PRILOGA st. 4 (1485) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek, 26 januurja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Vinica slavnemu rojaku Na sobotni slavnosti v tem belokranjskem kraju je o Otonu Župančiču govoril njegov sorojak, pesnik Lojze Krakar Velika kulturna prireditev v spomin in počastitev dela inn"3 Župančiča ob lUU-letnici njegovega rojstva je bila v soboto, 21. januaija, v Junci. Slabo vreme ni zadržalo častilcev pesniške besede moža, Ju mu je zibelka stekla prav v Jem belokranjskem obkolpskem da se ne bi udeležili slavnosti v razširjeni in prenovljeni dvorani gasilskega doma. Med obiskovalci je bilo v®č najvišjih predstavnikov slovenskega političnega in kulturnega življenja, naj številki pa so bili vendarle domači, Zupančičevi krajani. Po pozdravni besedi Radka Poliča, predsednika belokranjska odbora za proslavljanje Zupančičeve stoletnice, ki se je zahvalil Viničanom za trud pri ureditvi za ta del Bele krajine Pomembnega kulturnega Prostora, je o Otonu Župančiču govoril dr. Lojze Krakar, Pesnik in profeosr za zadrski ZIMSKO VESELJE V PEGICAH Po nekajletnem premoru šolarji in °drasli smučarji iz brežiške občine sPet uživajo zimsko veselje na zasneženih pobočjih v Pečicah. Smučarsko društvo je prejšnji teden montiralo vlečnico in z njo se bodo tečajniki z osnovne šole in šolskega ^ntra do konca tedna vsak dan vo-zUi na vrh brežiškega smučarskega Komu odgovorne FUNKCIJE? V torek, 24. januaija, sta občinski svet Zveze sindikatov 111 OK SZDL Brežice razpravljajo o evidentiranih možnih kan-ujdatih za delegate družbenopolitičnega zbora, za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Za predsednika občinske skupščine Brežice je eyidentiran Stanko Rebernik, p®.. Podpredsednika inž. Franc f “Pčič, prof. Maijan Gregorič * Ivan Germovšek, za predsed-nika IS pa Stane Ilc. Za prednika zbora združenega dela ?ta evidentirana Jožica Lapuh {J1 Bruno Potokar, za predsednika družbenopolitičnega zbora Klil. t 1 Dh/4« D« fakulteti, belokranjski rojak iz Semiča. Župančič ni le bard iz velike moderne, med tistimi štirimi možmi, ki so krepko pokriž in počez preorali slovensko poezijo, marveč seje v svojih pesmih, je dejal Lojze Krakar, boril za visok namen: ,,Za to, da bi njegov narod na razpotju cest preživel in živel dalje, da bi bil prisoten v vseh dogodkih, ki odločajo o njem — in da bi končno sam odločal o sebi.“ Govoru je sledil recital izbora iz Župančičevih pesmi, ki so ga izmenoma izvajali slušatelji igralske akademije, igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane in amaterskega gledališča iz Hoijula. IZOBRAŽEVALNO DOPOLDNE PROSVETNIH DELAVCEV - Učitelji iz novomeške občine med ponedeljkovim predavanjem Franca Šetinca, sekretarja IK predsedstva CK ZKS, v novomeškem Domu JLA, v torek pa so obiskali (po skupinah) več delovnih organizacij. (Foto: J. Pavlin) Potrebna sta znanje in pogum Franc Šetinc v Novem mestu govoril prosvetnim delavcem ih sekretarjem 00 ZK iz štirih občin Več kot 500 prosvetnih delavcev iz novomeške občine je 23. januarja v amfiteatrski dvorani Doma JLA v Novem mestu pazljivo sledilo Francu Šetincu, sekretarju izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je govoril o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja oziroma o temi, ki jo je v svoji znani razpravi obdelal Edvard Kardelj. S Šetinčevim predavanjem se politično in družbenoekonom- je začelo dvodnevno družbeno- sko izobraževanje pedagoških Danes na Bizeljsko Začenja se posavski praznik vina Vinogradniki iz Posavja danes praznujejo. Popoldne se bodo zbrali na Bizeljskem razstavljalci cvička in bizeljčana in prisostvovali podelitvi diplom za najboljše vinske vzorce, razstavljene v zadružnem domu. Tridnevna prireditev pod naslovom „Praznik posavskih vin 77“ se bo začela s sprevodom domačinov po vasi in nadaljevala s kulturno prireditvijo in vinsko pokušnjo na razstavišču v zadružnem domu. Za jutri ob 14. uri je v zadružnem domu napovedano predavanje o sajenju mladih vinogradov in mehanizaciji v sodobnem vinogradništvu. Gospodinje bodo ob isti uri lahko v osnovni šoli prisluhnile predavanju o zmrzovalni tehniki. Ob 15 uri pripravljajo šolarji kulturni program in otvoritev razstave fotografij in risb. Istočasno vabijo goste na ogled razstave starinskih vinogradniških orodij in na tekmovanju za kraljico vina 77. Enako kot prejšnji dan bo tudi to popoldne zabaval obiskovalce plesni ansambel, da bo poskušnja vabljivejša. Vinska razstava na Bizeljskem bo odprta še v soboto, 29. januaija. Prireditelji vabijo prebivalce Posavja in Dolenjske, naj v teh dneh obiščejo gostoljubne Bizeljance in poskusijo, kar so zadnjo jesen delavcev iz vseh šol in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanov v novomeški občini. Popoldne je sekretar izvršnega komiteja Franc Šetinc govoril o tej temi na seminaiju, ki ga je pripravil medobčinski svet ZK za Dolenjsko za sekretarje osnovih organizacij ZK iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine ter za druge družbenopolitične delavce. Na tem seminaiju je sekretar medobčinskega sveta ZK Lojze Šterk udeležence seznanil s poglavitnimi nalogami pred slovenskim in jugo-slovaskim kongresom ZK. (Nadaljevanje na 4. strani) • TISOČLETNO PRIJATELJSTVO V slovenskem jeziku velja, da umreta samo človek in čebela. Vsa druga bitja samo poginejo. Milan Markelj je v celostranski reportaži ..Tisočletno prijateljstvo" pospremil čebelo na njeni poti skozi zgodovino ter povzel, kako so s to pridno živalco ravnali Dolenjci in Slovenci. • RESNICA PESTI Ce bi bil Mate Parlov Muhamed Ali, bi zdaj rekel, da je največji. Naš stalni sodelavec za vprašanja „pesti“ Maijan Skumavc je prisostvoval večini dvobojev na Matejevi poti do svetovnega vrha. Zdaj, ko se je veliko navdušenje že nekoliko poleglo, je napisal prispevek ;,Resnica pesti". • HIŠA ANGELČKOV Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi pri ŠenUupertu ima enega največjih, če ne največji zasebni muzej na Slovenskem. Trubaijev ciborij, gotski in baročni angelčki, slike. Kozlev-čarjevi življenjski in zbirateljski poti je v reportažnem zapisu „Hiša angelčkov" sledil Ivan Zoran. raznik - kljub pozebi Letos bo na „Prazniku dolenjskega cvička 78" bolj poudarjena strokovnost, manj pa zabava *NEG PO NAROČILU - Nezmotljivi vsemirski uri, ki teče na Zemlji že milijone let, se je letos Posrečilo, da je „starka zima*prišla ravno pravi čas in razgrnila belo odejo za naše šolarje, ki so si nekateri bolj, drugi manj prislužili prave počitnice na snegu. Smučanja, drsanja, sankanja in kepanja bo na pretek, saj nam vremenarji v naslednjih dneh obljubljajo še nekaj centimetrov debelejšo snežno odejo. Mladim počitničarjem le še opomin, naj pazijo! Preteklo soboto in nedeljo je v novomeški bolnišnici obulo mavčni škorenj kar osemindvajset mladih smučarjev. (Foto: Janez Pavlin) Spomladanski mraz je lanski radostni teden dolenjskega cvička sicer dopolnil z žalostjo in občutno zmanjšal letino, ni pa mogel preprečiti dolenjskim vinogradnikom (ki so skusili tudi že težje udarce), da ne bi tudi letos priredili praznika cvička. Prireditveni odbor ..Praznika dolenjskega cvička 1978“, kot se bo letos imenovala prireditev, se je prvič sestal te dni m prireditev, se je prvič sestal te dni in Po predhodnem poslabšanju vremena bo v drugi polovici tedna ponovno lepo vreme in hladneje bo. Kandidati za vodilna mesta Trebnje v pripravah na skupščinske volitve V ponedeljek so na skupni seji občinske konference SZDL in sindikalnega sveta v Trebnjem ugodno ocenili dosedanje priprave na volitve. Do konca leta so v občini evidentirali za možne kandidate 2.341 ljudi. Med njimi je mladih do 27 let 25,2 odst., žensk pa 29.7 odst. V primerjavi s pripravami na volitve pred štirimi leti je sestav evidentiranih boljši, zlasti v delovnih organizacijah. Tam se namreč razmerje evidentiranih mladih in žensk giblje od 28 do 42 odst. manj ugoden je sestav v krajevnih skupnostih, kjer se razmerje giblje od pičlih 12 odst. tja do 23,8 odst. Na zasedanju je bila ugodno sprejeta lista možnih kandidatov za vodilne položaje v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. Za predsednika občinske skupščine je evidentiran dosedanji sekretar komiteja občinske konference ZK Tone Zibert, za podpredsednico Ivanka Pavlin, za predsednika občinskega izvršnega sveta direktor Dane inž. Avgust Gregorčič. Po tem predlogu naj bi tudi v naslednjem mandatnem obdobju predsedoval zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Ivan Gole, zboru združenega dela pa Ivan Starič. Za predsednika družbenopolitičnega zbora predlagajo Jožeta Tomažina. A. Ž. Brez splošnih delegacij V javni razpravi se je oblikoval predlog, da bi vse krajevne skupnosti v metliški občini razvrstili v tri skupine. V prvi skupini naj bi bila KS Metlika kot največja v občini. Tu bi imeli šest posebnih delegacij in eno združeno delegacijo. V združeno delegacijo bi zajeli vsa področja, ki so znotraj socialnega varstva. Drugo skupino sestavljajo srednje velike krajevne skupnosti: Suhor, Radoviča, Drašiči, Podzemlj, Gradac in Rosalnice. Te naj bi imele dve posebni in dve združeni delegaciji; v eno združeno sodi področje socialnega varstva, v drugo pa izobraževanje, kultura, telesna kultura in raziskovalna dejavnost. Posebni delegaciji pa naj bi bili za zdravstvo in zbor delegatov KS. Manjše KS: Grabrovec, Slamna vas, Jugorje, Lokvica, Božakovo in Dobravice naj bi imele po eno delegacijo za zbor delegatov KS in dve združeni delegaciji. V eno od združenih sodijo zdravstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura in raziskovalna dejavnost; v drugo pa področje socialnega varstva, se pravi socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjska problematika, zaposlovanje in otroško varstvo. Splošnih delegacij za KS ne bodo imeli. v grobem že določil program. Letos bo prireditev v malo skromnejšem obsegu, kar zadeva njen zabaviščni del, bolj kot doslej pa bo poudarjena strokovnost. To usmeritev nakazuje že sklep odbora, da bo letos prireditev potekala v prostorih Kmetijskega šolskega centra Grm in ne v športni dvorani, kot je lani. Navzlic temu bo veselo: na dvorišču grmskega gradu, prekritem z velikim vojaškim šotorom, in v prostorih šole bodo ožji vinogradniški okoliši prodajali pristno vince in kar gre domačega zraven. Predstava se bo začela v petek, 17. marca, s sprevodom, ki bo krenil od Košakove gostilne, in bo meščanom pokazala, kaj dela in kaj zmore dolenjski vinogradnik. V soboto bo razstava in pokušnja vina, v nedeljo pa bodo na sporedu strokovna predavanja in razgovori. Prireditveni odbor je imenoval tudi člane degustacijske komisije in določil roke strokovnih ocenjevanj vin. Za pokrovitelja je sklenil vnovič zaprositi Tovarno zdravil Krko. M. L. NAGAJIVA SAVA POVZROČA ZAMUDE Rok, ki so ga obljubili za dokončanje cestne obvoznice v Krškem, je že zdavnaj minil. Ce sedaj pregledujemo opravljeno delo, bi nestrokovnjaki lahko sklepali, da še ne bo tako kmalu končano. Seveda pa je tudi res, da je prepogosto graditeljem nagajala reka Sava, kije z nihanjem gladine preplavljala že opravljeno delo, ki so ga morali zato seveda večkrat pričenjati „od začetka". PUSTNE NOVICE, KI JIH IZDAJA TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO, BODO LETOS IZŠLE ŽE 2. FEBRUARJA. V PRODAJI BODO NA VSEH OBIČAJNIH MESTIH! Novice bodo vsebovale obilo resničnih šaljivih dogodkov, ki jih naš list po svoje objavlja. Se priporočamo! ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski je po končanem prijateljskem in uradnem obisku v republiki Burmi dopotoval v Indonezijo. , Obisk sodi v vrsto tistih, ki jih najuglednejši jugoslovanski državniki opravijo v deželah, s katerimi nas veže-| jo tradicionalni prijateljski odnosu Burma in Indonezija sta neuvrščeni državi, s katerima plodno sodelujemo že dolga leta. Razgovori v Ran-gunu in Džakarti te odnose še poglabljajo in utrjujejo. Razen izmenjave mnenj o dvostranskih stikih se je Stevan Doronjski pogovarjal s Pot Doronjskega svojimi gostitelji tudi o mednarodnih vprašanjih, pri čemer je bila v ospredju dejavnost neuvrščenih. Prav tako so se pogovarjali o kriznih žariščih. (ZAČASNA) PREKINITEV Egiptovsko-izraelski dialog se je prekinil potem, ko je predsednik Sadat naročil šefu svoje delegacije, ki se je mudila v Izraelu, naj odpotuje domov. T šalke ali kam drugam in drV ge podobne „stvarce“. Stre kovnjaki za to področje * nedavno tega objavili, & prodajo letno že okrOl 60.00P takih naprav - kup1’ pa so med drugim ljubosurf ni možje, ki tako preverjaj'0' s kom govorijo njihove $ proge med njihovo odsO> nostjo..Mini vohunstA na vseh rpvneh, EiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S Iz zadnjega Pavlihe JANUAR.: HI V! VALAJ/ OSE&V! ČOHO-bE K. I 1 - Pet let smo imeli Izgube, pa ni bilo nič, zdaj |Pa nismo podpisali sporazuma, pa se nam ie to i zgodilo... = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimtiiiiniiii JA I ~ Ejga, Joža ima pa res smolo: IcupU Je celo | dnevno karto, pa si Je ie ob desetih zlomil nogo illimilllllllllimilimilllllllHlllimilllllllllllllllllllMIII!i||||||||||mi||m||||||||||||||||||||||||||m||||||||||l Šl. k {1485) - 26. januarja 1978 UČITELJI V TOVARNAH — V torek dopoldan bili učitelji novomeških osnovnih in srednjih šol na obisku v večjih delovnih kolektivih novomeške občine. Ogledali so si proizvodne prostore ui se pogovorili o delu in uspehih delovne organi-zac,je- Na sliki: obisk v tovarni Labod. DELEŽ NAJMLAJŠIH — Na osnovni šoli Grm v Novem mestu so pionirji podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju v akciji za izgradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah. Predsednica pionirskega odreda Barbara Bulc je s podpisom potrdila skupno voljo. LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO, OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: ZA POSLOVNO ENOTO NOVO MESTO: 1. KREDITNEGA REFERENTA ZA OBRATNA SREDSTVA 2. REFERENTA - VHODNEGA INFORMATORJA Pogoji za sprejem: pod 1. višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. ESS, gimnazija ali upravno administrativna šola ali srednja hotelska šola ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj dveh tujih jezikov. Za obe navedeni deli in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni po objavi Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 40 dneh po zaključku objave. AVTO MOTO DRUŠTVO „BELA KRAJINA" ČRNOMELJ, Kolodvorska c. 56/a RAZPISUJE delovno mesto INŠTRUKTORJA praktične vožnje POGOJI ZA SPREJEM: 1. izpit za voznika inštruktorja „B" kategorije, 2. eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Nastop službe takoj." Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KRITIČNO O PLANIRANJU Osnovne organizacije ZK v delovnih kolektivih brežiške občine se vključujejo v letošnje akcije „Komunista“ s kritičnimi pogledi na uresničevanje srednjeročnega plana občine in na lastni delež v njenem razvoju. Iz ocen bodo poskušali priti do predlogov o tem, kako bi dosegli ali celo presegli postavljene cilje v svojem okolju in kako bi dopolnili programe, zlasti kar zadeva planiranje kadrovskih potreb. V središču pozornosti bosta tudi produktivnost in ekonomičnost poslovanja. O * • \S \S Sej m/s ca NOVO MESTO: 23. januaija so rejci pripeljali 339 pujskov, starih od 6 do 12 tednov, in 22 prašičev, »tarih od 3 do S mesecev. Skupaj so jih prodali 215; za pujske je bilo treba odšteti 620 do 900 din, za prašiče pa od 910 do 1.250 dinarjev. Cene so ostale tako rekoč nespremenjene, promet pa tudi ni bil nič kaj živahen, najbrž zaradi snežnih neprijetnosti. BREŽICE: V soboto so rejci imeli naprodaj 343 do 3 mesece starih pujskov in 16 starejših praši-cev. Lastnika je menjalo le 227 pujskov, in to po 34 do 35 din za 1 kg žive teže. Tudi v Brežicah je bil sneg precejšnja ovira za običajni sejemski vrvež. Romi so slovenski problem V prisotnosti Franca Salija, člana CK ZKS so predstavniki 10 slovenskih občin v Novem mestu obravnavali romsko problematiko — V bodoče bolj načrtno! Medtem ko so v preteklih 30 letih romsko vprašanje v posameznih občinah reševali po svoje, so se lani že dvakrat sestali predstavniki 10 slovenskih občin, ki imajo Rome, in skušali priti do enotnih stališč. Predvsem gre za to, da bi problematika Romov prešla občinske okvire. Tudi na tretjem skupnem posvetu, ki je bilo 22. januaija v Novem mestu, je obveljalo stališče, da je potrebna tako po občinah, kot na republiški ravni uskladena akcija z dobro zastavljenimi in argumentiranimi programi. Novomeški posvet, sklican na pobudo republiške skupnosti drugih socialnega skrbstva, je ugotovil, da je v bodoče nujno v akcijo pritegniti še druge interesne skupnosti. Vsaka po svojih močeh naj bi prispevala programe in sredstva, da bi življenje Romov spravili na človeka dostojno raven. Kot kaže, je novomeški Žabjek taborišče Romov na najnižji ravni, zato da je potrebno šteti v problem številka ena, ki zahteva neodložljivo rešitev. Sicer pa so tudi tokrat podprli že pred leti dognana stališča v raziskavi sociologa Franca Salija, da je potrebno pri preobrazbi Romov začeti pri otrocih. Izobraževanje, šolanje in zaposlovanje ter naseljevanje Romov v človeka odstojnih bivališčih so osnova, na kateri je potrebno graditi nadstavbo v obliki dejavnosti romskih kul- Kmetijski nasveti Ko stroj zamenja roke I. ni težjega, bolj mučnega kmečkega opravila, I *a mo a krav (ter seveda tudi ovac in koz). Naporni, i nnW,se ponavljajoči gibi rok, nenaraven položaj telesa, | deln h reP • • • Nič čudnega torej, če si je človek za to | še laht- i P°močn*ka> molzni stroj. Zlata je vreden ta izum, ki 1 hko kosa s pralnim strojem v gospodinjstvu. tudiCJe ^ krav v hlevu, je nakup molznega stroja § mnl*n-16?!? ’ 8°sp°daren. Vse več kmetij že pozna strojno I .■».i ’ .0 ječemo, da bo ročna molža sčasoma le še spomin. § -gvpPf. P°javi nekaterih bolezni opominjajo, da se ljudje ne ! ,,3 J? nevarnosti, ki jih prinaša s seboj nestrokovno opravlje- I hhirn i*13 7?° ’ Površnost, nered, pomanjkanje higiene. Stroj 1 znania •fe j' iVeč ^t0<^e k°t roke, če je njegov upravljalec brez | mactitiJ11 ? tvesti- Spomnimo se samo na epidemije I bližnji preteMost^ V‘mena v nekaterih slabih kravjih farmah v § ooinn izoene okvari ali vnetju vimena, mora brezpo- i orisali , ?° atl nekatere najnujnejše ukrepe, ki jih bomo I Zač sestavku in naslednjem nadaljevanju. mnkt;n.LSj s. P^vo vimena in izbiro časa molže. Najbolje je I odstraniti6« ^ P«] je koristno prezračiti hlev in | naleze n» S°1‘ ?!? je nadvse občutljivo hranilo in se zlahka i mol?n . vonjav. V nobenem primeru se ne sme pred i otre c *Pe ““kač pripravi za molžo tako, da ga | pripravinTmoIžo8*”1113*0 *>r'sačo’ s č'mer 8“ tut*‘ zmasira in § S drfVmi!! anie>’ ’’mz' Miroslava pr°feSOria kakioJ ■ KuSlerJa o tem, ozirnm 16 "pravi krški grb", bil tn u tem' kdkšen naj bi Na w mS' današnji čas. nastankn torej nekaj besed o objavljene"0^ verzije krškega grba, SKOZI CASV,/"0rniku KRSKO cah kot odtis v i,"'977 na platni' 40 in 41 u platno’ med stranmi na koncu ,k na P1'10®3 in čisto priloga s šrafimka k0t čmo‘bela barv šrafiranimi označbami zbornika8izdaja tcga nadvse h . Je Krško zares ST in na neminljiv PovzdiTa 500-letnico svojega Povzdiga v mesto, seje sprožilo tudi vprašanje nove oblike oz. verzije mestnega grba. Urednik zbornika tov. Lado Smrekar se je obrnil name, da bi kot zgodovinar, ki ima nekaj prakse s krajevnimi grbi, poskušal svetovati, kakšen naj bi bil ta grb, in ga pomagal oblikovati. Takoj sem ga opozoril - enako kot tov. Miroslava Kuglerja, ki se je v začetku nekoč oglasil pri meni, in sicer kot tisti, ki naj bi oblikoval novi grb - da podoba krškega grba, kot je oblikovana v najstarejši obliki na ohranjenem mestnem pečatniku iz leta 1477, ni v skladu z besedilom listine z dne 5. marca 1477, s katero je bilo Krško povzdignjeno v mesto in v kateri mu je bil podeljen med drugim tudi novi grb, predvsem za uporabo na mestnih pečatnikih. Treba je namreč vedeti, da Krško - čeprav sc že od 1343 dalje omenja kot trg z lastnim sodnikom - vse do povzdiga v mesto leta 1477 ni imelo ne lastnega pečata ne lastnega grba. Mnenje tov. Kugleija, da je v listini iz 1477 omenjeni „clainot“ (ki je le sinonim za grb -glej J. Kranjc, Privilegij Loža, Notranjski listi I. 1977, str. 58) neke vrste ..prapodoba grba", je popolnoma zmotno in z ničimer dokazljivo. (Od Mayers leksikona do danes je vednost o grbih in pečatih zelo narasla, predvsem pa napredovala). Prvi mestni pečatnik je bil izdelan leta 1477 ali kmalu potem, in sicer po podobi grba, kot je bil naslikan v omenjeni podelitveni listini, se pravi sredi nje, kot je to bila takrat navada. Zal pa izvirnik te listine danes ni več ohranjen -izgubil se je in ne vemo kdaj. Ohranjen pa je le prepis od 13. februarja 1567, izdan v Gradcu, ko je nadvojvoda Karel potrdil Krškemu vse dotedanje privilegije, med njimi tudi tega prvega iz 1477. Ker gre torej le za prepis, seveda ni danes več ohranjena podoba grba iz izvirnika, ker so jo ob prepisih opuščali. Tudi tu se torej tov. Kugler moti, če misli, da se je ohranil izvirnik iz leta 1477 z vrisano barvno podobo grba ali pa da je ta bila prerisana v kasnješe prepise ali potrditve. Najstarejša podoba mestnega grba je ohranjena le na omenjenem mestnem pečatu iz 1477 ali iz malo kasnejšega časa, ki ga danes hrani Posavski muzej v Brežicah (glej str. 37 v zborniku) in ki je v pozitivu in negativu v veliki povečavi objavljen na str. 50 in 51 zbornika. Kot že rečeno, pa podoba grba na pečatniku ni v skladu z opisom grba v podelitveni listini iz leta 1477. Pravilen opis je: ščit modre barve, ki ima na dnu zelen hrib; v boljšem (heraldično: desnem sprednjem) delu stoji podoba sv. Janeza Evangelista, oblečenega v rdeče, ki ima v roki zlat kelih, iz katerega izvirajo tri kače, in v drugem (heraldično: levem zadnjem) delu grba podoba mesta s stolpi, belim obzidjem in rdečo streho. Jasno je torej povedano, da je hrib, na katerem stojita tako svetnik kot mesto, en sam in nikakor ne trohrib; ker bi bilo to sicer izrecno omenjeno (kot npr. pri opisih grbov Mozirja, Brežic in dr.) sc bom omejeval izključno na primere s slovenskega ozemlja, teh sicer v Kuglerju tako priljubljenih leksikonih ni, jaz pa si le mislim: čemu bi človek hodil po primere na Nemško in celo na Francosko, ko jih je pa na domačem pragu v obilju. Treba pa jih je kajpak poznati, čeprav jih v leksikonih (zlasti starih in zastarelih) ni! V omenjenem pečatniku iz 1477 pa niti svetnik niti mesto ne stojita na hribu, običajno stiliziranem kot več ali manj rahli vzboklini, ampak dejansko v nekakšni kotanji, cizeli-rani z drobnimi okraski. Pečatore-zec je torej očitno imel težave s tem, da bi opis grba v privilegiju iz 1477 pravilno prenesel v reliefno podobo na pečatu. Od mesta jc upodobil le visok šesterooglat vogalni stolp, ki ima na vsaki strani po dve okni, obzidje ima spodaj majhna vrata, zgoraj pa tri visoka okna, kar vse spominja bolj na cerkev, še posebno, ker je pečatore-zec na vrh strehe obzidja dodal še velik križ. Ta pečatnik je v zelo slabi risbi objavil že I. Lapajne v svoji mapi Spomin na Krško. Spodnji del pečatnika oz. grba je neizdelan; razen tega je Lapajne objavil še mestna pečatnika iz 16. stoletja in 17.