L A H KO B E R L J I VA U STAVA R E P U B L I K E S LOV E N I J E Lahko berljiva Ustava Republike Slovenije je bila napisana v okviru Študentske sekcije Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. Pri projektu smo sodelovali z Zvezo Sožitje in invalidskim podjetjem Želva. Znaki za lahko branje To je evropski znak, ki nam pove, da je besedilo napisano v obliki lahkega branja. To je slovenski znak, ki nam pove, da je besedilo napisano v obliki lahkega branja. Lahko berljiva Ustava Republike Slovenije Uredniški odbor: Živa Jakšić Ivačič, Nina Fricelj, Nika Bedek, dr. Katja Vadnal in mag. Ivan Robnik Avtorji besedila: Živa Jakšić Ivačič, Nina Fricelj, Natalija Golob, Lara Hodej, Sara Danilovska, Barbara Kadunc, Nastja Obrul, Špela Mlakar, Špela Schmid, Špela Kaiser, Petra Suhoveršnik, Maja Ošlak, Tim Savelli, Doroteja Benedejčič, Tadeja Donša, Tinka Ferkolj, Irena Marinič, Nika Bedek in Mija Primec. Testni bralci: Darja Levec, Mitja Lovše Hribar, Sašo Zrnec, Ana Večko, Tomaž Lenče, Saša Koblar, Ivan Ruf, Špela Petač in Tadej Vončina Strokovna podpora bralcem: Milena Starkež in Kosana Jarec Jezikovni pregled: Nika Bedek Tehniška podpora: Monika Gregorc in Nika Bedek Ilustrator: Žan Rode Oblikovanje: Oblikovalni studio 76, Marko Bradica s. p. Izdala in založila: Zveza Sožitje – Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije Za založnika: Mateja De Reya Ljubljana, 2021 Elektronska izdaja. Publikacija je dostopna na: http://www.zveza-sozitje.si/lahko-berljiva-ustava.html Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 57713411 ISBN 978-961-6828-24-6 (pdf) V spomin Tadeju Vončini Uvod Drage bralke, dragi bralci! Pred vami je Ustava Republike Slovenije. Ustavo Republike Slovenije smo napisali na lahko berljiv in razumljiv način. Takemu načinu pisanja pravimo lahko branje. Ustava Republike Slovenije je zelo pomembno besedilo. V lahkem branju smo jo zapisali zato, ker si želimo, da jo lahko vsi berejo in razumejo. Lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije smo napisali specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki sodelujemo v Študentski sekciji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. Pri preverjanju razumljivosti besedila so nam pomagali testni bralci, uporabniki Varstveno delovnega centra Želva. Testni bralci so Lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije prebrali in povedali, ali je dovolj razumljivo napisana. Testnim bralcem sta pomagali Milena Starkež in Kosana Jarec. Pri preverjanju besedila nam je pomagala dr. Katja Vadnal iz Zveze Sožitje. Pri preverjanju pravnih razlag nam je pomagal upokojeni vrhovni sodnik mag. Ivan Robnik. Ilustracije je narisal Žan Rode. Lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije lahko najdete v tiskani obliki ali v elektronski obliki na spletni strani Zveze Sožitje. Za vas smo pripravili dve različni elektronski obliki besedila: eno je napisano z malimi tiskanimi črkami, drugo je napisano z velikimi tiskanimi črkami. Nekateri bralci lažje berejo besedila, ki so napisana z velikimi tiskanimi črkami. Rada bi se iskreno zahvalila Zvezi Sožitje in invalidskemu podjetju Želva za pomoč in podporo pri pisanju in izdaji Lahko berljive Ustave Republike Slovenije. V imenu vseh avtorjev Živa Jakšić Ivačič Preden se lotite branja Pred začetkom branja je pomembno, da preberete spodnje besedilo. Pomagalo vam bo pri razumevanju, kako je lahko berljiva ustava napisana. Besedilo ustave se lahko spreminja. V tej knjigi je zapisana Ustava Republike Slovenije, kot je veljala leta 2020. Kaj je Ustava Republike Slovenije? Ustava Republike Slovenije je najpomembnejši pravni dokument v Sloveniji. V ustavi so zapisane vse najpomembnejše pravice in dolžnosti oseb, organizacij in države Slovenije. V ustavi je zapisano, kako naj deluje naša država. Vsi moramo upoštevati, kar piše v ustavi. Vsi zakoni morajo biti napisani tako, da upoštevajo, kar piše v ustavi. Pomembno je, da je ustava dostopna vsem. Kaj je lahko branje? Lahko branje je način, kako napišemo informacije, da jih vsi lažje beremo in lažje razumemo. Pri pisanju lahko berljive ustave smo se potrudili, da je napisana tako, da jo bralci lažje razumejo. Vsi imamo pravico do lahko razumljivih informacij. Pomembne besede v Ustavi Republike Slovenije Med branjem ustave boste velikokrat naleteli na besedi pravica in zakon. Pravica je pravilo, ki pravi, kaj je dovoljeno ali zagotovljeno ljudem. Pravica pripada posameznemu človeku. Pravice imajo tudi podjetja in or . ganizacije Zakon je pravni dokument. V zakonu so zapisana pravila o posameznem področju. Ta pravila moramo upoštevati vsi, ki živimo v Sloveniji. Ta pravila mora upoštevati tudi država. Kako je ustava v lahkem branju sestavljena? Ustava ima 10 poglavij in 176 členov. V vsakem poglavju so napisane vsebine, ki se med seboj povezujejo. Poglavja naredijo ustavo bolj pregledno. Vsako poglavje je sestavljeno iz členov. V vsakem členu so zapisane različne pravice in dolžnosti. Členi so pomembni zato, da je ustava bolje organizirana. Tako lahko natančno povemo, kje kaj piše. Člen To je naslov člena. Naslov pove, o čem člen govori. Naslov člena je označen s To je besedilo člena, ki je napisano v lahko berljivi obliki. To je razlaga člena. V razlagi člena bolj natančno razložimo, kaj v členu piše. Razlaga člena je označena s Zraven besedila so ilustracije. Ilustracije so slike. Ilustracije nam pomagajo pri razumevanju besedila. Ob ilustraciji piše, kaj je na ilustraciji narisano. Nekatere besede so odebljene. Skupaj je lahko odebeljenih tudi več besed. Te besede so še bolj podrobno razložene v slovarju težjih besed. Slovar težjih besed najdeš čisto na koncu knjige. Slovar težjih besed V slovarju težjih besed najdeš težje besede, ki so v besedilu odebeljene. Pod vsako težjo besedo je opis, kaj ta težja beseda v ustavi pomeni. Če je odebeljenih več besed skupaj, je lahko vsaka beseda razložena posebej. Na primer: predsednik vlade. V slovarju je beseda predsednik razložena posebej, beseda vlada pa posebej. Včasih sta dve odebeljeni besedi razloženi skupaj. Na primer: dr . žavni zbor Če besede ne najdeš v slovarju, si pomagaj z iskanjem po prvi črki prve besede. Na primer: državni zbor iščemo pod črko d. Včasih beseda v slovarju ne bo zapisana tako kot v členu. Če besede ne najdeš takoj, išči podobno besedo, ki se začne na isto prvo črko. Na primer: namesto mučenje poišči mučiti, namesto nedolžen poišči nedolžnost. Kazalo 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 3. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 3.a člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 4. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 5. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 6. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 7. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 8. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 9. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 10. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 11. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 12. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 13. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE 14. člen: enakost pred zakonom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 15. člen: uresničevanje in omejevanje pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 16. člen: začasna razveljavitev in omejitev pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 17. člen: nedotakljivost človekovega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 18. člen: prepoved mučenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 19. člen: varstvo osebne svobode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 20. člen: odreditev in trajanje pripora. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 21. člen: varstvo človekove osebnosti in dostojanstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 22. člen: enako varstvo pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 23. člen: pravica do sodnega varstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 24. člen: javnost sojenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 25. člen: pravica do pravnega sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 26. člen: pravica do povračila škode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 27. člen: domneva nedolžnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 28. člen: načelo zakonitosti v kazenskem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 29. člen: pravna jamstva v kazenskem postopku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 30. člen: pravica do rehabilitacije in odškodnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 31. člen: prepoved ponovnega sojenja o isti stvari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 32. člen: svoboda gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 33. člen: pravica do zasebne lastnine in dedovanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 34. člen: pravica do osebnega dostojanstva in varnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 35. člen: varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 36. člen: nedotakljivost stanovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 37. člen: varstvo tajnosti pisem in drugih občil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 38. člen: varstvo osebnih podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 39. člen: svoboda izražanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 40. člen: pravica do popravka in odgovora. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 41. člen: svoboda vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 42. člen: pravica do zbiranja in združevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 43. člen: volilna pravica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 44. člen: sodelovanje pri upravljanju javnih zadev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 45. člen: pravica do peticije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 46. člen: pravica do ugovora vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 47. člen: izročitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 48. člen: pribežališče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 49. člen: svoboda dela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 50. člen: pravica do socialne varnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 51. člen: pravica do zdravstvenega varstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 52. člen: pravice invalidov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 53. člen: zakonska zveza in družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 54. člen: pravice in dolžnosti staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 55. člen: svobodno odločanje o rojstvih otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 56. člen: pravice otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 57. člen: izobrazba in šolanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 58. člen: avtonomnost univerze in drugih visokih šol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 59. člen: svoboda znanosti in umetnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 60. člen: pravice iz ustvarjalnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 61. člen: izražanje narodne pripadnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 62. člen: pravica do uporabe svojega jezika in pisave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 63. člen: prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 64. člen: posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 65. člen: položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji . . . . . . . . . . 57 3. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 66. člen: varstvo dela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 67. člen: lastnina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 68. člen: lastninska pravica tujcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 69. člen: razlastitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 70. člen: javno dobro in naravna bogastva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 70.a člen: pravica do pitne vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 71. člen: varstvo zemljišč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 72. člen: zdravo življenjsko okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 73. člen: varovanje naravne in kulturne dediščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 74. člen: podjetništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 75. člen: soodločanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 76. člen: sindikalna svoboda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 77. člen: pravica do stavke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 78. člen: primerno stanovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 79. člen: v Sloveniji zaposleni tujci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 4. DRŽAVNA UREDITEV A) Državni zbor 80. člen: sestava in volitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 81. člen: mandatna doba državnega zbora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 82. člen: poslanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 83. člen: poslanska imuniteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 84. člen: predsednik državnega zbora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 85. člen: zasedanja državnega zbora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 86. člen: odločanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 87. člen: zakonska pristojnost državnega zbora. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 88. člen: zakonska iniciativa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 89. člen: zakonodajni postopek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 90. člen: zakonodajni referendum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 91. člen: razglasitev zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 92. člen: vojno in izredno stanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 93. člen: parlamentarna preiskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 94. člen: poslovnik državnega zbora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 95. člen: nagrajevanje poslancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 B) Državni svet 96. člen: sestava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 97. člen: pristojnosti državnega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 98. člen: volitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 99. člen: odločanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 100. člen: nezdružljivost funkcije in imuniteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 101. člen: poslovnik državnega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 C) Predsednik republike 102. člen: funkcija predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 103. člen: volitve predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 104. člen: prisega predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 105. člen: nezdružljivost funkcije predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 106. člen: nadomeščanje predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 107. člen: pristojnosti predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 108. člen: uredbe z zakonsko močjo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 109. člen: odgovornost predsednika republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Č) Vlada 110. člen: sestava vlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 111. člen: volitve predsednika vlade. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 112. člen: imenovanje ministrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 113. člen: prisega vlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 114. člen: organizacija vlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 115. člen: prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade . . . . . . . . . . . . . 98 116. člen: nezaupnica vladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 117. člen: zaupnica vladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 118. člen: interpelacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 119. člen: obtožba zoper predsednika vlade in ministre . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 D) Uprava 120. člen: organizacija in delo uprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 121. člen: javno pooblastilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 122. člen: zaposlitev v upravnih službah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 E) Obramba države 123. člen: dolžnost sodelovanja pri obrambi države. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 124. člen: obramba države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 F) Sodstvo 125. člen: neodvisnost sodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 126. člen: ureditev in pristojnosti sodišč. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 127. člen: vrhovno sodišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 128. člen: udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti. . . . . . . . . . . . . . . 109 129. člen: trajnost sodniške funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 130. člen: izvolitev sodnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 131. člen: sodni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 132. člen: prenehanje in odvzem sodniške funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 133. člen: nezdružljivost sodniške funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 134. člen: imuniteta sodnika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 G) Državno tožilstvo 135. člen: državni tožilec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 136. člen: nezdružljivost funkcije državnega tožilca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 H) Odvetništvo in notariat 137. člen: odvetništvo in notariat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 5. SAMOUPRAVA A) Lokalna samouprava 138. člen: uresničevanje lokalne samouprave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 139. člen: občina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 140. člen: delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti . . . . . . . . . . . . 118 141. člen: mestna občina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 142. člen: dohodki občine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 143. člen: pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 144. člen: nadzor državnih organov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 B) Druga samouprava 145. člen: samouprava na področju družbenih dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 122 6. JAVNE FINANCE 146. člen: financiranje države in lokalnih skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 147. člen: davki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 148. člen: proračun . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 149. člen: krediti v breme države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 150. člen: računsko sodišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 151. člen: imenovanje članov računskega sodišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 152. člen: centralna banka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 7. USTAVNOST IN ZAKONITOST 153. člen: usklajenost pravnih aktov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 154. člen: veljavnost predpisov in njihovo objavljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 155. člen: prepoved povratne veljave pravnih aktov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 156. člen: postopek za oceno ustavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 157. člen: upravni spor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 158. člen: pravnomočnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 159. člen: varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin . . . . . . . . . . . . . . . . 137 8. USTAVNO SODIŠČE 160. člen: pristojnosti ustavnega sodišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 161. člen: razveljavitev zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 162. člen: postopek pred ustavnim sodiščem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 163. člen: sestava in volitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 164. člen: predčasna razrešitev ustavnega sodnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 165. člen: mandat sodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 166. člen: nezdružljivost funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 167. člen: imuniteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 9. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168. člen: predlog za začetek postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 169. člen: akt o sprejemu ustave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 170. člen: potrditev spremembe ustave na referendumu . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 171. člen: razglasitev spremembe ustave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 172. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 173. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 174. člen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Seznam vseh težjih besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Slovar vseh težjih besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 1 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Slovenija je demokratična republika. Razlaga Slovenija je demokratična republika. To pomeni, da državljani odločajo o tem, kdo vodi državo. Vlada so ljudje, ki vodijo državo. 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. Razlaga Slovenija je pravna država. To pomeni, da deluje na podlagi ustave in zakonov. Zakoni veljajo za vse enako. Slovenija je socialna država. To pomeni, da skrbi za kakovost življenja in varnost svojih prebivalcev. Še posebej skrbi za tiste prebivalce, državljan Slovenije ki se znajdejo v težkih življenjskih razmerah. To so na primer: revni, brezposelni, invalidi ... Kakovost življenja pove, v kakšnih razmerah živimo: - kje in kako stanujemo, - kako se prehranjujemo, - kakšna je naša iz , obrazba - kako preživljamo prosti čas, - ali se počutimo varne. 1 3. člen Slovenija je samostojna država. Tako so se odločili njeni dr . žavljani V Sloveniji imajo oblast dr . žavljani Državljani oblast izvajajo sami direktno. Državljani oblast izvajajo z volitvami. Oblast se deli na zakonodajno oblast, izvršilno oblast in sodno oblast. V parlamentarni zgradbi deluje Razlaga državni zbor. V Sloveniji imajo oblast dr . žavljani Državljani so pripadniki države. Državljani direktno izvajajo oblast na volitvah in na referendumu. To pomeni, da se državljani na volitvah odločijo, kdo bo vodil državo. Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajna oblast v Sloveniji je drž . avni zbor Ena izmed najpomembnejših nalog državnega zbora je sprejemanje zakonov. Izvršilna oblast v Sloveniji je vlada. Vlada predlaga zakone in jih izvaja. Sodna oblast v Sloveniji so . sodišča Sodišče odloča o: - sporih med posamezniki, - sporih med or , ganizacijami - sporih posameznikov in Vlada so ljudje, organizacij z državo. ki vodijo državo. 2 3.a člen Slovenija lahko prenese izvrševanje dela svojih suverenih pravic na mednarodne or . ganizacije To stori z mednarodno pogodbo. Mednarodna pogodba je podpisan Podpis mednarodne pogodbe. dogovor med državami. Mednarodno pogodbo morajo potrditi poslanci v državnem zboru. Za mednarodno pogodbo morata glasovati vsaj dve tretjini poslancev. Takšne mednarodne organizacije morajo spoštovati: - človekove pravice, - temeljne svoboščine, - demokracijo in - načela pravne države. Slovenija lahko stopi v obrambno zvezo z državami, ki spoštujejo te vr . ednote Preden poslanci v državnem zboru potrdijo takšno mednar , odno pogodbo lahko razpišejo refer . endum Na referendumu volivci glasujejo o mednarodni pogodbi. Če večina volivcev glasuje za mednar , odno pogodbo jo poslanci sprejmejo. Državni zbor se mora držati rezultata referenduma. Če so volivci že glasovali na referendumu o mednarodni pogodbi, poslanci ne morejo razpisati še referenduma o zakonu za potrjevanje mednarodne pogodbe. Odločitve in pravni akti takih mednarodnih organizacij veljajo tudi v Sloveniji. 3 Vlada mora obveščati državni zbor o odločitvah in pravnih aktih mednarodne or . ganizacije Državni zbor lahko o predlogih pravnih aktov in odločitev sprejema . stališča Vlada mora upoštevati stališča dr . žavnega zbora V parlamentarni zgradbi deluje državni zbor. Razmerja med državnim zborom in vlado v postopku prenosa suverenih pravic na mednarodne organizacije ureja poseben zakon. Poseben zakon je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dve tretjini prisotnih poslancev. Razlaga Ta člen je bil zapisan v ustavo, da se je Slovenija lahko vključila v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Evropska unija in zveza NATO sta mednarodni organizaciji. Evropska unija in zveza NATO spoštujeta: - človekove pravice, - temeljne svoboščine, - demokracijo in - načela pravne države. Zastava zveze NATO. zastava Evropske unije Zveza NATO je kratica. Zveza NATO pomeni Organizacija severnoatlantskega sporazuma. Slovenija lahko prenese izvrševanje dela svojih suverenih pravic na mednarodne or . ganizacije 4 To pomeni, da nekatere suverene pravice namesto Slovenije izvršijo mednarodne organizacije. Suverene pravice države so tiste pravice, na podlagi katerih država Slovenija izvaja svojo oblast nad: - svojimi prebivalci in - drugimi na ozemlju Slovenije. To pomeni, da lahko mednarodne organizacije namesto Slovenije sprejemajo nekatere odločitve, ki veljajo tudi v Sloveniji. Slovensko ozemlje in slovenska meja z drugimi državami. Z državami, ki ustanovijo takšno mednarodno organizacijo, Slovenija podpiše mednar . odno pogodbo Mednarodno pogodbo morajo potrditi poslanci v dr . žavnem zboru Za mednarodno pogodbo morata glasovati vsaj dve tretjini poslancev v državnem zboru. Slovenija in mednarodne organizacije morajo spoštovati: - človekove pravice, - temeljne svoboščine, - demokracijo in - načela pravne države. Vsi imamo Preden poslanci potrdijo mednar , odno pogodbo človekove pravice in lahko razpišejo refer . endum temeljne svoboščine. Na referendumu lahko državljani z volilno pravico glasujejo, ali bo Slovenija podpisala mednarodno pogodbo. 