JOZALOVRENCIC

corskeIs
PRAVLJICE«

! CORICA-1921

6?

JOŽA LO vfih&S&L

GORICA LETA 1921

PODOBE NARISAL

AVGUST BUCIK

IZDALA IN Z'A L O Ž I L A

»GORIŠKA MATICA 11

GORSKE

PRAVLJICE

TISKALA „XARODNA TISKARNA'

543099



PREDGOVOR.

Zimski beli dnevi
rože v okna rišejo,
stare matere beseuc
dečku prošlost pišejo...

Zima šla je, šla je mati,
mrzel je zapeček,
ah in v svet se izgubil
je zamišljen deček.

V svetu iskal je davnino,
iskal njenih je lepot —
ni jih dobil in povrnil
se je v Kobariški kot.

In ko da je zunaj zima
in da rože v okna riše,
stare matere beseda
je v peresu — vnuk jo piše...

Pišem sebi jo v veselje,
tebi, mati, v tih spomin,
ki še vedno hodiš bajat
mi iz nebeških visočin 1 —

4

JEZERO.

Pdte^nil veter je in v Gladkem čelu zazibale
verige so se in so zarožljale

tako prečudno žalostno, ko da je vzdihnil kdo...

Od Matajurja do Stola, od Krna do Mije
jezero se lije v jutranjem somraku,
pa solnce posije

in mirno jezero vzbudi se, vzblešči, vzvalovi
in zasumi jutranjo pesem orjaku,

ki na Vršanji glavi spi, zleknen čez Planje
do Kobariške kotanje.

Ali je lev zarjul, ali se vtrgal plaz
in odmeva iz gore v goro? —
Orjak je vstal, pomel zaspane oči
in zazehal in še zasmejal se glasno,
da je solnce zaspal:

pod oddihom njegovim drevo se je vpognilo do tal.

In še: ali je solnce mrknilo, ali je črn oblak
priplaval na nebo in ga je skril?

Z Vrha na Matajur se prekoračil je orjak
in upognil, da bi v jezeru se vrnil! —
Osvežen je potegnil levo nogo še na Matajur
in vsedel se, vesel jutranjih lepih ur,


7

in desno roko je iztegnil kar tako in iz goščave
privlekel je medveda kosmatinca,
obral ga je od nog do glave
in se napil krvavega je vinca...

Pa kaj ga je prevzelo tako,
da je vstal kot bi butniti hotel z glavo pod nebo?
mar bi se zleknil,
da kosmatinec bi bolje mu teknil!

Stoji in se ne gane:
od vzhoda po jezeru čoln hiti,
orjak ga gleda s srepimi očmi
in molči.

Čoln je na sredo jezera priplul,
orjak se je namrdnil in vanj sape vsul
in ž njo čoln proti Čelu gladkemu obrnil,
da drobni mož ne mogel bi pristati in bi vrnil
brezupen spet se v svoje selo,
odkoder se na jezero prelepo mu je zahotelo.
„Haha!... Mravljinec se ne vd^!“
orjak pomislil je, ko v Gladko čelo
človeče čoln je svoj pripelo...

Že mislil je v Mijo stopiti in s trdo ioko
prijeti mravljinca in vreči ga za deveto goro,
pa se premislil je: „Kaj mi pomaga zaviti mu vrat,
brat prišel bi jutri ga semkaj iskat

8

in roka ne imela drugega bi opravila,
ko da od dne do dne zalego drobno bi davila!
Miru ne bo več. Bolje je, da grem —
veselja jezerskega pa ne pustim ljudem!"

In stopil z Matajurja je, upognil roki do ramen

in se napel in uprl med Matajur in Mijo in ju ločil
in jezero iztočil.

Potem se pa ozrl je v Gladko čelo,
se zasmejal in zarjul veselo:

„Cloveče revno, zdaj pa le brodari

in jezeru, če moreš, gospodari! — —“

To rekel je in stopil je čez goro, kdo ve kam,
a v Gladkem čelu na verigah čoln je obvisel
in v njem je človek svoje ure štel.

9

MOLIDA.

Vse čez: skala pri skali. Leska in robidje
steze pozabljene prerašča;

iz polja sem zalezel v goščo, sam ne vem, kako,
in strah se me polašča...

Pa dobim rimski meč in davni dnevi
sami od sebe vstajajo pred mano in nič več
ne hodim med skalovjem in grmovjem —
bogato mestece me je vsprejelo
in skozenj grem veselo.

Ponos in blesk —
vse ceste iz sosesk
se tukaj stekajo in množica, ljudi
veselo razposajena po njih hiti
in se popotniku posmiha in roga:
„Kaj bi se bali tvojega Boga!“
Popotnik je v obraz ogorčen, trd
in iz oči mu sije sveti srd.

„Salve in Domino, amice ! ‘)
Kaj ti mračno je lice

*) Prijatelj, pozdravljen v Gospodu!

10

in izmed hiš letiš, ko da te nese veter?"
sem tujca mračnega pozdravil

in se vzveselil me je in se vstavil.

„Poglej, iz Rima sem prišel" —

roko je dvignil, ključi so blesteli v nji: bil je sv. Peter,
»utrujen sem in že bo kmalu noč,

a ljudstvo to, objestno in polno hudob,
iz hiše v hišo me gonilo je kar oberoč
in skorje kruha nisem dobil še pod zob ! —
O, preobjedeni so vsega dobrega
in skušajo Boga!

Pomisli, človek, matere zapovrstjo
obregovale so se nad meno,
ko božime sem prosil in bahale se tako:
»Bel je naš kruh in je mehak,
ne boš dobil ga, ne, prosjak,
otroke brišemo mi ž njim,
hihi hihi.. a ti se lačen vrni v Rim! —

In zdaj hitim.. Narezana je šiba:
poglej, nad gnezdom tem brezbožnim čelo hriba
že nagneno stoji

in čaka le še mojih besedi! — — - "

Pomignil mi je in odšla sva na polje,
se vstavila in sveti Peter v rob se je ozrl
in še proti nebesom dvignil je roke —

in rob se ločil je od gore in se vdrl
med gromom nad hudobno vas
in jo zasul na večen čas — — —

Vzdramil sem se in sv. Petra ni nič več,
v rokah držim še rimski meč
in premišljujem davne dni,
ko med skalovjem, leskovjem, robidjem
domov se iz Molide mi mudi.

11

12

LEGENDA O SV. JELARJU.

Na vrhu Dire, spoložnem griču ob Nadiži,
iz davnih, davnih let
prebela lepa cerkvica se dviga
ko belogrud labud pozdravljajoča gorski svet:
mučenec sveti Jelar v njej domuje
in suše nam polje varuje-

Na vrhu Dire, spoložnem griču ob Nadiži,
svetišče svetlo se je dvigalo,
v kozo vpodobljenemu bogu
dan' je ljudstvo v njem zažigalo,
razbrzdano ko v daljnem Mesti,
odkoder Bakha legije prinesle so polne objesti.

Kaj se godi na griču ob Nadiži,
izvedel v Akvileji sveti je Mohor,
poklical svoje je učence zveste
in, izprosivši nanje blagoslov od zgor,
poprašal je: ,,Preljubi v Kristusu, kateri
v gore bi šel rod spreobračat k zveličavni veri ?

Vedoč, kako je v gorah ob Nadiži,
vedoč, da palma iz krvi zaželeni,
učenci vneti so sklenili roke

in so pred patriarhom pokleknili vsi,
a sveti Mohor Jelarja izbral je
in v gore ob Nadiži ga poslal je.

13

Prišel je Jelar in do griča ob Nadiži
vode broditi treba ni bilo,
poletno solnce je, vroče smeje se z neba,
izpilo z žarkov svojih jo močjo;

na griču pred svetiščem ljudstvo zbrano
dežja prosilo z orgijo je razbrzdano.

In Jelar je na griču ob Nadiži
zavzdignil roko, v roki križ:
»Spreglej, o ljudstvo, in v Razpetega verjemi
in kar prosilo boš, dobiš!“

In blagovest Učlovečenega je razodeval
in srca žarek milosti je vidoma ogreval.

»Dežja, dežja!“ na griču ob Nadiži
zakrknenci so "klicali besni,
in, da jih pridobi in spreobrnence utrdi,
obrnil Jelar proti nebu je oči
in s sklenenimi je rokami verno prosil,
naj bi oblak nebo zagrnil in zemljo porosil.

In glej, na griču ob Nadiži
vsi obstrmeli so in gledali molče,
kako se zbirajo oblaki črni,
kakd živoraspaljen dan hlade,

14

kako že kaplje padajo ko iz rešeta
in solnce od nekod še vanje barve vpleta..

„Verujemo!“ — In že na griču ob Nadiži
pokleknil mnog in h krstu sklonil je glavo.
Studena voda, ki pod vrhom teče,
nizdol je sama sebi pela ko srebro
in cvetkam je in ptičicam šumela:

„Vesel, vesel, prijateljice, dan sem doživela!“ —

Čez noč narastla voda je v Nadiži,
narastel in razpasel se čez noč
v častilcih Bakhovih vse huje
gnev je in srd, strastno kujoč
naklep, kako bi Jelarja osmešil
in razigranemu bogu sosesko rešil.

Veselo živo jutro griček ob Nadiži
pozdravilo je sveže ko smehljaj,
a Jelarja pograbile so trde roke:
,,Bakh je naš bog — a ti mu zadoščenje daj!“ —
S krvjo njegovo srčno Bakha so škropili
in podvečer v porog — Nadiži truplo izročili.