-18. stoletja, poleg tretjega iz 19. stoletja z dvojezičnim napisom, kjer je cerkev iz prvotnega pečata postala že kar katedrala z visoko kupolo na sredi. Očitno je torej glede krškega grba prevladalo v teku časa mnenje, da svetnik pač sodi pred cerkev, knjižno besedilo podelitve grba pa je utonilo v pozabo. m Upodobitev krškega grba, kot jo je izdelal akad. slikar prof. Savo Sovre in jo je sprejel in potrdil tudi Koordinacijski odbor za proslavo 500-letnice Krškega Skica prof. Miroslava Kuglerja. Pripominjamo, da objavljamo najboljšo poleg barvne, ki jo je M. Kugler vzel nazaj in na kateri je sv. Janeza povzel kar po poldrugo stoletje mlajšem flamskem mojstru Van Dycku. To je v spremnem tekstu tudi utemeljil kot navezovanje na sliko iz pleterske zbirke. Heraldično ta rešitev sicer ne ustreza, še bolj pa nas začudi, da prof. Kugler v svojem „traktatu“ v Dolenjskem listu neusmiljeno mlati prav po takem pristopu k reševanju heraldične problematike danes. (se bo nadaljevalo) 26. januarja 1976 DOLENJSKI LIST VČASIH DELEGATI, Tak vtis smo dobili, ko smo povprašali delegate, ki se jim izteka štiriletni mandat, kako so delovali: delegatski sistem je sicer že shodil, se pa še močno opoteka. Včasih gredo na sejo s pooblastilom delegata, ravnati pa morajo kot odbornik. S svojimi stališči. Povedali so, zakaj. To si velja zapomniti, kajti poslej naj bi takih pomanjkljivoši ne bilo več. Že po bližnjih volitvah ne. Do kam vpliv? Več stika z bazo Delegat v družbenopolitičnem zboru sevniške občinske skupščine Konrad Sajdl, dolgoletni družbenopolitični delavec in direktor tozda Gozdarstvo v Sevnici, Jože Gerkšič Brez predsodka Jože Gerkšič, predsednik metliškega zbora združenega dela in delegat skupnih služb ,,Beti“, meni, da je bil njihov zbor v prvi polovici mandatne dobe dokaj neaktiven, delegati se nismo znašli, v drugi polovici pa smo se ,ujeli‘. Vsi skupaj smo se rešili predsodka, da nismo sposobni razumeti gradiva. Spoznali smo, da je treba gradivo brati, študirati, pa so stvari hitro jasne. Za podrobna pojasnila pa imamo na voljo strokovne službe tako na občini kot.v delovni organizaciji. Seveda sem na sejah zastopal stališča svoje baze. S povratnimi informacijami pa še ni tako, kot bi moralo biti, in to je predvsem krivda delegatov. V ,Beti‘ sicer imamo mesečno glasilo pa še kratko informacijo Novice, ki izhajajo večkrat na teden, delegati pa si tudi zaradi stalnega tekočega dela ne vzamemo časa, da bi sproti napisali informacije. Prednosti delegatskega sistema pred poslanskim so velikanske: neposredno odločanje delovnih ljudi. Seveda pa bi lahko še kaj izboljšali; bolj bi bilo treba vključevati tudi vodilne delavce, ki sedaj marsikdaj od strani gledajo na naša prizadevanja, češ nas se to ne tiče. Prav tako bi morali biti delegati bolj disciplinirani." Milena Hutar, gradbena tehnica v DO GOK v Črnomlju, je delegatka za republiški zbor združenega dela. „Več kot leto dni smo bili delegati prepuščeni sami sebi, na občini se niso kaj prida zmenili za nas. V zadnjem času pa nam za sestanke delegacije pripravijo gradivo in nakažejo probleme, ki so za občino in naša podjetja bolj zanimivi. Ko se delegat vrne iz Ljubljane, na sestanku delegacije obvesti ostale o seji, zlasti o tistih vprašanjih, ki so bolj povezana z našimi prizadevanji. Težave pa imamo, ker smo združeni z Metliko — skupaj nas je dvanajst delegatov — vendar se metliški kolegi skorajda ne udeležujejo sestankov delegacije. Kot delegatka za republiški zbor vidim prednost delegatskega sistema predvsem v tem, da na vse pomembne odločitve lahko vpliva res najširši krog občanov. Vendar se tega naši ljudje premalo zavedajo; veliko bolj so na primer zavzeti v občinskem zboru krajevnih skupnosti, ker mislijo, da samo tam najbolj neposredno uveljavljajo svoje interese, medtem ko gledajo na republiške zbore še vedno kot na nekaj, do kamor njihov vpliv ne seže.“ Konrad Sajdl meni, da je v delegatskem sistemu družbenopolitični zbor najslabše odigral svojo vlogo. „Ravno ta zbor je bil novost, prav gotovo nam je zato manjkalo tudi izkušenj. Ce kje, so ravno tu prišle preveč do izraza odborniške navade. To je večkrat očitno v samih razpravah, ko delegata tako rekoč zanesejo ožji vaški problemi, namesto da bi se loteval širših družbenopolitičnih problemov." Tisto, čemur bo treba v bodoče posvetiti največ pozornosti, je po mnenju delegata Sajdla odnos med delegatom in družbenopolitično organizacijo, ki delegata pošilja v skupščino. Forumi so še močni Ludvik Golob z Mirne je v družbenopolitičnem zboru trebanjske občinske skupščine delegat borčevske organizacije, hkrati pa tudi podpredsednik zbora. „Menim, da bi morali delegati našega zbora oblikovati stališča pred sejami zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. Borčevska vprašanja se v družbi zadovoljivo urejujejo, zato tudi nismo načenjali posebnih vprašanj. Delegati našega zbora bi se morali v družbenopolitičnih organizacijah, kijih delegirajo, pogovarjati npr. o raznih pomembnih programih v občini že v času nastajanja, ne šele takrat, ko se o njih že sklepa." Delegat Golob dobro pozna aktivnost delegacije v mirenski krajevni skupnosti. „Zelo vestno se sestajajo, poročajo o sejah, ravno tako imajo stik s krajevno organizacijo SZDL V tem delu res ni mogoče več prepoznati ostalin odborniškega načina dela." Ludvik Golob Še odborniki Napredek je Milena Hutar Obešalnik d za funkcije m Lado Gašparac Lado Gašparac, delegat družbeno-političnega zbora občinske skupščine Kočevje in podpredsednik izvršnega sveta KS Kočevje: „V okviru naše KS je zelo dobro delala delegacija za občinski zbor KS, delegacija za SIS pa ni odigrala vloge, kot bi jo morala. Za delegacijo družbenopolitičnega zbora menim, da bi morala voditi bolj načelno oziroma usklajevalno politiko, ne pa razpravljati o podrobnostih in posameznih odlokih. Ta zbor bi moral odločanje v zvezi z dohodkom in njegovim razporejanjem prepustiti tistim, ki ga ustvarjajo, se pravi zboru združenega dela. Delegate za zbor KS je treba voliti v bazi, se pravi v krajevnih odborih KS, in ne imeti le eno listo za vso KS. Tako se ne bo zgodilo, da bi bilo več delegatov iz ene ulice, drugod pa bi celo mestno območje ne imelo nobenega. Le tako bo delegat lahko sodeloval z bazo, se pravi z volilci, in prenašal probleme, predloge in zahteve baze v delegacijo KS in v občinsko skupščino ter obratno. Zdaj te povezave ni bilo in so delegati pogosto zagovarjali osebna stališča o posameznih zadevah oziroma v najboljšem primeru stališča delegacije, ne pa stališč občanov. Pomanjkljiva je tudi povratna informacija v drugih primerih. Tako na primer delegati glasujejo o stopnji raznih prispevkov za SIS itd., niso pa obveščeni vedno, kako je tako zbrani denar porabljen. Material za delegate je preobširen. Informacije bi morale biti kratke in razumljive. Zdaj so preobremenjeni včasih s kilogram in več težkimi gradivi, iz katerih se sploh ne znajdejo. Velik nesmisel je tudi obremenjevati delegata, ki se je izkazal pri delu, z novimi, in novimi dolžnostmi. Človeka spremenimo v obešalnik za funkcije. To je huda napaka. Tak „obešalnik“ potem slej ko prej kolne, nato ga pa še kritiziramo." J. PRIMC MARTIN GRAMC, član delegacije Agrarie Brežice, tozd Kooperacija: ,,Novi odnosi se uveljavljajo, vendar pa niso še do kraja izpodrinili starega odborniškega načina odločanja. Mislim predvsem na primere, ko se razprave in sklepanja prenašajo na naslednjo sejo občinske skupščine. Tako se zgodi, da marsikateri delegat ni seznanjen s prejšnjimi stališči, ker ni bil navzoč na seji. Delegat se mora hočeš nočeš obnašati kot odbornik tudi v primerih, ko dobiva gradivo za dodatne točke dnevnega reda tik pred sejo. O gradivu smo v naši delegaciji vedno razpravljali in smo stališča na sejah vedno zagovarjali, po povratni poti pa smo svojo delegatsko bazo vsakič informirali o pomembnejših sklepih skupščine. Prednost delegatskega sistema je predvsem v tem, da je veliko več delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih seznanjenih s problematiko občine. To vzame seveda delegatom veliko časa, večkrat tudi na škodo delovnih obveznosti. Želim, da bi v prihodnje vse odloke sprejemali po normalni poti in ne po hitrem postopku, v kar dostikrat silijo občine republiški upravni organi. To namreč omejuje odločanje in postavlja delegate v odborniški položaj. Razen tega menim, naj bi dobili z gradivom čimveč variantnih predlogov. * VČASIH (ŠE VEDNO) ODBORNIKI REZIKA PIRC, delegatka v družbenoplitičnem zboru občinske skupščine v Krškem in v dveh samoupravnih interesnih skupnostih: »Delegatski sistem je dobro zaživel na vseh področjih, kar zadeva interesne skupnosti pa so se zbori izvajalcev bolj uveljavili kot zbori uporabnikov. Najbrž smo posvetili premalo pozornosti delegatski bazi, ki napolnjuje zbore uporabnikov. Doslej sem na sejah še vedno zastopala stališča svoje delegatske baze, nato pa poskrbela za povratno obveščanje. V okolju, kjer delam, to ni težko. Ponekod imajo še težave, ker je ljudem treba odnos do soodločanja Jsle privzgojiti. Kar zadeva izkušenost delegatov, je ta prav gotovo večja pri občinski skupščini, za katero so po krajevnih skupnostih volili delegate prej kot za SIS. Marsikdo je bil v teh zadevah popoln novinec, zato je razumljivo, da ni Šlo vedno gladko. Razen tega so ljudje že na delovnih mestih zelo obremenjeni in zaradi pomanjkanja časa niso vedno predelali gradiva. Rešitev je po mojem mnenju in po spoznaju mnogih drugih v posebnih delegacijah za SIS. Dosegli bomo sodelovanje večjega števila ljudi, istočasno pa bomo delegate razbremenili, saj se bodo vključevali v področja, kjer so bolj doma." Alojzija Roženberger Jezik ovira Inž. kemije Alojzija Roženberger iz novomeške tovarne Krka velja v kolektivu za zelo aktivno delegatko v skupščini za izobraževanje. O svojem delu pravi: ,,V večini primerov se lahko pred glasovanjem posvetujem z delovnimi ljudmi, vedno pa to ni mogoče. Posebno če dobimo materiale tik pred sejo, in še to samo v enem izvodu. Za gradiva, ki pa pogosto prihajajo v roke delegatom na seji sami, je jasno, da ne morejo biti obravnavana v bazi. To se mi zdi najbolj nepravilno! Kadar ne morem dobiti stališča širše baze, se posvetujem na konferenci delegacij. Pomaga tudi dobro organizirana strokovna služba v Krki. Imamo možnost vplivati na vsa družbena dogajanja, vendar se te možnosti ne poslužujemo dovolj. Ena glavnih napak pri delovanju delegatskega sistema je v nerazumljivih in dolgoveznih materialih. Jezik je poln tujk, gradivo je dvoumno itd. Veliko časa vzame, če hočeš vse to preštudirati. Strokovnjak zavoljo tega izgublja možnost slediti novostim v stroki. Stikov manjka Marijan Somrak, vodja oddelka za študij dela in norme v novomeškem Novoteksu, je' delegat v zboru združenega dela novomeške občinske skupščine ter delegat v republiškem zboru: ..Delegati naletimo zlasti na tehnične ovire. Nisem zadovoljen. s stiki in povezavo, ki bi jih moral imeti z delovnimi ljudmi. Zaradi zamujanja gradiv dostikrat sploh ni niti teoretično možno organizirati širšega pogovora. V takih primerih pomagajo strokovne službe v tovarni. Povratne informacije so organizirane tako, da pišem v interno glasilo Novoteks, ob časno pa poročam tudi delavskemu svetu in organizacijam v kolektivu." Delegat Somrak, ki se je često oglašal z novomeškimi stališči v Ljubljani, meni, da bi morali v bodoče: vzpostaviti več stikov in pomoči od strani izvršnega sveta občinske skupščine in pa na vseh ravneh pisati krajša ter razumljivejša gradiva. To bi pripomoglo, da bi ob sprejemanju zakonov laže predvideli, kaj ti pomenijo v praksi. Y Izjave zbrali Ria Bačer, Andrej Bartelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik, stran uredil in oblikoval Ivan Zoran Marijan Somrak Rezika Pirc Vsako gradivo ni informacija Danilo Šilc Danilo Šilc, vodja delegacije za SIS tozda Donit Sodražica: ..Materiali, ki jih dobivamo za proučitev, so preobsežni. Razen tega nimajo niti kazala, da bi hitro našel tisto, kar se ti zdi najpomembnejše. Brezuspešno sem se zavzemal, da bi dobivali podatke ali vsaj kazala pri občinskem materialu. Čim obširnejše je gradivo, tem slabše je delegat informiran. Žalostno je tudi, da ne znamo gradiva niti več apisati v slovenščini. Stika naših delegatov z bazo (volilci) praktično ni bilo. Delegati niti sami nismo primerno informirani, to pa pomeni tudi, da ne moremo voditi razprave z bazo. Razen tega bi bilo zdaj možno, da bi vsak delegat po svoje prikrojil informacijo o isti zadevi. To bi bilo slabo informiranje baze. Menim, da bi morali bazo volilce informirati o vseh zadevah še pred javno razpravo oziroma za uvod vanjo preko javnih občil. Tudi ta informacija naj ne bi bila preobsežna, ampak čim krajša, dolga okoli tipkano stran. Lahko pa bi skrajšano gradivo posredovali celo vsakemu gospodinjstvu, če bo o njem razpravljal zbor KS, ali vsakemu delavcu, če bo o njem razpravljal in odločal zbor združenega dela. Za SIS menim, da bi tudi še naprej lahko bila enotna delega-cija, znotija nje pa bi oblikovali po 2 do 5 delegatov za posamezna področja. Ko bi obravnavali delo ene SIS, bi prišli na sestanek morda le ti, ..specializirani" delegati; na sestanek o zadevah druge SIS bi prišli spet delegati, ki se bolj zanimajo za njeno delo, itd. Na seje SIS za otroško varstvo namreč ne kaže vabiti upokojencev ali občanov, ki nimajo otrok. Menim, da je samoupravljanje kot sistem popolnoma v redu. Na težave naletimo, ko je treba to ali ono tehnično izvesti. Vendar menim, d? so to začetne težave, ki jih bomo premagali." kultura in izobra- ževanje Mali abonma Glasbena mladina in koncertna ^poslovalnica Bele krajine sta razpisali prvi belokranjski mladinski glasbeni abonma. Prvi del obsega štiri prireditve, ki so razporejene tako, da bo vsak roesec ena, in sicer ob ponedeljkih (ob 17. uri) v črnomaljskem kulturnem domu. Vseh abonmajskih prireditev za mladino bo sedem. Prva abonmajska prireditev bo na sporedu 13. februarja, ko bodo sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik in basist Ladko Korošec izvedli večer opernih arij, ljudskih pesmi in samospevov. Mesec dni kasneje bodo mladi poslušalci prisluhnili koncertni izvedbi Rossinijeve komične opere »Seviljski brivec". Nastopih bodo: tenorist Reja, sopranistka Pusar — Jerič, baritonist Jeraša, basista Javornik in Sancin ter pianist Trost. 