5 Referendum je postopek, pri katerem se državljani odločajo o referendumskem vprašanju. Na referendumu štejejo samo veljavni glasovi. Veljavni glasovi so tisti, ki so pravilno oddani. Če je večina volivcev glasovala za mednar , odno pogodbo jo poslanci lahko sprejmejo. Če so volivci že glasovali na referendumu o mednarodni pogodbi, poslanci ne morejo razpisati še referenduma o zakonu za potrjevanje mednarodne pogodbe. Večina pomeni več kot pol. Mednarodne organizacije sprejemajo: - odločitve in - pravne akte. Te odločitve in pravni akti veljajo tudi v Sloveniji. Vlada mora obveščati državni zbor o odločitvah in pravnih aktih mednarodne or . ganizacije Državni zbor lahko o predlogih pravnih aktov in odločitev sprejema . stališča To pomeni, da lahko sprejmejo mnenja, priporočila ali kaj drugega. Vlada mora upoštevati stališča državnega zbora. Na kakšen način vlada upošteva dr , žavni zbor je zapisano v posebnem zakonu. 6 Poseben zakon sprejmejo poslanci v državnem zboru. Zakon je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dve tretjini prisotnih poslancev. Vlada so ljudje, Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. ki vodijo državo. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. 4. člen Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Razlaga Slovenija je država. Slovenija ima svoje ozemlje. Okoli Slovenije je državna meja. Državna meja loči ozemlje Slovenije od ozemlja sosednjih držav. Slovensko ozemlje je ena celota. Slovensko ozemlje in slovenska meja z drugimi državami. 7 Slovenija je nedeljiva država. To pomeni, da se posamezna pokrajina ne more odcepiti od Slovenije. Posamezna pokrajina v Sloveniji ne more biti svoja država. Pokrajina je območje več občin. 5. člen Država Slovenija na slovenskem ozemlju skrbi, da imamo vsi prebivalci Slovenije človekove pravice in temeljne svoboščine. Država skrbi, da imata pravice tudi: - italijanska avtohtona narodna skupnost in - madžarska avtohtona nar . odna skupnost Vsi imamo človekove pravice in temeljne svoboščine. 8 Država skrbi za slovenske avtohtone narodne manjšine v sosednjih državah. Slovenci, ki živijo v Italiji, so del slovenske avtohtone narodne manjšine v Italiji. Slovenske avtohtone narodne manjšine obstajajo tudi v drugih sosednjih državah. Država skrbi tudi za Slovence, ki živijo v drugih državah. Slovenija spodbuja stike med Slovenijo in Slovenci v tujini. Država skrbi za našo naravo in kulturo. Slovenci brez slovenskega državljanstva imajo lahko v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Te pravice ureja zakon. Razlaga Država skrbi, da imamo vsi prebivalci Slovenije človekove pravice in temeljne svoboščine. Država skrbi za italijansko in madžarsko avtohtono narodno skupnost v Sloveniji. Država jim zagotavlja uporabo lastnega jezika v šolah in uradih. Država jim zagotavlja tudi nekatere druge posebne pravice. Območji v Sloveniji, kjer živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost. 9 Člani italijanske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran. Člani madžarske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. Država skrbi za pravice slovenskih avtohtonih narodnih manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Sosednje države Slovenije so: Italija, Madžarska, Hrvaška in Avstrija. Slovenija mora poskrbeti tudi za druge Slovence, ki živijo v tujini. Država mora skrbeti za našo naravo in kulturo. Država mora skrbeti, da se vsi deli države enakomerno razvijajo. Nekateri Slovenci nimajo slovenskega državljanstva. Slovenci brez slovenskega državljanstva so osebe, ki imajo slovenske prednike. Slovenci brez slovenskega državljanstva po navadi živijo v tujini. Ti Slovenci lahko v Sloveniji dobijo posebne pravice. Te pravice ureja zakon. slovensko državljanstvo 6. člen Grb Slovenije je v obliki ščita. Na sredini grba je Triglav v beli barvi. Pod Triglavom sta 2 valoviti črti. Črti sta modre barve. Črti predstavljata reke in morje. Na vrhu grba so 3 zlate zvezde. Vsaka zvezda ima 6 krakov. grb Slovenije Rob grba je označen z rdečo črto. Za oblikovanje slovenskega grba obstajajo geometrijska in barvna pravila. 10 Zastava Slovenije je pravokotna. Zastavo Slovenije sestavljajo 3 barve in grb. Zastava je na vrhu bela, na sredini modra, spodaj rdeča. Grb je v levem zgornjem delu zastave. Zgornja polovica grba je na belem delu zastave. zastava Slovenije Spodnja polovica je na modrem delu zastave. Himna Slovenije je Zdravljica. Zakon ureja, kako uporabljamo grb, zastavo in himno. Razlaga Slovenija ima 3 simbole, ki predstavljajo državo. Ti 3 simboli so Besedilo himne Slovenije: grb, zastava in himna Slovenije. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, Grb Slovenije je v obliki ščita. V grbu so 4 barve: da koder sonce hodi, modra, bela, zlata in rdeča. prepir iz svéta bo pregnan, Na grbu so prikazane Da rojak prost bo vsak, reke, morje, zvezde in Triglav. ne vrag, le sosed bo mejak! Triglav je najvišja gora v Sloveniji. Slovenska zastava je bela, modra in rdeča. Na zastavi Slovenije je tudi grb Slovenije. Himna Slovenije je 7. kitica Zdravljice. Himna je uradna pesem države. Besedilo himne Slovenije je napisal France Prešeren. Melodijo himne Slovenije je napisal Stanko Premrl. Zakon ureja, kako uporabljamo grb, zastavo in himno. 11 7. člen V Sloveniji je delovanje države ločeno od verskih skupnosti. Vse verske skupnosti imajo enake pravice. Vse verske skupnosti se same odločijo, kako bodo delovale. Razlaga V Sloveniji sta država in verska skupnost ločeni. To pomeni, da se nobena verska skupnost ne sme vmešavati v delovanje države. Tudi država se ne sme vmešavati v delovanje verske skupnosti. V Sloveniji je veliko različnih ver. Na primer: krščanstvo, islam ali judovstvo. Ljudje iste vere lahko ustanovijo versko skupnost. Vse verske skupnosti imajo enake pravice. Verske skupnosti se same odločijo, kako bodo delovale. 8. člen Slovenski zakoni in predpisi morajo biti usklajeni z: - načeli mednarodnega prava in - mednarodnimi pogodbami, ki jih je sprejela Slovenija. Mednarodne pogodbe se uporabljajo direktno. Mednarodna pogodba v Sloveniji velja, ko jo potrdi državni zbor. Mednarodna pogodba je podpisan Podpis mednarodne pogodbe. dogovor med državami. 12 Razlaga Slovenski zakoni in drugi predpisi morajo biti usklajeni z: - načeli mednarodnega prava in - mednarodnimi pogodbami. Načela mednarodnega prava so pravila, ki urejajo, kako države med seboj sodelujejo. Država lahko podpiše mednarodno pogodbo. Mednarodno pogodbo podpiše z eno ali več državami. Direktna uporaba mednarodne pogodbe pomeni, da so pravila iz te mednarodne pogodbe takoj veljavna v vseh državah, ki to mednarodno pogodbo sprejmejo. Državi pravil iz mednarodne pogodbe ni treba še enkrat zapisati v svojih zakonih. Mednarodna pogodba v Sloveniji velja, V parlamentarni zgradbi ko jo potrdi dr . žavni zbor deluje državni zbor. 9. člen Prebivalci Slovenije imajo pravico do lokalne samouprave. Razlaga Lokalna samouprava so občine. Slovensko ozemlje je razdeljeno na občine. Občina je območje enega ali več naselij. Naselje je skupina hiš, v katerih živijo ljudje. Prebivalci občine izvolijo svoje predstavnike. Predstavniki občine morajo živeti v občini, v kateri so izvoljeni. Na primer: Občina je območje Oseba, ki predstavlja občino Šentrupert, enega ali več naselij. mora živeti v občini Šentrupert. Glavni predstavnik občine je župan. Predstavniki skrbijo za razvoj občine. Predstavniki občine skrbijo tudi za prebivalce v občini. 13 10. člen Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Razlaga Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Glavnemu mestu lahko rečemo tudi prestolnica. Ljubljana je upravno središče države. To pomeni, da imajo v Ljubljani sedež najpomembnejši državni or . gani Na primer: - predsednik republike, - državni zbor, ljubljanski grb - vlada, - ustavno sodišče in vrhovno sodišče ... 11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. V občinah, kjer živi italijanska avtohtona narodna skupnost, sta uradna jezika slovenščina in italijanščina. V občinah, kjer živi madžarska avtohtona narodna skupnost, sta uradna jezika slovenščina in madžarščina. Občina je območje enega ali več naselij. Razlaga Uradni jezik je jezik, ki ga uporabljajo prebivalci države in pomembne ustanove. Uradni jezik se uporablja pri pisanju in govorjenju v javnosti. V Sloveniji so 3 uradni jeziki: slovenščina, italijanščina in madžarščina. 14 Italijanščina in madžarščina sta uradna jezika le na območjih, kjer živita italijanska avtohtona narodna skupnost in madžarska avtohtona nar . odna skupnost Slovenščina je uradni jezik na celotnem območju Slovenije. To pomeni, da so uradna pisma, napisi in pogovori v slovenščini. Na primer: - V šoli je pouk v slovenščini. - Na prometnih znakih so napisi v slovenščini. - Pogovori na policiji so v slovenščini. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost, vse to poteka tudi v italijanščini in madžarščini. Območji v Sloveniji, kjer živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost. Člani italijanske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran. Člani madžarske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. 15 12. člen Državljanstvo Slovenije je urejeno z zakonom. Razlaga Državljanstvo je povezava med osebo in državo. Na primer: Slovensko državljanstvo je povezava med osebo in državo Slovenijo. V Sloveniji z državljanstvom pridobiš določene pravice. Na primer: - volilno pravico, - pravico do socialnega varstva, - pravico do zdravstvenega varstva. Izpolnjevati moraš tudi dolžnosti, na primer: - moraš spoštovati zakone, - moraš se udeleževati volitev. Zdravstveno varstvo vključuje vse dejavnosti, ki varujejo naše zdravje. slovensko državljanstvo 16 13. člen Tujci imajo v Sloveniji pravice. Te pravice so zapisane v ustavi in v zakonih. Te pravice morajo biti usklajene z mednarodnimi pogodbami. Nekatere pravice imajo samo državljani Slovenije. Razlaga V Sloveniji živijo tudi ljudje, ki niso državljani Slovenije. Pravimo jim tujci. Tujci imajo večino pravic enakih kot državljani Slovenije. Nekatere pravice pa veljajo samo za državljane Slovenije in ne veljajo za . tujce Na primer: volilna pravica. državljan Slovenije Mednarodna pogodba je podpisan dogovor med državami. 17 18 2 2. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE 19 20 14. člen – enakost pred zakonom V Sloveniji imajo vsi enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na osebne ok . oliščine Enake pravice imamo, čeprav smo različnih narodnosti. Enake pravice imamo, čeprav smo različnih ras. Moški in ženske imamo enake pravice. Enake pravice imamo tudi, če govorimo različne jezike. Enake pravice imamo revni in bogati. Enake pravice imamo ne glede na rojstvo. Enake pravice imamo tudi, če smo različno izobraženi. Enake pravice imamo ne glede na družbeni položaj. Zakoni veljajo za vse enako. Vsi imamo človekove pravice in temeljne svoboščine. Invalidi so osebe z Razlaga različnimi okvarami. Vsi imamo enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Enake človekove pravice in temeljne svoboščine imaš tudi, če: - si druge nar , odnosti - verjameš v drugega boga, - imaš drugačna prepričanja, - si druge rase, - imaš drugo izobrazbo … Moški in ženske imamo enake pravice. Tudi revni in bogati imamo enake pravice. Invalidi imajo enake pravice kot vsi drugi. Vsi smo pred zakonom enaki. To pomeni, da mora sodišče vse osebe obravnavati enako, Sodišče odloča o ne glede na osebne okoliščine. pomembnih zadevah. 21 15. člen – uresničevanje in omejevanje pravic Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo direktno na podlagi ustave. Zakon lahko predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To velja, če: - tako ureja ustava, - je to nujno zaradi vrste pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine se lahko omeji v primerih, ki jih ureja ustava. Človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika ne smejo kršiti pravic drugih ljudi. Če so osebi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, se lahko pritoži na sodišče. Na ta način je zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsi imamo človekove pravice in temeljne svoboščine. Imamo tudi pravico do odprave posledic kršitve Sodišče odloča o človekovih pravic in temeljnih svoboščin. pomembnih zadevah. Za nobeno pravico, ki je zapisana v pravnih dokumentih v Sloveniji, ne smemo trditi, da je ustava ne priznava. Razlaga Ustava je glavni pravni dokument v Sloveniji. Ustava ureja naše temeljne pravice in svoboščine. Tvoje pravice ne smejo kršiti pravic drugih ljudi. Če so kršene tvoje človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko zahtevaš zaščito na sodišču. Pravico imaš, da ti povrnejo šk , ki je nastala zaradi kršit odo ve tvojih pravic. Za nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki so zapisane v zakonih v Sloveniji, ne smemo trditi, da jih ustava ne priznava. 22 16. člen – začasna razveljavitev in omejitev pravic Človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zapisane v ustavi, so lahko začasno razveljavljene ali . omejene To se lahko zgodi v času vojne ali v izrednih . stanjih Razveljavljanje ali omejevanje pravic in svoboščin ne sme povzročiti neenakopravnosti zaradi osebnih okoliščin oseb. Osebne okoliščine so lahko nar , odnost spol, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, rojstvo, izobrazba, družbeni položaj … Ne smemo začasno razveljaviti ali omejiti pravic v členih 17, 18, 21, 27, 28, 29 in 41. Izredno stanje se razglasi takrat, ko je obstanek države v nevarnosti. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne … Razlaga Človekove pravice in temeljne svoboščine se lahko začasno razveljavijo ali omejijo. To se lahko zgodi v času vojne ali v izrednih . stanjih To pomeni, da nekaj časa osebe ne bodo imele vseh pravic. Taka sprememba mora veljati za vse. Nekatere pravice so tako pomembne, da morajo vedno veljati. Te pravice so zapisane v spodnjih členih: - 17. člen: pravica do življenja, - 18. člen: prepoved mučenja, - 21. člen: pravice pri odvzemu pr , ostosti - 27. člen: pravica do nedolžnosti, dokler ne ugotovijo krivde, - 28. člen: pravica, da nisi kaznovan, če to dejanje ni zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, - 29. člen: pravica do enakih pravic v kazenskem postopku, - 41. člen: pravica, da si lahko sam izbereš svojo vero. 23 17. člen – nedotakljivost človekovega življenja Človekovo življenje je nedotakljiv . o V Sloveniji ni smrtne kazni. Razlaga Človekovo življenje je nedotakljiv . o To pomeni, da se ne sme nikomur odvzeti življenja ali ga poškodovati. V Sloveniji nihče ne sme biti kaznovan s smrtjo. 18. člen – prepoved mučenja Nikogar se ne sme mučiti. Nikogar se ne sme kruto ali ponižujoče kaznovati. Z nikomer se ne sme nečloveško ali ponižujoče ravnati. Na človeku se lahko dela medicinske ali druge znanstvene poskuse samo, če človek to dovoli. Razlaga Kruto in nečloveško ravnanje z ljudmi je prepovedano. Nečloveško ravnanje pomeni, da se človeku namerno povzroči hudo telesno in duševno trpljenje. Mučenje ljudi je prepovedano. Na človeku se lahko dela različne poskuse samo, če človek to dovoli. 19. člen – varstvo osebne svobode Vsak ima pravico do osebne svobode. Prostost se lahko osebi vzame samo na način in kadar je tako zapisano v zakonu. O razlogih za odvzem prostosti mora biti oseba obveščena. Oseba mora biti obveščena v jeziku, ki ga razume. Oseba mora biti čimprej obveščena tudi pisno. Osebi morajo takoj povedati, da ni dolžna ničesar izjaviti oziroma povedati. Taki osebi morajo takoj povedati, da ima takoj pravico do odvetnika. Odvetnika si lahko oseba izbere sama. Osebi morajo takoj povedati, da bodo na njeno željo o odvzemu prostosti obvestili njeno družino. 24 Odvetnik je oseba, ki pomaga drugim osebam, skupinam ali organizacijam na sodiščih. Razlaga Vsak človek je svoboden. Nihče ti ne sme odvzeti pr . ostosti To pomeni, da te nihče ne sme pripreti ali zapreti. Zaprejo te lahko, če storiš dejanje, za katero je v zakonu predpisan zapor. Lahko te zaprejo ali ti odvzamejo pr , ostost če tako odloči . sodišče Če te zaprejo ali odvzamejo pr : ostost - ti morajo povedati, zakaj si zaprt. To morajo povedati v jeziku, ki ga razumeš. - ti morajo napisati, zakaj si zaprt in kaznovan. - ti ni treba ničesar povedati. - si lahko sam izbereš odve . tnika To je oseba, ki te brani na sodišču. Če želiš, morajo tvoji družini sporočiti, kje se nahajaš. Pripor pomeni, da ti začasno odvzamejo prostost. Zapor je kraj, kjer bivajo zaporniki. 25 20. člen – odreditev in trajanje pripora Osebo se lahko pripre: - če utemeljeno sumijo, da je storila kaznivo dejanje. - če je tako odločilo sodišče. - če je to potrebno za potek kazensk . ega postopka - če je to potrebno za varnost ljudi. Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu zapisano kot prepovedano in kaznivo. Če osebo pripr , ji morajo to v enem dne ejo vu v odločbi pisno obrazložiti. Na obrazložitev se lahko oseba pritoži. Sodišče mora o pritožbi odločiti v dveh dneh. Osebo lahko priprejo samo za tako dolgo, kot je potrebno. Osebo lahko priprejo za največ 3 mesece. Vrhovno sodišče lahko pripor podaljša še za 3 mesece. Če osebe do konca pripora ne obtožijo, jo morajo izpustiti. Pripor pomeni, da ti začasno odvzamejo pr . ostost Zapor je kraj, kjer bivajo zaporniki. Razlaga Priprejo te lahko samo, če si storil nekaj, kar je v zakonu zapisano kot kaznivo dejanje. Priprejo te lahko takoj, ko posumijo, da si storil kaznivo dejanje. Da te pripr , morajo imeti ejo dokaze. 26 Priprejo te lahko le, če je potrebno, da sodišče lahko ugotavlja tvojo odgovornost in ti izreče kazen. Priprejo te lahko tudi, če je to, da bi ponovil kazniv , ne o dejanje varno za druge. Sodnik se odloči, ali te bodo priprli. Če ti odvzamejo pr , ti morajo napisati, zakaj so to storili. ostost O odvzemu prostosti te morajo obvestiti pisno. To morajo storiti najkasneje naslednji dan. Če se ne strinjaš z napisanim, se lahko pritožiš. To pomeni, da jim sporočiš, s čim se ne strinjaš. Tvojo pritožbo mora sodnik prebrati in se odločiti, ali imaš prav. Za to ima sodnik 2 dni časa. S priporom ti lahko odvzamejo prostost za največ 3 mesece. Sodniki vrhovnega sodišča lahko pripor podaljšajo še za 3 mesece. Če po tem ne morejo sestaviti obtožbe proti tebi, te morajo izpustiti. Sodnik je oseba, ki na sodišču odloča o sporih in obtožbah. 27 21. člen – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva Država mora vsakemu zagotavljati spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva. To mora država upoštevati tudi: - v kaz , enskih postopkih - v pravdnih postopkih in vseh drugih , postopkih - med odvzemom pr , ostosti - med izvrševanjem kazni. Prepovedano je nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena. Prepovedano je prisiliti osebo, da karkoli prizna ali pove. Pripor pomeni, da ti začasno odvzamejo pr . ostost Zapor je kraj, kjer bivajo zaporniki. Razlaga Tvojo osebnost in dostojanstvo morajo vsi spoštovati, tudi če si v kazenskih postopkih in drugih postopkih pred . sodiščem Tvojo osebnost in dostojanstvo je potrebno spoštovati, tudi če te zaprejo ali med izvajanjem kazni. Če si v : zaporu - ne sme biti nihče nasilen do tebe. - te ne sme nihče prisiliti, da poveš, kaj si storil. 28 22. člen – enako varstvo pravic Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic: - v postopkih na , sodiščih - v postopkih pred državnimi or , gani občinskimi organi ter drugimi organi oblasti, - v postopkih pred . nosilci javnih pooblastil To velja, kadar odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika. Razlaga Vsi imamo zagotovljeno enako varstvo naših pravic. Pravica je pravilo, To velja v pravnih , postopkih ki odločajo o naših: ki pravi, kaj je dovoljeno ali - pravicah, zagotovljeno ljudem. - dolžnostih in - pravnih interesih. To pomeni, da morajo različni organi poskrbeti, da se pravice varujejo za vse enako. 23. člen – pravica do sodnega varstva Vsak se lahko obrne na sodišče zaradi varstva svojih pravic. O pravicah, dolžnostih in obtožbah lahko sodi samo sodišče. Sodi lahko , sodnik ki je bil izbran na podlagi zakonov. Sojenje mora biti hitro, pravično in na podlagi zakonov. Razlaga Sodnik na sodišču lahko odloča o: - tvojih pravicah, - tvojih , dolžnostih - obtožbah proti tebi. Sodnik se mora pri sojenju držati ustave in zakonov. Sodnik se mora odločiti čim hitreje, pravično in po lastni presoji. Sodnik je oseba, ki na sodišču odloča o sporih in obtožbah. 29 24. člen – javnost sojenja Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Pravila so lahko tudi drugačna, če tako ureja zakon. Razlaga Sodnik na sodišču odloča o tvojih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti tebi. To dela na sodni obravnavi. Sodna obravnava je sestanek na sodišču. Na sodni obravnavi sodnik zasliši vse osebe, ki so vpletene v primer. Sodnik tudi pregleda dokaze in posluša vse predstavljene informacije. Sodnik je oseba, ki na sodišču Sodišče odloča o odloča o sporih in obtožbah. pomembnih zadevah. S pomočjo pridobljenih informacij in na podlagi zakonov se sodnik odloči, kako bo primer rešen. Sodna obravnava je javna. To pomeni, da lahko vsak pride na sodno obravnavo. Sodba je odločitev sodnika in lahko jo slišijo vsi. Ta pravila se lahko spremenijo, če zakon tako ureja. Na primer: - Če se sodi mladoletni osebi in če je potrebno zavarovati osebnost drugih oseb. - Če je potrebno zagotoviti tajnost podatkov. 30 25. člen – pravica do pravnega sredstva Vsak se lahko pritoži na odločitve: - sodišča, - drugih državnih organo , v - občinskih organov oblasti in - nosilce . v javnih pooblastil To velja, kadar ti organi odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Razlaga Vsaka oseba ima pravico do pravnega sredstv . a To pomeni, da se lahko pritoži na odločitve različnih organov, Pravica je pravilo, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ki pravi, kaj je dovoljeno ali in pravnih interesih osebe. zagotovljeno ljudem. 26. člen – pravica do povračila škode Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu je nastala zaradi nezakonitega delovanja: - državnega organa, - organa lokalne skupnosti ali - nosilca javnih pooblastil. Oseba, ki ji je bila povzročena šk , lahk oda o zahteva povračilo škode. To lahko zahteva od tistega organa, ki ji je škodo povzročil. V skladu z zakonom to lahko zahteva tudi od tiste osebe, ki ji je škodo povzročila. Razlaga Če uradna oseba ali organ pri svojem delovanju ne spoštuje zakona in ti škoduje, lahko zahtevaš, da poravna škodo. To je tvoja pravica. 31 27. člen – domneva nedolžnosti Kdor je obtožen kaznivega ravnanja, je nedolžen, dokler ga sodišče ne obsodi. Razlaga Oseba je lahko obtožena kaznivega ravnanja. Kaznivo ravnanje je tisto ravnanje, ki je v zakonu zapisano kot nedovoljeno in kaznivo. Na primer: kraja, goljufija, umor. Dokler sodišče s sodbo ne ugotovi, da si kriv, in dokler sodba ni , pravnomočna Kaznivo dejanje je tisto dejanje, veljaš za . nedolžnega ki je v zakonu zapisano kot prepovedano in kaznivo. 28. člen – načelo zakonitosti v kazenskem pravu Oseba je lahko kaznovana za kaznivo dejanje le, če je v zakonu to dejanje zapisano kot kaznivo. V zakonih morajo biti tudi zapisane kazni za kazniva dejanja. V zakonu mora biti kazen za kaznivo dejanje zapisana, še preden je bilo dejanje storjeno. Kazniva dejanja in kazni se določijo glede na zakon, ki velja takrat, ko je bilo dejanje storjeno. Če se od storitve kaznivega dejanja zakon spremeni, se lahko odloča po novem zakonu. To velja le, če je novi zakon za storilca kaznivega dejanja manj strog. Razlaga Vsa kazniva dejanja so zapisana v zakonih. V zakonih morajo biti tudi zapisane kazni za kazniva dejanja. Kaznovan si po zakonu, ki je veljal takrat, ko si storil kaznivo dejanje. Če storiš nekaj, kar v tistem trenutku ni zapisano kot kaznivo, za to ne smeš biti kaznovan. Zakoni se lahko spreminjajo. Če se je zakon spremenil, odkar si storil kaznivo dejanje, se lahko upošteva novi zakon. Novi zakon se lahko upošteva samo, če so kazni za storilca manj stroge. 32 29. člen – pravna jamstva v kazenskem postopku Vsak, ki je obtožen kazniv , ega dejanja ima naslednje pravice: - Oseba ima čas in možnost, da pripravi svojo obrambo. - Oseba je lahko prisotna na sojenju. - Oseba se lahko na sojenju brani sama ali z zagovornikom. - Oseba ima možnost dokazati svojo nedolžnost. - Oseba lahko predstavi dokaz , ki so ji v k e orist. - Osebi ni potrebno priznati krivde ali povedati karkoli, kar bi škodilo njej ali njeni družini. Razlaga Če si bil obtožen kazniv , ega dejanja imaš naslednje pravice: - Imeti moraš dovolj časa in možnost, da se pripraviš in dokažeš, da nisi storil tega, kar se ti očita. - Na sojenju se lahko braniš sam. Pri tem ti lahko pomaga zagovornik. Zagovornik je oseba, ki te brani na sodišču in poskuša dokazati, da nisi kriv. To je odve . tnik - Pravico imaš biti na sojenju. - Ni ti treba priznati, da si kriv. Odvetnik je oseba, ki pomaga drugim osebam, skupinam ali organizacijam na . sodiščih 30. člen – pravica do rehabilitacije in odškodnine Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali pa je bil po krivem zaprt, ima pravico do rehabilitacije in do povrnitve škode. V zakonu so lahko napisane tudi druge pravice, ki mu v tem primeru pripadajo. 