Posebno je liibo svojo ožjo domovino za našo Slovensko Krajino i njene po- Slovensko Krajino. Novine je čteo z trebe.« velkim veseljom in rad tiidi driigim po- vedao kaj zanirnivoga iz njih. Ešče malo pred smrtjov je pravo: »Če pa merjem, bom pa v nebesaj proso Boga Naj bi najšeo misijonski brat Ivan Čizmazia vnogo posnemovalcov in naj pri Bogi tlidi za to prosi. SLOVENSKI JEZIK PA NAŠE NAREČJE Spoznavaj samoga sebe — te zapovedi se malo držimo i zato ne poznamo fun- damentalnih, osnovnih pitanj svojega narodnoga živlenja. Vse premalo pozna- mo zgodovino, zemljo, umetnost, knigo i jezik svojega naroda. Jezika svojega ne poznamo? — se nasmehne što —. ve pa slovenski gučimo vsigdar. Istina je vse to; znamo pa tiidi, da so bili i ešče so liidje, šteri majo zmotne, slabe misli o našem jeziki. Celo na mirovnoj kon- ferenci v Parizi so vogrski odposlanci s tem šteli našo krajino za Vogrsko pri- dobiti, da so dokaziivali zastopnikom vsega sveta, da smo mi ne Slovenci i da je naš jezik ne slovanski. Tak so pisali celo doma med nami ešče pred ništerni- mi leti. Senjalo se niim je, tistim. ki ne poznajo dobro ni ednog jezika. da mi nekši poseben »vend—slovenskk jezik pnčimo i pišemo. Pa vendar ie že leta 1771. naš rojak Števan Kiizmič zapisao. da so si »vogrski Slovenie« v rodi s »Kranici i Štajarci«, na driigoj strani pa to, da jezik »vogrski Slovenov od vsej driigi (to je: slovanskih jezikov) dosta tiihoga i sebi lastivnoga na«. Davno že. gda je jezikoslovna znanost ešče v za- četki bila, je on v jedri prav vgano. Kak- še je to pravo mišlenje o našem jeziki, o tom nekaj na kraci tii povemo. Jezik pravimo tistoj skiipini reči i ti- stomi načini gučanja (govorenja), šte- roga se posliižuje kakši narod v reči i pismi. Ne gučijo pa vsi liid.ie istoga na- roda z istimi rečmi, z Lstimi glasi — to vidimo v našoj krajini, n. pr. Dolinci pravijo »zajtra«. Ravenci z Goričanci ra »vgojdno« itd. Zata nemremo trditi. ds so Dolinci driigi »narod« kak Goričanci — tak bi bilo po pameti tistih, ki so videli poseben »vendski« narod v Slo- venskoj krajini. Vsakši jezik se deli na menše dele, na narečja. Narečje zovemo jezik, šteri se po različnih znakaj loči od jezika istoga naroda v drligih kraji- naj. Poglednimo si to med Slovenci! Slovencov je na slovenskoj zemli pou- driigi milijon. Edne krajine so na rav- nici, druge na visokih bregai, tretje v skritih, od bregov zapretih dolinaj itd. Vse to vpliva na jezik naroda. Tisti. ki zavolo dobrih cest, trgovine v davnih ča- saj itd. mnogo i leiko pridejo iz kraja v kraj, gučijo skoro isti jezik z istimi rečmi i z istimi glasi, Vse inači je z onimi, ki živejo daleč od cest. od mest. skriti v svoje bregače i kote i štere ločijo ali so ločile velke gošče od driigih krajin: oni guČiio vnoge »starodavne« reči. šterih nindri več ne Doznajo, majo svoje po- sebne glase, šterih driigi niti sprego- voriti nemrejo itd. Pa vendar — vse to ie eden narod z ednim jezikom! Zakaj? Zavolo svoje preminočnosti. Siovenci smo deo veikoga slovanskoga plemena; v šestom stoietji so se naši očaki naseliili tii, gde dnes živemo. V tistom časi so ešče preci isti jezik gučali vsi Slovani, ki gučijo dnes svoje jezike: ruski, poljski, češki. slovaški, iužičko- srbski, bolgarski. srbskohrvatski, slo- venski pa esče tiste, šteri so izmiii. Ra- zumlivo je, da so zdaj po lcčitvi, zavolo raziičnih vplivov, začnoli vsaki bole po svoje vlečti. i v dugšem časi več sto let so nastanoli posebni. samostojni jeziki. Vsi slovanski jeziki mcjo vnogo skiip- ncga pa tiidi raziičnoga. Siovenski jezik ie v posameznih slovenskih krajinaj do- bivao različna svojstva i to zavolo po- krajinskih, prometnih, tujerodnih i drii- 27 gih vplivov. Tak so se