Krik, vik pod gričem ob Nadiži:
valovi mirno Jelarjevo so telo
ko na rokah nosili s sabo
in mu šumeli slavospev tako:
„Odprl je srca sveti Blagovesti
in šel je po plačilo hlapec zvesti!“ — —

15

Na vrhu Dire, spoložnem griču ob Nadiži,

°d tistih davnih, davnih let

svetišče Bakhovo se je umaknilo cerkvi,

ki kakor belogrud labud pozdravlja gorski svet

■n sveti Jelar v njej kraljuje
ter suše nam polje varuje.

16

ZAKLAD.

Prelepa je cerkvica svetega Jelarja,
kdor je kaj moža,
dobi v njej tri kadi zlata! —

Bil je pastir še skoro otrok
in čedo pasel tam okrog
in sanjal o gradu je belem
in življenju veselem,
pa se domislil je stare besede
in šel je, da vse, kot pravi izvede.
Vrezal je tri leske-enoletnice,
srečnejših dni spočetnice:
in trikrat okoli cerkve je šel
in trikrat na vrata je švignil
in tretjič — kot bi mignil
so vrata odprla se — on obstrmčl.

Na prag je stopil kozel črn in čudokrak
in prašal: „Kaj bi rad, dečak ?“

„Pastir sem ubog in rad bi grad,
zato mi daj vsaj eno kad,
če imaš, pošast,
nad zlatom oblast!“

17

„Drzen si dečko, dobil boš vse tri,
a prej se še pod strop ozri!“
,,Mlinski kamen visi na niti!...“
,,Pod njim moraš iti!“

Pastir pozabil je na grad in kad
in odbežal je v bukov hlad
in tam zapiskal na svirel vesel,
da je skušnjavi črni všel —-

Prelepa je cerkvica svetega Jelarja,
kdor je kaj moža,

še danes v njej ga čaka tri kadi zlata!

2

18

MORIZNA.

Gola in pusta in strma se dviga do.neba ko v kazen,
še koza zastonj preskakuje ji skalnata rebra,
da kraj bi dobila prijazen in se odpočila
na trati pri paši bogati — —

Bila je nazarensko lepa noč,

k Marij na Višarje sam vrag prišel je in začel:
„Marija, kakor ti bi med Slovenci rad goro imel,
kjer bi počival, mislil, ugibal in odkrival
nemoten ljudstvecu veliko svojo moč !“

Marija Jezuščka pogledala je in na to:

,,Poslušaj, če prideš na Skalnico ti pred meno —
tvoja bo!“

Vrag je oblak priklical in iz njega je vzel strele
in ž njimi se zavrtal v goro — rad ovinke bi uničil —
a ko mu zor posvetil je v Prestreljenik, zaslišal ptičev
od vsepovsod je pesmi prevesele :

Cici... cici... prijatelji, ki so od juga prileteli,
na Skalnici... cici... Mariji pesem so že peli!...

19

V ognjeni jezik se je ugriznil vrag in je zarjul tako,
da je pretresel vso zemljo

in iz Prestreljenika se v Morizno je zagnal
in jo razril od vrha pa do tal — —

in od takrat k Mariji predobri na Sveto goro
tisoči so šli in tisoči gredo in milost dobo,
a v Morizno z nevihto in vihro in točo gredo
vsi, vsi, ki so si vzeli življenje z vrvjo.

2*

20

PREJNICA.

Lep, prelep je Kobariški kot,
nekoč še lepši je bil:

celo vrag se je njegovih lepot
v dno duše veselil.

.Hodil in romal je križem po Kotu,
študiral in ugibal,
kako bi mladino zase premotil
in v svoje dobrote jo vzibal.

Domislil se je in se vdaril ob čelo
in vzkliknil veselo:

„glej ga, čemu pa možgani
rijejo žgoče ti v trdi lobanji!

Pojdi, človeka poišči,
prejnico zgradi mu kje na središči
Kota in zimske večere
mladino ti zbere,

a sam — muzikant igral boš na škant,
mladina vesela se bo vrtela

in tebi bo — pšenica zorela!“

Šel je in storil, kakor je sklenil:
ob cesti pod Ozko sezidal je hišo gosposko
in starca poiskal in nanj je pritiskal. —

21

Z mlado ciganko ga je oženil.

In jima je hišo podaril in v njej gospodaril,
v motnem ribaril...

Prejnica bela je zaslovela:
dan in noč se kolovrat vrtel je,
dan in noč svojo pesem pel je
in smeh in šala nista prestala,
saj vrag bil nevtruden je muzikant
in kri je znal vzbujati njegov škant! —

Bil je lep večer, božičen večer:
v prejnici vrag je sviral,
se zadovoljno po parih oziral,
pa potrka na dver:

v prejnico stopi popotnik upognen in siv,
mil bil je v obraz in njegov glas ljubezniv:

,,Bog vam daj dober večer, ljudje,
in božji mir, ki čez zemljo gre!“

Škant — kot bi odsekal — je vtihnil
in — kakor bi mignil — je luči upihnil
in zginil skoz okno ožarjen je vrag
v svetonočni mrak,
hiša se v temeljih je zazibala —
zemlja jo vase je pokopala...

Edini popotnik je še v življenju ostal,
zahvalil Boga in naprej potoval — —

22

KAČA.

»Kaj ti je, sin, da si tako bled
in molčiš in gledaš v vrata ?“

„„O mati, presunil me je čuden pogled
in gledam v vrata, kdaj se odpro
in bo konec z meno!““

»Govori, sin, kaj se zgodilo je,
kaj mlade moči ti izpilo je
v teh urah, kar si odšel ?“

In sin je začel, trepetal mu je glas
in pojemal in bledel je v obraz:

»Podiral sem bukev in ko zahreščala je
in se zvrnila, zgenila tam blizu se skala je
in čez trenutek po stezi izza grma
prilezla je kača pregrozna in črna :
na glavi ploščati je jabolko zlato nosila,
ob hrbtu je vlekla povešena krila
in oči, oči —

pogledala me je in več mi pomoči ni!

Mrazčavica me pretresla je
in roka sama sekiro zanesla je

ifi|J

25

>n zagnal sem jo na kačo-žival,

a  ko da na meh je padla napet in jaz sem bežal,
kača pa v zrak in je nad mano letala
in zlato jabolko obetala
in svoje oči.

Zavrnil sem jabolko, mati, in njene oči
in padla med skale je ko obstreljena —
zmračilo se mi je — ali je bila kača ali žena
in rekla še: ,Tebi pomoči ni

Zdaj veš, mati, kaj sem tako bled
in molčim in gledam v vrata?"

»O sin, presunil te je čuden pogled

in gledaš v vrata, kdaj se odpro

in bo konec s tebo!“

»Govori, mati, kaj se zgodilo je,
kaj mlade moči mi izpilo je
v teh urah, kar sem prišel ? — “

hi sin je končal in mati zajokala je na glas
in točila solze na mrtev sinov obraz.

26

i

KONJ.

Pred dnevom je prijahal domu
in se veselil in tako govoril:
»Lep si, konjiček, moj prani,
iz zgolj veselja koj ovsa ti dam!“

In ovsa nasul je in v hišo odšel,
za ognjiščem sta oče in mati sedela
in ga pogledala pregrdo

in ga poprašala trdo :

„Že petelini odpeli so,
že odzvonilo je sveto jutranjico,
kod si se klatil, nesrečni otrok,
glej, glej, da te ne kaznuje Bog!“

In sin se vzravnal je in se zasmejal:
»Dobiček sem k hiši pripeljal —
lepšega konja ne poznam,
ko v hlevu je — naš pram!"

Izpod čela pogledal je oče, mati od strani
in sin: »Res, res, to niso prazne stvari!
noč za nočjo sem čul skozi vas
konjski peket zadnji čas.

J

Tl

In vsakokrat, ko je mimo nas peketal,
je konj veselo zarezgetal.

Nocoj sem šel čakat in srečo imel,
pred dobro uro sem ga — vjel.

Kdo ve, čegav je in kdo ve, od kod,
oddaleč je dirjal ko da nese ga zlod,
pa sem zanko nastavil mu in ga vlovil,
pogledal me je« in koj miren je bil.

Zasedem ga, jaham in brž spoznam:
podkve izgubil je moj pram.

Sambogve, kod dirjal je, kje se zbosil -—
jahal sem in kovača zbudil:

O vstani, kovač, in se ne huduj
ob uri prezgodnji in prama podkuj,
drugače kako naj zaprežem ga v voz -
moj pram je na vse štiri bos!...

In vstal je kovač in pram vzrezgetal
ves nemiren ko da bi podkev se bal...

In zajahal sem spet in šlo je tako
ko da bi ceste ne imel pod nogo !" —

Sin je končal in oče je vstal,
da v hlev bi šel prama pogledat,
pa je prišla dobro jutro vošče
soseda objokana žalost povedat:

28

„0 groza, o groza, kako naj povem —
na rokah in nogah podkovana
in ko da bi v krvi se kopala —
moja hči, moja hči je umrla danes zarana!"

29

COPRNICA.

Kosil je, kosil v planini travo,
v planini travo,
da bi jo strosil — ga ni bilo.

Obrnil je fant blestečo koso,
blestečo koso,
s kosiščem razredčil redove drobno.