33 Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu zapisano kot prepovedano in kaznivo. Razlaga Lahko se zgodi, da sodnik nekoga obsodi, da je storil kaznivo dejanje, čeprav dejanja ni storil. Lahko se zgodi, da sodnik nekoga neupravičeno pošlje v . zapor Če se komu to zgodi, ima pravico do rehabilitacije, povrnjene škode in drugih pravic, ki so zapisane v zakonu. Rehabilitacija pomeni, da se sodba izbriše in da človek velja za neobsojenega. 31. člen – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari Nihče ne sme biti še enkrat obsojen ali kaznovan zaradi istega kaznivega dejanja. To velja: - če je bilo sojenje pravnomočno ustavljeno, - če je bila obtožba pravnomočno zavrnjena, - če je bil obtoženi pravnomočno oproščen ali obsojen. Razlaga Nihče te ne sme za isto kaznivo dejanje dvakrat obsoditi ali kaznovati. To velja, če so ti že sodili zaradi tega dejanja in: - je bilo sojenje ustavljeno. Tako sojenje se ne sme nadaljevati. - je bila obtožba zavrnjena. - si bil oproščen. 34 32. člen – svoboda gibanja Vsak ima pravico: - da se svobodno giblje, - da se sam odloči, kje bo živel, - da zapusti državo in - da se vrne nazaj v državo. Te pravice lahko država omeji, če je: - oseba v kazensk , em postopku - potrebno preprečiti širjenje nalezljivih bolezni, - potrebno zavarovati javni red, - država v nevarnosti in je potrebna obramba države. Država lahko z zakonom tujcem omeji vstop v državo. Država lahko z zakonom tujcem omeji čas bivanja v državi. Razlaga Vsak ima pravico se svobodno gibati in živeti kjerkoli želi. Vsak lahko zapusti državo in se vanjo vrne, ko to želi. Država lahko omeji te pravice v izrednih razmerah: - če je oseba v kazensk . em postopku - če je potrebno preprečiti širjenje nalezljivih bolezni, kot na primer: ošpice, ptičja gripa, kuga, covid-19 … - če je ogrožen javni red. Javni red je ogrožen, če ni možno uresničevati pravic in dolžnosti oseb, kot je zapisano v ustavi in zakonih. - če je država v nevarnosti in jo je potrebno obraniti. Na primer: v vojni. Tujci imajo lahko omejen vstop in čas bivanja v državi. Izredno stanje se razglasi takrat, ko je obstanek države v nevarnosti. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne … 35 33. člen – pravica do zasebne lastnine in dedovanja Vsak ima pravico do zasebne lastnine. Vsak ima pravico, da lahko deduje. Razlaga Vsak ima lahko v lasti stvari, ki jih je pridobil na zakonit način. To so lahko hiša, stanovanje, zemlja, avto, knjige … To je zasebna lastnina. Ko nekdo umre, lahko dobiš njegove stvari, denar ali zemljo. Temu rečemo dedovanje. Dedovanje ureja posebni zakon. Dedovanje pomeni dobiti stvari, denar in zemljo po nekom, ki je umrl. Vsak človek lahko pred smrtjo napiše oporoko. V oporoki lahko določi, kdo po njegovi smrti dobi njegovo premoženje. 34. člen – pravica do osebnega dostojanstva in varnosti Vsak ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Razlaga Vsak ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Pravica do osebne varnosti pomeni, da imaš pravico biti varen pred nezakonitimi dejanji države in posameznikov. Na primer: država mora zagotoviti, da se ljudje držijo pravil v prometu. To naredi s cestnoprometnimi predpisi. 36 35. člen – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic Zagotovljeno je, da nihče ne ogroža človekove telesne in duševne celovitosti. Vsak ima pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic. Razlaga Ustava zagotavlja nedotakljivost tvojega telesa. To pomeni, da te nihče ne sme raniti, poškodovati, mučiti ali ti povzročiti telesne bolečine. Zagotovljena ti mora biti tudi nedotakljivost duševnosti. To pomeni, da te nihče ne sme: - žaliti, - zasmehovati, - ti groziti ali - te na kakršenkoli način prizadeti ali užalostiti. Država z zakoni in predpisi varuje tvojo zasebnost in pravice. To pomeni, - da nihče ne sme uporabljati tvojih podatkov brez tvojega dovoljenja. - da nihče ne sme delati medicinskih preiskav brez tvojega dovoljenja. - da nihče ne sme brati tvoje pošte ali poslušati tvojih telefonskih pogovorov brez tvojega dovoljenja. - da nihče ne sme posegati v tvojo zasebnost v službi ali doma. Država z zakoni zagotavlja osebnostne pravice. Osebnostna pravica je pravica do tvojega imena in podobe. Osebnostne pravice so pravice, ki ti zagotavljajo telesno varnost, mirno življenje in svobodo. Vsi imamo človekove pravice in temeljne svoboščine. 37 36. člen – nedotakljivost stanovanja Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme vstopiti v stanovanje in preiskovati stanovanja, če se stanovalec s tem ne strinja ali če nima odločbe sodišča. Lastnik stanovanja ima pravico biti prisoten pri preiskavi. Namesto lastnika je lahko prisoten tudi njegov zastopnik. Pri preiskavi morata biti prisotni dve priči. Uradna oseba brez odločbe lahko vstopi v tuje stanovanje. To lahko stori v posebnih primerih. Na primer: - Ko želijo prijeti storilca kaznivega . dejanja - Ko nekdo v stanovanju ogroža sebe in druge. Nepremičnina je Razlaga zemljišče ali zgradba. Stanovanje je nedotakljivo. Stanovanje je To pomeni, da nihče ne sme vanj vstopiti ali vrsta nepremičnine. ga preiskovati brez dovoljenja lastnika. Preiskovati pomeni iskati dokaze in ugotoviti, kaj se je zgodilo. Tudi uradne osebe lahko vstopijo in preiščejo stanovanje. To lahko storijo samo z dovoljenjem lastnika ali z dovoljenjem sodnika. Uradne osebe so na primer: policisti, detektivi in inšpektorji. Pri preiskavi imaš pravico biti prisoten. Zraven morata biti prisotni tudi dve drugi osebi. Pravimo jima priči. Priča je oseba, ki je prisotna na nekem dogodku. Naloga priče je, da pove, kaj se je na dogodku dogajalo. V posebnih primerih lahko uradna oseba vstopi v stanovanje brez dovoljenja lastnika ali dovoljenja sodišča. Posebni primeri so, če: - želijo prijeti storilca kazniv . ega dejanja - nekdo v stanovanju ogroža sebe in druge. Sodnik je oseba, ki na sodišču odloča o sporih in obtožbah. 38 37. člen – varstvo tajnosti pisem in drugih občil Vsakomur je zagotovljena tajnost pisem in drugih načinov osebnega sporazumevanja. V zakonu je zapisano, kdaj se varstvo tajnosti pisem in drugih načinov sporazumevanja ne upošteva. Varstvo tajnosti pisem in drugih načinov osebnega sporazumevanja se ne upošteva le, če se tako odloči sodišče. To se določi, če je nujno: - za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali - za varnost države. Razlaga Država zagotavlja tajnost pisem in drugih načinov sporazumevanja. Drugi načini sporazumevanja so na primer: telefonski pogovori, elektronska pošta … To pomeni, da brez tvojega dovoljena nihče ne sme odpreti in prebrati pisem, ki si jih prejel ali poslal. Tajni so tudi telefonski pogovori in elektronska pošta. V nekaterih primerih se lahko sodnik odloči, da tajnosti ne upošteva. To je takrat, ko je ogrožena varnost države. Na primer: če nekdo načrtuje napad ali vojno. To velja tudi takrat, ko sumijo, da je nekdo storil kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu zapisano kot prepovedano in kaznivo. 39 38. člen – varstvo osebnih podatkov Vsakomur je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko uporabijo le za namen, zaradi katerega se zbirajo. Zakon ureja pravila o uporabi, zbiranju, obdelovanju in varovanju tajnosti osebnih podatkov. Vsak ima pravico izvedeti, kdo ima njegove osebne podatke in kako jih uporablja. Vsak ima pravico do sodnega varstva, če se njegove osebne podatke zlorabi. Osebni podatki so informacije o človeku. Razlaga Država z zakoni varuje tvoje osebne podatke. Osebni podatki so informacije o človeku. Osebni podatki so lahko tvoje: - ime in priimek, - datum in letnica rojstva, - poštni naslov, - telefonska številka, - številka osebnega dokumenta, - podatki o zdravstvenem stanju ... V zakonu so zapisana pravila, kako lahko drugi ravnajo s tvojimi osebnimi podatki. Zakon je napisan tako, da zavaruje tvoje osebne podatke pred zlorabo. Vsak ima pravico izvedeti, kdo ima njegove osebne podatke. Če nekdo krši zakon in zlorabi tvoje osebne podatke, te lahko zavaruje sodišče. Temu pravimo sodno varstvo. 40 39. člen – svoboda izražanja V Sloveniji je zagotovljena svoboda izražanja. V Sloveniji lahko vsak svobodno: - izraža svoje misli, - govori, - javno nastopa, - tiska (časopisi, revije, plakati ...) in - se izraža preko drugih oblik javnega obveščanja (radio, televizija …). Vsak lahko svobodno zbira, sprejema in širi novice in mnenja. Vsak ima pravico pridobiti informacije javnega značaja, če ima za to utemeljen razlog. V zakonu je napisano, kdaj to ne velja. Razlaga Vsak lahko pove, napiše, izrazi, kar misli. To pomeni, da ti nihče ne sme prepovedati javnega izražanja misli. Lahko zbiraš, širiš in sprejemaš mnenja. Tega ti nihče ne sme prepovedati. Pravico imaš dobiti informacije javnega značaja. Informacije javnega značaja so informacije, ki so povezane z delom državnih organo . v To so na primer potrdila o kaznovanosti, o sodnih postopkih … Da lahko dobiš informacijo javnega značaja, moraš pokazati, da imaš za to utemeljen razlog. Nekatere informacije so tajne in jih ne moreš dobiti. Te informacije so urejene z zakonom. 40. člen – pravica do popravka in odgovora Vsak ima zagotovljeno pravico do popravka objavljenega obvestila. Vsak ima pravico do odgovora na objavljeno informacijo. To pravico ima, če je obvestilo ali informacija kršilo pravice ali interese posameznika, organizacije ali organa. Razlaga Če nekdo objavi lažno ali napačno informacijo o tebi, lahko zahtevaš, da informacijo popravijo. 41 41. člen – svoboda vesti Vsak lahko izpoveduje svojo vero in druga svoja prepričanja. Nihče ni dolžan povedati drugim o svoji veri in o svojih prepričanjih. Starši lahko svoje otroke vzgajajo po svojih prepričanjih. Pri tem morajo upoštevati otrokovo starost in zrelost. Upoštevati morajo tudi pravico otroka, da se svobodno opredeli do vere in drugih prepričanj. Otroci imajo v Sloveniji posebne pravice. Zapisane so v ustavi in v Konvenciji o otrokovih pravicah. Konvencija o otrokovih pravicah je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala Slov . enija V konvenciji so napisane vse najpomembnejše pravice otrok. Razlaga Svojo vero in druga prepričanja lahko izpoveduješ v zasebnem življenju in v javnosti. Na primer: lahko sodeluješ v procesiji, lahko hodiš v cerkev, se pridružiš sosedom, ki zahtevajo zaprtje tovarne, ki kvari zrak … Drugim ni treba povedati: - ali veruješ v boga ali ne, - v katerega boga veruješ, Zasebno življenje je življenje, - kakšna so tvoja prepričanja. ki ga ne vidijo vsi. Na primer: življenje doma z družino. Starši lahko svoje otroke učijo in vzgajajo Javno življenje je življenje, v svoji veri in po svojih prepričanjih. ki ga vidi javnost. Pri vzgoji morajo upoštevati otrokovo starost, zrelost in njegovo svobodno izbiro. Svobodna izbira pomeni, da se otrok lahko sam odloči o svojih prepričanjih. Za to odločitev mora biti otrok dovolj star. Na primer: sam se lahko odloči, ali bo veren in v katerega boga bo veroval. 42 42. člen – pravica do zbiranja in združevanja Vsak ima pravico, da se mirno združuje z drugimi. Vsak ima pravico do javnih zborovanj. Država lahko to pravico omeji z zakonom. To lahko stori: - če je država v nev . arnosti - če je ogrožena javna varnost. - da zavaruje javnost pred širjenjem nalezljivih bolezni. Policisti in vojaki ne smejo biti člani političnih strank. Razlaga Z drugimi se lahko združuješ na miren način. Združujemo se lahko v društvih, političnih strankah ... Država ti lahko z zakoni omeji zbiranje in združevanje, če je ogrožena varnost države in drugih. Policisti in vojaki ne smejo biti člani političnih strank. 43. člen – volilna pravica Volilno pravico ima vsak polnoletni državljan Slovenije. Glas vsakega volivca je enakovreden. Vsak dr , ki je star 18 let žavljan , lahko voli in drugi lahko volijo njega. Zakon ureja, kdaj imajo lahko volilno pravico tudi . tujci Ženske in moški morajo imeti enake možnosti pri kandidiranju na volitvah v državne organe in lokalne or . gane Zakon ureja, kako to zagotoviti. Razlaga Vsak dr , ki dopolni 18 let žavljan , ima v . olilno pravico Volilna pravica pomeni, da se lahko udeležimo volitev. Na volitvah lahko tudi kandidiramo in smo izvoljeni. Na volitvah odločamo o pomembnih zadevah. Izvolimo lahko na primer: župana, predsednika republike in člane dr . žavnega zbora volilna skrinjica 43 44. člen – sodelovanje pri upravljanju javnih zadev Vsak državljan ima pravico sodelovati pri odločanju o javnih zadeva . h To lahko stori direktno ali preko izvoljenih predstavnikov. Takšno sodelovanje ureja zakon. Razlaga Vsak ima pravico, da sodeluje pri sprejemanju zakonov in pri drugih pomembnih odločitvah. Takšno sodelovanje ureja zakon. V tvojem imenu lahko odločitev sprejemajo tudi osebe, ki so tvoji predstavniki. To so na primer: poslanci v dr . žavnem zboru S svojim glasom na volitvah lahko odločaš, kdo bo tvoj predstavnik. Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. 45. člen – pravica do peticije Vsak državljan ima pravico vložiti peticijo ali drug predlog. Razlaga Vsak državljan ima pravico vladi ali državnemu zboru poslati predlog za spremembo pravila ali zakona. Temu rečemo peticija. Peticija je pobuda ali predlog enega ali več državljanov za državne organe. 44 46. člen – pravica do ugovora vesti Vsak ima pravico do ugovora vesti. Ugovor vesti je možen samo v primerih, ki jih ureja zakon. Ugovor vesti enega je možen le, če ne omejujemo svoboščine in pravic drugih oseb. Razlaga Vsak ima pravico do ugovora vesti. Ugovor vesti pomeni, da lahko dejanja zavrnemo. Vsak ima pravico do Gre za dejanja, ki jih sicer zagotavlja ali nalaga država. ugovora vesti. To lahko storimo zato, ker niso v skladu z našimi lastnimi moralnimi in podobnimi . načeli Na primer: Zdravnik lahko zavrne nenujno operacijo, za katero misli, da bi pacientu gotovo škodovala. Zdravnik ne sme zavrniti nujne medicinske pomoči. 47. člen – izročitev Državljana Slovenije se ne sme izročiti ali predati drugi državi. Državljana lahko predamo le, če tako ureja mednar , odna pogodba ki je sklenjena na podlagi 3.a člena ustave. Takrat so pravice državljana varovane po pravilih mednarodne pogodbe. Za to skrbi mednarodna or , ganizacija ki ji je Slovenija predala izvajanje pravic. Mednarodna pogodba je podpisan dogovor med državami. Razlaga Državljana Slovenije se lahko izroči ali preda drugi državi samo v skladu z mednarodno pogodbo iz 3.a člena ustave. To storijo, če je državljan v drugi državi storil kaznivo dejanje. 45 48. člen – pribežališče Tuji državljani in ljudje brez državljanstva imajo pravico do pribežališča v Sloveniji. To pravico imajo, če so preganjani zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. državljan Slovenije Razlaga Nekateri ljudje, ki niso slovenski državljani, imajo pravico do varnosti in bivališča v Sloveniji. To pravico imajo, če se borijo za človekove pravice in temeljne svoboščine in so zato v svoji državi lahko kaznovani. Če so v taki nevarnosti, imajo v Sloveniji pravico imeti varno zavetje in oskrbo. 49. člen – svoboda dela Zagotovljena je svoboda . dela Vsak si sam izbere zaposlite . v Če izpolnjujemo pogoje za neko delovno mesto, moramo biti pri zaposlitvi enako obravnavani kot drugi, ki tudi izpolnjujejo pogoje. Prisilno delo je prepovedano. Vsak si lahko sam izbira, kaj bo delal in Razlaga kam bo hodil v službo. Država zagotavlja svobodo dela. Svoboda dela pomeni, da si vsak sam izbira, kaj bo delal in kam bo hodil v službo. Če se prijavimo na delovno mesto, moramo biti obravnavani enako kot drugi, ki se tudi prijavijo. Za vse morajo veljati enaki pogoji za delo na delovnem mestu. Nihče te ne sme prisiliti k delu. 46 50. člen – pravica do socialne varnosti Vsi državljani imajo pravico do: - socialne varnosti in - pokojnine. Pogoje za uveljavljanje pravic iz socialne varnosti ureja zakon. Država skrbi za zdravstv , eno pokojninsk , o invalidsko zavarovanje in druga socialna zavarovanja. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja pripadajo posebne pravice. Te posebne pravice so napisane v zakonu. Invalidi so osebe z različnimi okvarami. Razlaga Država mora državljanom zagotoviti dobro in dostojno življenje. To velja tudi, če zbolimo, se poškodujemo, postanemo invalidi ali ostanemo zaradi drugih razlogov brez službe ali brez denarja. Država zato zagotavlja: - zdravstveno zavarovanje, - pokojninsko zavarovanje in - invalidsko zavarovanje. Zagotavlja tudi zavarovanje v času, ko smo brez službe. Država zagotavlja tudi druge socialne pravice. Na primer: če smo brez svoje krivde ostali brez svojega denarja. Država mora zagotavljati tudi ustrezne službe. Te službe nam pomagajo, če zbolimo ali če smo v socialni stiski. Te službe so: bolnice, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, domovi za starejše ... Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja država zagotovi še posebne pravice. Vojni veterani so tisti, ki so se borili v vojni in preživeli. Žrtve vojnega nasilja so tisti, ki so bili v vojni deležni nasilja. To so na primer: begunci, taboriščniki, zaporniki, ukradeni otroci ... 47 51. člen – pravica do zdravstvenega varstva Vsak ima pravico do zdravstvenega varstva. V zakonu so zapisane pravice zdravstvenega varstva. V zakonu je določeno, za katere pravice bo denar prišel iz javnih sredstev. Nikogar ne smemo zdraviti, če se sam s tem ne strinja. Izjema so posebni primeri, ki so zapisani v zakonu. Zdravstveno varstvo Razlaga vključuje vse dejavnosti, ki varujejo naše zdravje. Vsak ima pravico, da gre k zdravniku. To velja tudi za tujce, ki so v Sloveniji. Zakon ureja, kdaj se obisk zdravnika in drugo zdravljenje v celoti plača iz obveznega zdravstvenega zavarov . anja Otrokom, dokler se šolajo, in osebam z invalidnostmi država omogoča brezplačen obisk zdravnika in drugo zdravljenje. 52. člen – pravice invalidov Invalidom je zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo. Način uresničevanja pravice do varstva in usposabljanja za delo ureja poseben zakon. Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju in drugi težki invalidi imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Denar za izobraževanja in usposabljanja otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih težkih invalidov mora zagotoviti država. Razlaga Invalidom je zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo. To pomeni, da se lahko učijo spretnosti, veščin in navad, ki jih potrebujejo za točno določeno delo. Otroci in odrasli s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami imajo do 26. leta starosti pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Dejavno življenje v družbi pomeni, da se lahko vključiš v družbo in sodeluješ v družbenih aktivnostih. Izobraževanje in usposabljanje je plačano iz javnih sredstev. 48 53. člen – zakonska zveza in družina V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna. Zakonsko zvezo sklenemo pred uradno osebo. Razmerja v zakonski zvezi ureja poseben zakon. Država še posebej varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Osebi, ki sta v zakonski zvezi, sta poročeni. Pravimo jima zakonca. Razlaga Ko se poročiš, imaš enake pravice kot tvoj partner. To pomeni, da sta zakonca v zakonski zvezi enakopravna. Poročiš se lahko le pred uradno osebo. Zakon ureja pravice ljudi, ki se poročijo ali pa živijo skupaj. Zakon posebej varuje tudi pravice družine, otrok in mladine. 54. člen – pravice in dolžnosti staršev Starši imajo pravico in dolžnost izobraževati, vzgajati in skrbeti za svoje otroke. Staršem se ta pravica in dolžnost lahko vzameta, če je to napisano v zakonu. To se stori, kadar starša povzročata škodo otroku. Otroci poročenih in neporočenih staršev imajo enake pravice. Otroci imajo v Sloveniji posebne pravice. Zapisane so v ustavi in v Konvenciji o otrokovih pravicah. Konvencija o otrokovih pravicah je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala Slovenija. V konvenciji so napisane vse najpomembnejše pravice otrok. Razlaga Starši smejo in morajo izobraževati, vzgajati in skrbeti za svoje otroke. To se jim lahko prepove le, če škodujejo otroku. Otroci poročenih in neporočenih staršev imajo enake pravice. 49 55. člen – svobodno odločanje o rojstvih otrok Vsak se svobodno odloča, ali si želi imeti otroka. Država mora vsem zagotavljati možnosti in dobre razmere za rojstva otrok. Država mora poskrbeti, da se starši lahko odločajo za rojstva otrok. Razlaga Vsak se lahko sam odloči, ali želi imeti otroka. Država mora poskrbeti, da to velja za vse. Država poskrbi, da se starši lahko odločajo za rojstva otrok. 56. člen – pravice otrok Za otroke moramo še posebej skrbeti in jih varovati. Različno starim in zrelim otrokom pripadajo različne pravice. Zakon varuje otroke pred izkoriščanjem in zlorabljanjem. Izkoriščanje in zlorabljanje je lahko: - gospodarsko, - socialno, - telesno, - duševno … Država skrbi za otroke in mladostnike, ki nimajo staršev. Država skrbi za otroke in mladostnike, ki nimajo družinske oskrbe. Država skrbi za otroke in mladostnike, če za njih ne skrbijo starši. Položaj takih otrok ureja zakon. Razlaga Otrok je oseba, ki je stara manj kot 18 let. Za otroke moramo še posebej skrbeti in jih varovati. Različno stari in zreli otroci imajo različne pravice. Na primer: - 14-letni otrok lahko sebe zagovarja na sodišču, mlajši otrok pa tega še ne sme. - 15-letni otrok se lahko . zaposli Zakon mora varovati otroke pred: Pravica je pravilo, - gospodarskim, ki pravi, kaj je dovoljeno ali - socialnim, zagotovljeno ljudem. 50 - telesnim, - duševnim, - ali kakšnim drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Otroci so posebej varovani s Konvencijo o otrokovih pravicah. Konvencija o otrokovih pravicah je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala Slovenija. V konvenciji so napisane vse najpomembnejše pravice otrok. Otroci, ki nimajo staršev ali starši za njih ne skrbijo, imajo posebno varstvo države. To pomeni, da država poskrbi, da so varni, siti, hodijo v šolo, se dobro počutijo … Njihov položaj ureja zakon. 57. člen – izobrazba in šolanje Vsak se lahko iz . obražuje Izobraževanje v osnovni šoli je obvezno. Denar za šolanje v osnovni šoli zagotovi država. Država omogoča, da vsak lahko pridobi ustrezno iz . obrazbo Razlaga Vsak ima pravico in dolžnost obiskovati osnovno šolo. Kasneje se lahko vsak sam odloči, ali bo nadaljeval izobražev . anje Denar za izobraževanje v osnovni šoli priskrbi država. Država poskrbi, da lahko hodimo v šolo in pridobimo ustrezno izobrazbo. Država mora poskrbeti, da lahko vsi hodimo v šolo in se izobražujemo. 51 58. člen – avtonomnost univerze in drugih visokih šol Državne univerze in državne visoke šole so samostojne. Zakon ureja, od kod dobijo denar. Razlaga Ko zaključiš osnovno šolo in srednjo šolo, se lahko šolaš na visoki šoli ali univerzi. Univerza je najvišja vrsta šole, v kateri se poučuje in raziskuje. Raziskovati pomeni odkrivati nove stvari. Na univerzi se lahko izobraziš za strokovnjaka na nekem področju. Visoka šola je vrsta šole, v kateri se lahko izobraziš za strokovnjaka na določenem področju. Zaposleni na teh šolah odločajo, kako bodo delovale. Zakon ureja, od kod šole dobijo denar. Univerza je najvišja vrsta šole. Na univerzi se lahko izobraziš za strokovnjaka na nekem področju. 59. člen – svoboda znanosti in umetnosti Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Razlaga Vsak lahko ustvarja umetniške izdelke, kot so slike, pesmi, risbe, predstave. Vsak lahko raziskuje in dela znanstvene poskuse. V Sloveniji lahko vsak ustvarja. 52 60. člen – pravice iz ustvarjalnosti Država zagotavlja varstvo avtorskih pravic in drugih pravic. To velja za umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Razlaga Država zagotavlja varstvo avtorskih pravic in drugih pravic. Avtorske pravice so pravice, ki jih ima oseba, ki je nekaj na novo izdelala ali ustvarila. To pomeni, da lahko sam odločaš o svojem izdelku in si avtor oziroma izumitelj. Če nekaj ustvariš, je to tvoje. Nihče ti izdelka, izuma, umetnine, znanstvenih ugotovitev ne sme vzeti ali si jih prisvojiti. 61. člen – izražanje narodne pripadnosti Vsak ima pravico, da svobodno pove ali pokaže, kateremu narodu ali narodni skupnosti pripada. Vsak lahko ohranja in izraža svojo kulturo, uporablja svoj jezik in pisavo. Razlaga Vsak ima pravico, da: - pove, kateremu narodu pripada. - pokaže svojo kulturo. Na primer: preko glasbe ali oblačil. - govori svoj jezik. - piše s svojo pisavo. Slovenska narodna noša je oblačilo, ki so ga tradicionalno nosili Slovenci in Slovenke. 53 62. člen – pravica do uporabe svojega jezika in pisave Svoj jezik in pisavo lahko uporabljaš pri: - uresničevanju svojih pravic in , dolžnosti - postopkih pred or . gani javnih služb Način uveljavljanja teh pravic je napisan v zakonu. V Sloveniji lahko vsak izraža svoje misli. To lahko dela v svojem jeziku. Razlaga Pravico imaš, da uporabljaš svoj jezik in pisavo: - kadar uresničuješ svoje pravice in dolžnosti. - pri postopkih pred or . gani javnih služb To pomeni, da imaš pravico uporabljati svoj jezik in pisavo na sodiščih, na policiji, upravnih enotah … 63. člen – prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni Protiustavno je spodbujanje narodne, rasne, verske ali druge neenakopravnosti. Protiustavno je povzročati nar , rasno odno , versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost. Protiustavno je kakršnokoli spodbujanje nasilja in vojne. Razlaga Spodbujanje nar , rasne, v odne erske ali druge neenakopravnosti je protiustavno. To pomeni, da nihče ne sme spodbujati neenakopravnosti zaradi narodnosti, rase ali vere. Protiustavno je povzročati nar , odno rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost. Nestrpnost pomeni nesprejemanje ali sovražen odnos do posameznika ali skupine. To pomeni, da se nihče ne sme obnašati nestrpno do tebe zaradi tvoje narodnosti, rase ali vere. Protiustavno je tudi spodbujanje nasilja in vojne. 