razvila slovenska narečja. Beneški Slovenci v Italiji majo v svojem narečji mnogo različnoga od našega narečja, Dolenjci okoli Ribnice ravnotak od narečja Gorenjcov okoli Kranja, od štajerskih govorov itd. Ali nazliik vsem razlikam pa veže vsa slo- venska narečja mnogo skiipnoga i nam svedoči. da sestavlajo vsa skiipno eden, slovenski jezik. To je ugotovilo živlenj- sko delo mnogih najbouših jezikoslov- cov, zato so zaman vsa modriivanja v to ali ono smer. Zdaj pa čiijte kakšega »gos^oda«, ki med nami sliiži kriih, da pravi: »Prek- murci ne govori.io slovenski!« —- Na drii- goi strani pa tiidi naši liidie, bodisi So- lani ali prosti, gučijo etak: »Te p:uči kraniski. štajerski, ne slovenoki, kak mi.« Čas je že, da se scametiiiemo! S!o- venski gučimo vsi, — što inači misli, ic zasleDleni ali pa nema zadosta znanja. Vendar je ne tak žmetno razmiti, da so razločki v jeziki nekaj mogočega. V vsakšem ieziki je tak, da gn v vseh kra- jai ne gučijo na ponimoma isti način. Ništerne blodi ešče to. do. so v našem narečji Slovenske krajine pisane tiidi knige i da ešče dnes pišemo nekaj po do- mačem. To je pa tiidi čisto razumlivo, če poznamo zgodovino. Prva slovenska kniga je izišla 1. 1551. i je bila pisana v dolenjskom narečji, kak gučijo okoli Novoga mesta i Ribnice, ar je bio pisa- teo tam doma. Od tistoga časa se je pi- salo če duže več knig — ali Gorenjci po svoje, Primorci, Korošci i Štajarci pa tiidi vsaki po svojem. Razlike so ne bile prevelke. ali bile so celih 400 let! Ko- maj pred dobrimi 80 leti smo Slovenci dobili enoten, popunoma skiipen jezik. Oglašuvanje v kalendaraj prevzeme najvugodnejše stari špecijalni strokovni zavod oddelek ,,BLOCKNER" v kcncerni INTERREKLAM D. D. Z A G REB, Masarykova 28. Telefon št. 21-65 Predlogi i stroškovniki brezplačno! Prle je ne bilo slovenskih šol, ne bilo stalnih novin, zato je vsaki nekaj po do- niače napisao. V našoj krajini so se začnole knige pi- sati 1. 1715. Ar smo pa mi ločeno živeli cd driigih Slovencov, se je med nami ne mogeo vtrditi i vdomačiti skiipen knji- ^evni jezik. Pa so se po naših šolaj pred 80 leti včili tiidi »kranjski«. ali sledkar je vogrščina preprečila širjenje skiipne slovenščine — v tom je vzrok, da ešče dnes pišemo svoje nareč.ie! Vsi ovi Slo- venci so bili politično zdriižsni v Austriji, rai cmo pa bili pod Vogrskov — med nami je bio visiki zid! Dnes se včijo pri nas v šoli slovenski hnjiževni jszik. Toga jezika nišče ne gu- ei, tiidi šolani ne, on samo sliiži vsem Slovencom v knigi i v listaj, novinaj. Zato je razumlivo. da več ne bo potreb- no pisati v našem narečji, gda bo že ve- čina dobro razmila kniiževno sloven- ščino. Gučimo od svojega materinoga jezika spametno i z liibeznijov. ar je jezik sve- tin ja! VELIKA TORNIČKA ZALOGA ;i7IVARrf obleke V MURSKI SOBOTI (nasnroti pošte) Lcndavskir costa št. 2a. Obveščamo, da imarno stalno veliko za- lcgo voake vrste moških, fantovskih i:\ otroških oblek in tudi vseh vrst zimskih EiovrSrakov {Jiaoutov) iz Eukna dobre fivaiitet? FO KAJNIŽJE TVORNIČKI CENI! V33 te obleke so domačega pro- isvoda, in voicd tega ;jih lehko dajemo po tako niski coni. CCI.J £o slcdeče za moške cblekc: Prvovrstna obleka iz najfinejšega (štofa) aukna od Din 240.— do 790.--. Cela ob- lel-a iz (cajga) samo Din 140.—. Cela oblcka iz (štofa) sukna samo Din 190.— ITodaljc imarno veliko izbiro moških. damakih in otroskih »Hubsrtus« plašeev, l:akor tudi dann.kih plaščev iz najfinej- i-ega. sukna in izdslava. — Prepričajte ne o prvovrstni kvaliteti in o zelo niski ceni! — Obleke si lehko vsak v naši tr- 2"ovini ogieda in pcrjkuša in dajemo vsa- kovrstna pojasnila, ne da bi koga s tem silili, da isto mora kupiti. »TIVAR« obleke — Murska Sobota 28