Spet vzel je koso, jo nabrusil ostro,
nabrusil ostro,-
in kosil naprej je in žvižgal glasno.

Pripekalo solnce, sušilo seno,
sušilo seno, —
kdo ga bo zgrabljal, ko bo za kopo?

In spomnil se fant je na svojo čečo,
na svojo čečo:

„Kako da ne pride pomagat v goro?“

Ni misli domislil — stisnil je koso,
stisnil je koso: (
vrtinčast vihar je grabil seno.

30

Vrtinčast vihar je grabil seno,
je grabil seno
in dvigal ga je in držal ko z roko.

Fant se je zganil, zamahnil s koso,
zamahnil s koso,
in v zraku zavzdihnilo je sprebridko.

Zavzdihnilo in zaječalo je sprebridko,
je sprebridko
in na zemljo je padlo dekličje telo.

Dekličje telo je sprebelo bilo,
sprebelo bilo

in je držalo na krvavečem srcu roko.

31

TOLMINSKI GROF.

Živel je grof na Koglovem robu,
ki usmiljenja poznal ni,
ljudski žulji so mu grad zgradili
in vesel je bil ljudske krvi.

Bič je bil njegova — pravica
in žvižgal je in pel

in kdor ga v zahvalo ni poljubil,
v grajski temnici je konec vzel.

Postaral se grof je in poslal biriče:
,.Pojdite in poslušajte,
kaj o meni v deželi
govorijo podložni ljudje 1“

Šli so biriči in so se vrnili:

»Narod te kolne, gospod!"
»Dobro je“, se grof je nasmehnil,
»dati jim hočem novih dobrot!"

In tlaka na tlako in bič na bič!

In spet je šel po deželi birič
in se vrnil in povedal plašan:
»Ljudstvo te kolne dan na dan!"

32

Nasmejal se je grof in je dejal:
»Nič hudega dokler kolnejo!
Še bodo psi okušali
moč in oblast mojb!“

In kmečki hrbti so klonili

in beseda ko da zamrla je,
komaj še misel je živela,

ki s strahom pot k nebu si vtrla je...

Biriči so povešali glavo,
in grof jih je prašal: »Biriči, no?“
»»Ljudstvo, gospod, ne kolne več...““
»Spametovalo se je, hohoho!“

„„Ne, gospod, ljudstvo moli,
pritajeno moli in trpi!...““

Grof je vpognil hrbet in glavo,
ko da ga težko breme teži.

In ni več glave in hrbta dvignil,.
prišel je nanj ostuden mrčes
in gnil je grof pri živem telesu:
zadela ga je kazen nebes!

33

PREROKBE.

(Iz »Trentarskega študenta".)

Na poldne je bleščalo solnce, ko sholar popoten
prišel je po nadiški cesti v Krejsko vas:
bled kakor marmor mu je bil obraz,
oči izraz
je bil kakor prihodnjost moten.

Živ čudež bil je, bil prikazen

in ljudstvu je strmečemu prerokoval prijazen:

»Kaj vse vas čaka? Večne čase reveži ostanete,
če se ne ganete!

Na križem Matajur mi presecite,
iz njega bo privrelo jezero,
nosilo vam zlato.

Ko Vrh z jeklom pokrijete,
vsak dan lahko se v mleku vmijete;

a Krna, Krna ne kopajte!

če kdaj bo razkopan,
potem znajte,

da nadenj bliža se pregrozen dan:
iz njega ognjeno modre kače bodo sikale
in v naglo smrt vse pikale!-

3

34

Poslušajte še to me, starčki sivolasi
in ti mladina, plod še nerojenih dni:
ko pridejo v deželo taki časi
in se železna kača z rdečimi očmi
bo zvito vila čez ravni —
jaz takrat davno že ne bom več živ
in rad bi, da še jermen moj bi že segnil! —
takrat očistite srce
in čakajte:

Vojak se kmetu bo pridružil
in kmet, ki je stoletja dolgo le tlačanil,
na svoji zemlji drugim služil,

bo vničil vse in s svojo krvjo svojo last nahranil...
In takrat, takrat se bo konec bližal,
kedor ostane, se pred njim bo križal.

Od morja do Predela bi zastonj iskal,
da bi za mernik zlatov kdo pšenice mernik ti proddl;
in če na isti poti kravo bi dobil,
bi se tako razveselil,
da zvonec zlat
obesil bi ji koj na vrat.

Devet žen bo moža iskalo,
oddaleč hrepenenje njih ga vgleda,
a ko približajo se mu — obstane jim beseda:
zijhlo jim naproti bo trhljivo tnalo.

In ko se v tistih dneh na cesti bosta srečala moža,
spogledata se in zahvalita Boga,
da sta po tolikem trpljenju

35

°stala še v življenju,

ker kar ljudi tedaj ostane od Predela do morja,
P°d senco se orehovo zbero

’ n  joj — sprejoj med sabo poreko!-“

Večer se je nagibal.. Zapustil sholar je vas,

a  v vasi je ostal prerokujoči glas;

drhte so srca ga sprejela, vase skrila,

ga strahoma gojila

iri  dan za dnem so čakala, kdaj dozori prerokba v klas

Pregroznih dejstev, ki jih žel bo čas-—

3*

36

HUDIČ IN NEPOŠTEN KRČMAR.

I.

V Podbonescu na Beneškem v davnih, davnih dneh
živel je bogat mož; ko se je postaral,
umrla mu je žena in ostal je s sinom v dveh.

Pa je rekel sinu: „Sin, poslušaj,
dosti sem že jaz po svetu garal
in s kupčijo premoženje množil,
zdaj odrastel si, pa ti poskušaj !

Voz ti z blagom bom naložil,
da povedeš ga na sejm v čedajsko mesto".

Sin poslušal je očetove besede zvesto.

Voz sta naložila, konja vpregla

in ko sta si pred odhodom v roke segla,
rekel je še sinu oče:

„V mestu vstavi se ob mostu,
kjer sem jaz se vstavljal, veš, Pri zlatem grozdu.
Tam pošten mož dolga leta že krčmari,
prav lepo pozdravi ga in mu povej:
,Naveličal se kupčije je že oče stari,
jaz vozaril mesto njega bom odslej
in gospodaril 1 .

In še to, kar boš imel odveč denarja, spravi

37

§a pri njem! Previdnost ne škoduje,
ko pride človek v kraje tuje,
čeravno zdi se smešna mladi glavi!"

»Vse bom storil, oče, kot je vaša želja!"
odgovoril sin je in pred konjema napravil z bičem križ.
Konja sta potegnila in voz je škripal mimo hiš.

Oče gledal je s ponosom srčnega veselja
dolgo še za vozom in si roke mel:

»Kaj počel na dni bi stare, če bi sina ne imel?"

II.

Kdor ni videl, ne verjel bi — živo mesto je Čedad,
trikrat živo je ob sejmih : ko v dolini Jozafat
ljudstva se nabere iz doline in iz gor,
ko posije nanj jutranji zor — —

Podboneščan v mesto je privozil in je že blago prodal,
■izkupiček bil je velik, pa se zanj je bal:

z  vozom po očetovem nasvetu jo zavil je h Grozdu,
v  krčmo ob nadiškem mostu.

»Dober dan!“ — krčmarja je pozdravil —
konja že in voz poznate in zato pač veste,
da sem s Podboneške ceste.

Prav lepo pozdravlja vas moj oče
ln  ker on želi in hoče,
konja bi in voz pri vas pod streho spravil;
zraven vam zaupam tudi še denar,
kar ne bom ga rabil za kupčijo!"

38

„Kar pod streho spravi vse“, hitel veselo je krčmar
in že v mislih tuhtal hudobijo — —

Mladenič je izpregel konja, in odvedel v hlev,
potem h krčmarju stopil, mu denar izročil.
Krčmarju, kakor da je vrag vanj skočil,
obraz veselja je vzžarel.

Po kratki uri se mladenič je s krčmarjem ločil.

Ko zginil je mladenič skozi vrata,
krčmar se zasmejal je zvito:

„Tvoj stari nič ne ve, da vest mi je kosmata
in trda bolj ko konjsko je kopito!“-

III.

Noč. Vse je že tiho po Čedadu, le Pri grozdu,
v gostilni ob nadiškem mostu
krčmar naklepe črne kuje:

„Voz mi zaupal je in konja in denar,

no, prav imel je hehehe... jaz sem pošten krčmar!

Kdo ve, kod fantič ta čas ponočuje,
s trgovci tujimi se meni in trguje?

O, pomnil bo to noč! Nič več mu ne odprem.

Zdaj kar na delo, kakor sklenil sem!"

Poklical ženo je in deklo in spregovoril:

„Tako sem sklenil: konja Podbeneščanova bom utajil
in skril in voz razdrl — odnesemo ga v klet,
kjer naj trohni do poznih let!

39

Vedve mi tihi ostanite,
ko se povrne, kakor jaz trdite:

>Ti si znorel, kdaj pa pri nas si bil,
kdaj kaj si tukaj pustil, v shrambo nam zročil?
Poberi se iz hiše in spred praga,
če ti prostost je tvoja draga! — “

Govoril je krčmar, sekiro vzel

>n z ženo je in deklo koj na delo šel.

Odprl je klet in vanjo
razdrt so voz znosili
in konja v stranski hlev so skrili.
Ko so po mestu uro že jutranjo
s preglasnim kikiriki petelini oznanili,
krčmar se vlegel je k počitku ves vesel,
kot bi opravil tisoč dobrih del.