54 64. člen – posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost imata v Sloveniji pravico, da: - svobodno uporabljata svoje narodne simbole, - ustanovita or , s katerimi ohranjata s ganizacije vojo narodno identiteto, - razvijata kulturne, raziskovalne in gospodarske dejavnosti, - izdajata svoje časopise, revije in knjige, - imata stike s svojo matično državo in matičnim narodom, - se izobražujeta v svojem jeziku, - oblikujeta in razvijata šolstvo v svojem jeziku. Zakon ureja območja, kjer mora biti pouk v šoli dvojezičen. Država z denarjem in pravili v družbi podpira, da se te pravice lahko uveljavijo. Avtohtoni narodni skupnosti lahko na območju, kjer živita, uveljavita svoje pravice s pomočjo ustanavljanja samoupravnih skupnosti. Država lahko da samoupravnim skupnostim dovoljenje in sredstv , a da izvajajo nekatere državne naloge. Na primer: Lahko se odločajo o položaju in vprašanjih, ki se tičejo njihove avtohtone nar . odne skupnosti Predstavniki narodne skupnosti zastopajo avtohtono narodno skupnost v lokalni samoupravi in v dr . žavnem zboru Območji v Sloveniji, kjer živita italijanska in madžarska avtohtona nar . odna skupnost 55 Zakon ureja: - da ima avtohtona narodna skupnost svoje pravice tudi, če jo sestavlja malo ljudi, - kako bodo občine uresničevale pravice avtohtonih narodnih skupnosti tam, kjer živijo. Zakoni, predpisi in drugi pravni dokumenti v zvezi s pravicami in položajem avtohtone narodne skupnosti se lahko sprejmejo le, če se s tem strinjajo predstavniki nar . odne skupnosti Razlaga V Sloveniji živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost. Člani italijanske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran. Člani madžarske avtohtone narodne skupnosti živijo v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. Avtohtona narodna skupnost ima v Sloveniji pravico, da: - uporablja svojo himno, grb in zastavo. - ima stike s svojo matično državo in matičnim narodom. Matična država je država, od koder oseba izvira. Na primer: za Madžare je matična država Madžarska. Matični narod je skupina oseb, ki živijo v matični državi. Na primer: v Italiji so matični narod Italijani. - izdaja časopise, revije, knjige in se izobražuje v svojem jeziku (italijanščini ali madžarščini). Zakon ureja, v katerih šolah mora biti pouk dvojezičen. Dvojezičen pomeni, da je neka informacija sporočena v dveh jezikih. Država z denarjem in pravili v družbi podpira, da se te pravice lahko uveljavijo. Zakon ureja, da ima avtohtona narodna skupnost svoje pravice tudi, če to narodno skupnost sestavlja malo ljudi. Pravni dokumenti o avtohtoni narodni skupnosti se lahko sprejmejo le, če se s spremembami strinjajo predstavniki nar . odne skupnosti Predstavniki narodne skupnosti so osebe, ki imajo pravico, da delajo in govorijo v imenu cele nar . odne skupnosti Na primer: Predstavniki italijanske avtohtone narodne skupnosti izrazijo mnenje v imenu italijanske avtohtone nar . odne skupnosti 56 65. člen – položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji Položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji so zapisane v zakonu. Razlaga V Sloveniji živi romska skupnost. Romska skupnost je etična skupina ljudi, ki imajo skupno kultur , jezik in z o godovino. Pripadniki romske skupnosti imajo enake pravice in obveznosti kot vsi prebivalci Slovenije. Romska skupnost ima tudi posebne pravice, ki jih ureja zakon. Posebne pravice romske skupnosti so na primer: pravice s področja izobraževanja, kulture, zaposlovanja in odločanje o zadevah, ki se tičejo romske skupnosti. Zastava romske skupnosti. Modra barva predstavlja nebo. Zelena barva predstavlja zemljo. Rdeče kolo predstavlja potovanje. 57 58 3 3. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 59 66. člen – varstvo dela Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in . delo Država zagotavlja zakonsko varstvo za zaposlovanje in . delo Razlaga Država skrbi, da se ljudje v državi lahko zaposlijo. Država skrbi, da ljudje v državi lahko delajo. Zakon ureja varstvo pravic in Vsak si lahko sam izbira, obveznosti pri zaposlovanju in delu. kaj bo delal in kam bo hodil v službo. 67. člen – lastnina Zakon ureja, kako lahko pridobimo in uporabljamo lastnino. To je določeno tako, da je zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine. Zakon ureja način in pogoje dedov . anja lastnine Lastnina je vse, kar je naše. Na primer: denar, zemlja, hiša ... Tudi država ima lahko lastnino. Na primer: šole, ceste, elektrarne, gozdovi, bolnice ... Razlaga Zakon ureja, kako lahko pridobimo in uporabljamo svojo . lastnino Lastnino moramo uporabljati tako, da se upošteva njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Lastnina je osnova za gospodarsko dejavnost. Lastnik zemlje lahko svojo zemljo uporabi za kmetovanje, za gradnjo hiše ... Lastniki strojev lahko svoje stroje uporabijo za izdelovanje izdelkov. 61 Izdelki so na primer: obleke, čevlji, kolesa, televizorji ... Lastnik podjetja skrbi, da je podjetje uspešno. To je gospodarska funkcija lastnine. Lastnino moramo uporabljati tako, da vsi bolje živimo. Uporaba lastnine nam mora omogočati, da bolje živimo. Na primer: pomembno je, da imamo dobre šole in bolnice. Dobre šole in bolnice nam omogočajo, da smo izobraženi in zdravi. To je pomembno za dobro življenje. Lastnine ne smemo uporabljati tako, da bi škodovali drugim. To je socialna funk . cija lastnine Z lastnino moramo ravnati tako, da čim manj onesnažujemo okolje. To je ekološka funkcija lastnine. Zakon ureja, kako . dedujemo Dedovanje pomeni dobiti stvari, denar in zemljo po nekom, ki je umrl. Vsak človek lahko pred smrtjo napiše oporoko. V oporoki lahko določi, kdo po njegovi smrti dobi njegovo premoženje. 68. člen – lastninska pravica tujcev Tujci so lahko lastniki nepremičnin, če upoštevajo določene pogoje. Te pogoje ureja zakon ali veljavna mednarodna pogodba. Razlaga Tujci so lahko lastniki nepremičnin, če upoštevajo določene pogoje. Ti pogoji so zapisani v zakonih ali v veljavnih mednarodnih pogodbah. Mednarodna pogodba je podpisan dogovor med državami. 62 69. člen – razlastitev Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji. To se lahko zgodi zaradi javne koristi. Škodo zaradi odvzema ali omejitev te pravice se nadomesti z nadomestilom v naravi ali povrnitve škode v denarju. Država to stori pod pogoji, ki jih ureja zakon. Razlaga Če imaš v lasti stavbo ali zemljišče, ti ga lahko država odvzame ali omeji njegovo uporabo. To pomeni, da je odvzeta ali omejena tvoja lastninska pravica. Nepremičnina je zemljišče ali zgradba. Stanovanje je vrsta nepremičnine. To lahko storijo le, če bodo zemljišče ali stavbo uporabili za nove namene. Ti nameni morajo koristiti večini ljudi ali širši skupnosti. Temu pravimo javna korist. Na primer: na tvojem zemljišču zgradijo bolnico. V primeru, da ti vzamejo ali omejijo to pravico, ti morajo v zameno dati novo zemljišče ali stavbo. To zemljišče ali stavba mora imeti enako vrednost, kot tista, ki so ti jo vzeli. V zameno ti lahko dajo tudi denar. 70. člen – javno dobro in naravna bogastva Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod določenimi pogoji. Te pogoje ureja zakon. Zakon ureja pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon lahko določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tujci. Zakon določi tudi pogoje za izkoriščanje naravnega bogastva za . tujce 63 Vsak lahko pridobi posebno pravico uporabe javnega dobra. Na primer: da lahko uporabljaš jezero, park, cesto, morje z obalo. Razlaga Nekatere stvari ali dobrine so namenjene vsem ljudem. Pravimo jim javno dobro. Vsak lahko pridobi posebno pravico uporabe javnega dobra. Na primer: da lahko uporabljaš jezero, park, cesto, morje z obalo. Pogoje za uporabo javnega dobra ureja zakon. Na primer: Avtocesto lahko uporabljaš za vožnjo z motornimi vozili in če kupiš vinjeto. Zakon ureja, kdaj smemo izkoriščati naravna bogastva. Naravna bogastva so stvari in dobrine, ki jih dobimo v naravi. To so na primer: rudnine pod zemljo, voda, zemljišča, rastline, živali na površini zemlje in energija sonca ter vetra nad zemljo. Tudi tujci lahko izkoriščajo naravna bogastva. Kdaj in kako lahko tujci izkoriščajo naravno bogastvo, je zapisano v zakonu. 70.a člen – pravica do pitne vode Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro. Za vodne vire skrbi država. Vodni viri so namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri za oskrbo prebivalstva niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država. Država to zagotavlja preko samoupravnih lokalnih skupnosti. Država to zagotavlja direktno in neprofitno. 64 Vsi imamo pravico do pitne vode. Razlaga Vsak ima pravico do pitne vode. Pitno vodo lahko pijemo. Pitna voda je čista in zdrava. Vodni viri so namenjeni vsem ljudem. Vodni viri so voda v naravi in njeni naravni izviri. Za vodne vire skrbi država. Vodni viri so namenjeni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Vodni viri so namenjeni tudi za oskrbo doma. S to vodo lahko kuhaš in pomivaš. Z vodnimi viri, ki so namenjeni prebivalstvu, ne smeš trgovati. Za oskrbo s pitno vodo in vodo za dom skrbi država. Država vodo zagotavlja preko samoupravnih lokalnih skupnosti. Samoupravne lokalne skupnosti to počnejo direktno in zaslužke vlagajo v razvoj oskrbe z vodo. 71. člen – varstvo zemljišč Uporaba zemljišč mora biti premišljena. Za uporabo zemljišč lahko zakon določi posebne pogoje. Kmetijska zemljišča so posebej varovana. To ureja zakon. Država mora na gorskih in hribovitih območjih skrbeti za: - gospodarski napredek prebivalstva, - kulturni napredek prebivalstva in - socialni napredek prebivalstva. 65 Kmetijska zemljišča so zemljišča, na katerih kmetujemo. To so njive, vrtovi sadovnjaki, vinogradi, travniki in pašniki. Razlaga Če želiš uporabljati zemljšče, moraš to skrbno načrtovati. Pri tem moraš upoštevati zakon. Zemljišče lahko uporabljaš na primer: za gradnjo hiše, gradnjo garaže, gradnjo stavbe za podjetje, napeljavo vodovoda … O takšni uporabi zemljišča moraš obvestiti državo. Za takšno rabo moraš dobiti gradbeno dovoljenje. Kmetijska zemljišča so zemljišča, na katerih kmetujemo. To so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in pašniki. Zakon ureja, kako moramo uporabljati kmetijska zemljišča. Zakon ureja, kdo lahko kupi kmetijsko zemljišče. Zakon ureja tudi, kako se lahko spremeni namen uporabe kmetijskega zemljišča. Na primer: če oseba želi, da se na kmetijskem zemljišču zgradi hišo. Država skrbi, da imajo ljudje, ki živijo v hribih, možnost obiskovanja kulturnih ustanov in prireditev. Te lahko obiskujejo v domačem kraju ali pa v bližnjih krajih. Država skrbi, da imajo ljudje, ki živijo v hribih, možnost, da se lahko ukvarjajo z . gospodarskimi dejavnostmi To so na primer kmetijstvo, gozdarstvo in turizem ... To je pomembno zato, da v hribih ljudje lažje preživijo. 66 72. člen – zdravo življenjsko okolje Vsak ima pravico, da živi v zdravem življenjskem okolju. To država zagotavlja z zakonom. Zakon ureja, kako se morajo opravljati gospodarske dejavnosti in druge dejavnosti. Kdor povzroči škodo v življenjskem okolju, mora škodo poravnati. Zakon ureja: - kako mora oseba, ki je povzročila škodo to poravnati, - v kakšnem obsegu mora oseba poravnati škodo. Zakon ureja tudi, da je živali prepovedano mučiti. Razlaga Pravico imamo do življenja v zdravem okolju. Zdravo življenjsko okolje je okolje, ki ima čisto vodo, hrano in zrak. Držati se moramo pravil, ki omogočajo, da naše okolje ostane čisto. Pravila moramo upoštevati vsi. Če onesnažiš okolje, je mogoče, da boš za to kaznovan ali da boš moral poravnati škodo. To je zapisano v zakonu. Mučenje živali je prepovedano. To piše v posebnem zakonu. 73. člen – varovanje naravne in kulturne dediščine Vsak je dolžan varovati naravne znamenitosti in kulturne spomenike. To ureja zakon. Za ohranjanje naravne in kulturne dediščine skrbijo država in . lokalne skupnosti Razlaga Vsak mora varovati naravne znamenitosti. Naravne znamenitosti so posebnosti, ki jih je ustvarila narava. Naravne znamenitosti v Sloveniji so na primer: Triglav, reka Soča, Blejsko jezero, Logarska dolina, Sečoveljske soline ... Vsak mora varovati kulturne spomenike. Kulturni spomeniki so pomembne zgradbe ali kipi pomembnih ljudi iz preteklosti. Kulturni spomeniki v Sloveniji so na primer: grad Snežnik, Plečnikove Žale, kip Franceta Prešerna, dvorec Dornava ... 67 Država in lokalne skupnosti morajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Naravna in kulturna dediščina so naravne in kulturne posebnosti določenega kraja. Naravno dediščino je ustvarila narava. Naravna dediščina so na primer: barja, kraške jame in visokogorja. Kulturno dediščino je ustvaril človek. Kulturna dediščina so na primer: gradovi, spomeniki … 74. člen – podjetništvo Opravljanje gospodarskih dejavnosti je svobodno. Zakon ureja, kdaj in kako lahko ustanovimo podje . tje Gospodarska dejavnost ne sme biti v nasprotju z javno k . oristjo Prepovedano je nepošteno gospodarsko tekmovanje. Razlaga Lahko se odločimo, da se bomo ukvarjali z gospodarsko . dejavnostjo Na primer: Vsak se lahko odloči, da bo ustanovil podjetje. V zakonu je določeno, kako bomo ustanovili podjetje. Ko delamo, ne smemo preprečevati drugim podjetjem, da bi s podobnimi izdelki bili uspešni. Podjetja ne smejo zaničevati drugih podjetij v . javnosti 68 75. člen – soodločanje Delavci imajo možnost, da sodelujejo pri upravljanju podjetij in zavodov. Pogoje za sodelovanja delavcev ureja zakon. Podjetja izdelujejo izdelke in izvajajo storitve. Podjetje je na primer: trgovina, tovarna, obrtna delavnica ... Razlaga Delavci imajo možnost, da sodelujejo pri upravljanju podjetij in zavodov. Zakon ureja, da lahko delavci v podjetju izvolijo svet delavcev ali svojega predstavnika v svetu zavoda. Svet delavcev je skupina izvoljenih delavcev, ki sodeluje z direktorjem ali upravo podjetja. V majhni gospodarski organizaciji izvolijo delavskega zaupnika. 76. člen – sindikalna svoboda Delavci imajo pravico, da ustanovijo, se včlanijo in delujejo v sindikatih. Razlaga Delavci imajo svobodo, da ustanovijo, se pridružijo in delujejo v sindikatu. Sindikat je prostovoljna organizacija delavcev. Sindikat varuje in se bori za pravice delavcev. 77. člen – pravica do stavke Delavci imajo pravico do stavke. Pravico do stavke se lahko omeji z zakonom. Pravico do stavke se lahko omeji, če to zahteva javna korist. Pri omejitvi moramo upoštevati vrste in značaj dejavnosti, v kateri delajo delavci. 69 Razlaga Delavci imajo pravico do stavke. Stavka je organiziran upor delavcev, ki se borijo za svoje pravice. Če delavci menijo, da imajo slabo plačo ali slabe delovne pogoje, lahko organizirajo stavko. To po navadi naredijo, če pogovori z vodstvom podjetja o spremembah niso uspešni. Ko delavci stavkajo, ne delajo. Stavko se lahko omeji, če to zahteva javna korist. Na primer: - Zdravniki morajo skrbeti za resno bolne ljudi. - Policisti morajo skrbeti za varnost ljudi. 78. člen – primerno stanovanje Država mora poskrbeti, da lahko državljani pridobijo primerno stanovanje. Nepremičnina je zemljišče ali zgradba. Stanovanje je vrsta nepremičnine. 79. člen – v Sloveniji zaposleni tujci Tujci, ki so zaposleni v Sloveniji, imajo posebne pravice. Posebne pravice imajo tudi člani njihovih družin. Te pravice ureja zakon. Razlaga V Sloveniji lahko živijo in delajo tujci. T , ki delajo v Slo ujci veniji, imajo posebne pravice. Posebne pravice imajo tudi njihovi člani družine. Te pravice ureja zakon. Državljani držav Evropske unije, ki živijo in delajo v Sloveniji, imajo enake socialne in druge pravice kot slovenski dr . žavljani 70 4. DRŽAVNA UREDITEV 4 71 A) Državni zbor 80. člen – sestava in volitve Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije. V državnem zboru je 90 poslance . v Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V državni zbor se izvoli 1 poslanec italijanske narodne skupnosti in 1 poslanec madžarske narodne skupnosti. Volilni sistem za volitve v državni zbor ureja zakon. Z zakonom o volilnem sistemu se mora strinjati vsaj 60 poslancev v drž . avnem zboru Poslanci se volijo po načelu sorazmernega predstavništva. To pomeni, da imajo ob 4-odstotnem volinem pragu, volivci odločilen vpliv za dodelitev mandatov kandidatom. Ta pravila ne veljajo za poslance nar . odne skupnosti V parlamentarni zgradbi deluje državni zbor. Razlaga V državnem zboru delujejo poslanci, ki so jih izvolili državljani Slovenije. V državnem zboru deluje 90 poslance . v Poslance volimo volivci z glasovanjem na volitvah. Glasovanje mora biti splošno in enako. To pomeni, da lahko voli vsak dr , ki je dopolnil 18 let žavljan . Glasovanje mora biti neposredno. To pomeni, da vsak volivec glasuje sam, osebno. Glasovanje mora biti tajno. To pomeni, da nihče ne sme nadzorovati, kako volivec glasuje. V državni zbor se vedno izvoli 1 , poslanec ki je predstavnik italijanske nar . odne skupnosti V državni zbor se vedno izvoli tudi 1 , poslanec ki je predstavnik madžarske narodne skupnosti. 73 Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. Zakon ureja volilni sistem. Volilni sistem je sistem, po katerem se volijo poslanci. Ta zakon je sprejet, če se z njim strinja vsaj 60 poslancev. Na volitvah v državni zbor kandidirajo osebe, ki želijo postati . poslanci Da kandidirajo, jih mora predlagati . politična stranka Politične stranke naredijo sezname ljudi, ki bodo z njimi kandidirali za . poslance Vsaka politična stranka lahko določi več kandidato . v Da so kandidati izvoljeni v dr , žavni zbor morajo vsi kandidati za poslance svoje politične stranke dobiti vsaj 4 odstotke vseh glasov. To je volilni prag. Volivci so tisti, ki s svojim glasom odločajo, kdo od kandidatov posamezne politične stranke bo dobil . mandat To ne velja za poslanca nar . odne skupnosti 81. člen – mandatna doba državnega zbora Državni zbor se voli za 4 leta. Lahko se zgodi, da se mandatna doba državnega zbora izteče med vojno ali v času izr . ednega stanja V takem primeru se mandat državnega zbora preneha 6 mesecev po prenehanju vojne ali izr . ednega stanja Mandat lahko preneha tudi prej, če se državni zbor sam tako odloči. Volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Preden minejo 4 leta od prve seje državnega zbora mora biti izvoljen nov dr . žavni zbor Nov državni zbor mora biti izvoljen 2 meseca do najkasneje 15 dni pred potekom 4 let od prve seje. 74 Izredno stanje se razglasi takrat, ko je obstanek države v nevarnosti. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne … volilna skrinjica Če se dr , se iz žavni zbor razpusti voli nov državni zbor najkasneje 2 meseca po razpustu prejšnjega. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega dr . žavnega zbora Prvo sejo novega državnega zbora skliče predsednik republik . e Sejo mora sklicati najkasneje 20 dni po izvolitvi novega državnega zbora. 82. člen – poslanci Poslanci so predstavniki vseh ljudi. Poslanci se morajo sami odločati, kako bodo ravnali. Poslancem ni treba upoštevati navodil drugih ljudi. Zakon ureja, kdo ne more postati poslanec. Zakon ureja, katere funkcije ali dejavnosti poslanec ne sme opravljati. Državni zbor potrdi mandate poslancev. Na takšno odločitev državnega zbora se lahko oseba pritoži na u . stavno sodišče Možnost pritožbe na ustavno sodišče ureja zakon. Razlaga Poslance ljudje izvolimo na volitvah. Poslanci so predstavniki vseh ljudi. To je njihov poklic in za delo dobijo plačo. Poslance ljudje izvolimo na volitvah. V Sloveniji je 90 poslance . v Skupaj sestavljajo dr . žavni zbor 75 Poslanci se morajo sami odločiti, kako bodo ravnali. Poslancem ni treba upoštevati navodil drugih, tudi ne navodil svojih . političnih strank Zakon ureja, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca Zakon tudi ureja, katerih drugih del, funkcij in dejavnosti poslanec ne sme opravljati. Na primer: Poslanec ne more biti hkrati tudi direktor podjetja. Državni zbor potrdi mandate poslancev Mandat poslancu dovoljuje, da opravlja svoje delo poslanca. Na odločitev državnega zbora se lahko poslanec pritoži na . ustavno sodišče To možnost ureja zakon. Ustavno sodišče skrbi za varstvo ustavne ureditve države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. 83. člen – poslanska imuniteta Poslanci državnega zbora imajo imuniteto. Imuniteto imajo na naslednjih področjih: - Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glasovanje na seji. To velja za seje državnega zbora ali seje delovnih skupin dr . žavnega zbora - Proti poslancu se lahko sproži kazenski postopek samo, če se državni zbor s tem strinja. To velja, če se je poslanec skliceval na imunite . to Kazenski postopek lahko sprožijo tudi, če so ga zalotili pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana zaporna kazen nad 5 let. Državni zbor lahko poslancu podeli imuniteto, tudi če poslanec zanjo ni zaprosil. 76 Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu zapisano kot Imuniteta pomeni, da je oseba posebno prepovedano in kaznivo. zavarovana pred kazenskim postopkom. Imuniteta je posebna pravica, ki jo imajo poslanci, sodniki ... Razlaga Poslanci državnega zbora imajo imuniteto. To pomeni, da so posebno zavarovani pred kazenskimi postopki. Poslanec ni kazensko odgovoren za svoje glasovanje na seji ali za mnenje. To pomeni, da ne sme biti kaznovan zaradi: - svojega glasovanja na seji ali - svojega mnenja. Proti poslancu se ne sme sprožiti kazensk . ega postopka Kazenski postopek se lahko sproži, če se državni zbor s tem strinja. Kazenski postopek se lahko sproži, če so poslanca ujeli pri hudem kazniv . em dejanju Poslancu lahko državni zbor podeli imuniteto, tudi če poslanec ni sam zahteval imunitete. 77 84. člen – predsednik državnega zbora Državni zbor ima predsednika. Predsednika državnega zbora izvolijo poslanci. Za izvolitev mora predsednik dobiti vsaj 46 glasov poslancev. Razlaga V državnem zboru je 90 poslance . v Poslanci se med seboj odločijo, kateri izmed njih jih bo vodil. Ta oseba postane predsednik državnega zbora. Predsednik postane tako, da dobi vsaj 46 glasov od 90 poslancev. 85. člen – zasedanja državnega zbora Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik državnega zbora. Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo, če to zahteva: - najmanj 23 poslancev v državnem zboru ali - predsednik Republike Slovenije. Razlaga Poslanci v državnem zboru se o pomembnih temah za Slovenijo odločajo na sejah. Seje so sestanki. Na sejo so vabljeni vsi poslanci. Sejo skliče predsednik državnega zbora. Sklic seje pomeni, da se določi datum, kraj in čas, ko bo seja potekala. Seje so lahko redne ali izredne. Datumi rednih sej so vnaprej določeni. Na rednih sejah se poslanci pogovarjajo in odločajo o najpomembnejših temah in vprašanjih. Izredne seje so nujni sestanki. Izredne seje se skliče takrat, ko se morajo poslanci nujno odločiti o temi ali vprašanju. Izredno sejo mora sklicati predsednik dr . žavnega zbora Predsednik državnega zbora mora to storiti, če: - to zahteva najmanj 23 poslancev, - to zahteva predsednik Republike Slovenije. 78 86. člen – odločanje Državni zbor na seji sprejema odločitve, če je prisotna večina poslancev. Državni zbor: - sprejema zakone in druge odločitve, - potrjuje mednarodne pogodbe. To lahko stori samo z večino glasov poslancev, ki so prisotni na seji. Ustava ali zakon lahko v nekaterih primerih urejata drugačno večino glasov, potrebnih za odločanje. Večina pomeni več kot pol. Razlaga V državnem zboru je 90 poslance . v Državni zbor lahko sprejema odločitve samo, če je na seji prisotnih najmanj 46 poslancev. To pomeni, da je na seji prisotna večina vseh poslancev. Praviloma državni zbor sprejema zakone in druge odločitve. To stori tako, da za zakon ali drugo odločitev glasuje večina poslancev na . seji Na primer: Če je na seji prisotnih 50 poslancev, mora najmanj 26 poslancev glasovati za predlog, da je predlog sprejet. Za nekatere primere odločanja lahko ustava in zakon urejata tudi drugačno večino za sprejem odločitve. Na primer: Da je predlog sprejet, se mora z njim strinjati večina vseh poslancev. To pomeni, da mora za predlog glasovati najmanj 46 od 90 poslancev. 87. člen – zakonska pristojnost državnega zbora Državni zbor lahko ureja pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb. To lahko stori samo z zakonom. 79 88. člen – zakonska iniciativa Zakone lahko predlaga: Vlada so ljudje, - vlada, ki vodijo državo. - vsak , poslanec - najmanj 5000 volivce . v 89. člen – zakonodajni postopek Državni zbor sprejema zakone v postopku, ki ima več korakov. Poslovnik državnega zbora lahko ureja tudi drugačen postopek sprejemanja zakonov. Poslovnik je dokument, v katerem piše, kako naj postopki potekajo. Razlaga Državni zbor sprejema zakone. Zakone sprejema v , postopku ki ima več korakov. Ti koraki so lahko: 1. , Vlada poslanec ali volivci predlagajo zakon. Temu dokumentu rečemo predlog zakona. Poslanci se najprej odločijo, ali se bodo o predlogu zakona sploh odločali. To pomeni, da se odločijo, ali bodo predlog zakona sprejeli v obravnavo. 2. Če predlog zakona sprejmejo v obravnavo, lahko državni zbor predlaga popravke in spremembe predloga zakona. Državni zbor o spremembah razpravlja in glasuje. 3. Pripravi se končno besedilo zakona, o katerem državni zbor glasuje. Poslovnik državnega zbora lahko določi tudi drugačen postopek sprejemanja zakonov. 