17. aprila bo v Črnomlju nastopil pantomimik Andres Valdes, 22. maja pa baletna skupina Lidije Sotlar. PEDAGOŠKA slavila Pedagoška akademija v Ljubljani £ proslavila 30-letnico ustanovitve. Podpredsednik republiškega izvtšne-IP sveta dr. Avguštin Lah, njen diplomant, je v slavnostnem govoru med drugim poudaril velik pomen te !ufn^e ustanove> ki je dala do zdaj 4.600 diplomantov v petnajstih Pedagoških smereh. Akademija ima * nekaj let oddelek v Novem mestu, med osnovnimi šolami, ki jun je podelila priznanja za sodelovanje, pa je tudi novomeška šola Katja Rupena. s SKOČIR SNEMALA ZA TV V ponedeljek sta basist Ladko Korošec in Silvester Mihelčič (mL) v več belokranjskih krajih stopila pred kamero in mikrofon ljubljanske televizije in izvedla več slovenskih ljudskih pesmi za kmetijske oddaje, ki so na sporedu ob nedeljah. Radko Polič: „Prizadevanje Viničanov je vzor Belokranjcem v nekaterih drugih krajih, ki hočejo kulturno napredovati.14 Vinica ni osamljena Sobotna Župančičevi stoletnici posvečena slavnost na Vinici je bila v razširjenem in obnovljenem gasilskem domu, ki bo poslej eno od pomembnih žarišč samega kraja in Obkolpja. Za to so, kakor je poudaril Radko Polič, vodja belokranjskega odbora za proslavitev Župančičevega jubileja, poskrbeli sami Viničani, Župančičevi krajani. Viničani so za svoj novi kulturni prostor opravili nad 15.000 prostovoljnih delovnih ur, prispevali les in pesek, vsega v skupni vrednosti okoli 200.000 dinarjev. Njihova prizadevanja je republiška kulturna skupnost podprla s 700.000 dinarji. Radko Polič je poudaril, da podobna dela pravkar potekajo na Preloki, letos bodo dobili prostor za osnovno kulturno dejavnost tudi v Adlešičih in Draga-tušu, prihodnje leto pa v Starem trgu ob Kolpi. ms m , K? pl/ / .. - ' & Kako se oddolžujemo pesniku? Poleg prireditev, na katerih očrtujejo človeški in umetniški lik Otona Zupančiča, je predviden simpozij o Zupančičevem delu, založbe pa bodo poskrbele za nove izdaje Župančiča ne slavi zato, ker se je bil pridružil naši revoluciji, ampak (med drugim) zato, ker je bil od vsega začetka napreden, veder duh, poln radoživosti. „Kaže pa, da to pri nas še vedno ni nikakršna vrednota,“ pravi književnik Matej Bor. „Toda če bi ga mitizirali kot odrinjenca, ki bi moral biti vrh vsega še jetičen, bi s tem dokazali sovjo nezrelost, nikakor pa ne svetovljanstvo in odprtost." Ko pišemo te vrstice, sta mimo že dve republiški proslavitvi velikega pesnika: uvodna v soboto v Vinici, v njegovi rojstni Beli krajini, in osrednja predsinočnjim v ljubljanski Operi. Na sam Župančičev rojstni dan - v ponedeljek, 23. januarja — so pesniku odkrili doprsje v prostorih SAZU in odprli razstavo njegovih del z do zdaj še ne razstavljenimi portretnimi študijami Božidaija Jakca. Mirenski kipar Sandi Leskovec, slikan v trenutku, ko dokončuje svojih reliefov. Z reprodukcijami njegov del bo likovno opre-•Jujena prva letošnja številka Samorastniške besede, ki bo predvi-o*na izšla februarja v počastitev 100-letnice Župančičevega roj-a In slovenskega kulturnega praznika. Kaj vidi načrt na Dolenjskem Republiška kulturna skupnost bo sofinancirala kulturne naložbe na našem območju Srednjeročni načrt kulturnih naložb v Sloveniji zajema v dobršni meri tudi potrebe Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Do konca leta 1980 naj bi na tem območju dokončali nove gradnje, obnovitve ali posodobitve kulturnih prostorov v enajstih krajih. Ze odprti delavski kulturni dom v Krškem sodi med tiste, ki jih načrt naložb prišteva med pomembna nova kulturna žarišča, povsem dogradili pa ga bodo do konca tega srednjeročnega obdobja. Dograditev in otvoritev ob pomoči republiških investicijskih sredstev bo dočakal tudi novi muzej NOB in ljudske revolucije, ki od sredine minulega leta raste poleg Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Nove domove bodo dobili kraji v manj razvitih in razvitih občinah na našem območju: Pi-šece v brežiški, Adlešiči in Stari trg ob Kolpi v črnomaljski, Šentjernej v novomeški in Senovo v krški občini. Prenovili in-razširili bodo kulturne domove v Metliki, Velikem Gabru in Strugah. Med pomembne naloge za nacionalni kulturni razvoj nujno potrebnih novih gradenj sta v program naložb republiške kulturne skupnosti uvrščeni tudi občinska matična knjižnica v Brežicah in študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Odbor za naložbe pri republiški kulturni skupnosti meni, naj bi načrt naložb uresničili samo v občinah, ki pravočasno in vestno poročajo o porabi namenskih sredstev. Poslej naj bi občinam, ki tajijo podatke o porabi takih sredstev, denar odvzeli in ga namenili za akcije v drugih občinah. ift, j I1!!1 “•v m i O NARAVNOSTI IN PRIMERNOSTI IZRAŽANJA ^|?veka> ki je pretkano sladkih besed, nnw- • ne maramo preveč. Recimo, da nas je sni"?6 Pr*vet^° k njemu. Namesto besed, ki slifav °k. takih priložnostih navajeni, bomo s “4? Približno tole: »Izvolite sesti, prosim, uteeee. Tjale? Neee, izvolite semle, prosim, n em foteljčku se boste fantastično počutili. •v61’} morda postreči s kavico? Ne? Morda bi J,1 čajčka? Tudi ne? Nemara pa boste kozar-.. ,.vmčka? Pravkar sem ga dobil, kolosalna Itd Vam re^em’ bi j° angelčki pili!“ Itd. Pa taka prijaznost!** bomo rekli ob teh ,aečih se pomanjševalnicah in frazah, ki vzbu-JraJ° .^is vse česa drugega kakor pa pristnosti in snicne prijaznosti. Všeč so nam namreč . aJ3V™ ljudje, ki se pogovarjajo z odraslimi , kot je za odrasle spodobno. Približno tako je tudi s pisanjem. Ni vsaka beseda primerna za vsako priložnost! Drugače se izražamo, kadar pišemo za otroke, drugače, kadar za odrasle; slog, ki je primeren v pismu, namenjenem vrstnikom ali domačim, je drugačen od tistega, ki ga uporabljamo, kadar pišemo časopisno poročilo, prošnjo, pritožbo, pismo ugledni starejši osebi in podobno. Stilistika ali veda o lepem izražanju je ugotovila, da mora slog ustrezati ne samo načeloma jasnosti in jedrnatosti, o čemer smo na tem mestu že govorili, ampak tudi načelu naravnosti in primernosti. Ce se ne ravnamo po tem, postane naše izražanje neprimerno, posledica pa je, da je lahko neučinkovito, nespoštljivo, nelogično ah celo smešno. Recimo: nekdo je hotel izraziti tragičnost umrlega mladega človeka, pa je zapisal takole: „Komaj si stopil v trideseto leto, si ugasnil življenjsko nit. “ Kdor količkaj pozorno bere, se bo nasmehnil ob neprimerni prispodobi. Značilno za nit je namreč, da se utrga, ker je nežna, ne pa da gori oz. ugasne. Torej bi bilo možno reči kvečjemu: „Komaj si stopil v trideseto leto, je tvoje dragoceno življenje ugasnilo. “ B-r. Župančiču je v celoti posvečena prva letošnja številka Sodobnosti. Književniki, poznavalci in občudovalci pesnikovega literarnega ustvarjanja so poskušali izbrati deset najlepših Zupančičevih pesmi in svoj izbor kritično utemeljiti. Zanimivo pa je, da nekateri prispevki izpod peres naprošenih Zupančičevo poezijo odklanjajo. Slednji so predvsem zastopniki novodobnih slovenskih literarnih logov. To pa ni edini natis del pesnika, čigar jubilej proslavljamo. Prešernovi družbi, ki je že izdala Župančičeve pesmi v Vidmarjevem izboru, naj bi sledile še druge slovenske založbe. Knjiga Zupančičevih pesmi naj bi izšla tudi v francoščini, pesmi pa naj bi v ta jezik prelil Marc Alain, znani Kosovelov prevajalec. Sredi leta bo predvidoma mednarodni simpozij o delu PETJE ZA PRAZNIK V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo 10. februarja v novomeškem Domu JLA revija pevskih zborov iz novomeške občine. Na prireditvi, ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij, bo nastopilo 260 pevcev v devetih zborih in dveh oktetih. Otona Zupančiča. Domači in tuji strokovnjaki naj bi z znanstvenimi interpretacijami pokazali na Zupančičevo mesto v slovenski literaturi. Nekako tedaj bo zaključna prireditev v Župančičev spomin na Vinici, in sicer z velikim zborom slovenske mladine. Ob koncu teh vrstic lahko ponovimo, kar smo napisali že ob Cankarjevi stoletnici pred dvema letoma: spomin na Župančiča lahko počastimo tudi z otvoritvijo ali ureditvijo kake knjižnice, prostora za kulturne prireditve; z organiziranjem novih kulturnih žarišč. Pesnik bi to sam odobraval, če bi bil še živ. I. Z. PRIZNANJE DIRIGENTU -Eno od Gallusovih odličij je prejel tudi Milan Posavec, sedanji dirigent Novolesovih godbenikov (desni). Izročil mu ga je Pavle Brzulja, dirigent ljubljanskega vojaškega orkestra. (Foto: J. Pavlin) Odličja godbenikom člani Novolesovega orkestra so jih prejeli na sobotni slavnosti v Straži, kjer so priredili samostojen koncert „Ni bilo prireditve pod Straškimi goricami, kjer bi ne sodelovali Novolesovi godbeniki,“je med drugim dejal Pavle Brzulja, dirigent ljubljanskega pihalnega orkestra, ko je v soboto, 21. januarja, v imenu ZKOS podelil Gallusova odličja Straškim godbenikom. Srebrna Gallusova odličja so dobili: Tine Zupančič, 'Franc Vidmar, Anton Springer, Jože Koporec, Milan Posavec, Metod Brus, Drago Bobnar, Franc Derganc, Ivan Avguštin, Albin Mervar, bronasta odličja pa: Franc Berkopec, Peter Dular, Brane Faleskini, Vinko Gorše, Ivan Kulovec, Jože Kulovec, Videm Mijajlovič, Rudi Pureber, Janez Senica, Brane Vidmar in Cveto Zupančič. Pilialni orkester Novoles jc imel v soboto samostojni koncert, ki jo je začel s skladbo svojega prvega dirigenta Ladislava Leška, napisano za 20-letnico orkestra. Sodeloval je tudi basist ljubljanske Opere Franc Javornik. Orkester, ki šteje trenutno 31 članov, je med najboljšimi na Dolenjskem, saj je lani dosegel prvo mesto v tretji jakostni skupini. In še napreduje. Na sobotni slavnosti je Aleš Kulovec podelil tudi priznanja DPD Svoboda in KS: Ladislavu Lešku kot soustanovitelju orkestra, dirigentu Vladislavu Resmanu, Tinetu Zupančiču, Antonu Springeiju in Francu Vidmarju. Posebno priznanje sta dobila organizacijski vodja Jože Koporec in sedanji dirigent Milan Posavec. J. PAVLIN Prva izmena delegatskih skupščin že pripravlja premo-predajno inventuro, kajti do menjave ni več daleč. Čez dva meseca bo znano, kdo jo bo nasledil. Vodilne skrinjice so pripravljene tudi za kulturne skupnosti. Za nove delegacije, skupščine in njihova telesa. Vrtiljak predvolilnih priprav se vrti že nekaj časa. Ob njem Ob menjavi razmišljamo: Bo z novo izmeno kaj več sreče? Ne trdimo, da je bilo v iztekajočem se mandatu vse zanič. Ugotavljamo le, da ni bilo vse dobro. Nekaj slabostim smo poiskali izvir, drugim bi naj stopili na prste v novem obdobju. Izkušenj je nekaj, kako se lotiti. Eden poglavitnih vzrokov za slabosti tiči najbrž v nedodelanem modelu delegatskih razmerij za SIS. Za vse smo imeli po tozdih in krajevnih skupnostih samo majhne splošne delegacije. Ker je zmanjkovalo ljudi, so si le-ti razdelili „resoije“. Kultura pri tem ni imela najbolj srečne roke. Nemalokrat je bil določen delegat, čigar nagnenje ni domovalo v kulturi. Zato se je, če je že šel na sejo skupščine, malo zanimal za kulturna dogajanja. Ali pa je preprosto izostaL Nesklepčnost ni bila redka posledica takega ravnanja. Podobno bi še lahko razglabljali, secirali probleme in problemčke. Modrovali, denimo, o tem, kako so bili ti delegati