IV.

Poldansko solnce nad Čedadom je žarelo,
ko Podboneščan se je vrnil h Grozdu,
v gostilno ob nadiškem mostu.

Ž njim je prišel mešetar šepast in sta v kot se vsedla,
kosilo naročila, vino pila
in dolg pogovor o kupčiji srečno predla.

»Krčmar, ko dušo si privežem,
pa konja vprežem
in naložim blago, da pred "nočjo
domov privozim.

40

Sedaj pa, prosim,
račun napravite, da poravnam, kar sem dolžan,
in vrnite denar, ki sem zaupal vam ga včeraj dopoldan!"
tako mladenič je krčmarju rekel.

Krčmar v začudenje obraz je spačil
in hodil je po sobi ko pes stekel:
„Kaj govoriš, mladenič? Se ti blede?
Jaz ne poznam te! Kod si priberačil?
Predrznost, kakšne gobezda besede!

Denar naj bi ti vrnil? Kdaj sem ga dobil?

E, zdi se mi, zastonj rad jedel bi in pil ! —“

Mladenič vstal je presenečen: „Kaj, krčmar,
je to beseda resna? —-Da? — Ti si slepar!“
In stopil je iz hiše na dvorišče,
da voz poišče

in konja okomati. Pot in vse iskanje bila sta zastonj 1
Voza nikjer dobil ni in nikjer dobil ni konj.

Pridrl obupno žalosten v gostilno je nazaj:
»Slepar krčmarski, koj denar 01 voz in konja daj !“

Mešetar se je zvito muzal in poslušal,
kako krčmar se je pridušal :

»Mladenič, jaz te ne poznam ! Nikdar
zaupal nisi mi voza, ne konj, še manj denar !"
Mladenič, svest si svojih močnih rok,
krčmarja vdaril je, da se je zvrnil kakor čok...

41

* a  čas v gostilno sta prišla,

kot vedela bi, kaj se v nji godi, sodnika dva
:  111  eden sodbo je izrekel:*

»Ubiti ga je mislil! Ne boš vtekel !

• Kar v ječo s tabo! Čez tri dni

,la  vislicah telo ti obvisi'!“ — —

> biriči so prišli in Podboneščana vklenili,
j s  seboj odveli ga in temni ječi izročili.

V.

Ko se je nagnil dan, krčmar že zdrav
desetarju je rekel: „ Čisto prav,
da potepuha so prijeli

1,1  v ječo ga odveli !“

Mešetar šepasti se je namuznil in je šel.

Ko pred gostilno je obstal,

je roki ko peroti dve razpel,

Se  dvignil v zrak in prej ko je izginil v nič

Se  enkrat se je nasmejal:

»Zvit si krčmar — a je še bolj mešetarski hudič!...“

O polnoči se vrnil je v Čedad,
"e ko mešetar — bil je lep gospod,
k mladeniču zaprtemu ga je vodila pot.
Odprl je tiho vrata in je stopil v ječo:

42

»Prišel sem, da te potolažim in ponudim srečo:
rad vislic rešil bi in vrnil te očetu,

ki ljubi te čez vse na svetu.

Če si voljan,

boš že doma, prej ko bo sinil dan!

Ne boj se nič: gosposki zmešam misli in oči,
da ji v spomin ne prideš več vse žive dni,
a veš, zato mi moraš dušo dati,
drugače ti ne morem pomagati!"

»Vse, vse ti dam", je Podboneščan odgovoril,

in vse, karkoli hočeš, rad bi storil,

a duše ti ne dam. Ni moja. Bog

mi jo je dal in hotel jo bo spet iz mojih rok!"

»Pomisli dobro! Dve noči imaš še čas,

še dve noči te lahko rešim jaz;

ko sine tretji dan,

pomoči moje želel boš zaman!"

Mladenič Podboneščan le pri svoji je ostal
in prvo noč hudiču duše ni prodal.

Minil je drugi dan in prišla druga noč,
hudič mladeniča je spet obiskal
in nanj pritiskal

z mladostjo in dobrotami sveta.

Mladeniču se je storilo milo

43

in spet je zagotavljal tujcu črnemu, da vse mu da,
karkoli bi ga veselilo,

le duše naj njegove ne želi,
ker dušo Bog, ki jo je dal, nazaj dobi.
Hudič pri svoji želji je ostal,
mladenič tudi drugo noč ni duše dal.

Minil je tretji dan in prišla tretja noč.

Hudič je jezik svoj nabrusil
in z lepimi besedami je vse poskusil,
da nad mladeničem dobil bi moč.

A ko spoznal je črni duh,
kako mladenič je za vse besede gluh
in da pri njem nič ne opravi,
se vdaril je sam za glavo
in zamrmral v brado:-

»Tri duše mislil sem na mah vloviti,

a vidim, z dvema le se moral bom zadovoljiti 1“

Po tem mrmranju je mladeniča spet nagovoril:
»Ko jutri zjutraj te birič pozdravi
in te pod vislice pred mesto na polje odpelje,
vprašali bodo te za zadnje želje.

Glej, da takrat tako boš storil:
vsem zbranim se lepo zahvali,
ki prišli so, da tvoji smrti bi prisostvovali,
a zadnja želja, reci, je: s krčmarjem in njegovo ženo
bi se pred smrtjo poslovil še rad pošteno! —“

44

Tako hudič mladeniča je podučil

in se ob pozni popolnočni uri poslovil —-

VI.

Na polju.pred Čedadom vislice stoje,
krog vislic zbrani so ljudje,
pod vislicami Podboneščan bled stoji,
ponosno po množici gledajo oči:

»Se zadnjo željo naj izrečem? Hvala vsem,
ki prišli gledat ste, kako nedolžno umrem!

A čujte: prej ko umrem, pošteno
s krčmarjem in njegovo ženo
bi rad se poslovil —
saj več nikdar Pri zlatem grozdu ne bom pil!..."
»Čudna želja!" je med ljudstvom zašumelo,
a ugodili so ji — odreči se ni smelo,
Sodnik poslal je po nju. Ko čez kratek čas
prikazala sta se, mladeniču vesel je bil obraz.
Kako ne? Videl je, kar drugim bilo je nevidno:
krčmarja in njegovo ženo pridno
pod pazduho hudič veselo je peljal
in se smejal...

Ko sta pred vislice prišla, hudič ko črn gospod
se je iz gneče vzel in jima je zastavil pot:
»Prej ko se poslovita
tu pred sodniki in pred ljudstvom prisezita,
da nič ne vesta ne za voz, za konja ne in za denar
in da je ta obsojeni mladenič res slepar!“


47

Krčmar in žena sta zbledela, vendar dvignila roko
in sta prisegla ž njo.

Tedaj hudič se pred strmečimi v podobo svojo je oblekel
i in z votlim glasom rekel:

»Krčmar slepar je — konja si je prisvojil,
razdrl je voz in v klet ga skril,

denar, ki mu ga ta mladenič je zaupal bil pred dnevi,
dobite skrit pri konjih v stranskem hlevi!

. -Za odškodnino zdaj mladenič naj bo gospodar

:  čez vse, kar je imel sleparski ta krčmar!“ —

Ko to je dogovoril vrag,

s sleparskim parom se je vzdignil v zrak

in vsi trije so zginili v prečni oblak,

;  v katerem je zabliskalo in zagrmelo,
ko da bi se nebo posuti htelo —■ — —

Mladenič bil je rešen, zahvalil je Boga
in šel je h Grozdu in je dobil svoja konja dva,
popravil voz, in vpregel vanj in ves vesel
po čudnem doživljaju je domov prišel.

Preživel je očeta in še v poznih dneh
je pravil vnukom srečen zgodbo o dogodkih teh.

48

PESEM O SV. ALEŠU.

Da bi se tukaj le eden znašel,
ki prav drži, kar Kristus uči!
Poslušajte, vam bom razglašal,
kdo je bil tak in poln časti!
Pridite sem vsi, sveti Aleksij
on prav drži, kar Kristus uči!

V rimskem je mestu luč sveta vgledal,
imenovan je bil njegov stan.

Ko mu je čas že leta napredel,
bil je po nevesto poslan:
Zabil je spanje in pirovanje
in je šel molit ves Bogu vdan.

V vroči molitvi, sliši iz neba:
„Aleksius moj, hodi za menoj!
Nič ni tebi pozemskega treba,
Vame zaupaj, nič se ne boj!"
Aleksius vstane in slovo vzame,
prej še nevesti prstan da svoj.

Šel je, šel in se ni obotavljal,
prišel neznan je tja v Edesan.
Ko je tam Marijo proslavljal,
se mu prikazala je neki dan
in govorila: „Vse bom sprosila,
kar bi Aleksius prosil željan !"

49

Ves vzradoščen iz cerkve prišel je
in se podal na morsko obal,
v pisano barčico stopil vesel je,
dušo, telo Bogu v varstvo dal.
Veter je pihal, barčico nihal
in jo privedel do rimskih tal.

Srečen Aleksius srečal je v mesti
svojega očo, ki spoznal ga ni;
miloščine ga je prosil na cesti,
prosil še zraven, naj ga prenoči.
Hitro in kmali oča mu pravi:
„Pojdi za mano, boš brez skrbi!"