80 90. člen – zakonodajni referendum Lahko se zgodi, da se volivci ne strinjamo z zakonom, ki ga je sprejel dr . žavni zbor Takrat lahko državni zbor razpiše refer . endum Državni zbor razpiše referendum, če to zahteva najmanj 40 000 volivcev. Na referendumu volivci odločajo o tem, ali bo zakon, ki ga je sprejel državni zbor, veljal ali ne. Državni zbor ne sme razpisati referenduma za: - zakone o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, - zakone o davkih, carinah in drugih obveznih plačilih, - zakone o potrditvi mednar , odnih pogodb - zakone, ki odpravljajo dosedanjo protiustavno ureditev. Na referendumu smejo glasovati vsi dr , žavljani ki imajo v . olilno pravico Zakon ne velja, če proti njemu na referendumu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in proti njemu glasuje najmanj ena petina vseh volivce . v Referendum se ureja z zakonom. Zakon o referendumu sprejme dr , žavni zbor če zanj glasuje dve tretjini vseh poslancev, ki so prisotni na . seji Razlaga Državni zbor sprejema zakone. Včasih se volivci s sprejetim zakonom ne strinjajo. Volivci lahko zahtevajo, da zakon ne velja. Kadar to s podpisi zahteva najmanj 40 000 volivcev, mora državni zbor razpisati refer . endum Na referendumu volivci odločajo, ali bo zakon veljal ali ne. državljan O nekaterih zakonih ni mogoče odločati na referendumu. Slovenije To so: - zakoni o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, - zakoni o , davkih carinah in drugih obveznih plačilih, - zakoni o potrditvi mednar , odnih pogodb - zakoni o odpravi dosedanjih napak, ki jih je ugotovilo . ustavno sodišče Na referendumu smejo glasovati vsi dr , žavljani ki imajo v . olilno pravico 81 Volivci glasujejo tako, da na referendumu oddajo svoj glas. Vsak volivec na referendumu dobi glasovnico. Glasovnica je list papirja. Na glasovnici je napisano referendumsko vprašanje. Na glasovnici volivec označi, ali se strinja z referendumskim vprašanjem. Glas volivcev je lahko veljaven ali neveljaven. Glas je veljaven, ko se volivec drži navodil, kako oddati svoj glas. Zakon ni sprejet, kadar proti njemu na referendumu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Ta večina pa mora predstavljati najmanj eno petino vseh, ki so imeli pravico glasovati na referendumu. Petina pomeni vsak peti. To v Sloveniji pomeni več kot 300 000 glasov. Petina pomeni vsak peti. Poslanci na seji sprejmejo zakon o referendumu. Zakon je sprejet, če se s tem strinja dve tretjini poslancev na seji. Na primer: Če je na seji 60 poslancev, se mora z zakonom strinjati najmanj 40 poslancev. 91. člen – razglasitev zakona Predsednik republike zakone razglasi najkasneje 8 dni po sprejemu zakonov. Državni svet lahko zahteva, da državni zbor o zakonih še enkrat odloča. To mora sporočiti v 7 dneh od sprejetja zakona. Če se to zgodi, mora pri ponovnem odločanju za zakon glasovati vsaj večina poslance . v Ustava lahko določi tudi višje število potrebnih glasov poslancev, da državni zbor sprejme zakon. Druga odločitev državnega zbora je dokončna. 82 Razlaga Predsednik republike nove zakone razglasi. To pomeni, da jih uradno sporoči državljanom. To mora storiti najkasneje 8 dni po sprejemu zakonov. To se stori s podpisom posebnega ukaza in objavo zakona v Uradnem listu. Državni svet lahko zahteva, da državni zbor pred tem o zakonih še enkrat odloča. To mora sporočiti v 7 dneh od sprejetja zakona. Če se državni svet tako odloči, mora za zakon ponovno glasovati najmanj večina vseh poslancev. Druga odločitev državnega zbora je dokončna. To pomeni, da nihče ne more zahtevati, da državni zbor o zakonu ponovno odloča. Uradni list je glasilo države. V Uradnih listih so zapisani novi zakoni, ustava, uradni zapisi, Predsednik republike je predpisi, mednarodne pogodbe in predsednik države. uradni razglasi. 92. člen – vojno in izredno stanje Izredno stanje je takrat, ko je v državi velika splošna nevarnost. Splošna nevarnost je nevarnost, ki ogroža obstoj države. O izrednem stanju se obvesti vse ljudi. Temu pravimo, da se razglasi izr . edno stanje Vlada predlaga: - kdaj se razglasi izredno stanje in - nujne ukrepe ob razglašenem izr . ednem stanju 83 Obrambne sile so vojska. Izredno stanje se razglasi takrat, Obrambne sile skrbijo za ko je obstanek države v nevarnosti. varnost cele države. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne … Izredno stanje razglasi državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi . obrambnih sil Če se državni zbor ne more , sestati je to izr . edno stanje O uporabi obrambnih sil v izrednem stanju odloča predsednik republike. Predsednikovo odločitev mora kasneje potrditi državni zbor, ko se lahko sestane. 93. člen – parlamentarna preiskava Državni zbor lahko začne preiskavo o javnih zadevah. To mora storiti, če to zahteva: - 30 poslancev državnega zbora ali - državni sve . t Za preiskavo državni zbor določi posebno komisijo. Komisija ima pri iskanju informacij in proučevanju javne zadeve enaka pooblastila kot pravosodni or . gani 94. člen – poslovnik državnega zbora Državni zbor ima poslovnik. Za sprejem poslovnika morata glasovati najmanj dve tretjini poslance , v ki so prisotni na seji dr . žavnega zbora 84 95. člen – nagrajevanje poslancev Poslanci v državnem zboru dobivajo plačo ali nadomestilo. Višino plače ali nadomestila ureja zakon. Razlaga Poslanci v državnem zboru dobivajo plačo ali denarno nadomestilo. Poslanec dobiva plačo za svoje delo v času svojega mandata. Poslanec lahko prejema denarno nadomestilo, če: - po končanju opravljanja dela poslanca ne najde novega dela ali ne more nadaljevati , ki ga je opravljal, pr dela eden je bil poslanec. - ne more opravljati svojega , k dela er je upravičeno zadržan. Na primer: zaradi bolezni. B) Državni svet 96. člen – sestava Državni svet je sestavljen iz oseb, ki predstavljajo socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese. Državni svet ima 40 članov. Sestavljajo ga: - 4 predstavniki delodajalcev, - 4 predstavniki delojemalcev, - 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, - 6 predstavnikov negospodarske dejavnosti, - 22 predstavnikov lokalnih interesov. Zakon ureja organizacijo državnega svet . a Državni svet ima veliko nalog. Državni svet najpogosteje podaja predloge dr . žavnemu zboru 85 Delojemalec je delavec. Delodajalec je oseba, ki zaposluje delavca. Razlaga Državni svet je sestavljen iz ljudi, ki so izvoljeni na poseben način. Pravimo jim člani. Državni svet ima 40 članov. Člani državnega sveta zastopajo: - socialne interese, - gospodarske interese, - poklicne interese in - lokalne interese. Interesi so koristi posameznih skupin v državi. Državni svet sestavljajo: - 4 predstavniki delodajalcev. To so tista podjetja ali ljudje, ki zaposlujejo delavce. - 4 predstavniki delojemalcev. Delojemalci so ljudje, ki so zaposleni pri delodajalcih. - 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Samostojni poklici so umetnik, pisatelj, novinar, odvetnik, športnik, ki ni zaposlen. - 6 predstavnikov negospodarske dejavnosti. Negospodarska dejavnost je tista, katere namen ni ustvarjanje dobička. Negospodarske dejavnosti so šolstvo in šport, kultura in umetnost ter zdravstvo in socialno varstvo. - 22 predstavnikov lokalnih interesov. Predstavniki lokalnih interesov so predstavniki občin iz posameznih delov Slovenije. Zakon ureja, kako je državni svet or . ganiziran 86 97. člen – pristojnosti državnega sveta Državni svet lahko predlaga zakone državnemu zboru. Državni svet lahko od državnega zbora zahteva, da o sprejetem zakonu še enkrat odloča. Državni svet lahko daje državnemu zboru mnenje o različnih zadevah. Državni svet lahko zahteva preiskavo o javnih zadevah, ki so zapisane v 93. členu ustave. Državni zbor lahko zahteva od državnega sveta, da poda mnenje o določenih zadevah. 98. člen – volitve Pravila za volitve v državni svet so zapisana v zakonu o državnem svetu. Zakon o državnem svetu je sprejet, če se z njim strinja vsaj 60 članov dr . žavnega zbora Ko so člani državnega sveta izvoljeni, lahko to nalogo opravljajo 5 let. volilna skrinjica 99. člen – odločanje Državni svet lahko sprejema odločitve samo, če je na seji prisotnih vsaj 21 članov. Odločitev je sprejeta, če se z njo strinja večina članov državnega sveta, ki so prisotni na . seji Večina pomeni več kot pol. 87 100. člen – nezdružljivost funkcije in imuniteta Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru. Člani državnega sveta imajo enako imuniteto kot poslanci v državnem zboru. O imuniteti člana državnega sveta odločajo drugi člani državnega svet . a Imuniteta pomeni, da je oseba posebno zavarovana pred kazenskim postopkom. Imuniteta je posebna pravica, ki jo imajo poslanci, sodniki ... 101. člen – poslovnik državnega sveta Državni svet ima poslovnik. Poslovnik lahko sprejmejo člani državnega sveta. Poslovnik je sprejet, če zanj glasuje vsaj 21 članov državnega sveta. Poslovnik je dokument, v katerem piše, kako naj postopki potekajo. 88 C) Predsednik republike 102. člen – funkcija predsednika republike Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo. Predsednik republike je vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil. Obrambne sile so vojska. Predsednik republike je Obrambne sile skrbijo za predsednik države. varnost cele države. 103. člen – volitve predsednika republike Državljani izvolijo predsednika republike na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Predsednik republike postane tisti kandidat, ki dobi večino glasov ljudi, ki so se udeležili volitev. Predsednik republike je izvoljen za mandatno dobo 5 let. Ista oseba je lahko predsednik republike le dvakrat zapored. Mandat se predsedniku republike podaljša, če se mu mandatna doba konča med vojno ali izrednim . stanjem V tem primeru se mandat predsednika republike volilna skrinjica konča 6 mesecev po prenehanju vojne ali izrednega . stanja Predsednik Republike Slovenije je lahko samo državljan Slovenije. Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni preden se konča mandatna doba prejšnjega predsednika. 89 104. člen – prisega predsednika republike Preden oseba začne delati kot predsednik republike, mora pred državnim zborom povedati naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije." Razlaga Preden oseba začne delati kot predsednik republike, mora povedati prisego. Prisega je javna in slovesna obljuba. To prisego mora povedati pred državnim zbor . om S prisego predsednik republike obljubi: - da bo upošteval pravila, ki so zapisana v Ustavi Republike Slovenije. - da bo delal, kot misli, da je najbolj prav. - da bo z vsemi svojimi močmi delal v dobro države Slovenije in njenih državljano . v Prisega je javna in slovesna obljuba. 105. člen – nezdružljivost funkcije predsednika republike Funkcija predsednika republike ni združljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Razlaga Predsednik republike ne more hkrati opravljati drugega poklica. Na primer: ne more biti hkrati predsednik republike in poslanec. To pomeni, da funkcija predsednika ni združljiva z drugimi funkcijami. 90 106. člen – nadomeščanje predsednika republike Če predsednik republike odstopi, umre ali njegova funkcija preneha zaradi drugega razloga, ga nekaj časa nadomešča predsednik dr . žavnega zbora Predsednik državnega zbora opravlja funkcijo predsednika republike toliko časa, da je izvoljen novi predsednik republike. V tem primeru je treba razpisati volitve najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega predsednika republike. Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi, ko predsednik republike začasno ne more opravljati svoje funkcije. Razlaga Funkcija predsednika republike se lahko preneha zaradi: - smrti predsednika republik , e - odstopa predsednika republike, - drugega razloga. Do izvolitve novega predsednika republike njegovo funkcijo opravlja predsednik dr . žavnega zbora Ko funkcija predsednika republike predčasno preneha veljati, traja nekaj časa preden izvolijo novega predsednika republike. V tem primeru je treba volitve razpisati najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije. Tudi takrat, ko ima predsednik republike obveznosti v tujini ali je odsoten zaradi bolezni, njegovo funkcijo opravlja predsednik dr . žavnega zbora Predsednik republike je predsednik države. 91 107. člen – pristojnosti predsednika republike Predsednik republike opravlja naslednje naloge: - razpisuje volitve v dr , žavni zbor - razglasi zakone, - imenuje državne funk , cionarje kadar je to določeno z zakonom, - postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike Slovenije, - sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavniko , v - izdaja listine o ratifikaciji, - odloča o pomilostitva , h - podeljuje odlikovanja in častne naslov , e - opravlja druge zadeve, določene z ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike podati mnenje o določenem vprašanju. 108. člen – uredbe z zakonsko močjo Če se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kot je določeno v 16. členu ustave. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. Izredno stanje se razglasi takrat, ko je obstanek države v nevarnosti. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne … 92 Razlaga V primeru vojne ali izrednega stanja se lahko zgodi, da se državni zbor ne more . sestati Sestati pomeni, da se poslanci skupaj dobijo na . seji Takrat lahko vlada predlaga, da predsednik republike izda uredbo, ki bo enako pomembna kot zakon. Temu rečemo uredba z zakonsko močjo. Uredbe z zakonsko močjo lahko samo v nekaterih skrajnih primerih omejujejo posamezne pravice in temeljne svoboščine. To je bolj podrobno zapisano v 16. členu ustave. 16. člen ustave določa, da se nekatere tvoje pravice lahko omejijo. To se lahko zgodi v primeru vojne ali drugih izr . ednih stanj Te omejitve pravic lahko trajajo samo med vojno ali izrednim stanjem. Omejitve morajo veljati za vse. Nekatere pravice so tako pomembne, da se nikoli ne smejo omejevati. Uredbe z zakonsko močjo izda predsednik republike. Uredbe z zakonsko močjo mora nato potrditi še državni zbor. To državni zbor naredi takoj, ko se lahko ponovno sestane. 109. člen – odgovornost predsednika republike Če predsednik republike krši ustavo ali zakone, ga lahko državni zbor obtoži pred . ustavnim sodiščem Ustavno sodišče ugotovi, ali je predsednik kriv. Če ustavno sodišče ugotovi, da predsednik ni kriv, ga oprosti. Ustavno sodišče lahko odloči, da se predsedniku republike odvzame funkcijo. S tem se mora strinjati vsaj 6 ustavnih sodnikov. Ko ustavno sodišče dobi odločitev državnega zbora o obto , lahk žbi o določi, da predsednik republike začasno ne sme opravljati svoje funkcije. To traja do odločitve ustavnega sodišča o obto . žbi Ustavno sodišče skrbi za varstvo ustavne ureditve države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. 93 Č) Vlada 110. člen – sestava vlade Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Predsednik vlade in ministri so na svojem področju dela samostojni. Predsednik vlade in ministri za svoje delo odgovorjajo državnemu zboru. Vlada so ljudje, ki vodijo državo. 111. člen – volitve predsednika vlade Predsednik republike predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednik republike to stori po posvetu z vodji poslanskih skupin. Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev. To pravilo je lahko drugačno, če tako ureja ustava. Predsednika vlade se voli s tajnim glasovanjem. Če kandidat ne dobi večine glasov, se predsednik republike ponovno posvetuje z vodji poslanskih skupin. V 14 dneh lahko predsednik republike ponovno predlaga k . andidata Kandidat je lahko isti ali pa nekdo drug. Kandidata lahko zdaj predlagajo tudi poslanske skupine ali vsaj 10 poslancev. Če je bilo predlaganih več kandidato , v se glasuje o vsakem posebej. Najprej se glasuje za kandidata, ki ga je predlagal predsednik republik . e Če ni izvoljen, se glasuje še za druge . kandidate Glasuje se po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Tega mu ni treba narediti, če državni zbor v 2 dneh z večino prisotnih poslancev izvede ponovne volitve pr . edsednika vlade 94 V tem primeru je potrebna večina poslancev, ki so prisotni na seji. Na ponovnih volitvah se za kandidate glasuje po določenem vrstnem redu. Najprej se glasuje za kandidate, ki so na prejšnjih volitvah dobili največ glasov. Potem se glasuje za , ki so do kandidate volitev vložili kandidatur . o Med temi ima prednost kandidat, ki ga je predlagal predsednik republike. Če tudi na teh volitvah noben kandidat ne dobi večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitv . e Predsednik republike je volilna skrinjica predsednik države. Razlaga Ustava v tem členu zelo podrobno ureja korake za izvolitev pr . edsednika vlade Ustava predvideva več korakov, po katerih lahko pridemo do predsednika vlade. To se zgodi, ko so izvoljeni novi poslanci. Če do izvolitve predsednika vlade po vseh korakih ne pride, se državni zbor . razpusti V tem primeru pride do novih volitev poslance . v 112. člen – imenovanje ministrov Državni zbor imenuje in razrešuje ministre. Predsednik vlade predlaga imenovanje ali razrešitev ministra. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti komisiji dr . žavnega zbora Predlagani minister mora odgovarjati na vprašanja komisije dr . žavnega zbora 95 Minister je član vlade, ki je odgovoren za neko področje v državi. Razlaga Ministri so osebe, ki so odgovorne za neko področje v državi. Na primer: En minister je odgovoren za področje izobraževanja. Drugi minister je zadolžen za področje zdravstva. Tretji minister je zadolžen za kmetijstvo. Ministre predlaga predsednik vlade. Ministre potrdi ali razreši državni zbor. Pred potrditvijo se mora minister predstaviti komisiji dr . žavnega zbora Komisija državnega zbora se lahko imenuje tudi odbor. Komisija državnega zbora je skupina poslancev, ki skrbi za določeno področje. Komisija pomaga državnemu zboru pri delovanju. Na primer: Odbor za finance, Komisija za nar , odni skupnosti Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ... Minister se predstavi komisiji za tisto področje, na katerem bo deloval. Na primer: Minister za kmetijstvo se predstavi Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Člani komisije mu zastavijo različna vprašanja. Na vprašanja komisije mora minister odgovarjati. Če ministra razr , to pomeni, da ne mor ešijo e več opravljati svojega dela. 113. člen – prisega vlade Ko so predsednik vlade in ministri izvoljeni, izrečejo prisego. Prisego izrečejo pred državnim zbor . om Prisega je zapisana v 104. členu ustave. 96 Razlaga Ko so predsednik vlade in ministri izvoljeni, izrečejo prisego. Prisega je javna in slovesna obljuba. Prisego izrečejo pred državnim zbor . om Prisega je zapisana v 104. členu ustave. S prisego predsednik vlade in ministri obljubijo: - da bodo upoštevali pravila, ki so zapisana v Ustavi Republike Slovenije. - da bodo delali, kot mislijo, da je najbolj prav. - da bodo z vsemi svojimi močmi delali v dobro države Slovenije in njenih državljano . v 114. člen – organizacija vlade Predsednik vlade skrbi za enotnost politične usmeritve vlade. Predsednik vlade skrbi za upravne usmeritve vlade. Predsednik vlade usklajuje delo ministrov. Vsi ministri so odgovorni za delo . vlade Vsak minister je odgovoren za delo svojega ministrstv . a Zakon ureja sestavo in delovanje vlade. Zakon tudi ureja število ministrstev, pristojnosti ministrstev in organizacijo ministrste . v Ministrstvo je državni organ. Ministrstvo skrbi za neko področje v državi. Ministrstvo vodi minister. Razlaga Predsednik vlade skrbi za to, da je delovanje vlade enotno in v skladu z ustavo. To pomeni, da i o isti st ministr vari v javnosti ne morejo zagovarjati različnih mnenj. Predsednik vlade skrbi tudi za to, da so v vladi enakomerno zastopana različna mnenja. 97 Predsednik vlade usklajuje delo ministrov. To pomeni, da skrbi, da vsi ministri dobro delajo. Vsak minister je odgovoren za delo svojega ministrstv . a To pomeni, da minister skrbi, da njegovo ministrstvo dela dobro in v skladu z zakoni. Minister je prav tako odgovoren, če ministrstvo dela slabo. Zakon ureja: - kako je vlada sestavljena, - kako vlada deluje, - število ministrstev, - kaj dela posamezno ministrstvo, - kako je ministrstvo organizirano. 115. člen – prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade Funkcija predsednika vlade in ministrov se konča po volitvah, ko se sestane nov dr . žavni zbor Funkcija ministrov se konča tudi s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Funkcija ministra se konča z razrešitvijo ali odstopom ministra. Ob prenehanju funkcije mora minister opravljati tekoče delo do: - izvolitve novega predsednika vlade ali - do imenovanja novih ministro . v Razlaga Predsednik vlade in ministri prenehajo opravljati svoje delo, ko se sestane nov dr . žavni zbor Nov državni zbor se sestane po volitvah. Ministri prenehajo delovati tudi, če preneha delovati predsednik vlade. Ministri morajo delo vseeno opravljati, dokler ni izvoljen nov predsednik vlade. Ministri prenehajo delovati, če jim odvzamejo pravico delati ali če odstopijo. Minister odstopi, če ne želi biti več minister. 98 116. člen – nezaupnica vladi Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi. Nezaupnico vladi se lahko izglasuje na predlog vsaj 10 poslancev. Nov predsednik vlade mora dobiti vsaj 46 glasov poslancev dr . žavnega zbora Vseeno mora dotedanji predsednik vlade skupaj s svojimi ministri opravljati delo do prisege nove vlade. Med predlogom za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami morata preteči najmanj 2 dneva. To velja, če vsaj 60 poslancev v državnem zboru ne glasuje drugače ali če je država v vojnem ali izr . ednem stanju Če je bil novi predsednik vlade izvoljen tako, kot piše v četrtem odstavku 111. člena, je dotedanjemu izrečena ne . zaupnica To se zgodi, če je bil novi predsednik vlade izvoljen z večino glasov poslancev na seji. Razlaga Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi. To pomeni, da vlada ne more več delovati. Državni zbor nezaupnico vladi izglasuje tako, da izvoli novega pr . edsednika vlade Predlog za to mora dati vsaj 10 poslancev. Da je izvoljen nov predsednik vlade, mora dobiti vsaj 46 glasov poslancev. Vlada so ljudje, ki vodijo državo. Stari predsednik vlade je razrešen, ko je izvoljen nov predsednik vlade. Med predlogom za izvolitvev novega predsednika vlade in volitvami morata miniti najmanj 2 dni. Roka 2 dni se ni treba držati: - če 60 od 90 poslancev glasuje drugače, - če je država v vojni, - če je država v nev . arnosti 99 Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. Lahko se zgodi, da je predsednik vlade izvoljen tako, kot piše v 4. odstavku 111. člena. Tam piše, da se to zgodi, če za predsednika vlade v prvem poskusu ni izvoljen noben . kandidat Da se v tem primeru poslanci izognejo razpustitvi dr , žavnega zbora lahko v dveh dneh izberejo novega pr . edsednika vlade Novi predsednik vlade je v tem primeru lahko izvoljen, če je zanj glasovala večina poslancev na seji. To se lahko zgodi na predlog 10 poslancev. 117. člen – zaupnica vladi Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vlade. Če vlada ne dobi vsaj 46 glasov vseh poslancev, mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega pr . edsednika vlade Če ni izvoljen novi predsednik vlade, lahko državni zbor na ponovnem glasovanju izglasuje zaupnico dosedanji . vladi Če državni zbor ne izvoli novega predsednika vlade ali ne izglasuje , zaupnice predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko zaupnico veže na sprejem zakona ali kakšne druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, je vlada dobila ne . zaupnico Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem morata miniti najmanj 2 dneva. 100 Razlaga Predsednik vlade lahko v državnem zboru zahteva, da poslanci glasujejo o . zaupnici vlade To pomeni, da preveri, kakšno podporo ima vlada v državnem zboru. Vlada ima podporo, če dobi večino vseh glasov. To pomeni, da podporo vladi izkaže vsaj 46 od 90 poslancev. Če vlada ne dobi vsaj 46 glasov, mora državni zbor v enem mesecu izvoliti novega predsednika vlade ali pa ponovno glasovati o tem, kakšno podporo ima vlada. Če državni zbor ne izglasuje novega predsednika vlade ali podpore vladi, potem predsednik republike razpusti dr . žavni zbor To pomeni, da ta državni zbor ne deluje več. Predsednik republike tako razpiše nove volitve za državni zbor. Predsednik vlade lahko podporo v državnem zboru preveri, ko želi sprejeti kakšen nov zakon ali kakšno drugo pomembno odločitev. Če državni zbor ne sprejme zakona ali odločitve, pomeni, da je vlada dobila ne . zaupnico Vlada v državnem zboru nima podpore. Od takrat, ko predsednik vlade zahteva glasovanje o podpori vladi, pa do glasovanja mora miniti najmanj 2 dni. 118. člen – interpelacija V državnem zboru lahko najmanj 10 poslancev sproži interpelacijo o delu vlade ali ministrov. Če po interpelaciji večina poslancev izreče nezaupnico vladi ali , ministru državni zbor vlado ali ministra razreši. V parlamentarni zgradbi deluje državni zbor. 101 Razlaga V državnem zboru lahko vsaj 10 poslancev sproži interpelacijo o delu vlade ali ministrov. To pomeni, da bo državni zbor preveril, ali večina poslancev državnega zbora še podpira vlado ali . ministra To se zgodi takrat, kadar poslanci trdijo, da vlada ne deluje po zakonih in v korist države. Vlada ali minister lahko odgovorita na očitke o interpelaciji. Z odgovori vlada ali minister zagovarja svoje delo. Po interpelaciji poslanci glasujejo o nezaupnici vladi ali . ministru To pomeni, da glasujejo o tem, ali še podpirajo vlado ali ministra. Če večina poslancev izglasuje nezaupnico vladi, potem državni zbor vlado razr . eši To pomeni, da vlada ne sme več delovati in je potrebno izvoliti novega predsednika in novo vlado. Če večina poslancev izglasuje nezaupnico ministru, državni zbor ministra razr . eši To pomeni, da minister ne sme več delati in je potrebno imenovati novega ministra. 