et miseriae, diesmagna et amžira valde. O. Dum včneris itd. V. Ilčquiem ne¬ tenj am dona eis, Do¬ mine, et lux perpč- tua litceat eis. O. Ltbera me, itd. (so ponovi.) V. Kyrie eleison. itd. bodo tresla nebesa in zemlja, * kadar boš prišel svet sodit z ognjem. Trepečem in bo¬ jim se, kadar pride preiskava in priho¬ dnja jeza. Ko so bodo itd. (do zvezdice *). Tisti dan bo dan jeze, stiske in bede, dan velik in nad vse bridek. Kadar boš prišel itd. Večni mir jim daj, Gospod, in večna luč naj jim sveti. Reši me, itd, (se ponovi). Gospod usmili so itd. Nadalje kakor str. 569. 572 Za rajne škofe in mašni k e. Molimo. O Bog, ki si med apostolskimi mašniki svoje služab¬ nike s škofovsko in mašniško častjo ozaljšal; daj, prosimo, da bodo tudi v njih večno družbo uvrščeni. Za raj ne stariše. O Bog, ki si nam zapovedal očeta in mater spoštovati, usmili se dobrotljivo duš mojega očeta in moje matere, odpusti jim grebe in daj, da jih bom videl v veselju večne slave. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev, zlasti za mesec november. Priporočam vas, uboge duše v vicah, usmiljenju presvete Trojice. Pokrepčaj vas Bog Oče, odreši vas Bog Sin, potolaži vas Bog Sveti Duh. Prosi za vas Mati 573 usmiljenja; pomagajo naj vam vsi angeli in svetniki. Pomaga naj vam molitev vseh pravičnih na zemlji; pomagajo naj vam vse daritve svete maše, sveta obhajila in sveti odpustki. Pomagajo naj vam vsi vzdihljaji ubožcev, vse solze bolnikov in umirajočih. Po¬ magajo naj vam vsi darovi usmi¬ ljenja in dobra dela vseh kristjanov. Pomaga naj vam čistost, pokor¬ ščina in uboštvo menihov in vseh pobožnih kristjanov. Pomagaj vam moje srčno poželjenje, da bi bile skoro rešene vsega trpljenja. To vam podeli usmiljeni Bog, in vas vzemi v nebesa presveta Trojica. — Ve pa, ljube duše, hvalite Go¬ spoda v mojem imenu in mi po¬ magajte ob smrtni uri, da bomo kdaj združeni skupaj prepevali slavo troedinemu Bogu na vekov veke. Amen. 574 Zahvalna nedelja. Prva nedelja po vseli svetnikih. Hvaležni bodite v vsph rečeh, zakaj to je volja božja v Kristusu Jezusu do nas vseh. Tako opominja sveti Pavel, Tes. I. 5, 18. Zato opravlja Cerkev to nedeljo službo božjo v zahvalo za spravljene pridelke. Ob slovesni zalivali. „Te Deum“. Te Deum lauda- mus * te Dominum confitčmur. Te aetčrnum Pa- trem * omnis terra veneratur. Tibi omnes Ango¬ li, * tibi coeli et univčrsae potestates. Tibi Chčrubim et Seraphim * incessa- bili voce procldmant: Sanctus * Sanctus, Sanctus * Dominus Deus S&baoth. Pleni sunt coeli et terra * maiestatis glbriao tuae. Tčbo Boga hvali¬ mo, * tebe Gospoda poveličujemo. Tebe večnega 0- četa * časti vsa zem¬ lja. Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vso oblasti. Tebi kerubi in serafi neprenehoma prepevajo: Svet, * Svet, * Svet si ti o Gospod, * Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja * veličast¬ va tvoje slavo. 575 Te gloričsus * A- postolorum chorus, Tč Prophetarum * laudabilis mimerus, TejM