Oča pokliče vse hlapce svoje
in jim da povelja le-ta:

„Peljite reveža tja v hrame moje
in stanovanje mu dajte doma!"
Hlapci pa dali in odkazali

so mu le kot v stopnišču hištva-

Sedemnajsto teklo je leto —
v Rimu zvonovi sami pojo,
Vsi povprašujejo: Kdo tako sveto
umrl je, da mu zvoni kar samo?"
Aleksius v koti v prečudni lepoti
svetil se je ko solnce zlato.

Od vseh strani so rimski meščani
gledat prišli, kaj se godi;

4

50

in našli so bel list mu v dlani,
v listu zapisane vrste tri:
„Oča je Janez, mati je Agnes,
jaz sem Aleksius, prvi njih sin.“ —

Očo prevzame žalost velika,
mrtev kraj sina pade na tla,
mati se strese ko trepetlika
in že nobenega več ne pozna.
„0 sin moj ljubi, mrtva sem tudi!"
reče in Bogu dušo odda.-

Zdaj ste me slišali in ste spoznali,
kdo prav drži, kar Kristus uči.
O da bi vsi tako se ravnali
ko sveti Aleksius poln časti:
s svetlim telesom proti nebesom
vživat Boga veseli bi šli!

NAPEV L „PESMI O SV. ALEŠU".

Da bi se tu-Kaj te e-den zna-set,

Ki prav dr—ži, Kar Kristus u—či.

Po--- sta saj-- te, ram bom ra%- ata.--Sat,

Kdo je bit taft in- ftoPa ca— sti /

Pri-di-te sem. vsi, sve-ti jK-te-.-Kjj,

on. prav dr-. xi, far Kri-stas u - - či

53

TOMAŽEVA.

»Usmilite, mati, se hčere, usmilite,
bogatega starega mi ne silite!...“

Pomislila mati je, rekla tako :

»Naj bo!

Sveti Tomaž pride nocojšnjo noč,
sveti Tomaž ima veliko moč —
zmoli pet očenašev, češčenamarij
in zaspi:

sveti Tomaž ti v sanjah moža pokaže,
sveti Tomaž ne laže!"-

Zmolila je pet očenašev, češčenamarij
in zaspala.

Zjutraj, ko zarja se je prismehljala,
iz postelje bele in gorke je vstala
in solzne imela oči.

In rekla je materi hči:

»Mati, o mati, povejte mi,

ali sveti Tomaž laže,

če v sanjah za sivo glavo smrt belo pokaže?"

Pomislila mati je, hčere se usmilila,
bogatega starega ni ji"več silila! —

54

MATI.

Umrla je mati in dete pustila,
dete nebogljeno;

tri dni jo je težka zemlja krila,
četrti dan je k otroku prišla,
in ga česala in božala:

»Kako naj bi našla v zemlji pokoj,
če je sirota otrok moj!“

Počesala je otroka, pobožala
in milo ga pogledala in odšla;
in vračala se je dan na dan
in otrok je bil vesel in lepo počesan.

In so otroka spraševali, ljudje :
»Kdo ti češe tvoje lepe lase?"

»Kdo drugi naj bi me. česal lepo,
ko imam dobro mamico!

Samo naša mamica ima mrzle roke
in ko me češe čutim njene solze!"

»Umrla je mati in te pustila,
dete nebogljeno,

mesec je, kar jo je zemlja pokrila,
kako bi te mati česala,
kako le povej, sirotica!" — —

57

Je sirotica zajokala bridko
in čakala svojo mamico.

Še enkrat prišla je mamica
in je bleda, bleda in mrzla bila
in pokazala je na srce:
»Vidiš, kako tu roža cvetel..."

In pobožala je otroka in odšla
tako težk*6 in žalostna, žalostna.

Kaj so ljudje se zmislili:

Mati otroku hodi pit kri — /

Odgrebli so jo in prebodli srce, materino srce,
hudobni ljudje!

58

DETE S KANGLICO.

Dete, dete majceno,
zjutraj se rodilo je,
ko se zvečerilo je —
umrlo je in šlo v nebo.
Prišlo dete pred nebo,
rekel mu je Jezus sam:

»Dete, ti ne moreš k nam,
dete majceno.

Vzemi, dete, kanglico,
pojdi, pojdi na zemljo,
v njo natoči mi vode,
ki iz kostene vre gore.
Ko prineseš kanglico,
vrhano natočeno,
sprejmem, dete, te v nebo!...“

Dete, dete majceno,
zajokalo je bridko,
zajokalo je bridko
in na zemljo šlo — —
srečalo je sivi svit,
prašalo je sivi svit:

59

„Čuj me, čuj me, sivi svit,
ali ti si videl kje

vodo, ki iz kostene gore vre?“ —

Sivi svit mu je dejal:
„Jaz nič ne vem,
po temi grem —
mogoče beli dan bo znal!" —

Dete, dete majceno
s svetlo, prazno kanglico
beli dan vprašalo je:
„Čuj me, čuj me, beli dan,
solnce s tabo gre visoko,
s tabo sveti na široko,
tebi bo studenec znan,
ki iz kostene gore vre!"

Pa je rekel beli dan:
„Solnce z mano gre visoko,
z mano sveti na široko —
ta studenec mi ni znan.

Prašaj moje sestre noči,
ona ima sto oči,
ona vidi v vse strani! —“

Dete, dete majceno
s svetlo, prazno kanglico
bridko zajokalo je
in noči čakalo je.

60

Ko je prišla črna noč
dete jo je vprašalo:
„Čuj me, čuj me, črna noč,
' ti oči imaš sto in sto,
ali videla si kje,
da iz kostene gore
živ studenec vre?"

„Dete, dete majceno

s svetlo, prazno kanglico —
takega studenca ni,

če prehodiš vse poti! — — “

Dete, dete majceno
bridko je zajokalo,
bridko je zajokalo.

Prišla po cesti je bela gospa,
bela gospa — sama Marija:
„Dete, dete majceno,
kaj jočeš tako prebridko?"

„Kaj ne jokalo bi bridko,
zaprto meni je nebo,
ker svit in dan in noč ne ve,
kje živ vir iz kostene gore vre -
jaz moralo bi natočiti kanglico,
da sprejme Jezus me v nebo!...“

61

In Marija dete majceno

tolažila je tako:

»Ne joči dete majceno,

studenec, ki iz kostene gore vre,
to materine so solzč:

grehe vse izpirajo,
nebeški raj odpirajo! — — “

62

OBRAZ V KRNU.

Živel učenjak je: skladovnice knjig
je prebral

in Boga je zavrgel ob njih
in Bog ga je kaznoval.

„Da pričal boš na večen čas
in moje veličje slavil,
v Krn bom vtisnil tvoj obraz
in kdor te bo videl, se bo zgrozil!“

In stoletja iz Krna strmi učenjak,
motri in gleda svet,
temno mu je čelo zasenčil mrak
in v ustnih je sled besed :

»Resnice iščeš, človeški rod —
v temi blodiš za veščami...

Ena resnica je in je Gospod,
izven Njega resnice ni 1"

63

LEGENDA O SV. GREGORJU.

Sveti Gregor je sirota bil:
ni bil star polnih sedem let.
očeta ubožec je zgubil,
ki mu je mačeho pustil.

Je mačeha.bila jezna nanj,
ker dedoval bi tolikanj,
pa se je spet omožila,
Gregorja dala v samostan.

Gregor vesel je v šole šel
in v šolah pridno se učil:
vse šolarje je prekosil,
med prvimi je prvi bil.

Čez leto prišel je domov
in iz “hudobnega srca
ga je prašala mačeha:

„Kaj si se v šolati naučil ?“

In Gregor je odgovoril:
»Tam, kjer nam nauke dajajo,
so letos naučili me,
da vem vse, kaj psi lajajo!“

64

Vjezila se je mačeha
in rekla je tako:
„0  škoda, škoda za denar,
ki zate ga izdajamo!

Če se, Gregor, čez leto in dan
kaj pametnega ne naučiš,
čez šole in čez študije
napraviš lahko križ! — “

In spet Gregor je v šole šel
in še bolj pridno se učil
in samostanskim šolarjem
najlepši zgled je bil.

Minilo leto je in dan
in je zapustil samostan
in se vesel napotil je
Gregor v domačo stran.

In iz hudobnega srca
je mačeha spet barala,
spet barala poprašala,
kaj se je v šolah naučil.

»Letos so v šolah učili nas,
kaj vrane krakajo,

ko v božjem zraku sem in tje
se spreletavajo!"

65

Vjezfla se je mačeha

in rekla je tako:

„0 škoda, škoda za denar,
ki zate ga izdajamo!

Če se, Gregor, čez leto in dan
kaj pametnega ne naučiš,-
zares čez šole in čez študije
napraviti boš moral križ! 11  —

Gregor je tretjič v šole šel,
naprej se šole pridno učil,
in kakor bi pogledal,
je učenja čas minil.

In Gregor prišel je domov
in iz hudobnega srca
ga v tretje je pobarala,
poprašala je mačeha:

»Gregor, kaj si se letos učil? 11

In Gregor je odgovoril:
»Letos sem se pa naučil,
kaj žabe v vodi kvakajo!"

Se mačeha vjezila je,
tako spregovorila je:

»Dovolj, Gregor, dovolj si star,
da trosila bi zate denar I

5

66

Zdaj veš vse, kaj psi lajajo,
Zdaj veš, kaj vrane krakajo,
ko v zraku se spreletavajo,
in veš, kaj žabe kvakajo.