119. člen – obtožba zoper predsednika vlade in ministre Državni zbor lahko predsednika vlade ali ministre obtoži neupoštevanja ustave in zakonov pri opravljanju njihovih funkcij. To obtožbo državni zbor poda . ustavnemu sodišču Ustavno sodišče obravnava obtožbo, kot je določeno v 109. členu. Razlaga Državni zbor lahko predsednika vlade ali ministre obtoži, da pri svojem delu niso upoštevali ustave in zakonov. To obtožbo državni zbor poda . ustavnemu sodišču To pomeni, da državni zbor pošlje tožbo . ustavnemu sodišču Ustavno sodišče sodi predsedniku vlade ali ministrom. Sodišče odloča o tem, ali ministri in vlada res niso upoštevali zakonov. Sodišče lahko ugotovi, da so krivi. Sodišče jih lahko tudi oprosti. To pomeni, da niso krivi. Ustavno sodišče jih obravnava tako, kot je zapisano v 109. členu ustave. To je tako, da jim lahko tudi odvzamejo funkcijo predsednika vlade ali ministra. Če jim odvzamejo funkcijo, to pomeni, da ne morejo več opravljati svojega dela. 102 D) Uprava 120. člen – organizacija in delo uprave Zakon ureja: - organizacijo uprave, - pravice in dolžnosti uprave, - način imenovanja funkcionarjev uprave. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno. Pri tem morajo upoštevati ustavo in zakone. Proti odločitvam in dejanjem upravnega organa ali nosilca javnega pooblastila je zagotovljeno sodno varstvo pravic in interesov. Razlaga Zakon ureja: - organizacijo uprave, - pravice in dolžnosti uprave, - način imenovanja funkcionarjev uprave. Upravni organi so organi, ki opravljajo upravne naloge. To so na primer: ministrstva in upravne enote. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno. Upravni organi morajo pri svojem delu upoštevati ustavo in zakone. Vsak državljan ali organizacija lahko zoper vsako odločitev ali dejanje upravnega organa ali nosilca javnega pooblastila zahteva varstvo svojih pravic in interesov pred sodiščem. Tako je zagotovljeno varstvo naših pravic in interesov. 121. člen – javno pooblastilo Pravne ali fizične osebe lahko dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. To ureja zakon. Razlaga Pravne osebe so zavodi, društva in druge or . ganizacije Pravne osebe ustanovijo in vodijo ljudje. 103 Pooblastilo je pravica za opravljanje kakšnega dejanja ali naloge. Fizične osebe smo ljudje. Pravne ali fizične osebe lahko dobijo javno . pooblastilo Pooblastilo tem osebam dovoljuje, da opravljajo določene naloge državne uprave. To so naloge, ki so potrebne, da država nemoteno deluje in da državljani lahko uresničujejo svoje pravice in obveznosti. Na primer: - uveljavljanje pravice do socialne pomoči, - uveljavljanje pravic iz naslova invalidnosti, - registracija osebnega avtomobila in izdaja prometnega dovoljenja. To ureja zakon. 122. člen – zaposlitev v upravnih službah V upravnih službah se lahko zaposliš samo na podlagi javnega natečaja. To pravilo ne velja v primerih, ki jih ureja zakon. 104 Vsak si lahko sam izbira, kaj bo delal in kam bo hodil v službo. Razlaga Upravne službe so službe v upravnih organih. To so na primer: službe na ministrstvih, na upravnih enotah, občinski upravi ... Če se želiš zaposliti v upravnih službah, se moraš prej prijaviti na javni natečaj. Javni natečaj je javna objava razpisa za prosto delovno mesto. Ta objava se nahaja na primer: na spletni strani, oglasni deski, v časopisu … S to objavo se iščejo osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo in bi odgovorno in uspešno opravljale določeno delo ali službo. Na javni natečaj se lahko prijavi vsak. Na natečaju potem izberejo ustrezno osebo, ki jo zaposlijo. Zakon lahko določi primere, ko za zaposlitev v upravni službi ni potreben javni natečaj. E) Obramba države 123. člen – dolžnost sodelovanja pri obrambi države Državljani Slovenije morajo sodelovati pri obrambi države. Zakon ureja, na kakšen način državljani sodelujejo pri . obrambi Tistim, ki zaradi svoje vere ali razmišljanj nočejo aktivno sodelovati v vojski, je potrebno poiskati drug način sodelovanja pri obrambi države. Razlaga Vsi smo dolžni braniti državo, kadar je to potrebno. Kaj moramo narediti, ureja zakon. Za obrambo države je najbolj zadolžena vojska. Nekateri nočejo sodelovati v vojaški obrambi države. Njim se omogoči, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. 105 124. člen – obramba države Slovensko ozemlje moramo ohraniti celotno in nedotakljivo. Zakon ureja, kako bo država branila svoje ozemlje. Ta zakon sprejmejo poslanci v državnem zboru. Z zakonom se morata strinjati dve tretjini vseh poslancev na seji. Državni zbor nadzoruje obrambo države. Pri tem mora državni zbor upoštevati načela mirovne politike, kulture miru in nenasilja. Razlaga Okoli Slovenije je državna meja. Ta meja loči slovensko ozemlje od drugih držav okoli nas. Te meje moramo ohranjati in ne spreminjati. Obraniti moramo slovensko ozemlje. Kako bomo ozemlje države branili, določijo poslanci v državnem zboru v posebnem zakonu. Državni zbor nadzoruje tudi obrambo države. Pri pisanju zakonov o varovanju države mora državni zbor upoštevati: - da ohranjajo mir med državami in - da se sporov ne rešuje z nasiljem. Slovensko ozemlje in Obrambne sile so vojska. slovenska meja z drugimi državami. Obrambne sile skrbijo za varnost cele države. 106 F) Sodstvo 125. člen – neodvisnost sodnikov Sodnik je pri sojenju neodvisen. Sodnik mora pri svojem delu upoštevati ustavo in zakone. Sodišče odloča o Sodnik je oseba, ki na sodišču pomembnih zadevah. odloča o sporih in obtožbah. Razlaga Sodnik je pri sojenju o sporih in odločanju o kaznivih dejanjih samostojen. To pomeni, da mu nobena oseba ali organizacija ne sme dajati navodil, kako naj sodi. Sodnik mora pri svojem delu upoštevati ustavo in zakone. 126. člen – ureditev in pristojnosti sodišč Zakon ureja: - kako so sodišča urejena, - pristojnost sodišč. Izrednih sodišč ni dovoljeno ustanoviti. V mirnem času ni dovoljeno ustanoviti vojaških sodišč. Razlaga Zakon ureja, kako so sodišča urejena. Zakon ureja pristojnosti . sodišč Različna sodišča odločajo o različnih stvareh. 107 Pristojnost sodišč pomeni, katero sodišče odloča o: - kazenski odgovornosti in izreku kazni v posameznem primeru, - sporu o posameznih primerih med posamezniki in organizacijami v civilnih zadevah, - delovnih in socialnih sporih, - upravnih sporih z državo in njenimi organi, - drugih zadevah. Višja sodišča odločajo o pritožbah proti odločitvam prvostopenjskih sodišč. V Sloveniji je prepovedano ustanoviti izredno sodišče. Izredno sodišče je sodišče, pred katerim bi bile pravice posameznikov in organizacij slabše varovane. Vojaška sodišča lahko v Sloveniji ustanovimo le, če je v naši državi vojna. Vojaško sodišče je , sodišče ki odloča o goljufijah, umorih in drugih prepovedanih dejanjih vojaških oseb. Vojaško sodišče lahko odloča tudi o drugih kaznivih dejanjih. To so na primer: kazniva dejanja oseb, ki vplivajo na obrambo in varnost države. 127. člen – vrhovno sodišče Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Vrhovno sodišče odloča o: - rednih pravnih sredst , vih - izrednih pravnih sredst . vih Zakon ureja, katere druge naloge mora vrhovno sodišče še opravljati. 108 Razlaga Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. To pomeni, da odloča o tem, ali so druga sodišča odločila pravilno. Redno pravno sredstvo je pritožba na sklep ali , ki sodbo še nista pravomočna. Izredni pravni sredstvi sta revizija in zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje. Revizija je vloga stranke, s katero stranka zahteva preverjanje pravnomočne sodbe. Z izrednim pravnim sredstvom se lahko doseže, da vrhovno sodišče preizkusi, ali je višje sodišče pravilno odločilo o tvoji pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče tudi skrbi, da druga sodišča v vseh primerih zakon razlagajo enako in sprejemajo enake sodbe. Zakon ureja, katere druge naloge mora vrhovno sodišče še opravljati. 128. člen – udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti Državljani lahko direktno sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Zakon ureja, kdaj in kako lahko državljani to počnejo. Razlaga Državljani lahko direktno sodelujejo pri odločanju sodišč. Zakon ureja, kdaj in kako državljani sodelujejo kot člani senata, ki na sodišču odloča o nekaterih pomembnih zadevah. Senat sestavljajo 1 redni sodnik in 2 sodnika porotnika. Če se odloča o najhujših , kaznivih dejanjih senat sestavljajo 2 redna sodnika in 3 sodniki porotniki. Sodnik porotnik je posebej imenovan ali izvoljen državljan, ki ni v službi pri sodišču. državljan Sodnik je oseba, ki na sodišču Slovenije odloča o sporih in obtožbah. 109 129. člen – trajnost sodniške funkcije Zakon ureja starost osebe, ki se jo lahko izvoli za sodnika. Zakon ureja tudi druge pogoje za izvolitev sodnika. Ko je oseba izvoljena za , sodnika lahko ta oseba opravlja naloge sodnika do upokojitve. Zakon ureja, pri kateri starosti mora sodnik v pokoj. Razlaga Ko je oseba izvoljena za , sodnika lahko ta oseba opravlja naloge sodnika do pokoja. Zakon ureja: - najnižjo starost osebe, ki se jo lahko izvoli za , sodnika - druge pogoje za izvolitev sodnika, - starost, pri kateri mora sodnik v pokoj. Takrat preneha njegova sodniška funkcija. 130. člen – izvolitev sodnikov Sodnike voli državni zbor. Sodnike mora državnemu zboru predlagati sodni svet. Sodni izbira sodnike. Sodni svet skrbi, da so za sodnike izbrani najboljši kandidati 110 131. člen – sodni svet Sodni svet sestavlja 11 članov. Predsednik republike predlaga državnemu zboru 5 članov za izvolitev v sodni sve . t Teh 5 članov lahko predsednik republike izbere med: - profesorji prava, - odvetniki, - drugimi pravniki. Ostalih 6 članov sodnega sveta izmed sebe izvolijo . sodniki Sodni svet ima predsednika. Predsednik sodnega sveta je eden izmed 11 članov sodnega svet . a Člani sodnega sveta se sami odločijo, kateri član bo postal predsednik sodnega sveta. 132. člen – prenehanje in odvzem sodniške funkcije Zakon ureja, kdaj mora sodnik prenehati opravljati svoje delo. Sodni svet lahko predlaga tudi, da se sodnika razreši. To lahko sodni svet stori le, če sodnik pri svojem delu krši ustavo ali huje krši zakon. Sodnika lahko razreši le dr . žavni zbor To državni zbor stori tudi, če se s pravnomočno sodbo ugotovi, da je sodnik pri svojem delu namerno storil kaznivo dejanje. Sodnik je oseba, ki na sodišču Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu odloča o sporih in obtožbah. zapisano kot prepovedano in kaznivo. 111 133. člen – nezdružljivost sodniške funkcije Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v: - drugih državnih or , ganih - občinskih organih oblasti, - organih . političnih strank Zakon ureja še, katerih drugih nalog in dejavnosti sodnik ne sme opravljati. 134. člen – imuniteta sodnika Sodnik, ki sodeluje pri sojenju, ni odgovoren za mnenje, ki ga je dal pri odločanju o posamezni zadevi. Sodnik ne sme biti v priporu, če tega ne dovoli dr . žavni zbor Proti sodniku se ne sme sprožiti kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja v zvezi s sojenjem. To se lahko stori le , če to dovoli dr . žavni zbor Imuniteta pomeni, da je oseba posebno zavarovana pred kazenskim postopkom. Imuniteta je posebna pravica, ki jo imajo poslanci, sodniki ... 112 G) Državno tožilstvo 135. člen – državni tožilec Državni tožilec oblikuje in zastopa kazenske obtožbe. Zakon ureja druge naloge državnih tožilce . v Ureditev in naloge državnih tožilstev ureja zakon. Razlaga Državni tožilec je oseba, ki zastopa državo v kazenskih postopkih pred sodišči . Državni tožilec s pomočjo policije zbira dokaze o kaznivem dejanju in o tem, kdo ga je storil. Storilca kaznivega dejanja obtoži pred sodiščem in predlaga, kakšno kazen naj mu sodišče izreče. Zakon ureja še druge naloge državnega to . žilca 136. člen – nezdružljivost funkcije državnega tožilca Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v: - drugih državnih or , ganih - občinskih organih oblasti, - organih . političnih strank Zakon ureja še, katerih vseh nalog in dejavnosti državni tožilec ne sme opravljati. H) Odvetništvo in notariat 137. člen – odvetništvo in notariat Odvetništvo je eden izmed pravosodnih organov. Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba. Delovanje odvetništva ureja zakon. Notariat je javna služba. Delovanje notariata ureja zakon. 113 Odvetnik je oseba, ki pomaga drugim osebam, skupinam ali organizacijam na sodiščih. Razlaga Odvetništvo je eden izmed pravosodnih organo . v Odvetništvo je poklic, ki ga opravljajo ljudje, ki jim rečemo odvetniki. Notariat je vrsta javne službe, ki jo opravljajo notarji. Notarstvo je poklic, ki ga opravljajo ljudje, ki jim rečemo notarji. Notarji sestavljajo pravne dokumente, zagotavljajo varnost pri pravnih poslih, nudijo pravno svetovanje in hranijo pravne dokumente in denar. 114 5. SAMOUPRAVA 5 116 116 A) Lokalna samouprava 138. člen – uresničevanje lokalne samouprave Slovenija ima lokalno samouprav . o Prebivalci Slovenije izvajajo lokalno samoupravo v občinah in drugih . lokalnih skupnostih Občina je območje enega ali več naselij. Razlaga Slovenija je razdeljena na občine in druge lokalne skupnosti. Lokalne skupnosti same skrbijo za: - svoj razvoj in - svoje prebivalce. Na primer: skrbijo za ceste in poti, za javni prevoz, za okolje, vrtce in osnovne šole, organizirajo različne prireditve. 139. člen – občina Občina je samoupravna lokalna skupnost. Območje občine je sestavljeno iz enega naselja. Naselje je skupina hiš, v katerih živijo ljudje. V občino lahko spada tudi več naselij, če imajo prebivalci v teh naseljih skupne potrebe in interese. Občina se ustanovi z zakonom. Najprej na referendumu prebivalci določenega območja glasujejo, ali se strinjajo, da se ustanovi nova občina. Če se prebivalci strinjajo z ustanovitvijo nove občine, državni zbor sprejme zakon o ustanovitvi občine. Zakon določi območje . občine 117 140. člen – delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve. To so zadeve, ki se nanašajo samo na prebivalce občine. Lokalne zadeve občina ureja samostojno. Država lahko določi, da del državnih nalog opravlja občina. Za to mora država zagotoviti občini dovolj denarja. To ureja zakon. Državni organi nadzorujejo, ali občina dobro izvaja državne naloge. 141. člen – mestna občina Mesto lahko postane mestna občina. Zakon ureja, kako in pod katerimi pogoji lahko mesto postane mestna občina. Mestna občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na razvoj mest. Te naloge so določene z zakonom in so sicer v pristojnosti države. Mestna občina je občina, ki obsega večje mesto. Večje mesto ima več kot 20 000 prebivalcev. Mestne občine v Sloveniji so na primer: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor in Mestna občina Celje. 118 142. člen – dohodki občine Občina potrebuje denar za izvajanje različnih nalog. Občina ta denar dobi iz lastnih virov. Viri so načini, kako država ali občina pridobivata denar. Nekatere občine so slabše gospodarsko razvite. Te občine ne morejo pridobiti dovolj denarja, da bi opravljale svoje naloge. Tem občinam dodaten denar zagotovi država. Zakon določi, kdaj država pomaga občinam z dodatnim denarjem. Razlaga Občina sama pridobiva denar za svoje delovanje. Denar za izvajanje različnih nalog občina dobi iz lastnih virov in iz državnega pr . oračuna Lasten vir občine so davki, komunalni prispevki ... Nekatere občine so slabše razvite. Te občine same ne morejo pridobiti dovolj denarja, da bi opravljale svoje naloge. Občina se lahko tudi . zadolži To pomeni, da si denar sposodi v banki. Zakon ureja, kdaj mora država pomagati občini. Naloge občine so na primer: skrb za svoje prebivalce, skrb za varstvo okolja ali skrb za gospodarski razvoj. Tem občinam denarno pomaga država. Občina je območje enega ali več naselij. 119 143. člen – pokrajina Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki obsega širše območje več občin. Pokrajina opravlja naloge, ki so širšega pomena za prebivalce pokrajine. Pokrajina opravlja tudi druge naloge, ki so določene z zakonom. Zakon določi tudi: - ustanovitev pokrajine, - območje , pokrajine - ime , pokrajine - sedež . pokrajine Ta zakon sprejme dr . žavni zbor S tem zakonom se morata strinjati dve tretjini poslancev na seji. Pri sprejemu zakona morajo sodelovati tudi občine. Država lahko na pokrajine prenese svoje naloge. Država mora pokrajinam za to zagotoviti dovolj denarja. Pravila za prenos pristojnosti na pokrajine ureja zakon. Pokrajina je območje več občin. Razlaga Pokrajina je območje več občin. Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost. To pomeni, da sama skrbi za svoj razvoj in svoje prebivalce. Pokrajina upravlja zadeve, ki se nanašajo na prebivalce pokrajine. Upravlja tudi druge zadeve, ki so določene z zakonom. 120 Pokrajina se ustanovi z zakonom. V zakonu je zapisano območje pokrajine. Zapisano je tudi ime pokrajine in njen sedež. Sedež pokrajine je kraj, v katerem poteka vodenje pokrajine. Pokrajina se ustanovi z zakonom. Zakon mora sprejeti državni zbor. Z zakonom se morata strinjati vsaj dve tretjini poslancev na seji. Pri sprejemu zakona morajo sodelovati tudi občine. Država lahko na pokrajine prenese svoje naloge. Država mora pokrajinam za izvajanje državnih nalog zagotoviti dovolj denarja. To ureja zakon. Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. 144. člen – nadzor državnih organov Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalne skupnosti. Razlaga Državni organi nadzorujejo, ali organi lokalne skupnosti delajo zakonito. To pomeni, da preverjajo, ali pri svojem delu upoštevajo zakone. 121 B) Druga samouprava 145. člen – samouprava na področju družbenih dejavnosti Državljani se lahko svobodno združujejo za uveljavljanje svojih interesov. Država lahko z zakonom državljanom prepusti urejanje zadev, za katere je sicer pristojna država. Razlaga Državljani se lahko povezujejo v društva in druge oblike združevanja . To naredijo zato, da lahko uresničujejo svoje želje po kakšnem skupnem udejstvovanju. Na primer: Ljudje, ki želijo skupaj peti, ustanovijo pevsko društvo. Zborovsko petje je skupen interes teh ljudi. Država lahko državljanom z zakonom prepusti, da urejajo posamezne zadeve države. 122 6. JAVNE FINANCE 6 123 146. člen – financiranje državne in lokalnih skupnosti Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstv . a Sredstva uporabijo za uresničevanje svojih nalog. Sredstva so: , druge ob davki vezne dajatve in prihodek lastnega premoženja. Država in lokalne skupnosti vrednost svojega premoženja prikažejo s premoženjskimi bilancami. Razlaga Država in lokalne skupnosti pridobivajo denar za opravljanje svojih nalog. Denar pridobijo z davki, z drugimi obveznimi dajatvami in z zaslužki od svojega premoženja. Država ali lokalne skupnosti prikažejo svoje premoženje v premoženjski bilanci. Premoženje je denar oziroma stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti. Na primer: denar, zemljišča, hiše in druge nepremičnine. Premoženjska bilanca je finančno stanje države. V premoženjski bilanci so prikazani tudi dolgovi države ali lokalne skupnosti. V premoženjski bilanci je prikazano tudi, koliko so drugi dolžni državi ali . lokalni skupnosti Davek je denar, ki ga morajo davkoplačevalci plačati državi. Z davki država skrbi za delovanje šol, zdravstva, kulture, športa … Država tudi skrbi, da imamo dobre ceste, javni prevoz, dostop do vode in elektrike … 147. člen – davki Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve. Pogoje za to urejata ustava in zakon. 125 Razlaga Država predpiše davk . e Država predpiše . carine Država predpiše tudi druge dajatve, na primer: prispevki za zdravstveno zavarov , anje pokojninsko zavarovanje … Lokalne skupnosti lahko same predpisujejo, koliko davkov in drugih dajatev jim moramo plačati. Pri tem morajo upoštevati ustavo in zakon. Davek je denar, ki ga morajo davkoplačevalci plačati državi. Z davki država skrbi za delovanje šol, zdravstva, kulture, športa … Država tudi skrbi, da imamo dobre ceste, javni prevoz, dostop do vode in elektrike … 148. člen – proračun Vsi prihodki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunu države. Prihodki in izdatki proračuna države se morajo izenačiti v srednjeročnem obdobju. Država se pri tem ne sme zadolževati. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Državni zbor sprejme zakon, ki ureja kako in koliko časa se lahko odstopi od pravila, da so prihodki in izdatki proračuna države izenačeni. V zakonu je zapisano tudi: - kdaj so izjemne okoliščine in - kako bodo ravnali ob izjemnih okoliščinah. Za zakon mora glasovati vsaj 60 poslancev v državnem zboru. Proračun mora biti sprejet do 1. dne, ko se začne uporabljati. Če proračun ni pravočasno sprejet, se osebe, ki imajo pravico do financiranja, začasno financirajo tako, kot je določeno v prejšnem proračunu. 126 Razlaga Ves denar, ki ga država prejme ali porabi, mora biti zajet v proračunu države. Proračun za vsako leto sprejme državni zbor. Prihodki in izdatki države morajo biti izenačeni v obdobju do 5 let. To pomeni, da država v tem obdobju ne sme porabiti več denarja, kot ga dobi v pr . oračun To pravilo lahko začasno preneha veljati v izjemnih okoliščinah. Izjemne okoliščine so na primer: vojna, naravne nesreče, gospodarska kriza, epidemija … V posameznem letu so lahko izdatki večji od prihodkov. Državni zbor sprejme zakon, ki ureja, kako in koliko časa se lahko odstopi od pravila, da so prihodki in izdatki proračuna države izenačeni. V zakonu je zapisano tudi: - kdaj so izjemne okoliščine in - kako bodo ravnali ob izjemnih okoliščinah. Za zakon mora glasovati vsaj 60 poslancev. Če proračun ni sprejet do dne, ko bi moral začeti veljati, se tisti, ki imajo pravico do financiranja, financirajo po prejšnjem proračunu. 127 149. člen – krediti v breme državi Krediti za državo in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona. Kredit je posojen denar. Denar osebi, podjetju ali državi večinoma posodi banka. Denar je potrebno vrniti v določenem času. Razlaga Če hoče država najeti kredit ali prevzeti odgovornost za dolgove drugih oseb, mora o tem odločati državni zbor. O tem mora sprejeti zakon . Poroštvo pomeni, da oseba ali več oseb zagotavlja oziroma jamči, da bo druga oseba vrnila posojen denar. Če druga oseba ne vrne denarja, ga more vrniti oseba, ki je zanjo jamčila. Republika Slovenija s poroštvom zagotavlja, da bo oseba ali podjetje vrnilo denar. Če podjetje ali oseba ne vrne denarja, ga mora vrniti država. Podjetja izdelujejo izdelke in izvajajo storitve. Podjetje je na primer: trgovina, tovarna, obrtna delavnica ... 128 150. člen – računsko sodišče Računsko sodišče je najvišji državni organ nadzora državnih računov, državnega proračuna in celotne . javne porabe Ureditev in pristojnosti računskega sodišča ureja zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu . neodvisno Računsko sodišče dela v skladu z ustavo in zakoni. Računsko sodišče nadzira, kako država skrbi za svoj denar. Razlaga Računsko sodišče je samostojen in neodvisen državni or . gan Računsko sodišče nadzira porabo javnih sredstev. Računsko sodišče nadzoruje: - državne račune, - denar, ki ga država porabi, - denar, ki ga država prejme, - denar, s katerim država skrbi za osnovne potrebe državljanov. Ureditev in naloge računskega sodišča ureja zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu povsem neodvisno in samostojno. Računsko sodišče mora pri svojem delu upoštevati ustavo in zakon. 151. člen – imenovanje članov računskega sodišča Člane računskega sodišča imenuje državni zbor. Razlaga Računsko sodišče je samostojen državni organ. Računsko sodišče nadzira porabo proračuna in drugega javnega denarja. Računsko sodišče ima predsednika in 2 podpredsednika. Mandat članov računskega sodišča traja 9 let. Člane računskega sodišča predlaga predsednik republike. lane računsk Č ega sodišča imenuje državni zbor. 129 152. člen – centralna banka Slovenija ima centralno banko. Centralna banka deluje samostojno. Centralna banka odgovarja samo dr . žavnemu zboru Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje dr . žavni zbor Razlaga Centralna banka je glavna finančna ustanova države. Centralna banka nadzoruje banke in hranilnice. Skupaj z Evropsko centralno banko skrbi za stabilnost evra. Guverner centralne banke je vodja centralne banke. Guverner skrbi za pomembne odločitve. Centralna banka nadzoruje banke in hranilnice. 130 7. USTAVNOST IN ZAKONITOST 7 131 153. člen – usklajenost pravnih aktov Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo upoštevati, kar je zapisano v ustavi. Zakoni morajo upoštevati tudi: - načela mednarodnega prava, - mednarodne pogodbe, ki jih je potrdil državni zbor. Posamezni podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo upoštevati tudi druge mednarodne pogodbe. Splošni akti in dejanja državnih in vseh drugih organov oblasti morajo temeljiti na zakonu ali na drugem zakonitem predpisu . Mednarodna pogodba je podpisan dogovor med državami. Razlaga Zakoni morajo upoštevati, kar je zapisano v ustavi. Zakoni morajo upoštevati tudi načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe, ki jih je potrdil državni zbor. Podzakonski predpisi in drugi uradni zapisi morajo upoštevati, kar je zapisano v ustavi in v zakonih. Upoštevati morajo tudi načela mednarodnega prava in vse potrjene mednarodne pogodbe. Zakone in druge predpise morajo upoštevati v državnih organih, v organih lokalne skupnosti in , nosilci javnih pooblastil kadar ti organi odločajo o tvojih pravicah ali pravicah drugih oseb. 133 154. člen – veljavnost predpisov in njihovo objavljanje Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpisi začnejo veljati 15 dni po objavi. V predpisu je lahko zapisano tudi drugače. Državni predpisi se objavijo v državnem . Uradnem listu Predpisi lokalnih skupnosti se objavijo v uradnem . glasilu Lokalne skupnosti samo določijo svoje uradno . glasilo Uradni list je glasilo države. V Uradnih listih so zapisani novi zakoni, ustava, uradni zapisi, predpisi, mednarodne pogodbe in uradni razglasi. 155. člen – prepoved povratne veljave pravnih aktov Zakoni, predpisi in drugi splošni akti ne morejo veljati za nazaj. Posamezna pravila v zakonu lahko veljajo za nazaj samo, če: - tako določi isti zakon, - to zahteva javna korist in - se s tem ne posega v pridobljene pravice. Razlaga Zakoni, predpisi in drugi splošni akti začnejo veljati z vnaprej določenim datumom. To pomeni, da zakoni, predpisi in drugi splošni akti ne smejo veljati za nazaj. Za nazaj lahko zakon velja samo, če: - tako določi isti zakon, - to zahteva korist družbe in - se s tem ne posega v pravice, ki smo jih že prej pridobili z zakonom. 