v pomanjkljivem stiku z bazo, kako so na sejah češče reševali finančne vozle in se prepirali o desetinah odstotkov, kot pa razglabljali o vsebini dejavnosti. Nova prak tična rešitev, ki pa je bila pri SZDL Slovenije teoretično razvozlana že pred dvema letoma, naj bi bile tako imenovane posebne delegacije. Po tem načelu naj bi vsaj v večjih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih za skupščine kulturnih skupnosti oblikovali posebne delegacije; splošne delegacije naj bi bile izjemen izhod v sili tam, kjer bi zmanjka- lo ljudi za delegatske funkcije. A tudi taka rešitev je sprejemljiva le s pripombo: bo v redu, če bodo v posebni delegaciji za kulturo resnično ljudje, ki jim kultura ni španska vas. I. Z. Oktober 76 še vedno priganja Partijski sklepi o kulturi v novomeški občini po petnajstih mesecih spet na rešetu Do oktobra 1976 komunisti v novomeški občini vprašanjem kulture niso posvečali poglobljenih razprav, ampak so se je lotevali bolj mimogrede, obrobno. Partijska konferenca v dvorani starega doma JLA, v celoti posvečena kulturi, je bila prav zato prelomnica, pomembna tudi zategadelj, ker se je z njo v občini začela znana akcija »Človek, delo, kultura**. Ozračje za povečano zanimanje za kulturna dogajanja je dalo že proslavljanje Cankarjeve stoletnice. Na konferenci so poleg nekaterih dokumentov o partijski usmeritvi na kulturnem področju sprejeli zajeten sveženj kratkoročnih sklepov ter stališč. Z njimi niso zahtevah le izpolnjevanje nalog na podlagi dokumentov republiških in zveznih partijskih teles, ampak tudi nove, vzete iz zakona o združenem delu, kije bil plebiscitarno sprejet tisto leto za dan republike. Tako sprejete odločitve so bile nujne in obetavne, saj so pomenile tudi dokončen zlom miselnosti, naj se s kulturo ukvarjajo sami kulturni delavci. Po petnajstih mesecih lahko ugotovimo, da so te naloge le delno uresničene. Delovni ljudje in občani še vedno ne sodelujejo pri oblikovanju kulturnih programov in politike tako, kakor je bilo zamišljeno, v mnogih tozdih in krajevnih skupnostih pa so programi za zadovoljevanje kulturnih potreb še tujci. Za ZK tako ravnanje gotovo ne more biti sprejemljivo, po mnenju komisije za idejna vprašanja kulture pri občinskem komiteju za take slabosti in pomanjkljivosti tudi ni utemeljenih razlogov. Kljub temu moremo reči, da je kulturna skupnost naredila korak naprej pri premagovanju slabosti. Sklepe in akcijski program občinske konference ZK je v celoti sprejela in jih uresničuje. Rezultat tega je nedvomno jasno opredeljena kulturna politika, ki se je odrazila tudi v razvojnem načrtu za obdobje 1976 — 1980. Amaterizem je napredoval, očitali pa bi mu premajhno načrtnost in dolgoročno usmerjenost. Kaže, da Zveza kulturnih organizacij še ni resnična organizacija vse amaterske kulture v občini Temeljitejšo oceno (ne)uresničevanja sklepov o kulturi bodo imeli priložnost sprejeti tudi na jutrišnji partijski konferenci v Novem mestu, ki bo imela prvo sejo v novi L ZORAN sestavi. MUZEJ V BRESTANICI Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOV bodo brestaniški grad preudredili v osrednji slovenski muzej o izgnancih, internirancih in političnih zapornikih v fašističnih ječah in o trpljenju Slovencev v koncentracijskih taboriščih. Prav zaradi tega bodo grad do kraja obnovili in usposobili za muzejske zbirke še preostale prostore. Občinska skupščina Krško bo na seji 31. januarja imenovala odbor za izvedbo ureditvenega načrta v brestaniškem gradu. Za predsednika je predlagan Silvo Gorenc. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V SOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM: Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJE: Začetek šolanja bo 1. septembra 1978 in bo trajalo štiri leta. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽE RAZPISA: Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji ali oddelku milice najpozneje do 1. junija 1978 naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano s 4.- din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo osmi razred, naj prilože spričevalo za I. polletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo; 3. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preskus znanja iz slovenskega jezika, psihološko testiranje in preskus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo maja in junija v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1978. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tisti, ki uspešno konča šolanje, ima srednjo strokovno izobrazbo. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 327-290, 2. šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE r PRODANO VEČ KOT 250.000 PRIMERKOV Izbrani recepti Dr. Oetkerja za kolače, deserte in druge sladice. Praktični nasveti z ilustracijami in številnimi fotografijami v barvah, po čemer je ta knjiga tako znana. Knjigo »Kolači vaš ponos« lahko naročite po povzetju za ceno 15 din. KNJIGA JE V SLOVENŠČINI! Čitljivo izpolnite kupon in pošljite na naslov: Podravka 43300 Koprivnica DOLENJSKI LIST Prosim, da mi pošljete po povzetju ... kom. knjige »KOLAČI VAŠ PONOS« na naslov: (Ime, priimek (pošt. št., kraj) (ulica, št.) I; DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO VABI k sodelovanju nove sodelavce v sektorju za izvajanje zavarovanj in sicer: 1. ZA DOLOČANJE NAJVIŠJE MOŽNE ŠKODE CENILCA - LIKVIDATORJA 2. ZA SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ IN PREVENTIVO 3. ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ V ZASEBNEM SEKTORJU (ZAVAROVALNI ZASTOPNIK) ZA ZASTOP PONIKVE. Pogoji: pod 1 : visoka strokovna izobrazba tehnične smeri (gradbene, strojne, elektro) in 5 let delovnih izkušenj; pod 2: višja strokovna izobrazba tehnične smeri, pravne, upravne oziroma komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušeni-pod 3: poklicna šola ali končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj ter odslužen kadrovski rok. Za opravljanje teh del in nalog je določeno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Delavski svet delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Dolenjske območne skupnosti Novo mesto. Rok pod 1. in 2. 15 dni, pod 3. 7 dni po objavi. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUZENEM DELU DELAVCEV MERCATOR - VELEPRESKRBA, n.sub.o. LJUBLJANA -TOZD STANDARD, n.sub.o. NOVO MESTO razglaša naslednja prosta delovna mesta: 2. POSLOVNEGA ADMINISTRATORJA v GROS skladišču v Novem mestu, 3. PRODAJALCA v prodajalni Otočec. EN LICITACIJA Kmetijski šolski center Grm, Novo mesto, razpisuje javno licitacijo, ki bo dne 31. januarja 1978. ob 10. uri v prostorih šole na Grmu, za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev; 1. molzni stroj ALFA LAVAL - mlekovod 2. stolpni silos 3. traktor Zetor 42 KM 4. sejainik Ferguson 5. kozolci na Grmu in v Pogancah 6. gospodarsko poslopje „Nunsko" Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. POGOJI ZA SPREJEM: Pod 1: visokokvalificirani trgovski delavec s 5-letno prakso v poklicu. Pod 2: srednja strokovnost. Pod 3: kvalificirani trgovski delavec mešane stroke. Nastop dela: po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 2. februarja 1978. SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST BREŽICE razpisuje prosto delo in naloge TAJNIKA RAZPISNI POGOJI: — višja ali visoka strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih; — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih; — obvladati mora slovenski jezik, organizacijsko in tehnično poslovanje, — biti mora moralno in politično neoporečen in ne sme biti kaznovan po čl. 511 Zakona o združenem delu. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v komunalni dejavnosti. Osebni prejemki do sprejema ustreznih samoupravnih aktov skupnosti po dogovoru. Poskusno delo 3 mesece. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi, delovni praksi in nekaznovanju poslati do 10. 2. 1978 na SJS za KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST Brežice, 68250 BREŽICE. H mladinska knjiga TOZD TRGOVINA, o. sub. o., Ljubljana, Titova 3 Komisija za medsebojna razmerja delavcev išče delavca, ki bi za nedoločen čas opravljal delovne naloge: PRODAJALCA - KNJIGARJA v PE MLADINSKA KNJIGA, Novo mesto. Kandidati, ki imajo končano srednjo šolo, pozitiven odnos do dela in družbene lastnine ter po možnosti nekaj delovnih izkušenj, naj svoje vloge pošljejo na naslov: PE MLADINSKA KNJIGA, Novo mesto. Glavni trg 9, v roku 15 din po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Poskusno delo je tri mesece. t: Hvala za vašo kri, Id rešuje življenja! Te dni so darovali kii v novomeškem transfuzijskem oddelku: 17.1.: Jože Kuplenik, član PTT Novo mesto; Jože Počervina, Jože Junc, Drago Cerovšek, Miro Per, Ivan Pureber in Valentin Marolt, člani 1MV Novo mesto; Jože Kastelic, Frančiška Levstik, Zofija Mežnaršič, Stane Senica in Jože Kruh, člani Novolesa, Straža; Martin Bedek, član Novomontaže, Novo mesto; Vladimir Povše, Anton Gorše in Franc Pelko, člani Pionirja, Novo mesto; Jože Udovič, Milka Zupančič in Stanka Štalcer, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivanka ™.“hič dijakinja šole za zdravstvene delavce, Novo mesto; Emil Rifelj, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Avgust Pavlič, delavec ,onia^ie yasi; Stane Pelko, član KZ Krka, Novo mesto; Alojz rilolt, Ivan l ifolt, člana Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Anton Povše m Metod Šiška, člana „Dolenjke“, Novo mesto; Ciril Beretič, Jože Pepel, Martin Blažič, Martin Pirc, Jože Matko, Darinka Čarman, Alojz Pirnar, Franc Goli, Jože Smrekar in Marija Granda, člani IMV Smarjeta; Slavko Kavčič, član Iskre, Novo mesto; Slavko Sušin, delavec iz Družinske vasi; .{ože Novak, Anton Spelko, Franc Krušič, Alojz Knafelj, Vera Piletič, Janez Turk, Edi Murn in Ludvik Kocjančič, elani Novolesa, Straža; Jože Kocjančič, Marija Dragan, Anica Urigelj, Joži Štravs, Vinko Hribar, Dušanka Bubalo, Dušan Vasič, Milka Božič, Branko Malešič, Jože Ferbežar in Stane Butalin, člani Novoteksa, Novo mesto; Darko Cugelj, Janez Kermc, Ana Kabur, Slavko Vidmar Hf *ože“i Kastelic, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Janez Gašperšič in Bogomir Spiletič, člana Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Maijeta Bučar, Sonja Medle, Zdenka Režek, Milka Srovin, Marija Žagar, Milena Adamič, Vida Kotar, Alojz Zoran, Slavko Štepec, Cvetka Knap in Anica Skubic, člani Pionirja, Novo mesto; Jožica Sladič, članica občinskega sodišča, Novo mesti; Alojz Bučar, član Novomontaže, Novo mesto, Herman Binkovski, Franc Zupančič, Anica Murgelj, Bogomir Sivec in Stane Gazvoda, člani IMV Novo mesto; Marjana Ravnic, članica občinskega sodišča, Novo mesto; ing. Jože Kure, član Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Iztok Hrovat, Drago Celic in Nikola Padevski, člani občinske skupščine Novo mesto, Srečko Stangelj. član Interevrope. 8 DOLENJSKI LIST St. 4 (1485) - 26. januarja 1978 ŠPORTNI KOMENTAR Dolenjci - maratonci ? „Spoštovani tovariš urednik, predlagam, da Postane Dolenjski list Pobudnik in morda prvi organizator ,Dolenjskega zimskega maratona," je pred kratkim zapisal naš ljubljanski bralec Lojze Kastelic. Bržkone bi bila organizacijska naloga tako zahtevne prireditve za našo številčno skromno organizacijo pretrd °reh, Kastelčevo pismo pa zavoljo tega ni romalo v koš, P°č pa je botrovalo današnjemu komentarju. Na Dolenjskem, kjer nimamo večjih tradicionalnih športnih prireditev, bi smučarski klubi in razne organizacije res lahko pripravile smučarski zimski maraton. Tek na smučeh postaja namreč v naši republiki vse bolj priljubljen in organizatorji naše največje športne Prireditve (trnovski maraton) so mm pred lanskim tekom sporočili, da je med 2000 prijavljenimi tudi ^ precej Dolenjcev. Sodeč po zgornjih vrsticah, pa tudi dokazih o potrebnosti take prireditve, bi si Dolenjci smučarski maraton zaslužili. Marsikdo bi na to trditev takoj postavil vprašanje: „Kaj pa sneg? Saj ga nismo imeli že vrsto let!