Pogačo belo spečem ti
in v culo jo povežem ti,
a ti si palico ravnaj
in kamor hočeš, se podaj! —“

Gregorju bilo je težko.

V meji je vrezal palico
in je pogačo belo vzel
in žalosten od doma šel — —

Tri dni je hodil, tri noči
in nič ni jedel, nič ni pil,
če ravno lačen je močno
in močno žejen bil.

Četrto jutro, četrti dan
pes srečal ga je zlakotvan,
zalajal in zacvilil je
in Gregor se ga usmilil je.

Zabil je svoje lakote
in culo revno je odvil
in je pogačo belo
psu v kose razdrobil.

67

Povohal je pogačo pes,
zalajal: »Hov, hov, hov,
Gregor, hudobna roka
vmesila v kruh ti je otrov!“

In Gregor je pogladil psa,
pobožal ga in s sabo vzel
in še zahvalil je Boga,
da ga pred smrtjo je otel-

In romal je še leto in dan
in prišel je pred sivi grad
in prosil je, naj ga vsprejmo,
pa niso mu odprli vrat.

Na smreko vrana prileti,
zaziba se in zakriči:

»Nocoj, nocoj, nocojšnjo noč.
potreboval bo grof pomoč 1

Sredi temačnega gozda
druhal je zbrana roparska,
ne bo petelin dne zapel,
na veji bo grajščak visčl..."

Gregor še enkrat pozvoni,
oj pozvoni, spregovori:
»Odpri, vratar zaspani, odpri,
če hočeš grofa rešiti!“

5*

68

Vratar prižgal je svetlo luč
in v vratih je zaškripal ključ;
Gregorja še pogledal je
in k grofu ga odvedel je.

Pri grofu še pozvonil je
in Gregor se poklonil je:
„Nocoj, nocoj, nocojšnjo noč
potreboval boš, grof, pomoči

Sredi temačnega gozd&
druhal je zbrana roparska,
ne bo petelin dne zapel,
na veji boš že, grof, visel 1“

In še je rekel stari grof:

„Hvala tebi, popotnik mlad,
če rešimo se roparjev,

ti dam vse, kar imel bi rad!“ —

Ni bila ura polnoči —
pred gradom je zalajal pes;
ni bila ura dve in tri —
roparji mrtvi so bili.

In je Gregorja prašal grof:

„Oj Gregor, Gregor, kaj bi rad?

Ti rešil si življenje mi,
z življenjem sivi grad!"

69

Gregor pomišljal dolgo ni:
„Pozemskega mi treba ni,
na gradu le bi rad ostal,
ostal in učene bukve bral 1“

Se nasmejal je stari grof:
»Gregor, Gregor, dokler boš živ
se boš kesal in ko boš siv,
porečeš: ,Prav imel je grof!‘“...

Gregor je v svojo čumno šel
in se zamaknil v bukve ves,
pred vrati pa ga noč in dan
je stražil zvesti pes.

In vrana ptica dan na dan
je z veje na vejo skakala
po smreki blizu okna tam
in je veselo krakala.

Tako so dolga leta šla

in stekel se je čas:

je grofu grajski zvon zapel
na zadnjo pot na glas.

In Gregor se napravil je

in Gregor se odpravil je
na potovanje dolgo v Rim,
zvesto je tekel pes pred njim.

70

Nad njim je vrana letala
in je veselo krakala
in če ga prehitela je,
pa je na drevu čakala.

Tako so šli in so prišli
in se pred Rimom vstavili,
pa ko počivali so, iz vode
zakvakale so žabe vse.

In ko so vse potihnile,
spet ena: „Kvak, kvak, kvak,
že dolgo, dolgo hranim jaz
zlat prstan, papežev odznak!“

In pes zaplaval je v vodo
in vrana letala nad njo
in gledala, kje žabo bo
spazila in jo vjela bo.

Ni Gregor se oddahnil prav,
že žabo v roki je držal,
razparal golšo sluznato,
iz nje vzel prstan je svetal.

In žabe so zakvakale:

„Kva kvak — smo dolgo čakale,
zdaj pa bo papež izvoljen,
ki ima prstan dragocen!"

71

Gregor se vzdigne ino gre
in pride do rimske cerkve,
v njej škofje zbrani so bili,
da papeža bi izvolili.

Golob je v cerkvi letal bel;
komur bi on na ramo sel,
bi papež bil izvoljeni —
dotlej se vsel nikomur ni.

Gregor ponižno vstopil je,
v molitev se zatopil je,
a že golob je priletel
in mu na ramah obsedel.

So škofje preoblekli ga
in koj Gregor je maševal
in svetu je vesoljnemu
dal sveti blagoslov — —

So v Rim čez gore in dole
od daleč romali ljudje
in v sveti Rim je romala
•tudi hudobna mačeha.

Bila srca skesanega
in duha boguvdanega
in šla je in je romala,
da zadnji greh bi zbrisala.

72

„V slepoti lastnemu simi
v pogačo belo sem strupu
vmesila in umorila ga —
vest mi nikdar miru ne da.

Sem bila na božjih poteh
in bila sem po cerkvah vseh
in rekli so: »Le papež sam
odveže lahko tolik greh!

O prosim, sveti Oče, vas,
poslušajte skesani glas,
greh črni odvežite mi,
pokoro naložite mi!“ —

De Gregor s solzami v očeh:
»Odpuščen ti je, žena, greh,
v pokoro: prvi križ
poljubi, ki pred mestom ga dobiš!"

In žena potolažena
molila je vsa blažena
in še sprejela je Boga
in se domu odpravila.

Prišla pred rimsko mesto je
padla skoro na cesto je:
v podobi križa kraj ceste
ste senčili se kači dve.

73

„0 Bog, o Bog, pravični Bog/
je mačeha zavzdihnila,

„sprejmi me milostljivih rok!'
In kači je poljubila.

In kači s tal se vspeli ste,
jo krog vratu objeli ste
in vsaka v lice jo eno
je pičila za smrt hudo.

In ko sklenila je roke
in ko zaprla je oči —
ko bel golob je duša nje
zletela pod nebo...

74

ODPRTA NEBESA.

Na svete Višarje k Mariji smo šli.

Vse tiho je bilo in vse mirno,
ko smo pri Mrzli vodi
začeli iti na goro.

Noč je bila in ozka in strma steza
in vzdihnila sem od srca:

„Bog mi pomagaj in mati božja,
da bi prišla do vrha!-

In Bog in Marija sta slišala me
in mi pomagala,
šla sem v goro ko dekle
in nič omagala.

Bili smo pod vrhom — kar naenkrat
nebo se preklalo je
in v zlati svetlobi ko škrlat
v noč zasijalo je...

En sam trenutek in spet je tema
bila okrog in okrog

in jaz sem molila: Marija bodi zahvaljena
za to lepoto in sam večni Bogi"

75

Stara sem že in dolgo je tega,
a vse se ko snoči mi zdi
in da bi, reva, moglii,
še enkrat bi šla na Višarje k Mariji!“

Pa ni več šla... Prišla je smrt
in začela ure šteti,
da jo odpelje v večnosti vrt,
a starka ni mogla umreti.

In rekla je: »Prej umrla ne bom,
dokler ne vidim še enkrat neba!...“
in nesli so jo pod milo nebo
in nasmehnila se je in izdahnila.

76

ŠKOPNIK.

„Kje se je vzdignil, nič ne vem:

iz Kobarida sem šel,
pa je čez Matajur prišel
in je gorel.

Videl sem kovača in kako iskre lete,
pa kaj to . — nič!

Iskre so padale, kakor da z neba zvezde
bi klatil hudič.

In kjer je padla iskra na tla,
je zemlja dala plav plamen.

Tesno mi je bilo krog srca

in križ spreletel mi je mraz leden. “

„Bog se usmili tebe in nas!

Škopnik — nihče ga ni videl že sto let —
spet je prišel in bridek čas
pride za njim na svet!...“

79

In zgodilo se je kakor je pisano:
kdor ga je videl, je umrl.

Ali je gledal grozo, ki bo?

Še mrtev ni oči zaprl.

In od ust do ust je šlo: „Bodimo pripravljeni 1 “
in sklepali so roke.

In prišlo je huje ko sodnji dan čez naše vasi
in polja in gore.

80

ROŽA MARIJA.

Marija je na Sveto goro šla
v pretežkem času svojih dni
in je omagala sredi poti
Roža Marija.

In je stopila s steze v stran
in je na skali počivala,
bridke solze prelivala
Roža Marija.

In skala skala ni bila,
se vdala je ko sedež žameten,
na njem je zasnula blažen sen
Roža Marija.

So se nebeške zvezde čudile,
še bolj se je čudil beli dan,
ko se zbudila je iz sanj
Roža Marija.

V rokah je držala Jezusa,
svojega sinu Jezusa,
in milo ga je pogledala
Roža Marija.

81

„Poglej, moj ljubi sin ta svet,
tu si počival z mano vred!"
je ickla in še pristavila
Roža Marija:

„Kaj te prosim, ljubi moj sin,
kaj boš dal temu kraju v spomin?“
„Dal mu bom prelep spomin,
Roža Marija!

Skala, skala usmiljena
do konca dni bo pričala,
kje si z mano počivala,
Roža Marija!

In ženam, ki pojdejo tod
in se te bodo spomnile,
vse želje se bodo spolnile,
Roža Marija!