134 156. člen – postopek za oceno ustavnosti Sodišče lahko meni, da je nek zakon protiustaven. V takem primeru mora sodišče postopek odločanja v posamezni zadevi prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ugotovi, ali je zakon v skladu z ustavo ali ne. Nato se nadaljuje postopek na . sodišču Ustavno sodišče skrbi za varstvo ustavne ureditve države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. 157. člen – upravni spor Državni organi, lokalni organi in nosilci javnih pooblastil odločajo o: - pravicah, - obveznostih, - pravnih koristih posameznikov in organizacij. O zakonitosti teh odločitev odloča: - sodišče, ki odloča v upravnem sporu, ali - drugo , sodišče e č je tako določeno z zakonom. Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, potem v upravnem sporu pristojno sodišče odloča tudi o: - zakonitostih posameznih dejanj, - zakonitostih uradnih dokumentov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika. 135 Razlaga Državni organi, lokalni organi in nosilci javnih pooblastil sprejemajo posamezne odločitve o tvojih pravicah in pravicah drugih oseb. Če se nekdo ne strinja z njihovimi odločitvami, lahko vloži tožbo. Temu pravimo upravni spor. Kdo ima glede na zakone bolj prav, odloči sodišče, če ni za posamezne zadeve določeno drugače. Sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti drugih posameznih dejanj državnih in drugih organov, ki vplivajo na tvoje ustavne pravice ali pravice drugih oseb. 158. člen – pravnomočnost Pravna razmerja, ki so urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, se lahko: - odpravi, - razveljavi ali - spremeni, samo v primeru in po , postopku ki je določen v zakonu. Razlaga Pravno razmerje je razmerje, ki je urejeno s pravnimi pravili. S pravnim razmerjem se ureja pravice posameznega dr . žavljana Pravna razmerja posameznih oseb so urejena s pravnomočno odločbo. Na primer: odločba o gradbenem dovoljenju, odločba o pravicah invalidskega zavarovanja ... To odločbo izda državni organ ali . nosilec javnega pooblastila Na primer: ministrstv , o upravne enote, center za socialno delo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ... V nekaterih primerih se ta odločba lahko odpravi, razveljavi ali spremeni. V katerih primerih to velja in na kakšen način se to lahko naredi, ureja zakon. 136 159. člen – varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin Varuh človekovih pravic varuje človekove pravice in temeljne sv . oboščine Varuh človekovih pravic je funk . cija Oseba, ki opravlja to funkcijo, skrbi, da se upoštevajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravice varuje pri delovanju: - državnih organov, - organov lokalne samouprave in - nosilcev javnih pooblastil. Za posamezna področja se lahko z zakonom določijo posebni varuhi pravic državljanov. Varuh človekovih pravic skrbi, da vsi upoštevajo človekove pravice in temeljne svoboščine. 137 8. USTAVNO SODIŠČE 8 139 140 160. člen – pristojnosti ustavnega sodišča Ustavno sodišče: 1) odloča o ujemanju zakonov z ustavo. 2) odloča o ujemanju zakonov in drugih pravil s potrjenimi mednarodnimi pogodbami. 3) odloča o ujemanju zakonov in drugih pravil z načeli mednarodnega prava. 4) odloča o usklajenosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni. 5) odloča o usklajenosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil z ustavo, zakoni in podzakonskimi pr . edpisi 6) odloča o ustavnih prito . žbah 7) odloča o sporih glede pristojnosti med državo in . lokalnimi skupnostmi 8) odloča o sporih glede pristojnosti med . lokalnimi skupnostmi 9) odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi or . gani 10) odloča o sporih glede pristojnosti med državnim zbor , om predsednikom republike in vlado. 11) odloča o neusklajenosti pravnih dokumentov političnih strank z ustavo. 12) odloča o neusklajenosti delovanja političnih strank z ustavo. 13) odloča o drugih temah in vprašanjih, kot to urejajo ustava in zakoni. Ustavno sodišče skrbi za varstvo ustavne ureditve države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. Ustavno sodišče v postopku potrjevanja mednarodne pogodbe poda mnenje o usklajenosti mednarodne pogodbe z ustavo. Ustavno sodišče poda takšno mnenje, če to predlaga: - predsednik republike, - vlada ali - 30 poslancev dr . žavnega zbora Državni zbor mora upoštevati mnenje ustavnega sodišča. Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic v določeni odločbi. Ustavno sodišče to naredi, če je bilo izčrpano pravno varstvo. Ustavno sodišče to naredi, če zakon ne ureja drugače. Ustavno sodišče se samo odloči, ali bo obravnavalo ustavno pritožbo. 141 Razlaga V tem členu so podrobno naštete naloge in pristojnosti ustavnega sodišča. 161. člen – razveljavitev zakona Ustavno sodišče lahko ugotovi, da je zakon protiustaven. Ustavno sodišče mora protiustaven zakon delno ali v celoti razveljaviti. Ustavno sodišče lahko protiustaven zakon razveljavi takoj. Ustavno sodišče lahko določi časovni rok, kdaj protiustaven zakon neha veljati. Časovni rok razveljavitve ne sme biti daljši kot 1 leto. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da so predpisi ali splošni akti protiustavni. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da so predpisi ali splošni akti nezakoniti. Protiustavne in nezakonite predpise in splošne akte ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno začasno zadrži izvajanje zakona, predpisa ali splošnega akta že preden se odloči, ali je protiustaven ali nezakonit. Pogoje za to ureja zakon. Razlaga Ustavno sodišče lahko razveljavi nezakonite ali protiustavne: - zakone, - druge predpise in - splošne akte. Druge predpise in splošne akte lahko ustavno sodišče tudi odpravi. Ustavno sodišče jih lahko razveljavi ali odpravi, če ne upoštevajo ustave in zakonov. Ustavni sodnik je sodnik, ki dela na ustavnem sodišču. 142 162. člen – postopek pred ustavnim sodiščem Ustavno sodišče se odloča z večino glasov vseh ustavnih sodnikov. To velja, če zakon ali ustava ne urejata drugače. Zakon ureja: - kako potekajo postopki pred . ustavnim sodiščem - kdo lahko predlaga začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Vsakdo s pravnim interesom lahko poda pobudo za začetek postopka. Ustavno sodišče odloča z večino glasov vseh sodniko . v Ustavno sodišče se lahko odloča o tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne prito . žbe O tem lahko odloči tudi v ožji sestavi, ki je določena v zakonu. Večina pomeni več kot pol. Razlaga Na ustavnem sodišču odločajo ustavni . sodniki Da je odločitev sprejeta, se mora z njo strinjati vsaj 5 ustavnih sodnikov. Zakon ureja: - kakšen je postopek sprejemanja odločitev ustavnega sodišča in - kdo lahko zahteva začetek postopka na ustavnem sodišču. Na primer: vlada, varuh človeko , vih pravic sodišče ... Vsakdo, ki ima od tega korist , lahko poda predlog, da se začne postopek na . ustavnem sodišču Ustavno sodišče se nato odloči, ali bo začelo postopek ali ne. Zakon ureja, da se lahko 3 ustavni sodniki odločijo, ali bo ustavno sodišče začelo postopek na podlagi ustavne prito . žbe 143 163. člen – sestava in volitve Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. Pravimo jim ustavni sodniki. Predsednik republike predlaga sodnike za ustavno sodišče. Ustavne sodnike izvoli državni zbor. Zakon ureja, na kakšen način so ustavni sodniki izvoljeni. Ustavni sodniki so pravni strokovnjaki. Predsednik ustavnega sodišča je eden izmed 9 ustavnih sodniko . v Predsednika ustavnega sodišča izvolijo ostali ustavni sodniki. Predsednik opravlja svojo funkcijo 3 leta. 164. člen – predčasna razrešitev ustavnega sodnika Sodnik ustavnega sodišča je lahko predčasno razrešen. To se zgodi, če sodnik: - sam zahteva razrešitev, - je kaznovan za kaznivo dejanje z odvzemom pr , ostosti - trajno izgubi delovne zmožnosti za opravljanje svojega dela. Ustavno sodišče skrbi za varstvo ustavne ureditve države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. Razlaga Sodnik ustavnega sodišča lahko preneha biti ustavni sodnik, če: - si to sam želi, - je storil kaznivo dejanje in je kaznovan z zaporom, - dela ne more več opravljati. Na kakšen način se sodnika razr , ur eši eja zakon. 144 165. člen – mandat sodnikov Sodniki ustavnega sodišča svojo funkcijo opravljajo 9 let. Ustavni sodniki ne morejo biti ponovno izvoljeni. Ko poteče 9 let, ustavni sodnik opravlja delo še tako dolgo, dokler ga ne zamenja nov ustavni sodnik. Ustavni sodnik je sodnik, ki dela na ustavnem sodišču. 166. člen – nezdružljivost funkcije Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v: - drugih državnih or , ganih - organih lokalne samouprav , e - organih političnih strank in - z drugimi funk , ki z zak cijami onom niso dovoljene. 167. člen – imuniteta Sodniki ustavnega sodišča imajo imuniteto. Sodniki ustavnega sodišča imajo enako imuniteto kot poslanci dr . žavnega zbora Državni zbor odloča o imuniteti. Imuniteta pomeni, da je oseba posebno zavarovana pred kazenskim postopkom. Imuniteta je posebna pravica, ki jo imajo poslanci, sodniki ... 145 146 9. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 9 147 148 168. člen – predlog za začetek postopka Ustava se lahko spremeni. Spremembo ustave lahko predlaga: - 20 poslancev državnega zbora ali - vlada ali - najmanj 30 000 volivcev. O predlogu spremembe ustave odločajo poslanci v dr . žavnem zboru Predlog o spremembi ustave je sprejet, Vlada so ljudje, če se z njim strinjata dve tretjini poslancev, ki vodijo državo. ki so prisotni na . seji 169. člen – akt o sprejemu ustave Če želi državni zbor spremeniti ustavo, mora sprejeti dokument o spremembi ustave. Dokument o spremembi ustave je sprejet, če se z njim strinja vsaj 60 od 90 poslancev v državnem zboru. V parlamentarni zgradbi deluje državni zbor. Poslanec je izvoljen predstavnik vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. 149 170. člen – potrditev spremembe ustave na referendumu O spremembi ustave lahko odločajo tudi volivci. To se zgodi, kadar to zahteva najmanj 30 poslancev. Takrat mora državni zbor razpisati refer . endum Na referendumu volivci z glasovanjem odločijo, ali se strinjajo s spremembo ustave. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta: - če se glasovanja udeleži večina vseh z volilno pravico in - če se s spremembo strinja večina volivcev, ki so glasovali. Referendum je postopek, pri katerem se državljani odločajo o referendumskem vprašanju. 171. člen – razglasitev spremembe ustave Državni zbor razglasi spremembo ustave. Po razglasitvi začne sprememba veljati. 150 10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10 151 152 172. člen Ta ustava začne veljati z razglasitvijo. 173. člen Kar piše v ustavi, se začne uporabljati tisti dan, ko ustavo razglasijo. To ne velja v primeru, da zakon za izvedbo ustave ureja drugače. 174. člen Za ureditev vprašanj v zvezi z uporabo ustave, se sprejme ustavni zakon. Ustavni zakon je sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini vseh poslancev v Skupščini Republike Slovenije. 153 154 Seznam vseh težjih besed avtohtona narodna manjšina izobraževanje avtohtona narodna skupnost izredno stanje carina izvrševanje častni naslov javna funkcija človekove pravice javna korist dajatve javna poraba dedovanje javna služba delo javne zadeve demokracija javno diplomatski predstavnik javno dobro dokaz javno pooblastilo država v nevarnosti javnost državljan kandidat državljanstvo kandidatura državni funkcionarji kandidirati državni svet kazenska obtožba državni tožilec kazenska odgovornost financiranje kazenski postopek funkcija kaznivo dejanje funkcionar kultura glasilo lastnina gospodarske dejavnosti lokalna samouprava imuniteta lokalne skupnosti invalidi lokalni organi invalidsko zavarovanje mandat izdatki mandatna doba izkoriščanje mednarodna organizacija izobrazba mednarodna pogodba 155 minister organi lokalne skupnosti ministrstvo organi javnih služb mučiti organizacija načela mednarodnega prava osebne okoliščine načelo ozemlje narod podjetje narodna identiteta podzakonski predpis narodna skupnost pókoj narodni simboli pokojnina narodnost pokrajina nedolžnost pomilostiti nedotakljivo pooblastilo neenakopravnost poslanec neodvisnost poslanik nepremičnina poslanska skupina nezaupnica poslovnik nosilci javnih pooblastil postopek občina poverilno pismo občinski organi ali občinski organi oblasti pravni akti oblast pravni interes obramba pravnik obrambna zveza pravno sredstvo obrambne sile pravno varstvo obtožba pravnomočna odločba odlikovanje pravnomočna sodba odločba pravnomočno odpraviti pravosodni organi odvetnik predpisi odvzem prostosti predsednik oproščen predsednik republike 156 predstavniki narodne skupnosti tožba prihodki tujci pripor upravni spor pripreti Uradni list pristojnost ustavna pritožba profesor prava ustavne pravice proračun ustavni sodnik ratifikacija utemeljeno razglasiti večina razpustiti veleposlanik razrešiti vlada razveljaviti volilna pravica samoupravna lokalna skupnost volitve samoupravna skupnost volivci seja vrednote sestati se vrhovno sodišče Skupščina Republike Slovenije zadolžen slovensko ozemlje zakonitost socialna varnost zapor socialno varstvo zaposlitev sodba zaposlovanje sodišče zaupnica vladi sodnik zdravstveno varstvo sodno varstvo zdravstveno zavarovanje sojenje zlorabljati splošni akt župan splošno glasovanje stališča tajno glasovanje temeljne svoboščine 157 Slovar vseh težjih besed A avtohtona narodna manjšina Avtohtone narodne manjšine so Slovenci, ki živijo v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Člani slovenske avtohtone narodne manjšine so državljani tiste države, v kateri živijo. avtohtona narodna skupnost Avtohtona narodna skupnost v Sloveniji so: - Italijani, ki že od nekdaj živijo na Primorskem v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran. - Madžari, ki že od nekdaj živijo v Prekmurju v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš. Člani italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti so slovenski državljani. C carina Carina je vrsta davka. Carina je denar, ki ga moramo plačati državi, če neko blago pripeljemo iz tujine v našo državo. Carine nam ni treba plačati, kadar imata državi sklenjen sporazum. Tak sporazum velja tudi med vsemi državami, ki so v Evropski uniji, zato pri uvozu in izvozu blaga carine ni treba plačati. Č častni naslov Častni naslov je uradno izkazovanje spoštovanja osebam, ki so naredile nekaj zelo pomembnega za državo. Častne naslove podeli predsednik Republike Slovenije. Predsednik republike lahko podeli veliko različnih častnih naslovov. Na primer: zlati častni znak svobode, red za izredne zasluge, medalja za hrabrost … 158 Č človekove pravice Človekove pravice so najbolj pomembne pravice vseh ljudi. Človekove pravice dobi vsak človek ob rojstvu. Človekove pravice ima vsak človek celo življenje. Človekove pravice so na primer: - pravica do življenja, - pravica do varnosti, - prepoved mučenja. Najpomembnejše človekove pravice so zapisane v Ustavi Republike Slovenije. D dajatve Dajatve so obvezna plačila, ki jih moramo plačati državi za skupne potrebe državljanov. Dajatve so plačilo: davka, carine, prispevkov … Država z dajatvami skrbi za delovanje šol, zdravstva, kulture, športa … Država tudi skrbi, da imamo dobre ceste, javni prevoz, dostop do vode in elektrike … davek Davek je vrsta dajatve. Davek je denar, ki ga morajo davkoplačevalci plačati državi. Davek predpiše država z davčno zakonodajo. Poznamo različne davke. Na primer: Davek na dohodek imenujemo dohodnina. Dohonina je davek, ki ga plačaš, glede na to, koliko zaslužiš. Davek na dodano vrednost je davek, ki ga plačujemo vsi ob naših nakupih v trgovinah. Davek na nepremičnine je davek na zemljo, stanovanje ali hišo, ki je tvoja. dedovanje Dedovanje pomeni dobiti stvari, denar in zemljo po nekom, ki je umrl. Dedujemo lahko po svojih starših in drugih sorodnikih, ki so umrli. Vsak človek lahko pred smrtjo napiše oporoko. V oporoki lahko določi, kdo po njegovi smrti dobi njegovo premoženje. Dedovanje ureja zakon o dedovanju. 159 D delo Delo je opravljanje nalog za plačilo. Delojemalec v delovnem razmerju opravlja delo pri delodajalcu. Delojemalec je delovec. Delodajalec je oseba, ki zaposluje delavca. demokracija Demokracija je vladavina ljudstva. V demokratični državi državljani na volitvah odločajo, kdo bo vodil državo. V demokraciji lahko državljani ustanavljajo politične stranke. Državljani se lahko prosto združujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov. diplomatski predstavnik Diplomatski predstavnik je oseba, ki v Sloveniji predstavlja tujo državo. Na primer: avstrijski diplomatski predstavnik je oseba, ki v Sloveniji predstavlja Avstrijo. Pravimo jim tudi veleposlaniki ali ambasadorji. dokaz Dokaz je vse, kar potrjuje določeno trditev. Na primer: Tožilec mora dokazati, da si storil kaznivo dejanje. To lahko stori, če ima za to dokaze. Obtožena oseba lahko predlaga nasprotne dokaze. dolžnost Dolžnost je obveznost. Naša dolžnost je tisto, kar moramo opraviti. Na primer: Vsi imamo dolžnost plačati davek. Vsi imamo dolžnost pomagati osebi, ki je v življenjski nevarnosti. dostojanstvo Dostojanstvo je priznanje, da je vsaka oseba pomembna in vredna spoštovanja. Vsi morajo spoštovati tvoje dostojanstvo. Dostojanstvo je človekova pravica. 160 D družba Družba je skupnost vseh ljudi, ki jih združujejo skupni interesi. Na primer: Slovenska družba je skupnost vseh Slovencev. družbeni položaj Družbeni položaj je mesto posameznika v družbi. Tvoj družbeni položaj je lahko odvisen od tega: - koliko denarja ali premoženja imaš, - kakšno delo opravljaš, - kolikšno moč imaš v družbi, - kakšen ugled imaš v družbi. država v nevarnosti Država je v nevarnosti, če: - kdo napada ali grozi z napadom na njeno ozemlje, - pride v državi do izgredov, ki jih policija ne more obvladati. državljan Državljani so pripadniki države. Ljudje postanejo državljani, ko dobijo državljanstvo. Na primer: državljani Slovenije imajo slovensko državljanstvo. Državljani Slovenije lahko živijo v Sloveniji ali v tujini. državljanstvo Državljanstvo je povezava med osebo in državo. Na primer: Slovensko državljanstvo je povezava med osebo in državo Slovenijo. Z državljanstvom človek postane državljan države. Z državljanstvom dobi državljan pravice in dolžnosti, ki jih ureja zakon. Človek postane državljan Slovenije tako, da: - se rodi v Sloveniji in ima vsaj enega starša, ki je državljan Slovenije, - se rodi v Sloveniji in se ne ve, kdo so njegovi starši, - zaprosi za državljanstvo. državni funkcionarji Državni funkcionarji so ljudje, ki opravljajo visoke funkcije pri vodenju države. To so na primer: poslanci, ministri, predsednik republike, predsednik državnega zbora … 161 D državni organi Državni organi opravljajo različne naloge in odločajo o naših pravicah. Državni organi so: - ministrstva, - državni zbor, - sodišča, - varuh človekovih pravic, - uradi, - inšpektorati, - davčna uprava, - upravne enote. državni svet Državni svet je državni organ. Državni svet ima 40 članov. Državni svet ima veliko nalog. Državni svet lahko podaja predloge državnemu zboru. Državni svet lahko zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o sprejemu zakona. Več o državnem svetu si lahko preberete v 4. B poglavju ustave. državni tožilec Državni tožilec je oseba, ki zastopa državo v kazenskih postopkih pred sodišči . Državni tožilec s pomočjo policije zbira dokaze o kaznivem dejanju in o tem, kdo je storil kaznivo dejanje. Državni tožilec storilca kaznivega dejanja obtoži pred sodiščem in predlaga, kakšno kazen naj mu sodišče izreče. državni zbor Državni zbor je najvišji državni organ. Državni zbor sestavlja 90 poslancev. Poslance smo izvolili ljudje na volitvah. Državni zbor ima veliko nalog. Ena izmed najpomembnejših nalog državnega zbora je, da sprejema zakone. Več o državnem zboru si lahko preberete v 4. A poglavju ustave. 162 F financiranje Financirati pomeni zagotoviti denar za določeno stvar ali dejavnost in jo plačati. funkcija Funkcija je pomembna naloga, ki jo oseba lahko opravlja. Na primer: Ana Novak opravlja funkcijo sodnice. Funkcija je tudi položaj, ki ga oseba lahko zaseda. Na primer: Predsednik republike je položaj, ki ga oseba zaseda. Funkcija je tudi namen, za katerega lastnino uporabljamo. Na primer: Zemljo, ki je naša, uporabljamo za pridelavo hrane. funkcionar Funkcionar je oseba, ki opravlja določeno nalogo oblasti. Funkcionarji so osebe, ki sodelujejo pri vodenju države. Na primer: župani, sodniki, poslanci … G glasilo Glasilo je po navadi tiskano besedilo, ki izhaja znotraj neke skupnosti. Na primer: Uradni list je uradno glasilo Republike Slovenije, v katerem Slovenija objavlja svoje zakone in druge predpise. Na primer: Občina Piran ima svoje glasilo, ki se imenuje Solni cvet. gospodarske dejavnosti Gospodarske dejavnosti so dejavnosti, ki so namenjene proizvodnji stvari in zagotavljanju storitev. To so na primer: industrija, gradbeništvo, turizem, promet ... I imuniteta Imuniteta pomeni, da je oseba posebno zavarovana pred kazenskim postopkom. Imuniteta je posebna pravica, ki jo imajo poslanci, sodniki ... 163 I invalidi Invalidi so osebe s trajnimi: - telesnimi, - duševnimi, - intelektualnimi ali - senzornimi okvarami. Na primer: Invalidi so lahko osebe, ki težje vidijo, slišijo, se gibljejo ali razumejo. Posebne pravice invalidov so zapisane v ustavi. invalidsko zavarovanje Invalidsko zavarovanje osebam omogoča, da se ponovno usposobijo za delo. Če se oseba ne more usposobiti za delo, prejema denar za preživetje. izdatki Izdatki so denar, ki ga država porabi za opravljanje svojih nalog. izkoriščanje Izkoriščanje pomeni zlorabo svoje moči nad drugo osebo ali situacijo v svojo korist. Izkoriščanje lahko pomeni tudi dovoljeno uporabo različnih stvari. Na primer: Izkoriščanje naravnega bogastva pomeni uporaba zemljišč, rastlin, živali, rudnin pod zemljo ... izobrazba Izobrazba je zaključena stopnja šolanja. Na primer: Janez je zaključil osnovno šolo in pridobil osnovnošolsko izobrazbo. izobraževanje Izobraževanje je pridobivanje znanja v šoli ali drugje. Izobraževanje poteka v različnih življenjskih obdobjih. Na primer: Izobražujemo se lahko v osnovni šoli, v srednji šoli, na fakulteti, na različnih delavnicah … izredno stanje Izredno stanje se v državi razglasi takrat, ko je obstanek države v nevarnosti. Na primer: naravne nesreče, bolezni, vojne, epidemije … 164 I izvrševanje Izvrševanje pomeni opravljanje nečesa, da se doseže končni cilj. Izvrševanje oblasti pomeni, da morajo državni organi delovati v korist vseh državljanov. Na primer: Ko si v zaporu, prestajaš kazen. To pomeni, da se tvoja kazen izvršuje. J javna funkcija Javno funkcijo opravljajo: poslanci, sodniki, predsednik republike ... javna korist Javna korist pomeni, da nekaj koristi vsem ljudem. javna poraba Javna poraba je denar, ki ga država porabi za opravljanje svojih nalog. Denar porabi za zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, obrambo, okolje in prostor … javna služba Javne službe so nujne za nemoteno življenje prebivalcev. Javne službe skrbijo za: čisto vodo, varen promet, varovanje okolja, zdravstvo in druge interese. Javne službe so na primer: komunalne službe, šole in vrtci, zdravstveni domovi, centri za usposabljanje, delo in varstvo… javna sredstva Javna sredstva so državni denar in denar, ki se zbira na računih socialnih zavarovanj. javne zadeve Javne zadeve so vse zadeve, ki se tičejo vseh prebivalcev Slovenije. Javne zadeve so zadeve, ki jih izvajajo v občinah, lokalnih skupnostih ali v državi. Na primer: Javna zadeva je sprejemanje novega zakona. 165 J javno Javno je v korist javnosti. Javno lahko pomeni tudi, da delamo nekaj pred javnostjo. Javnost so vsi ljudje. javno dobro Javno dobro so stvari in območja, ki so namenjene vsem ljudem. Vsi jih lahko uporabljajo in imajo zagotovljen dostop do njih. To so na primer: morje, jezera, reke, ceste, igrišča, tržnica … javno pooblastilo Javno pooblastilo imajo uradniki, ki odločajo o nekaterih naših pravicah. Na primer: uveljavljanje pravice do socialne pomoči, pravica do invalidskega nadomestila, registracija osebnega avtomobila … javnost Javnost so vsi ljudje. Slovenska javnost so vsi ljudje v Sloveniji. K kandidat Kandidat je oseba, ki se poteguje za položaj. Na primer: Oseba, ki kandidira na volitvah za predsednika republike, je kandidat za položaj predsednika republike. kandidatura Kandidatura je namera osebe, da želi opravljati funkcijo ali priti na položaj. Na primer: Pravnik lahko na razpisu odda kandidaturo za sodnika. kandidirati Kandidirati pomeni, da se oseba poteguje za položaj. Na primer: Ana Novak kandidira za predsednico republike. To pomeni, da se bo na volitvah potegovala za položaj predsednice republike. kazenska obtožba Kazenska obtožba je obtožba pred sodiščem, da je nekdo storil kaznivo dejanje. 166 K kazenska odgovornost Kazenska odgovornost je odgovornost osebe ali organizacije, ki je storila kaznivo dejanje. kazenski postopek Kazenski postopek je postopek, pri katerem sodnik ugotavlja, kdo je storil kaznivo dejanje, ali je kriv, in kakšna bo njegova kazen. kaznivo dejanje Kaznivo dejanje je tisto dejanje, ki je v zakonu zapisano kot prepovedano in kaznivo. Za kazniva dejanja so v zakonih predpisane kazni. Kazniva dejanja so na primer: goljufija, kraja, umor ... kultura Kultura so vsi dosežki in vrednote človeške družbe. Kultura nastane zaradi človekovega delovanja. Kultura je umetnost, znanost, navade, običaji … Na primer: Kurenti, ki spomladi v času pusta preganjajo zimo, so del slovenske kulture. L lastnina Lastnina je pravica imeti stvari. Na primer: imeti denar, delnice podjetij ali zemljo. lokalna samouprava Lokalna samouprava so občine in pokrajine. Lokalna samouprava skrbi za svoj razvoj in svoje prebivalce. 