“ Člani novomeškega smučarskega društva pa bi najbrž odgovorili z vprašanjem: „Ali ne poznate Ribnika v Kočevskem rogu? Če je kje, potem je sneg tam, vsaj za tek bi ga bilo dovolj!" Potemtakem bi potrebovali samo še spretne organizatorje. Za tek bi se morali kmalu odločiti. Konec koncev omogoča organiziran in dobro propagiran tek s kančkom tekmovalnega duha precej več možnosti za razvoj smučarskega maratona kot še tako domiselno napisane časnikarske zvrsti, ki obetajo občanom, če bi se odločili za teke na snegu, zdravje, moč in dolgo starost. 0 V Celju pokleknili osmič Novomeški košarkarji so v 11. kolu gostovali v Celju in doživeli enajsti poraz bo 4. februarja, Dolenjci pa se bodo pomerili s Šibenikom 12. kolo V 11. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod so novomeški košarkaiji gostovali v Celju in prvenstveno srečanje z istoimenskim moštvom izgubili z 21 točkami razlike. Medtem ko so bili gostje v prvem delu tekme povsem enakovreden nasprotnik, so v drugem igrali slabše in domačini so dosegli lahko zmago. CELJE - NOVO MESTO 107:86(46:45) Novo meščani si z osmim porazom v drugoligaški konkurenci niso bistveno pokvarili uvrstitve. Z deve- 1 V Celju so novomeški košarkarji dobro igrali le v prvem polčasu, v drugem pa so pobudo prevzeli domači in zanesljivo zmagali. Na sliki: standardni član prve peterke novomeške ekipe Peter Seničar. Za smučanje škoda denarja? Zakaj so morali sevniški planinci odklanjati prijave? Pred letošnjimi zimskimi Počitnicami je sevniško planinsko društvo sporočilo, da bo tudi to zimo pripravilo smučarji .tečaj za šolsko mladino. Odziv je bil presenetljivo velik že od samega začetka: v pičlih trch dneh so dobili kar 110 prijav. Prireditelji so se znašli v neljubi zagati, sjg je brž postalo jasno, da s rt j?1 denarjem kljub prispevku staršev v znesku 400 dinarjev za RIBNICA: petnajst SKAKALCEV . 9s.novna organizacija ZSMS Riko • ^'Pravila na 20-metrski skakalni-nr. ♦ i! G°ri letošnjo prvo skakal-Nastopilo je petnajst w»i uValcev- najboljši pa so bili ste™ <18>5> Abraham- 17$ ( 8,°’ 18-°) 'm Ilc <18’5 fa tun; • y kratkem bodo pripravili skokih6 e V smu'cu’ sl®1011111 “* M. G. učenci na snegu ' R ?S?10vna Sok France Prešeren iz *"t>mce je minuli teden pripravila “J™°^nje v veleslalomu, ki se ga je “j ežilo 50 učencev. Mladi tekmo-m organizatorji so se izkazali, N.iu Je tekmovanje lepo uspelo. jjjboljši so bili učenci iz osmih gf^dov, zmagal pa je Andoljšek. Mavren Sta 86 uvrst**a ^ren M. G. ODBOJKA: ZIMSKI pOKAL SLOVENIJE ie Odbojkarske zveze Sloveni-prvpn., sP°ročili, da bo letošnje 12 fltV0 republiški pokal 11. m jejo fuaija- Organizatorji pričaku-odbniir l*0 na tradicionalnem oknu i?fs*cem turniiju nastopilo Srečani 15 ženskih ekip. ljubih, bodo v športni dvorani v telov!..? ■ .m študentskem naselju, v Brezi?S!?L,.*elezničarske šole in na ' jevi ekj101' asl°ve branita Fužinar- teden dni smučanja na Lisci za toliko otrok tečaja ne morejo pripraviti. Na vrsto naslovov so se jadrno obrnili po denarno pomoč, med drugim na sevniški šolski center, občinsko izobraževalno in telesnokulturno skupnost. Edino od sevniškega šolskega športnega društva jim je bilo ponujenih 15 tisočakov, s tem pa si planinci niso mogli pomagati. Na kraju je bilo planinsko društvo prisiljeno obvestiti starše, da tečaja pač ne morejo prirediti. Izvedli ga bodo lahko samo za mnogo ožji krog udeležencev. Tako naj bi se na Lisci organizirano smučalo po pet učencev iz tržiške in krmeljske osnovne šole, deset iz Boštanja in 40 iz Sevnice. Poudariti je treba, da planinci nimajo težav z zagotovitvijo ustreznih smučarskih učiteljev, saj za to že vsa leta usposabljajo svoje člane. V občini uspešno že vrsto let poteka poletna šola v naravi. Prav bi bilo, ko bi našli denar tudi za širjenje smučanja, saj je znano, da marsikomu predvsem zaradi drage KRKA JE V POREČU Minulo soboto dopoldan je v Poreč odpotovala novomeška ženska odbojkarska ekipa. Vrsta Krke, ki jo vodi trener Janez Mohorčič, bo v Istri ostala deset dni in se pripravljala na zahtevne boje v nadaljevanju II. zvezne lige. V Poreč so odšle vse najboljše igralke in nekaj najbolj obetavnih mladink. Razen kondiciji bodo odbojkarice precej časa posvetile tehniki, odigrale pa bodo tudi dve prijateljski tekmi. STOPICE VODIJO V novo meški športni dvorani so konec minulega tedna šolske reprezentance odigrale zadnje kolo osnovnošolske lige za deklice. Tekmovanje, ki ga vodi tekmovalna komisija pri novomeškem ženskem rokometnem klubu, je dokazalo, da imajo v Novem mestu dovolj rokometnega podmladka. Rezultati zadnjega kola: Rdeče - Šentjernej 3:5, Rumene - Stopiče 4:13, Mirna -Modre 6:5. Trenutni vrstni red: Stopiče 6, Mirna 6, Modre 4, Šentjernej 2, Rumene 2, Rdeče O. opreme ni dostopno. Pobuda planincev je žal dosegla - neuspeh pa naj je videti še tako nenavadno! — zaradi prevelikega zanimanja! A. ŽELEZNIK Krško: poslej .nuklearne’ pesti Po desetih letih dela se je krški Karate klub preimenoval in odslej naprej bo Karate klub ,Nuklearna*. Tako se bo na raznih karateističnih prvenstvih po republiki pojavilo novo ime. Člani KK .Nuklearna* pa trdijo, da v novem letu niso začeli samo z novim imenom in novim pokroviteljem (krška nuklearna elektrarna), pač pa tudi z novimi in zahtevnimi načrti. Razen tega bodo poslej bolj skrbeli tudi za članstvo. Ni dolgo tega, kar so se klubu priključili ljubitelji tega športa iz elektrarne, ki vadijo pod vodstvom mojstra karateja s pasom drugega dana Staneta Iskre. Razen njega vadijo člane še Slavko Gomboc, Stane Gvido, Milan Barbič, Emo Ivančič in drugi. Da postaja karate v Krškem vse bolj množičen, dokazuje klubska vpisna knjiga. V klubu vadi pod strokovnim vodstvom več kot šestdeset stalnih članov (med njimi so tudi dekleta), mojster Iskra pa je poskrbel tudi za pionirski šou. Krčani ju vodijo v mestu ter v t _ SMUČIŠČE - Čeravno je zima natresla precej snega, je pogled na trebanjsko smučišče žalosten. Uporabno je bilo le nekaj naorii^u Pa je pobočje nad avtocesto pokazalo zemljo in gnalo smučarje, ki pa se navzlic temu lahko pohvalijo s sodobno opremljenim smučiščem. Na sliki: trebanjsko smučišče sameva. tega mesta so zdrknili na deseto, imajo pa ravno toliko točk kot Zagrebčani (6), ki so pred njimi. V Celju so Dolenjci dokaj dobro igrali en sam polčas. V prvem so večinoma vodili, v 17. minuti na primer 39:36, tik pred koncem polčasa pa so domači vodili za točko. Novo-meščani so dobro začeli tudi v začetku drugega dela, v zadnjih petnajstih minutah pa igrali pod svojimi zmožnostmi. Ravno v tem času se je celjski ,stroj* ogrel in okoli 150 gledalcev je nato videlo Bedek sedmi prvak Na društvenem kegljaškem prvenstvu zmagali Bedek, Šumej in Trstenjakova Nedavno tega se je končalo zaprto prvenstvo Kegljaškega društva Rudi Kepa iz Sevnice in sicer za leto 1977. Nastopilo je dvanajst najboljših kegljačev, ki so se pomerili v disciplini 1 x 200 lučajev. Klubski prvak je zasluženo postal Jože Bcdck. Tako si je 31-letni strojevodja ŽTP Ljubljana zagotovil, da se bo njegovo ime pojavilo na velikem pokalu, ki je last kluba. Na njem so namreč vgravirana imena dosedanjih sedmih zmagovalcev, društevnih prvakov, poleg njih pa še imena in priimki 40 ustanoviteljev kegljaškega društva. Jože Bedek se je na minulo prvenstvo dobro pripravljal, metal zanesljivo in za prvo mesto je dobil v trajno last manjši pokal. Leskovcu. Odkar so namreč Leskov-čani dobili novo telovadnico, je šport pri njih močno zaživel, veliko mladih pa se je odločilo ravno za karate. Tako postaja ta stara vzhodnjaška športna spretnost v krŠKi občini vse bolj priljubljena in je ob plavanju in motokrosu med najdelavnejšimi v krški občini. Karate klub .Nuklearna* je med najmočnejšimi karate centri v republiki. Člani upajo, da bodo z novim mecenom dosegli še večje uspehe, to pa pomeni, da lahko čez čas od njih pričakujemo dosežke tudi v medrepubliškem merilu. D. P. MRZLAK - PREDSEDNIK SODNIŠKE OGRANIZACIJE Sodniški kegljaški pododbor Novo mesto-Trebnje, ki se je sestal minuli teden v Novem mestu, je na seji izvolil predsednika sodniške organizacije Slovenije. Odgovorno funkcijo so zaupali Novomeščanu Jožetu Mrzlaku, novi član disciplinske komisije pa je Alojz Košmerl. Člani izvršnega odbora so na seji poudarili, da so prepričani, da bosta novoizvoljena zaupane naloge dobro opravljala. NADA SMOLA DOBILA PRIZNANJE V začetku prejšnjega tedna se je sestal štab akcije .Naučimo se plavati*. Pregledal je dosedanje uspehe in ob koncu podelil šest priznanj za leto 1977. Člani štaba so ugotovili, da je akcija v minulem letu pokazala lep napredek, saj se je naučilo plavalne veščine vec kot 30.000 šolskih in predšolskih otrok ter odraslih. Zato so na slovesnosti podelili šest priznanj najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom za uspešno delo pri organiziranju akcij. Plaketo delfinčka je dobila tudi Nada Smola iz Kočevja. £EDMI ZMAGOVALEC* -Pred kratkim so imeli člani in članice sevnišcega Kegljaškega društva Rudi Kepa društveno prvenstvo. Med člani je zmagal Jože Bedek, pri veteranih Vladimir Šumej, pri članicah pa Violeta Trstenjak. Na sliki: Jože Bedek, prvak za letd 1977. (Foto: Jože Teraž) Pri veteranih (nad 60 let) je v disciplini 50 lučajev zmagal 66-letni Vladimir Šumej, pri članicah (vrgle so 100 lučajev) pa je bila najboljša Violeta Trstenjak. Vsi prvaki so dobili pokale v trajno last, trije prvouvrščeni v vseh kategorijah pa diplome. Društveno kegljaško prvenstvo za minulo leto je dokazalo, da se v Sevnici razvija nova športna disciplina, ki ima zavoljo dobre uprave lepe možnosti, da postane eden najbolj množičnih športov. J. BLAS IM Hilli Minili njegovo hitro in učinkovito igro. V 33. minuti srečanja so domači vodili za 23 točk, kaj več pa proti gostom, ki so proti koncu tekme zaigrali malce bolje, niso mogli doseči. Novo mesto: S. Seničar 7, Z. Kovačevič 4, Munih 10, S. Kovačevič 8, Ivančič 19, Švinger 5, P. Seničar 4, Zupevc 1 in Plantan 28. 4. FEBRUARJA PRIDE ŠIBENIK V 12. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod bodo Novomeščani igrali pred domačim občinstvom. Pomeri- li se bodo z eno boljših ekip v ligi, s Šibenikom. V tekmi, ki bo šele drugo soboto, 4. februarja, so favoriti gostje, ki so v letošnjem prvenstvu klonili samo štirikrat. Navzlic porazu, ki se domačinom obeta v srečanju z Dalmatinci, bo tekma vredna ogleda. DVAKRAT NOVO MESTO Minulo soboto je bilo v novi metliški telovadnici območno prvenstvo v rokometu, in sicer za pionirje in pionirke. Vrstni red pri pionirkah: 1. reprezentanca Novega mesta, 2. Trebnje, . Črnomelj; pionirji: 1. Novo mesto, 2. Črnomelj, 3. Trebnje, 4. Metlika. Za novomeško reprezentanco, ki je zmagala brez težav, so igrale Hribarjeva, Udovčeva, Kraljeva, Gazvodova, Čeličeva, Ovničkova, Mikličeva (vse iz o. š. Stopiče), Hudoklinova in Šlajkovčeva (o. š. Bršljin), Videtova (Šentjernej) in Jereletova. Vrsto je vodil Dragan Gajič ODBOJKA: SEMINAR ZA TRENERJE Slovenska odbojkarska zveza bo pripravila 4. in 5. februarja v dvorani ljubljanske železničarske šole in na Brezovici seminar za trenerje odbojke. Organizatorji pričakujejo, da se bodo seminarskih ur udeležili vsi trenerji najboljših slovenskih moških in ženskih ekip. Predavala jim bosta zvezni trener državne reprezentance Viki Krevse! in Mariborčan Edi Dolinšek. Udeleženci seminarja si bodo lahko ogledali tudi trening mladinskih slovenskih odbojkarskih reprezentanc. Invalidi uspešni Pred kratkim je kegljaški klub „Invalid“ iz Kočevja povabil na prijateljsko tekmovanje kegljače iz krajevne skupnosti Mozelj, KK NAMA Kočevje in žensko ekipo KK Kočevje. Tekmovanje je bilo tudi vaja za prihodnja tekmovanja. Igrali so na 6-krat 100 lučajev in dosegli naslednje rezultate: 1. KK INVALID Kočevje 2528 podrtih kegljev, 2. KK Kočevje, ženske, 2324 podrtih kegljev in 3. KK Mozelj 2213 podrtih kegljev. Moštvo Name je sodelovanje odpovedalo. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Jože Legan 489, 2. M. Vidmar 463 in 3. Mile Štimac 413 podrtih ketljev (vsi KK Invalid). Med ženskami je bila najboljša članica KK Kočevje Legan Kristina s 409 podrtimi keglji. KK Invalid je zelo delaven in redno skrbi za vadbo svojih članov, ki se uspešno udeležujejo tudi ODBOJKA: V SOBOTO DOLENJSKO PRVENSTVO Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista se bo v soboto, 28. januaija, začelo ob 8.30 v novomeški športni dvorani pokalno zimsko dolenjsko odbojkarsko prvenstvo. Povabljene so vse ekipe, ki organizirano nastopajo, ne glede na to, v katerem tekmovalnem razredu. Na papirju je favorit Novo mesto, ki nastopa v prvi slovenski ligi, vendar bo nastopilo delno oslabljeno, kar bo ponudilo možnost tudi drugim klubom, med katerimi je trenutno najmočnejši Partizan Žužemberk. ► t* I tekmovanj izven Kočevja. ANDr REJ ARKO Bo sobota postregla s kakovostno odbojko? MOKRONOG: ŽUŽEMBERK ZMAGAL Mokronoški Partizan je minuli teden pripravil odbojkarski turnir, na katerem so nastopile ekipe iz Črnomlja, Žužemberka in Trebnjega. Rezultati: Žužemberk — Črnomelj 2:0, Črnomelj - IKG (Trebnje) 2:0, Mokronog - IKG 2:0, Mokronog - Črnomelj 2:0; Žužemberk -IKG 2:0, Žužemberk - Mokronog 2:0. Turnir je dokazal, da se dolenjske ekipe pridno pripravlajo na prvenstvo Dolenjske, ki bo v soboto, 28. januarja, v Novem mestu. P. S. ŽUŽEMBERK: PIONIRSKA ODBOJKA V telovadnici žužemberškega Partizana je bilo v petek občinsko prvenstvo za pionirke in pionirje. Poleg domačih ekip sta nastopili samo še vrsti iz novomeške osnovne šole Katja Rupena. Rezultati pionirke: OŠ Žužemberk - OS Katja Rupena 3:0, pionirji: OŠ Žužemberk - OS Kata Rupena 2:0, OŠ' Žužemberk - OS Žužemberk II 2:0 in OS Katja Rupena - OS Žužemberk 112:0. P. S. Atletika v krvi Marjan Lapajne je iz tiste generacije mladih novomeških atletov, ki je dokazala, da lahko tudi ekipa iz malega mesta, dasiravno nima najboljših možnosti za vadbo, kroji mladinski državni atletski vrh. Letos se bodo člani vTSte, rojeni tik pred iztekom petdesetih let, začeli poslavljati od mladinske atletike. Pridružili se bodo članom, kar bo pomenilo več prelitega znoja, na drugi strani pa tudi več tekem, več novih znancev, spoznanj in ne nazadnje tudi razočaranj. In kaj je pomenil v ekipi, ki je lani v Beogradu z ekipnim 4. mestm v državi presenetila vse atletske strokovnjake, Marjan? Njegovi tovariši bi bržkone odgovorili: Zanesljiv člen dobro pripravljenega moštva, morda ob dveh treh odličnih atletih nekoliko neopazen, a zagotovo tekmovalec, ki bi bil zavoljo atletskih sposobnosti dobrodošel v vsakem slovi iškem klubu. „Kraljici rtov sem načrtno posvetil prosti čas,“ je začel razlagati svojo športno pot Marjan, „šele v osmem razredu. Prej sem na športnem področju nekako tipal, sc spoznaval s posameznimi disciplinami. Nekakšna tradicija naše družine je bila odbojka. Oče ji je bil in ji je še hudo privržen. Seveda sem v tem športu poskusil tudi jaz, spoznal sem se tudi s košarko, pa nogometom itd. Toda na grmski osnovni šoli so nas z atletiko dobesedno cepili in imeli smo jo v krvi. Najbrž tudi zato, ker zahteva pravega človeka. Le v katerem športu pa se še tako dela in človek mora, če hoče uspeti, v glavnem delati sam. Veliko lažje je trenirati na primer ekipne športe ...“ In po osnovni šoli je domala vsa fantovska generacija atletiki ostala zvesta tudi potem, ko se je spoznala s srednjo šolo. Vadili so, hodili na tekmovanja in napredovali. Beograjsko tekmovanje je bilo lepa priložnost za uspeh in generacija, ki se je že začela poslavljati iz mladinske konkurence, je svojo .mladinsko* atletiko lepo okronala. Marjan, kije v svoji dokaj kratki športni karieri nekajkrat stopil na stezo za zmagovalce (2. mesto v pionirskem troboju, 2. mesto v troskoku na republiškem prvenstvu, 4. mesto v deseteroboju na mladinskem državnem prvenstvu, 2. mesto v troskoku in 3. mesto v metu diska na atletskem pokalu Slovenije itd.), bil bi nemara še uspešnejši, če ne bi preveč zaupal svojim sposobnostim. Marjan namreč ni vadil toliko, kot so drugi. A Letos ga čaka študij v Ljubljani, pa se zavoljo tega ne misli umakniti iz atletike. Najbrž se bo priključil svojim trenerjem kot - trener. Že sedaj prenaša svoje znanje na najmlajše v bršljinski osnovni šoli, kajti prepričan je, da so za uspeh potrebni množičnost, trenerji in dobre možnosti za delo. Takrat, ko je začel vaditi, so veliko govorili in obljubljali umetno maso. Upa, da bodo njegovi varovanci, še preden bodo prišli na srednje šole, že tekli po sodobnih stezah. J. PEZEL.l =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll= = lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUlUIIUIIIIHIIIIIIIlllllllllllllllUlUllUIIIIIIIIIIIIUlllllUIIIIIIIII I SAMO ŠE DVOJE — Za nekatere se fotografija neha, ko | = stopi na polje grafike, za druge pa je prav to prestopanje | | najvišji doseg fotografske umetnosti. Naj bo kakor koli že, v | i poplavi običajnih fotografij očesu prija, če se kdaj sreča s § i čisto svetlo črto na temni podlagi. Bojan Frantar iz Novega = | mesta, ki je bil že gost v rubiriki TISTI HIP, je s portretom, | | ki ga tokrat objavljamo, že stopil na mejo. Portret dečka je I | zarisan le kot svetla črta, kar je Frantar dosegel s fotogra- I i firanjem profila proti svetlobi. Popolno zatemnitev polja pa | i je dosegel šele v temnici z izbiro papirja in razvijanjem. 1 | Vsekakor gre za zanimiv in posrečen posnetek. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiniiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii: imam) S preplačevanjem si kradejo delavce PRI PIONIRJU niso trdili, da občina nima pravice posegati v podjetja, ker da je to zveznega značaja. Ko je šlo za to, da Pionir prepusti mehanično delavnico za potrebe novega obrata Hidromontaže, so samo navajali, da delavnice nujno potrebujejo za svoje potrebe. Delegat podjetja je kritiziral preplačevanje delavcev pri Motomontaži, ki da ni v sorazmerju s plačevanjem v drugih sorodnih obratih. Temu se je pridružil tudi delegat Kmetijskega posestva Trška gora. Tudi iz posestva so odšli delavci v Motomontažo, na posestvu pa stanujejo. NOVOMEŠKA DORAŠČAJOČA mladina, ki je prikrajšana pravzaprav za vse družabno življenje, razen za gostilno, postaja po vogalih in kritizira vse od kraja: občino, ki jih je potegnila za nos z Mladinskim domom, profesorje, ki jih ne puste plesati s sovrstniki iz mesta, tiste, ki so obljubljali mlečno restavracijo, pa je niso spravili na svet. POGREŠAJO PA v Črnomlju in v vsej občini suhomesnate izdelke. Živino in meso prodajajo drugam, suhomesnate izdelke pa mora jo dobavljati iz drugih krajev. To gotovo ni gospodarsko. Zato je pametna ideja, da bi v klavnici uredili še manjšo predelovalnico mesa, da bi krila domače potrebe po suhomesnatih izdelkih. Z nekaj milijoni investicij bi lahko uredili obrat, ki bi bil zelo koristen. ZBORI VOLILCEV so bili na splošno prav dobri. To toliko bolj, ker so volilci mimo volitev delegatov volili tudi krajevne odbore in razpravljali o komunalnih in gospodarskih vprašanjih kraja in občine. VENDAR SMO GA dočakali! Kakšen pa bi tudi bil januar brez belega gosta. Zdaj bodo prišli na račun vsi tisti, ki že od decembra pripravljajo smuči in sanke. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. januarja 1958) PO SVETU OKOLI LJUBEZEN - ZDRAVILO — Antonietta Naccarella je neozdravljivo zbolela in v bolnišnici ji niso mogli več pomagati, zato sta se z možem obmi la do znanega „čarovnika“, mazača in šarlatana Guistina di Gennija. Možakar je obljubil, da bo iz žene izgnal nečiste sile. Najprej je zle duhove izganjal v svojem stanovanju, potem pa je začel hoditi kar na dom obeh zakoncev. Mož je mirno čakal v predsobi, medtem ko je mazač po svoje izganjal bolezen. Ker pa žena le ni čutila izboljšanja, je povedala možu, da ne želi več takega zdravljenja, še posebno, ker so ji spolni odnosi z mazačem zoprni. Mož seveda ni več čakal v predsobi; oči so se mu odprle in z nožem je navrtal goljufivega Gennija ter mu ohladil pohoto. POŠTENI NAJDITELJ - Američanka Rosana Vigil je po pošti prejela nenavadno pošiljko; neznanec ji je vrnil umetno zobovje. Ne gre za poštenega najditelja, ampak za razočaranega lopova, ki je nekaj dni predtem ponoči napadel Rosano in ji ukradel umetno zobovje. Ker mu „sposojeno“ zobovje ni prav ležalo v ustih, gaje vrnil. Vsaj to! PENEČA SE KOPEL - Ostareli Play boy se je maščeval članom nekega kluba v Sao Paolu, ki ga je izločil iz svojih vrst. Najel je helikopter, se dal zapeljati nad klubske bazene in vanje stresel 100 kg tablet za peneče se kopeli. S tem dejanjem klubskih mačkov ni razveselil. ŠKODLJIVA DOBROSRČNOST - Pred dvema letoma so kalifornijski medicinski laboratoriji uvozili iz Afrike več tisoč žab, ker so menili, da jih bodo koristno porabili za teste nosečnosti. Pokazalo se je, da se dajo ti testi zanesljivo in ceneje opravljati s pomočjo zajcev, zato so dobrosrčni medicinci nekaj tisoč žab spustili na svobodo. To je bil pravi ekološki prevrat v krajih, kjer so se te žabe naselile. Gre za posebno vrsto žab, ki je napadalna in uničuje ribjo zalego ter mrčes, hkrati pa nima pravih nasprotnikov. Zaradi strupene kože se jih izogiba celo aligator. Zdaj premišljajo, ali ne bi kazalo uvoziti kakšne posebne afriške štorklje. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Zgodil se je grozen ropni umor (Grozen zločin) se je zgodil blizu Novega mesta — ropni umor! Nekov Hrvat, ki je pred božičem pogorel, prosil je v okolici Novega mesta milodarov. Posestniku L iz Boričevega je ponudil svoje voliče naprodaj. L je šel ž njim na Hrovaško; ker pa ni imel dosti denarja s seboj, šel je Hrvat ž njim nazaj. Spala sta še v Kandiji skupaj. Zjutraj sta zgodaj odrinila proti Boričevemu. Blizu Srebrnič pa je L. nič slabega slutečega moža ubil in ga vtaknil pod led, da bi ljudje mislih, da se je mož sam ponesrečil. Hudobneža so brž dejali pod ključ. (D e 1 a 1 n i c o) za kiparstvo otvorila sta v Novem mestu gg. Anton Rovšek in Franc Ciber. Oba sta učenca strokovne šole ljubljanske ter sta se še dalje v večjih mestih izobraževala. Te okolnosti so porok za lepo in pravilno delo. Da se preč. duhovščina in slavno občinstvo tudi prepričajo o umetnem delu, nameravata od časa Tvoja kletev, tvoja slika Psovke so mu služba in kruh Če koga zanima, kako preklinjajo Eskimi, kaj je najbolj užalilo stare Egipčane, s kakšnimi izbranimi besedami se zmerjajo nemške prostitutke, bo našel odgovore na ta in podobna vprašanja v novi reviji, ki je pravkar začela izhajati v ZDA. Urednik in lastnik revije Maledicta, kar v latinščini pomeni kletev, urok, psovka, žaljivka, je dr. Reinhold Aman, Američan nemškega porekla, ki si je ta visoki naziv pridobil s študijem srednjeveških jezikov in literature. Revija bo izhajala občasno, zaenkrat pa s 1480 naročniki stane 180 dinarjev. Prva številka, ki prihaja med bralce z naslovnico, na kateri je 5000 let stara opolzka psovka starih Egipčanov, zapisana v hieroglifni pisavi, prinaša med drugim tudi razpravo o židovskih kletvicah, o lascivnih izrazih elizabetanske dobe v Angliji in, kar je zanimivo za nas, razpravo o prikritih žaljivkah v „skopskem dialektu", s čimer verjetno avtor misli makedonščino. Kakor je stvar videti nenavadna in morda tudi smešna, pa jo Aman jemlje zelo resno. Zatrjuje, da je preklinjanje zelo važna sestavina obnašanja določene družbe ter da kletvice in žaljivke veliko povedo o splošnem kulturnem in socialnem položaju naroda. Tako je značilno za dežele, v katerih je prevladovala katoliška cerkev, da so kletvice blasfemične, na vzhodu, kjer so čaščene močne rodbinske vezi, pa so kletvice namenjene prednikom in sorodstvu. Ko Aman razporeja narode in ljudstva na nekakšno lestvico najhujših Siovačev, prisoja prvo mesto idom, za njimi so Madžari pa Turki in balkanski Slovani, na rep pa se kot zelo nedomiselni in brez fantazije uvrščajo anglosaški civilizacijski krogi ' Bšitev prejšnje križanke Takšno mizo narediš v eni uri. Pohištvo-takoj in poceni Pohištvo je stvar, s katero se človek prej ali slej sreča tudi kot kupec. Šele takrat se zave pomena modrih besed tistega moža, ki je dejal, da je pohištvo življenjski tovor, saj ob visoki ceni stopa bolj ali manj nerodna, težka in okorna oblika Ali je mogoče dobiti lahko, hitro sestavljivo in hitro spremenljivo pohištvo, katero je mogoče tudi brez večje škode odvreči? Seveda je, samo narediti si ga moraš sam! Tako nekako bi odgovoril 35-letni Spiros Zakas, zelo uspešen industrijski oblikovalec iz New Yorka. Plod njegovih premišljanj in iskanj je knjiga, ki je pred kratkim izšla pod vabljivim naslovom ..Pohištvo v 24 urah". V nji ponuja Zakas izvirno, spremenljivo in poceni pohištvo, ki si ga lahko vsakdo izdela sam. Pri zamislih so mu pomagali njegovi učenci, tako da je pionudba resnično pestra. Med najizvirnejše kose pohištva, kot ga predlaga Zakas, sodijo gotovo mize, stoli, omarice ter police, narejene iz plošče pleksi stekla ter tršega kartona. Karton je treba le pravilno pripogniti in zgibati, nanj pa položiti ploščo. Umetelnosti zgibanja kartona se je Zakas naučil od Japoncev oziroma iz origamija; tako Japonci imenujejo staro veščino zgibanja papirja in ustvarjanje najrazličnejših oblik. Malo bolj zahtevno je pohištvo iz pene in drugih sodobnih materialov. Noben kos pa ni dražji od 400 dinarjev, zato bo domiselnim posameznikom ta smer v oblikovanju pohištva gotovo tudi finančno privlačna. — Gool! do časa kako delo izložiti na javen ogled, kakor tudi jim je vsaki obisk v delalnici prijeten, da zamoreta svoje zmožnosti pokazati. (Zadnje dni) dogajali so se po Italiji grozni prizori. Ljudstvo, ki je itak že od rojstva vajeno pomanjkanja, stradalo je dolgo časa mirno. Ko pa je jek groziti smrt gladu, polastil se jc stradajočih nestrpljiv obup. V tolpah vlačili so se izstradanci po mestih ter kričali vladnim oblastem: „Kruha nam dajte, ne pustite nas poginjati!1* Vlada odgovorila je seveda z evangelijskim primerom: mesto kruha - kamen, oziroma kroglo in vojaški bajonet. Toda človek, ■ki se bori s smrtjo, ne boji se ne pušk ne bodala, tako so tudi izstradane množice preko vojaških oddelkov napadale skladišča z živili. (Iz DOLENJSKIH NOVIC l. februarja 1897) — Saj sem vam rekel, da mu ni nič, tovariš veterinar. Samo hudo lačen je! L-J E „ .i.