Vse želje se jim bodo spolnile
in dal jim bom lehak porod
in blagoslovil bom njihov rod,
Roža Marija!" — —

*

* *

Marija, ki si na sveto goro šla,
v pretežkem času se na nas ozri
in reši nas sužnjih dni,
Roža Marija!

6

82

LEGENDA O SV. MIKLAVŽU.

Sveti Miklavž je zgodaj vstal
niso zvezde še zašlč
in ni zvonilo še jutranjice.

Sveti Miklavž je sekiro vzel
in iskat šel je drevca krivega in ravnega,
za barčico pripravnega.

Sveti Miklavž je barčico si iztesal,
na rame jo naložil je
in nesel jo in tožil je:

„Čudno je težka barčica,
gotovo hudoba v njej sedi
in se reži mi in smeji!...“

In sveti Miklavž je dvakrat postal,
dvakrat barčico z ramena dal
in dvakrat hudobo pregnal.

Ko tretjič naložil je barčico,
tretjič hudoba skočila je v njo —
sveti Miklavž jo je nosil voljno — —

Prišel je k morju sveti Miklavž,
se z barčico v morje spustil
in je hudobi zagrozil:

»Beži, beži hudoba iz barčice,
ali te bom prijel za dolge lase
in te naučil abece!“

In jo je prijel za dolge lase
in jo naučil abece:

vrgel jo je v globoko morje.

In ko jo je vrgel v globoko morje,
sveti Miklavž je rekel: amen,
hudoba je rekla: kamen!-

In za svetega Miklavža barčico
je bilo vse rdeče in rumeno,
ko da same rožice cveto,

Koder je hudoba motljiva plavala
ni bila ko sama rjava voda,
rjava voda, ko da vre iz pekli.

83

6*

85

OPOMBE.

Gorske pravljice.

Pet let sem sanjal in hrepenel po domu, ki je
bil tam med Krnom in Matajurjem, Stolom in Mijo
kakor daljen paradiž. Vsi moji lepi mladi dnevi in
njihovo veselje so bili tam in me klicali, vabili. Šel
sem 1916. in sem oddaleč — tam iznad Ponikev
•gledal v Kobariški kot kakor Mojzes v obljubljeno
-deželo...

In sem se vrnil in v duši so se živo obnovili
vsi spomini in dan za dnevom in noč za nočjo sem
govoril z njimi in dom mi je bil bliže kakor kedaj
prej in dražji, vse ljubši.

In pred menoj je vstajala prošlost, ona prošlost,
ki živi iz roda v rod in prihaja tako tajna in bajna
k nam in ji pravljično žarijo oči.

In zacvetele so rože — Gorske pravljice.

*

* *

Ne vem, če je kje kraj, kjer bi poganjalo toliko
teh rož ko na Tolminskem. In na Tolminskem posebno
v Kobariškem kotu.

86

Kako in zakaj?

Zgodovina je šla preko teh krajev in, do novih
časov ločeni od sveta, so kakor zamišljeni sami vase
hranili vse, kar so jim vtisnila stoletja in tisočletja.
Od rodu do rodu je šlo, in čim daljnejši je bil dogo¬
dek, tem lepše je živel. Zgodovina, tolikokrat trda
in kruta, je ostala v zrcalu pravljic. Tudi pradoba
gleda temno iz njega.

Kakšna je bila?

„Iz sive starodavnosti imamo le malo poročil o
naši deželici (Tolminski). Mnoge stvari moramo le
ugibati in sklepati po vzgledu drugih dogodkov. Tako>
se prepričamo, da je imelo Tolminsko precej drugačno
podobo, nego dandanes. Struga Soče je nekdaj
ležala mnogo više, ali vendar se ne more dokazati,
da bi bila ta reka po kobariški dolini proti zahodu
tekla ter se pri Robiču v Nadižo izlivala. Pač pa je
izvestno, da je ležalo v gorenji soški do¬
lini več jezer. Podoba današnje površine zem¬
ljišča ter sledovi vodnega izpiranja govorijo jasno za
našo terditev. Po tem takem moralo je nekdaj ležati
jezero ob Koritnici med Logom in bolško
sotesko, v bolški kotlini med vasema
Koritnico in Žago, v tolminski dolini m e d
Kobaridom in Modrejem ter okoli Sv. Lucije,
kjer se je hribček sv. Mavra vzdigal kakor otok iz
jezera. ‘)

*) Rutar: Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 6.

87

Iz te dobe je naše Jezero” in orjak pred¬
stavlja poosebljeno prirodno silo in mogoče še zabrisan
spomin na prve prebivalce naših krajev — Karne.

Za Kami so prišli v naše kraje Rimljani in jim
zagospodovali. L. 182. pred Kristusom so že ustano¬
vili Akvilejo-Oglej, ki se je razvil v nekak drug Rim.
S seboj so prinesli svoje običaje in navade in vero
v neštete bogove in boginje, med katerimi je bil tudi
Bog vina in razuzdanosti — Bacchus." 1 )

B a k h (Bacchus) je bil rimljanski bog vina in
razposajenosti. Upodabljali so ga kozonogega in oven¬
čanega z viniko. Spomladi, 17. marca, so praznovali
njemu na čast liberalije, po imenu Liber, ki ga je
tudi nosil. Zanimivo je, da pade praznik sv. Jelarja
tudi v ta čas in ga Krejci 17. marca obhajajo pri po¬
družnici na Dircah. V pravljici o zakladu, ki je skrit
v cerkvi in ga čuva kozel, je očividno ohranjen
spomin na Bakha.

»Ob cestah postavili so Rimljani mala selišča,
postaje in prenočišča za popotnike, trgovce in vojake.

To so bila navadno taka mesta, kjer so imeli
že Kami svoja selišča. Odkar sta Julij Cezar
(t 44 pred Kr.) in prvi cesar Avgust razširila pre¬
veliko cesto in jo povzdignila med vojaške, postalo
je tudi ob njej nekoliko postaj (mansiones). Po vesteh
starih pisateljev ste bili vsaj dve taki postaji na Tol¬
minskem. Prva Ad Silanos je morala ležati nekje
v Kobariški kotlini morda blizu Starega sela.* 2 )

i) Rutar: o. c. str. 9. 2 ) Istotam.

88

Za to govori naša pravljica o „Molidi“, ska¬
lovju pod Matajurjem med Kredom, Robičem in Starim
selom.

Rimske paganske dobe in prvega pokristjanje¬
vanja nas spominja »Legenda o sv. Jelarju“,
ki ga praznujejo 17. marca. „Po zmagi keršanstva nad
paganstvom razširila se je bila sveta vera iz Ogleja
(kjer sta jo oznanjevala sv. Mohor in sv. Jelar) tudi
v Čedad. Verjetno je, da so iz Čedada tudi na Tol¬
minsko zahajali misionarji oznanjevat Kristov nauk.
Ali s kolikim uspehom so delovali, tega ne moremo
presoditi, zlasti ker so začeli veliki nemiri po naših
deželah." ‘)

Ti nemiri so bili — preseljevanje na¬
rodov z vzhoda in severa na jug v Italijo. Trajalo
je od drugega do šestega stoletja po Kr. Predilska
cesta in Vipavska dolina ste bili vrata narodov. Okoli
550 so prišli Slovenci in zasedli Obsočje in prodrli
še globoko v beneško ravan. Drugi narodi so izginili
— mi smo se ohranili skoraj na vsem ozemlju, ki
smo ga v onih davnih časih zaposedli. Ustna izročila
prejšnjih prebivalcev, ki so le redki preživeli na rodnem
mestu vihro preseljevanja, so prešla v naš rod in so
ohranjena v omenjenih pravljicah. Naši pradedje so
bili seve tudi pagani. Ko so se ustalili, je začelo po¬
kristjanjevanje iz Ogleja, kjer je bil sv. Mohor prvi
škof, kakor se je vršilo že pri prejšnjih prebivalcih.

p Rutar: o. c. str. 15.

89

Kako je šlo s pokristjanjevanjem?

Polagoma, počasi.

Zgodovinar Simon Rutar piše :

„Med tolminskimi Slovenci so širili sveto vero
brez dvombe oglejski patriarhi s pomočjo čedadske
duhovščine. Ali kristjanstvo je po naših krajih
jako polagoma napredovalo. Slovenski zna¬
čaj kaže veliko trdovratnosti v sebi, kadar je treba
svoje individualno prepričanje zatajiti in se drugemu
podvreči. Zato so se držali Slovenci trdo svoje stare
vere, svojih starih šeg in običajev."

„Ostanki stare vere Slovencev ohranili so se nam
le v ljudskih pravljicah in krajevnih imenih.“‘)

Krščanstvo je pač zmagalo, a vseh spominov na
paganstvo ni moglo zatreti. Od začetka skozi ves
srednji vek do najnovejših časov so se ohranili in
živijo v pravljicah, vražah, v prazni veri, v priprostem
razlaganju raznih prirodnih prikazni. Tako se je ohra¬
nila pagansko-krščanska zlitina čuvstvovanja, gledanja
in življenja dolgih stoletij in tisočletij v preprostih
besedah naših ljudi po Tolminskem.

Razmere srednjega veka, v katerem je ljudstvo
živelo prepuščeno samemu sebi, brez šol in vsake izo¬
brazbe in so bile fare redko redko posejene, so bile
ugodna tla, iz katerih so rastle in poganjale najne-
verjetnejše historije. Vražarstvo, vera v coprnice sta
bohotno cvetela. Tako si moremo razlagati postanek

‘) Rutar: o. c. str. 21.