167 L lokalne skupnosti Lokalne skupnosti so občine, pokrajine, četrtne skupnosti … Lokalne skupnosti so skupine ljudi, ki se odločajo o zadevah mest in občin. Ti ljudje morajo živeti v lokalni skupnosti. Četrtna skupnost je manjša skupnost znotraj mestne občine. Na primer: Četrtna skupnost Bežigrad znotraj Mestne občine Ljubljana. Večja mesta so organizirana kot mestne občine. To so: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. lokalni organi Lokalni organi so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Lokalni organi skupaj skrbijo za delovanje občine. M mandat Mandat je pooblastilo za opravljanje funkcije za omejeno časovno obdobje. Na primer: Ko je oseba izvoljena za poslanca, ima mandat za opravljanje dela poslanca. Ko se konča mandatna doba, se poslancu konča mandat. To pomeni, da dela poslanca ne more več opravljati. mandatna doba Mandatna doba je čas, ko izvoljena oseba ali organ lahko opravlja funkcijo. Na primer: mandatna doba poslanca je 4 leta. To pomeni, da poslanec lahko opravlja funkcijo 4 leta. Če hoče poslanec nadaljevati delo na funkciji, ga morajo volivci ponovno izvoliti. 168 M mednarodna organizacija Mednarodna organizacija je združenje različnih ljudi, skupin ali držav. Mednarodne organizacije se delijo na vladne in nevladne. Mednarodni vladni organizaciji sta na primer: Evropska unija in zveza NATO. Mednarodni nevladni organizaciji sta na primer: FIFA in Rdeči križ. Mednarodno vladno organizacijo ustanovijo države s pogodbo. Na nekatere mednarodne vladne organizacije lahko Slovenija prenese del svojih suverenih pravic. Mednarodna vladna organizacija mora spoštovati demokracijo in človekove pravice. Tudi Slovenija mora spoštovati demokracijo in človekove pravice. mednarodna pogodba Mednarodna pogodba je podpisan dogovor med državami. V mednarodni pogodbi so zapisana različna pravila. Pravila določajo, kako države med seboj sodelujejo. minister Minister je član vlade, ki je odgovoren za neko področje v državi. Imamo na primer: - ministra za izobraževanje, znanost in šport, - ministra za kmetijstvo, - ministra za finance … Minister je za svoje delo odgovoren predsedniku vlade in državnemu zboru. ministrstvo Ministrstvo je državni organ. Ministrstvo vodi minister. Ministrstvo skrbi za neko področje v državi. V Sloveniji imamo na primer: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje … mučiti Mučiti pomeni namenoma povzročiti bolečino in trpljenje. 169 N načela mednarodnega prava Načela mednarodnega prava so skupina pravil, ki veljajo za vse države. Države se morajo držati načel mednarodnega prava. Mednarodno pravo določajo pravice in obveznosti o tem, kako države med seboj sodelujejo. načelo Načelo je vodilo, kako naj ravnamo. narod Narod je skupnost ljudi, ki praviloma živi na skupnem ozemlju. Narod je med sabo zgodovinsko, jezikovno, kulturno in gospodarsko povezan. Na primer: Slovenci smo narod. narodna identiteta Narodna identiteta je občutek pripadnosti narodu. Na primer: Ana čuti, da je po narodnosti Slovenka. To pomeni, da je njena narodna identiteta slovenska. Francesca iz Kopra čuti, da je po narodnosti Italijanka. To pomeni, da je njena narodna identiteta italijanska. narodna skupnost Narodna skupnost je organizirana skupnost ljudi iste narodnosti. Narodna skupnost je samoupravna. To pomeni, da samostojno odloča o posameznih vprašanjih, ki so pomembna za narodno skupnost. Italijanska in madžarska narodna skupnost samostojno delujeta vsaka na svojem delu slovenskega ozemlja. narodni simboli Narodni simboli so simboli, ki predstavljajo narod. Narodni simboli so na primer: zastava, narodna noša, himna in grb. narodnost Narodnost pomeni pripadati narodu. Narod so ljudje z isto zgodovino, jezikom in kulturo. 170 N nedolžnost Nedolžen pomeni, da nisi kriv za prepovedano dejanje. nedotakljivo Nedotakljivo pomeni, da se nekaj ne sme odvzeti, ogrožati, nadzirati ali uničevati. neenakopravnost Neenakopravnost pomeni, da nismo vsi pred zakonom enaki in nimamo vsi enakih pravic. neodvisnost Neodvisnost pomeni, da si samostojen pri svojem delu. To pomeni, da ti pri delu nobena oseba ali organizacija ne sme dajati navodil, kako moraš delati. Pri svojem delu so neodvisni sodniki, sodišča, odvetniki … neposredne volitve Neposredne volitve so tiste volitve, na katerih volivci sami izberejo tiste ljudi, ki bodo njihovi predstavniki. neposredno glasovanje Neposredno glasovanje je glasovanje, pri katerem volivci sami izpolnijo volilni listek in tako glasujejo. nepremičnina Nepremičnina je zemljišče ali zgradba. Poznamo več vrst nepremičnin: travnik, park, gozd, hiša, garaža, blok, zgradba šole, zgradba trgovine … nezaupnica Nezaupnica pomeni, da večina poslancev v državnem zboru ne podpira več vlade, predsednika vlade ali ministra. To pomeni, da ne morejo več redno delovati. 171 N nosilci javnih pooblastil Nosilci javnih pooblastil so osebe ali organizacije, ki dobijo dovoljenje, da odločajo o pravicah in obveznostih posameznikov. Nosilci javnih pooblastil so na primer: centri za socialno delo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje … O občina Občina je lokalna skupnost, ki obsega območje 1 ali več naselij. Občina se ustanovi za tisto naselje ali več naselij, v katerih imajo prebivalci skupne interese. Občine v Sloveniji skrbijo za svoj razvoj in svoje prebivalce. Na primer: - skrbijo za vrtce in osnovne šole, - skrbijo za zdravstvene ambulante, - skrbijo za osnovno preskrbo prebivalcev, - skrbijo za komunalne storitve (voda in odvoz smeti), - skrbijo za ceste in poti, - skrbijo za javni prevoz, - skrbijo za okolje ... občinski organi ali občinski organi oblasti Občinski organi v občini so župan, občinski svet in občinska uprava. Občinski organi skrbijo za delovanje občine. oblast Oblast sestavljajo ljudje, ki vodijo državo. Oblast odloča o pravilih v Sloveniji. Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Več o delitvi oblasti si lahko prebereš v 3. členu. obramba O obrambi lahko govorimo na sodišču ali pri varnosti države. Obramba na sodišču je način, da dokažeš, da nisi storil ničesar kaznivega. Obramba države je zaščita države pred napadalci. 172 O obrambna zveza Obrambna zveza je dogovor ene ali več držav za skupno obrambo pred napadalci. obrambne sile Obrambne sile skrbijo za varnost cele države pred napadom. Obrambne sile Republike Slovenije predstavlja Slovenska vojska. obtožba Obtožba pomeni, da je nekdo pred sodiščem obtožen, da je storil kaznivo dejanje. odlikovanje Odlikovati pomeni nekomu javno priznati posebne zasluge za državo. Odlikovanja podeljuje predsednik Republike Slovenije. V Sloveniji imamo različna odlikovanja. Na primer: eno izmed odlikovanj se imenuje red za zasluge. Tega je za izjemni športni dosežek dobila Petra Majdič. odločba Odločba je pravni dokument o tvojih pravicah in dolžnostih. Odločbo lahko izda na primer: sodišče, ministrstvo ali drug državni organi. odpraviti Odpraviti pomeni poskrbeti, da nekaj ne velja. Na primer: Odpraviti odločbo pomeni poskrbeti, da ta odločba ne velja. odvetnik Odvetniki so osebe, ki opravljajo poklic odvetništva. Odvetniki pomagajo osebam, skupinam ali organizacijah na sodiščih. Odvetniki svetujejo osebam in zastopajo njihove interese . Odvetniki svetujejo skupinam ali organizacijam o pravnih zadevah. odvzem prostosti Prostost ti odvzamejo, ko te priprejo ali zaprejo. Na primer: Če te pridrži policija, ti odvzame prostost. Če si prisilno hospitaliziran, ti je odvzeta prostost. 173 O omejiti Omejiti pomeni povzročiti, da nekaj ne velja več v enakem obsegu. Na primer: Omeji se lahko pravice. To pomeni, da pravice ne veljajo več v enakem obsegu. oproščen Oseba je oproščena takrat, ko se ugotovi, da ni storila kaznivega dejanja. Osebo, ki je bila obtožena kaznivega dejanja, lahko oprosti sodišče. organi oblasti Organ oblasti je skupina ljudi, ki opravlja določene naloge. Na primer: Državni zbor je najpomembnejši državni organ Republike Slovenije. Upravni organi odločajo o pravicah in dolžnostih ljudi. Pomembni organi so tudi sodišča. organi lokalne skupnosti Organi lokalne skupnosti so župan, občinski svet in drugi pooblaščeni ljudje, ki odločajo o zadevah mest in občin. organi javnih služb Organi javnih služb so skupine ljudi, ki skrbijo za uveljavljanje zakonov in odločajo o pravicah državljanov. Na primer: centri za socialno delo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zaposlovanje ... 174 O organizacija Organizacija je skupina ljudi, ki ima enake interese, cilje in delujejo po skupnih pravilih. Poznamo na primer: - mednarodne organizacije. To so na primer: Združeni narodi. - gospodarske organizacije. To so “podjetja”. Na primer: podjetje Želva. - politične organizacije. To so “stranke”. Na primer: stranka Socialni demokrati ali stranka Nova Slovenija. - družbene organizacije. To je na primer: Zveza Sožitje. Organizacija lahko pomeni tudi, kako se nekaj ureja ali dogovori. osebne okoliščine Osebne okoliščine so osebne lastnosti, s katerimi se človek rodi in si jih ne izbere sam. Osebne okoliščine zelo težko spremenimo. Na primer: spol, invalidnost, spolna usmerjenost … Osebne okoliščine so lahko tudi osebne lastnosti, s katerimi se človek ni rodil in jih je pridobil kasneje v življenju. Na primer: jezik, invalidnost, vera, izobrazba … ozemlje Ozemlje je območje, ki pripada državi. Slovensko ozemlje je območje, ki pripada Sloveniji. P podjetje Podjetje je gospodarska organizacija. Podjetje izdeluje različne izdelke in izvaja storitve. Cilj podjetja je, da s svojim delom dobi čim več denarja in plačuje svoje delavce. Podjetje je na primer: trgovina, tovarna, obrtna delavnica … 175 P podzakonski predpis Podzakonski predpis je dokument, ki bolj podrobno ureja vprašanja iz posameznega zakona. Podzakonski predpis ima manjšo veljavo kot zakon, s katerim je povezan. Podzakonski predpis mora biti v skladu z zakonom. pókoj Pokoj je stanje, ko oseba za zmeraj neha hoditi v službo. Ko zaposleni odide v pokoj, dobi pravico do pokojnine. pokojnina Pokojnina je denar, ki ga mesečno prejemaš, ko si v pokoju. Pogovorno pokojnini rečemo penzija. pokojninsko zavarovanje Pokojninsko zavarovanje nam omogoča preživetje, ko zaradi starosti ne moremo več delati. pokrajina Pokrajina je območje več sosednjih občin. Pokrajine pri nas še niso bile ustanovljene. politična stranka Politična stranka je skupina ljudi, ki sledi svojim ciljem, želi priti na oblast in sodelovati pri urejanju države. Politične stranke s svojimi kandidati sodelujejo na volitvah. pomilostiti Pomilostiti pomeni delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu. pooblastilo Pooblastilo je pravica za opravljanje kakšnega dejanja ali naloge. Na primer: pooblastilo za odločanje, ali imaš pravico do socialne pomoči, nadomestila za invalidnost … 176 P poslanec Poslanci so izvoljeni predstavniki vseh ljudi. Poslance izvolimo volivci na volitvah. Poslanci sestavljajo državni zbor. Poslanci imajo v državnem zboru veliko nalog. V državnem zboru se poslanci pogovarjajo in glasujejo o zakonih. Poslanci odločajo tudi o drugih najpomembnejših zadevah v državi. Več o poslancih si lahko preberete v 82. členu. poslanik Poslanik je diplomatski predstavnik države v tuji državi. Na primer: Slovenski poslanik v Turčiji zastopa Slovenijo v Turčiji. poslanska skupina Poslanska skupina je skupina poslancev v državnem zboru. Poslansko skupino predstavljajo poslanci, ki so bili izvoljeni na predlog svoje politične stranke. poslovnik Poslovnik je pravilnik, v katerem piše, kako naj postopki potekajo. Državni svet in državni zbor imata svoj poslovnik. postopek Postopek je več korakov, s katerimi dosežemo cilj. Na primer: Državni zbor sprejema zakon po predpisanem postopku. Sodišče odloča po predpisanem postopku. poverilno pismo Poverilno pismo je dokument. Ko tuja država pošlje v Slovenijo novega poslanika, ta izroči poverilno pismo našemu predsedniku republike. To pomeni, da naša država takega poslanika sprejema. Enako velja tudi, ko naša država pošlje svojega poslanika v drugo državo. 177 P pravdni postopek Pravdni postopek je postopek pred sodiščem, pri katerem se poskuša rešiti spor med dvema osebama ali strankama. V pravdnem postopku sodnik odloči, kdo ima prav. pravni akti Pravni akti so dokumenti. Pravni akti urejajo pravice in obveznosti ljudi v državi. Na primer: - zakoni in drugi predpisi, - odločitve državnih in drugih organov. Zakoni in predpisi so splošni akti, ker na splošno urejajo stvari. Odločitve upravnih organov in sodišč so posamični akti, ker se z njimi odloči o pravicah in obveznostih posamezne osebe. pravni dokumenti Pravni dokumenti so uradni dokumenti, v katerih so zapisana pravila, pravice in dolžnosti. Pravni dokumenti so na primer: zakoni, pravilniki, mednarodne pogodbe … pravni interes Pravni interes je želja posameznika, da se mu na podlagi zakona ali drugega pravnega akta prizna neka osebna pravica. pravnik Pravnik je oseba, ki dela na področju prava. Kdor želi postati pravnik, mora končati študij na pravni fakulteti. Pravnik lahko opravlja različne poklice. Na primer: poklic sodnika, odvetnika ali tožilca. 178 P pravno sredstvo Pravno sredstvo je sredstvo, ki ga lahko oseba uporabi, če se ne strinja z odločitvijo sodišča. S pravnim sredstvom se ugotavlja, ali je bila odločitev sodišča pravilna in usklajena z zakoni in drugimi pravnimi dokumenti. Na primer: Proti odločitvi o tvoji pravici, ki je bila izdana v upravnem postopku, se lahko pritožiš. Na primer: Pritožba na odločbo centra za socialno delo o tvoji pravici. pravno varstvo Pravno varstvo je naša pravica, da od državnih organov in pred sodiščem zahtevamo varstvo naših pravic. Pravno varstvo je način zagotavljanja, da naše pravice niso kršene. pravnomočna odločba Pravnomočna odločba je odločitev o tvojih pravicah in obveznostih . Proti pravnomočni odločbi se ne moreš več pritožiti. Proti pravnomočni odločbi upravnega ali drugega organa ne moreš vložiti sodbe na sodišče. pravnomočna sodba Sodba je pravnomočna, ko sodišče izda sodbo in potečejo vsi roki za pritožbo na sodbo. Če je vložena pritožba, postane sodba pravnomočna z zavrnitvijo pritožbe na višjem sodišču. To pomeni, da se je sodišče dokončno odločilo, da si kriv ali nedolžen ali o drugi vsebini spora. pravnomočno Če je nekaj pravnomočno, pomeni, da se na to ne moreš več pritožiti. Sodba je pravnomočna, ko sodišče izda sodbo in potečejo vsi roki za pritožbo na sodbo. To pomeni, da se je sodišče dokončno odločilo, ali si kriv ali nedolžen. 179 P pravosodni organi Pravosodni organi so: - sodišča, - tožilstva, - notarji, - sodni izvršitelji ter - državni in drugi odvetniki. predpisi Predpisi so vsi pravni dokumenti, ki na splošno urejajo stvari. Na primer: zakoni, pravilniki, uredbe ... Ti pravni dokumenti urejajo neko področje. predsednik Predsednik je oseba, ki vodi in predstavlja organizirano skupino ljudi. Na primer: Predsednik državnega zbora vodi in predstavlja državni zbor. predsednik republike Predsednik republike je predsednik države. Predsednik Republike Slovenije predstavlja Republiko Slovenijo. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo na mednarodnih srečanjih. Predsednik republike je vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Vrhovni poveljnik izdaja najpomembnejša povelja Slovenski vojski. To pomeni, da ima nadzor nad Slovensko vojsko. Predsednik republike izvaja tudi druge naloge, ki mu jih določajo ustava in zakoni. Predsednika izvolimo državljani na volitvah za 5 let. Več o predsedniku republike si lahko preberete v poglavju 4. C. predstavniki narodne skupnosti Predstavniki narodne skupnosti so osebe, ki imajo pravico, da delajo in govorijo v imenu cele narodne skupnosti. Na primer: Predstavniki italijanske narodne skupnosti izrazijo mnenje v imenu italijanske narodne skupnosti. prihodki Prihodki so denar, ki ga oseba, podjetje ali država zasluži ali prejme. 180 P pripor Pripor pomeni, da ti začasno odvzamejo prostost. pripreti Pripreti pomeni, da osebo začasno zaprejo, čeprav sodnik še ni odločil, da je kriva. pristojnost Pristojnost je pravica ali dolžnost, da opravljaš neko javno nalogo. Pristojnost pomeni tudi, o katerih vprašanjih lahko sodišče ali državni organ odloča. profesor prava Profesor prava je oseba, ki na pravni fakulteti poučuje študente. proračun Proračun je načrt prihodkov in izdatkov za 1 leto. Na primer: proračun države je načrt, v katerem so predvideni vsi prihodki in izdatki države za 1 leto. R ratifikacija Ratifikacija pomeni potrditev veljavnosti mednarodnega sporazuma ali pogodbe tudi za našo državo. To potrditev sprejme državni zbor. razglasiti Razglasiti pomeni uradno sporočiti javnosti. Na primer: Predsednik republike razglasi zakon. Na podlagi razglasitve je zakon objavljen v Uradnem listu. Razglas lahko pomeni tudi list z uradnim sporočilom za javnost. razpustiti Razpustiti pomeni povzročiti, da nekaj preneha delovati. Na primer: Razpustiti državni zbor pomeni, da trenutni državni zbor preneha delovati. 181 R razrešiti Razrešiti pomeni odvzeti funkcijo. Če te nekdo razreši z delovnega mesta, pomeni, da dela ne smeš več opravljati. razveljaviti Razveljaviti pomeni odvzeti veljavnost. Razveljavljena odločitev ne velja več. referendum Referendum je način direktnega odločanja državljanov. Državljani na referendumu direktno glasujejo o referendumskem vprašanju. S samoupravna lokalna skupnost Samoupravna lokalna skupnost je skupnost, ki skrbi za svoj razvoj in svoje prebivalce. Samoupravne lokalne skupnosti so pri nas občine in pokrajine. Pokrajine pri nas še niso bile ustanovljene. samoupravna skupnost Samoupravna skupnost je skupina ljudi iz območja avtohtone narodne skupnosti, ki se v zavzemajo za svoje pravice in položaj. Na primer: italijanska avtohtona narodna skupnost sestavlja samoupravno skupnost italijanske narodnosti, ki skrbi za pravice in položaj članov italijanske narodne skupnosti. seja Seja je sestanek določene skupine ljudi. Na seji ljudje razpravljajo, se dogovarjajo in sprejemajo odločitve. sestati se Sestati se pomeni dobiti se z drugimi ljudmi. Ljudje se običajno sestanemo z določenim namenom. Na primer: Poslanci se sestajajo na sejah. Poslanci se sestanejo z namenom, da sprejmejo zakon ali drugo odločitev. 182 S Skupščina Republike Slovenije Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta 23. decembra 1991. Takrat je bila v Sloveniji najvišji organ oblasti Skupščina Republike Slovenije. Ta skupščina je imela 3 zbore. To so 3 skupine članov. Sedanji državni zbor je bil ustanovljen na podlagi nove ustave. Po prvih volitvah poslancev v državni zbor, je Skupščina Republike Slovenije prenehala obstajati in delovati. slovensko ozemlje Ozemlje so: zemlja, jezera, reke, morje, zračni prostor in podzemlje. Slovensko ozemlje pripada Sloveniji. Slovensko ozemlje je določeno z državno mejo. Na slovenskem ozemlju veljajo pravila Republike Slovenije. socialna varnost Socialna varnost je skrb države za osnovne potrebe državljanov. Na primer: država s socialnim varstvom skrbi za pokojnine, invalidnine, zdravstveno zavarovanje, socialno pomoč … socialno varstvo Socialno varstvo omogoča pomoč osebam, ki nimajo dovolj denarja za preživetje. Ta pomoč je denar ali storitve. Storitve so na primer: varstveno delovni centri ali domovi za ostarele. Socialno varstvo je vrsta socialne varnosti. sodba Sodba je odločitev sodnika. sodišče Sodišče je državni organ. Sodišče odloča o posameznih pravicah oseb. Sodišče odloča, ali je oseba ali organizacija naredila kaznivo dejanje. Sodišče odloča, kakšno kazen bo oseba ali organizacija dobila. Odloča tudi o sporih med posamezniki, skupinami ali organizacijami. 183 S sodnik Sodnik je oseba, ki na sodišču odloča o sporih in obtožbah. sodni svet Sodni svet je državni organ. Sodni svet skrbi, da so za sodnike izbrani najboljši kandidati. Sodni svet predlaga kandidate, ki jih državni zbor izvoli za sodnike. Sodni svet skrbi, da na višja sodniška mesta napredujejo najboljši sodniki. Sodni svet tako skrbi, da je delo sodišč kakovostno. sodno varstvo Sodno varstvo pomeni, da o naših pravicah, dolžnostih in obtožbah proti nam odloča sodišče. Sodišče varuje naše pravice. Sodno varstvo je možnost, da zahtevamo odpravo odločitev drugih organov o naših pravici ali obveznosti. sojenje Sojenje je postopek, ki se dogaja na sodišču. Na koncu sojenja sodnik izreče sodbo. splošni akt Splošni akt je pravni dokument, ki na splošno ureja neko področje. Splošni akt je na primer: zakon, pravilnik ... splošno glasovanje Splošno glasovanje pomeni, da lahko voli vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. sredstva Sredstva so denar in druge koristne stvari, ki imajo svojo vrednost. stališča Stališča so naša prepričanja o različnih situacijah. Svoja stališča povem in jih zagovarjam. Naša stališča lahko vplivajo na naše obnašanje. 184 Š škoda Škoda je nekaj, kar nas prizadane nas, naše pravice in naše premoženje. Na primer: Poplava je povzročila veliko škode. Poplava je poplavila hišo. Zato je družina izgubila dom. T tajno glasovanje Tajno glasovanje pomeni, da nihče ne sme nadzorovati, kako posameznik glasuje. Na primer: Ko glasujemo na volitvah, to storimo za pregradno steno, kjer nihče ne vidi, kako smo glasovali. temeljne svoboščine Temeljne svoboščine so posebna vrsta človekovih pravic. Temeljne svoboščine človeku omogočajo, da svobodno govori, misli in se giba. tožba Tožba je zahteva za rešitev pravnega spora pred sodiščem. S tožbo se začne postopek na sodišču. tujci Tujci so osebe, ki niso državljani Slovenije. U upravni spor Upravni spor je sodni postopek pred posebej urejenim upravnim sodiščem. V tem postopku sodišče preverja, ali je državni organ, lokalni organ ali nosilec javnih pooblastil o naših pravicah ali obveznostih pravilno odločil. 185 U uradna oseba Uradna oseba je oseba, ki dela za državo. Uradna oseba lahko odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Uradne osebe so na primer: uradniki, policisti, inšpektorji … Uradni list Uradni list je glasilo države. Vse objave v glasilu lahko preberemo na internetu. V uradnih listih so objavljena besedila ustave, zakonov, mednarodnih pogodb in drugih predpisov. ustavna pritožba Ustavna pritožba je vrsta pritožbe na ustavno sodišče. Ustavno pritožbo lahko vložimo le proti končni sodbi rednega sodišča. Ustavno pritožbo uporabimo takrat, ko so kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine z odločbo rednega sodišča. ustavne pravice Ustavne pravice so pravice, ki so določene v ustavi. ustavni sodnik Ustavni sodnik je sodnik, ki dela in odloča na ustavnem sodišču. ustavno sodišče Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je varuh ustavnosti in zakonitosti. utemeljeno Utemeljeno pomeni, da obstajajo vsi razlogi. V večina Večina pomeni več kot polovica. 186 V veleposlanik Veleposlanik je najpomembnejši diplomatski predstavnik države v tuji državi. Na primer: Slovenski veleposlanik v Franciji je predstavnik Slovenije v Franciji. Slovenski veleposlanik v Franciji vodi slovensko veleposlaništvo v Franciji. vlada Vlada je skupina ljudi. Vlada je sestavljena iz predsednika vlade in ministrov. Naloge vlade so, da: - usklajuje izvajanje politike države, - usmerja izvajanje politike države, - določa izvajanje politike države, - predlaga sprejem novih zakonov. Politika države so odločitve za delovanje in razvoj države. Vlada na primer: izvaja zakone in predpise in sprejema odločitve za razvoj države. Organi vlade so skupine ljudi. Organi vlade so ministrstva, ki skrbijo za delovanje različnih področij. Več o vladi si lahko preberete v poglavju 4. Č. volilna pravica Volilna pravica pomeni, da se lahko udeležimo volitev in se odločamo o pomembnih zadevah kot na primer: - kdo bo župan. - kdo bo predsednik države. - kdo bodo poslanci v državnem zboru. Volilna pravica pomeni tudi, da lahko vsak polnoletni državljan kandidira na volitvah. volitve Volitve so dogodek, na katerem se polnoletni državljani in državljanke odločajo, kdo bo na oblasti. volivci Volivci so ljudje z volilno pravico. Volivci so ljudje, ki so se udeležili volitev. 187 V vrednote Vrednote so nekaj, kar ceniš. Vrednote so tudi nekaj, za kar misliš, da je dobro in prav. Za svoje vrednote se trudiš. vrhovno sodišče Vrhovno sodišče je najpomembnejše sodišče v državi. Vrhovno sodišče odloča o tem, ali so druga sodišča o neki zadevi odločila pravilno. Vrhovno sodišče skrbi za to, da vsa sodišča enako razlagajo zakone. Vrhovno sodišče skrbi, da sodišče o podobnih zadevah podobno odločajo. Z zadolžen Zadolžiti se pomeni biti nekomu dolžen določeno količino denarja. Biti zadolžen lahko pomeni tudi, da si odgovoren za neko delo. zakonitost Zakonitost pomeni, da se upošteva zakone. zapor Zapor pomeni prisilno bivanje v zaprtem prostoru. Zapor je kraj, kjer bivajo zaporniki. zaposlitev Zaposlitev je plačano delo, ki ga oseba opravlja dalj časa. zaposlovanje Zaposlovanje pomeni sprejemanje nekoga v delovno razmerje. zaupnica vladi Zaupnica vladi je pravica predsednika vlade, da preveri, kakšno podporo ima vlada v državnem zboru. Da predsednik vlade dobi zaupnico, mora zanj glasovati večina vseh poslancev. Večina vseh poslancev je najmanj 46 poslancev. 188 Z zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo vključuje vse dejavnosti, ki varujejo naše zdravje. Na primer: Zdravstveno varstvo nam zagotavlja obisk zdravnika, zdravljenje v bolnici in zdravilišču, potrebne operacije ... zdravstveno zavarovanje Z zdravstvenim zavarovanjem si zagotavljamo denar za zdravstvene storitve. Zdravstveno zavarovanje nam omogoča, da nam ni potrebno plačati računa, ko gremo k zdravniku ali na zdravljenje v bolnico. zlorabljati Zlorabljati pomeni uporabljati nekaj ali nekoga proti njegovi volji, tudi za kaj slabega. Na primer: Prisiliti nekoga v spolni odnos, če tega ne želi. To je spolna zloraba. Ž župan Župan je glavni predstavnik občine. 189