90

pravljic, kakor „Zaklad“, »Coprnica", »Kača", »Konj",
»Hudič in nepošten krčmar" itd., na katere bi vam
pred leti v Kotu vsak prisegel kot na golo resnico.

Nič čudnega!

Saj so 1. 1331. v Kobaridu še malikovali, dokler
jim ni križarska vojska iz Čedada posekala »svetega
drevesa" in zamašila »svetega studenca", kjer so častili
svoje bogove. In dobro stoletje pozneje beremo o
prazni veri v Bovcu: »Tu je bila 1. 1435 neka ženska
umrla, o kateri so trdili, da hodi nazaj kri sesat.
Razdraženo ljudstvo odkoplje njeno truplo in je pre¬
bode s kolom. To je po ljudskem mnenju uničilo
volkodlaka. (Volkodlak je človek, ki se baje spreminja
v volka in ko umre, ne more mirovati v grobu in
hodi nazaj kri sesat živim ljudem.) Ali duhovščina je
naznanila vse to v Čedad in ondašnji naddijakon je
začel preiskavo, o kateri nemarno nobenega poročila." 1 )

O tem dogodku govori pravljica »Mati".

V lepši luči nam kažejo versko čuvstvovanje
našega naroda legende-zgodbe iz svetniškega življenja,
ki seve ne odgovarjajo navadno zgodovinskim podat¬
kom in resnici. Tako si je naše ljudstvo po svoje raz¬
ložilo v Prestreljeniku ono veliko okno in pusto Mo-
rizno kot posledico tekme Marije in vraga za Skalnico-
Sv. Goro, v ulekneni skali ob poti na Sveto goro-
(med drugo in tretjo postajo menda) je videlo Marijino

’) Rutar: o. c. str. 65.

91

počivališče, sveti Gregor in Sveti Aleš sta mu bila
posebno ljuba svetnika in živela sta med našim ljud¬
stvom v legendi in pesmi. Napev k pesmi o sv. Alešu
sem mogel celo napisati. Pred 20 leti ga je pela okoli
90 let stara Kanalka.

Tudi socialno in narodno-politično življenje nam
je ohranjeno v pravljicah in pripovedkah. Srednji vek
je bil doba gradov in grofov iz raznih vojn. Spomin
na grofe nam. je ostal v pripovedkah o tolminskih
grofih, ki so kruto vladali podložne tlačane s
Kozlovega robu, kjer je danes le še podrtina nekdanje
moči. Tolminci so peli, kakor nam sodobni zgodovinar
Nicoletti (f 1596) poroča o kralju Matjažu in drugih
junakih. Za časa beneških vojn (1505-1518, 1615-17)
so nastale pravljica o postanku Trente in ona čudo¬
vito lepa pesem o lepi Vidi. Tudi o turških navalih
je med ljudstvom ohranjeno dosti spominov. Vsak
čas je pustil med narodom svoje sledove in v pravljici
in pripovedki ali pesmi živijo iz roda v rod in so toliko
lepši, kolikor bolj oddaljeni so, ker jih domišljija po
svoje priredi in okrasi.

*

* *

Krajevne opombe.

Kobariški kot je dolina, ki leži med vzhod¬
nim delom pogorja Stola in mej Matajurjem ter se
razprostira od Soče pri Kobaridu do Nadiže onstran
Kreda, kjer se začne brdovito dvigati tja gori do Bre-
ginja. Dolina sama je 7 km  dolga in skoraj nikjer

92

čez 1 km  široka. Njena površina znaša 6-5 krti 2  in leži
200-300 m  nad morjem. Obljudena je gosto, kar pri¬
čajo vasi Staroselo, Kred, Robič, Potoki, Sp. in Gornja
Borjana, Podbela, Homec, Stanovišče, Sedlo, Breginj,
Logje in Robedišče.

Na zapadu zapira Kobariški o b g o r j e
Mija, ki se začenja v okljuku Nadiže pri Kredu in
se steza ob goriško-beneški meji do rečice Legrada
ter se vleče potem po Beneškem proti jugozahodu do
Pojde (Faedis). Najbolj strmo je med Kredom in Stu¬
pico. V okljuku Nadiže doseže visokost 1189 m  in
končuje z malim nosom v kotu Nadiže nasproti Ro¬
biču in Kredu, na katerem stoji cerkvica sve¬
tega Jelarja (Volarja). Ta odrastek so D i r c a
329 m.  Približno en kilometer jugozapadno od cerk¬
vice je kakih 200 ni  visoka navpična stena Gladko
čelo, kjer se baje še danes čuje rožljanje verig iz
časov jezera...

Mata j ursko pogorje začenja nasproti
Miji ob Nadiži, ki ji loči, in se vleče ob tolminsko-
beneški meji proti jugovzhodu in se ob izviru Idrije
(Judrio) obrne v navpičnem pravcu proti jugozahodu
na Kanalsko in se niža do Brd. Vse pogorje je blizu
23 km  dolgo razvodje med Sočo in Nadižo. Najvišji
vrh je Matajur 1643 m.

Pogorje Stola še vleče v podobi grebena
med rezijansko Belo, Sočo, Idrijo (kobariško) in Na¬
dižo od Kobariškega mostu proti zahodu-severozahodu
33 km  daleč do beneške meje, katero prestopi malo

93

pred Golovcem (Monte Maggiore) 1617 m.  Najvišji
vrh je skoro sredi pogorja stoječi Stol 1667 m  nad
Breginjem. Vzhodno od njega doseže V r š a n j a
glava le še 1355 m,  nakar preide pogorje čez Pla¬
nje v S t a r i j s k i vrh (Vrh) 1138 m,  odkoder se
hitro spušča do Kobarida.

Nadiža izvira okoli 1000 m  visoko na južni
strani Golovca in sicer v mnogih potokih, med kate¬
rimi je najvažnejši Črni potok. Ta teče ob beneški
meji od severa proti jugu in ko se mu pridruži pod
Srednjim brdom (440 ni)  še Beli potok, dobi šele Na¬
diža svoje ime in se obrne počasi proti jugovzhodu
in teče zmerom ob beneški meji. Pod Logmi (330 ni)
se obrne na vzhod in obdrži to smer do Kreda, kjer
se zasukne proti jugozahodu in preide med Mijo in
mej Matajurjem na Beneško. V Furlaniji se izliva v
Ter in ž njim v Sočo.

M o 1 i d a, skalovje pod Matajurjem med Starim
selom, Kredom in Robičem. »Pri Starem selu leži
sredi doline grič, ki se je bržkone z bližnje¬
ga Matajurja privalil, ker je njegovo kamenje
različno od dolinske sestave", pravi Rutar (Zgod Tolm.
str. 283).

Mesto je Rim, ki so ga označevali stari Rim¬
ljani večkrat tudi samo Urbs, kar pomeni Mesto.

M or i z n a je v Krnskem pogorju dreženskih gor
ob Soči od Srpenice do Drežnice. Pobočje Morizna
je tako strmo, da se njegove stene kar po 700-800 m
skoro navpično dvigajo.

94

P re s t r e 1 j en i k 2505 m,  gora v Kaninskem
pogorju ob goriško-beneški meji med Žago in Bovcem.

Pod Ozko je vznožje Stola ob državni cesti
iz Kobarida v Kot in na Beneško, kjer stoji danes
znamenje Marije Pomagaj. Še se spominjam, ko so
mi tam otroku kazali vogelni kamen prejnice, ki se
je pogreznila.

Kozlov rob. Blizu najjužnejšega podnožja
Krnskega pogorja se dviga med Tolminom in Zatol¬
minom osamljeni kopičasti hrib Grad 428 m.  Obrastel
je ves do vrha z jelovjem in bukovjem, na njegovem
temenu pa so v gošči skrite razvaline nekdanjega tol¬
minskega grada Ko zlov rob.

Podb o n ese c je vas ob Nadiži blizu stare meje.

Obraz v Krnu je pod vrhom Krna nad Drež-
nico in se lepo vidi s krejskega polja.

Mrzla voda v vznožju Višarske gore med Rab¬
ljem in Trbižem.

* *

Vse te opombe so se mi zdele potrebne, ker je
večina teh pravljic lokalnih in bi jih mogli brez ko¬
mentarja popolnoma razumeti le tam, kjer so nastale,
in ker sem hotel pokazati, da se skriva za pravljico
resničen svet zgodovinskih dejstev.

Pravljice, pripovedke in legende iz Kobariškega
kota so to, a namenjene so vsem, ki ljubijo našo
zemljo in na njej čuvajo ustno in zgodovinsko izro¬
čilo naših dedov! —

TISKOVNI POGREŠKI.

NRRODNR IN UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA

00000239510

VSEBINA.

Stran

Predgovor . 3

Jezero . 4

Molida.9

Legenda o sv. Jelarju.12

Zaklad.16

Morizna.18

Prejnica.20

Kača.22

Konj.26

Coprnica.29

Tolminski grof.31

Prerokbe .33

Hudič in nepošten krčmar.36

Pesem o svetem Alešu . . . . ..48

Napev k pesmi o sv. Alešu.51

Tomaževa.53

Mati.54

Dete s kanglico.58

Obraz v Krnu. 62

Legenda o sv. Gregorju.63

Odprta nebesa .74

Škopnik . :.76

Roža Marija.80

Legenda o sv. Miklavžu.82

Opombe. 85