« wu. Snu M A K A H o N O R. O L A T A i S r s e R A- K »nir ''k O A L 1 c i J A >p A R. L O V M e fJ A R 11 P o K O K A N K uV.U D A L 1 K,. ST ST _r k e T A 2 £ R A t A j A 5 P A C. o c. M A RS £ T l K A ]wj Dj O N ■sr C e K A K- Tek je zdraj pa tudi m Lahko bi dejali, da ljudje zdramili iz zas^ sredi obilja; zavedeli so J®' sodobni „sedeči“ način ® nja prinaša celo vrsto bol® med katerimi je nekaj smrtno nevarnih. In začel» lov za zdravjem, za ’id<*. načinom življenja. Svet je mrzlična potreba po 8$ —------ trimčkanju, kolesa^ g Jm444-444444^ tekanju, jogi in podobnih kah telesne aktivnosti. » prednjačijo Američan^ $ razumljivo, saj so najt zabredli v nevarnosti in te! lenobnega obilja. Najbolj priljubljen je f. Bolje se je učiti nepotrebne-svežem zraku. Zanj m po" - Kot pa ne učiti se ničesar, nič drugega kot trenil* cpNFCA seveda prosto^ ki še ni Pj4C|0Vek je ^ mora,n() zaseden z avtomobiU.J bitj aktjvno nayzoč gandist. tekanja ob« preobražati. ?ubn°k^oljšeV"LpofeVest E. KOCBEK temeljitejšo prebavo, okr% razum srca. zmanišanie zalog Prav prgišče misli mi drugod so ljudje pričeli j po parkih in mestnih goz^, da bi ohranili tisti zdravja, ki ga še imajo. ni korak pa se je hkrati z V in duha si prav tako, kakor si DL PETRARCO VA0B02E VANKA de/ela 2. IME NAS KNJI ZEVNIK (ETBIN) ANTON AŠKERC LISASTA KRAVA PAPIGA ■rr HVALNICA VAZNA NIZOZEM LUKA POSEBNI RIM. DNEVI ITGOSPA velik" COLN JEGLIČ > HJ/.M.IME PRV KOSI NJE SIDRARNA TUNIS SVPIST MESTO PR RTVEM GREDA MORSKA £IBA_ GLMESTO GRČIJE SVEDRI IT. POLITIK LINHART T0MA2 w TROJANSK JUNAK VRSTA FIŽOLA ZUPAN PRI FRANCOZIH GEOLDOBA KDOR NOSI ii£L znižanje stopnje holestet°'T >,ar,mo želodec, krvi. Skratka - tek naj bi* CHAMFORT svežost iri zdravje. , V\v- Ne samo v AmerikU' * Bodo izdelali tableto agresivnosti? DL OKENSKA tomiNICA M. SINGULAR NARAVNI LOGARITEMl UP VRSTE IZTRŽEK IZRAEL. PREROK Je tek res tako zdravi^11 šel vo priljubljenostjo znai srtrogim očesom razisk0^ Skupina zdravnikov iz burga opozarja, daje lab^ ^ __ ^ ^ teku nekaj škodljivega- . ljudeh °PnIrollranja n™1™54' Pti r.rf 7n nnsfihnn nh^ Za‘° Je °dknjJe stras- ^ ki anstvemk°v dvorezen it Gre za posebno obre ledvic, ki morajo ob naporih prefiltrirati več te tekočin. V urinu teka našli nenormalno velik0, teinov, rdečih krvničk ifl snovi. Ledvica ob ob'. telesnih naporih prefiltr^j odst. krvi, pri telesnih v% kar 50 odst. Ker Pr'.jj kolesarjenju in podobo^ nostih mišice potrebuj^ krvi in kisika, ledvice P3^, z običajno močjo, Prl prestopanja omenjenih urin. ■ Čeprav tega pojava 11 & m 'odteh^ Francoski znanstveniki so odkrili snov, ki sprošča nasilnost — Kemijski procesi v ______________________ možganih podgan — Pikrotoksin se da dobiti iz rastlin Zna*°^erna znanost je že nekajkrat prišla na razpotje, ko se je k)č?StVeni “Hteres po odkrivanju in spoznavanju novega ostro Vei t koristnosti. Odkritja genetikov o presajanju genov so ko znanstveno dejanje, a njihova koristnost je zelo vprašljiva, J s° se ob teh odkritjih sami genetiki ustrašili; namesto dobro-uporabnosti se je takoj pojavila možnost zlorabe novega Zna J3- Pred podobnim križiščem stojijo zdaj tudi francoski ^eniki, ki so odkrili, vsaj kakor kažejo dosedanji razultati, ^'ziskoval°^a a8retsiv|Jost;k najti snov, ki odločilno posega v l'ihd*^ifi*ce fakultete so v možga-kateri odkrili dve snovi, s a&esiv Se v or8anizmu uravnava dim*! ost: ena zavira nasilnost, in S. Pa zavirajočo snov razkraja °dkrit'- 5Pro^a nasilnost. Čeprav ka J:1J. se niso prenesli na člove- že odprta pot k posku- SU(telu i-f w„ Človl*:1 ^ Prav lahko obme proti estvu samemu. PODGANE - D ubijalke ptjjli odkritja so raziskovalci todJn* poskusnem delu s nlj: Raziskave je vodil Podgg?1 Pierre Karli. V kletke s u8ow?.mi so dali nekaj miši in &H5; J?..' da nekatere od podgan vijaii Ko so poskus pona- yednJ) J® je izkazalo, da so to Usfttera- Podgane. Pozornost so V £ nanje. •ali" ““Oratorijih so „demonti- ueprav tega pojava-* *Jh pisane nasilnih in ne na si 1- mariti na nraviio J* ,Po dolg°trajnem m mariti, pa pravijo, i ^ ew iskanju jim je uspelo prednosti teka odteH** ’ j j j k neprijetnosti. stopnjo agresivnega obnašanja. Anatomsko so bili možgani nasilnih in nenasilnih podgan povsem enaki, razlika se je pokazala šele, ko so analizirali biokemijsko sestavo. V možganih živali, ki so pokazale veliko nagnjenost k nasilju so zabeležili več acetiholina, snovi, ki spodbuja nasilnost, medtem ko so v možganih bolj miroljubnih podgan našli precej manj te snovL TROJE SNOVI NASILJA Nadaljnje raziskave so pokazale, da količino »napadalnih" snovi ureja neka druga snov. Živčne celice v notranjosti možgan izločajo gama aminobiturične kisline, ki jih na kratko nazivajo kar gaba; prav to pa je snov, ki zavira izločanje acetiholina, t. j. nasilnost pospešujočo snov. V možganih miroljubnih podgan so raziskovalci našli več te snovi, medtem ko jo je bilo v možganih bolj divjih podgan občutno manj. Da bi bilo medsebojno kemijsko učinkovanje še bolj zapleteno, moramo zapisati, da so kasneje odkrili še eno snov, ki odločilno posega v proces nastajanja agresivnosti. To je pikrotoksin, ki uničuje gabo ter s tem omogoča večje izločanje acetiholina. Pikrotoksin je torej glavna snov, od katere je odvisno, ali bo žival bolj ali manj napadalna. Dejstvo, da se nasilnost poveča zaradi izločanja nekaterih snovi, so potrdili tudi drugačni poskusi. Ko so namreč iz možganov odstranili amigdalna jedra, so prej nasilne podgane postale mirnejše in niso več ubijale miši Obraten poskus so izvedli z miroljubnimi podganami, le da so tem izrezali dele notranjosti možgan, v katerih nastaja zaviralna snov. Gaba, ki zavira izločanje in delovanje acetiholina. nastaja v olfaktolnih bulbusih v notranjosti sprednjega dela požgan. Vendar ti niso edini usmerjevalci nasilnosti Kot zaviralci nastopajo tudi drugi predeli možganov ter nekatere druge snovi, a v manjši in ne tako odločilni meri Profesor Pierre Karli je šel v svojih poskusih še dlje. Iskal je snov, ki bi na gabo delovala zavirajoče, oziroma bi jo lahko onemogočila. Presenetljivo je, da je snov našel v nekaterih rastlinah. Gre za že omenjeni pikrotoksin, katerega je moč pridobiti v zadostnih količinah brez velikih stroškov. Pikrotoksin je vbrizgal miroljubnim podganam in postale so agresivne. Snov je namreč nevtralizirala gabo, kar je sprožilo nekontrolirano izločanje „napadalne“ snovi. S tem praktičnim poskusom so se znanstveniki približali zlorabi svojega odkritja. Preprost premislek pove, da bo mogoče prej ali slej na enak način vplivati na borbenost ljudi Nič čudnega ni, da se za odkritja francoskih strokovnjakov zanimajo vojaški raziskovalci »Uporaba naših odkritij je stvar vesti m zavesti ljudi,” pravi profesor Karli Zatrjujejo, da je njegovo raziskovalno ekipo zanimala agresivnost le s stališča znanosti ter da so to vrsto obnašanja preučevali tako, kot bi preučevali materinstvo, spolnost ali kakšno drugo plat obnašanja. Ali bo strumnost koraka vojakov v bodočnosti odrejala tableta? O /< " M * MUsIs- „ -evjem \ Je "a »Hej, ‘Ah Jn tamle '»e .. Po*naš Nad neskončnim1 lovici 18. stoletja ^ s*1 sippija, zaslišalo gov« šest ^ *, V" se je jasi prikazal Ostrostrelec,« jezero. kraje?« je vpraša* , ti Harry, če nisem razveži oprtač, P°’ ( dolgin. b —‘»as te Hurry^ f »a hitro °.Saj sc bom moral skoraj sramovati tvoje druščine.« Ostrostrelec pa je mirno odvrnil: »Zaradi mene se lahko še danes ločiva. Domenjen sem >. svojim prijateljem Veliko Kačo.«— »Kje pa misliš najti tega tiholaznega Delavara?« — »Spodaj pri jezeru. Mirini in njihovi sovražniki Mehikanci, ki so del Delavarov, ga imajo v mirnih, časih za skupno last.« — »Skupno last!« se je zasmejal Harry, »kar reci to Tomu Hutterju, ki se ima že petnajst let za tukajšnjega gospodarja.« — »Kakšen človek pa je pravzaprav ta plavajoči Tom?« je vprašal Ostrostrelec. VAŠA ZEODBA ZAMENJANI ŽENIN Če pogledamo statistiko porok takoj prvo leto po vojni, bomo tudi brez nazornih diagramov opazili silovit skok mladih v zakon. Vzrok je očiten: konec vojne in demobilizacija. Posebno dekleta iz vojne generacije niso smela biti preveč izbirčna, saj je mnogo moških padlo v bojih ali pomrlo v taboriščih. Katera je torej hrepenela po blaženem zakonskem stanu, res ni smela izbirati. Tiste čase sem delal v zadrugi naše srenje. Nekega majskega popoldneva je k meni prišel prijatelj Jože in mi dejal: „Vinko, greš popoldan z nami Ivana ženit v Staro vas? “ Kar zameglilo se mi je. Vse mogoče sem že počel, a da bi šel koga ženit, ne, taki zahtevni nalogi se nisem čutil doraslega, zato sem vprašal, če bo treba „glihati“ za doto in mešetariti. „Ne enega ne drugega. Tja greva Ivana le predstavit," je zatrdil Jože. „Če je tako, potem prav,“ sem se odločil. „Ob dveh popoldan pridem na Sela pote. Glej, da boš pripravljen.14 „Bom, bom,“ sem pokimal in nadaljeval z začetim pisanjem v knjigi nabav. V nedeljo sta se nekaj po drugi uri pripeljala s kolesi Jože in Ivan. Jože je imal s seboj tudi harmoniko, meneč, daje na oglede pač treba iti s harmoniko. „Kaj bodo pa mislili, da hodimo s harmoniko okoli? “ me je zaskrbelo. Hitro sta me utišala: „Le tiho bodi, pa bo vse v redu in prav.“ „Boš videl, kako lepo se bomo imeli,“ je še zatrdil Jože. Odpeljali smo se. Mene je Jože vozil na „štangi“, ženin pa se je čestito peljal za nama. Ko smo prikolesarili v Staro vas, so nas nevestini domači že čakali. Po prisrčnem pozdravljanju so nas povabili v hišo, kjer je bila miza pogrnjena z belim prtom, kar je že stara navada, ako so snubači v hiši. Posedli smo za mizo in po kratkem pokašljevanju je stekel pogovor. Z gospodarjem sem se zapletel v prijeten pogovor o gospodarjenju (bil sem pač predsednik krajevnega odbora in me je vse zanimalo), pa tudi gospodinjo sem nagovarjal z izbranimi, toplimi besedami. Natočili so vina in nanosili raznih dobrot na mizo: bel kruh, pršut in orehovo potico. Razgovor je postajal vse živahnejši in kmalu se je vmes oglasila Jožetova harmonika. Ivan je bil najtišji. Ždel je na koncu mize, kot se menda za ženina spodobi. Izpod čela pa je s pogledom iskal svojo ,,bodočo“, ki se je malo zadrževala v naši družb). Veliko je imela opraviti s strežbo in tako je hitela iz hiše v kuhinjo pa spet iz kuhinje v hišo. Tudi oblečena je bila lepo: rjava obleka, bel predpasnik. V vsakem pogledu je bila deklič in pol, res vredna pogleda. Ko smo se najlepše imeli, me je v prebavilih zlovešče uščipnilo in mi ukazalo, da moram „nekam“ iti. Kdor je bil kdaj v gosteh na kmetih, bo vedel, da je v takem primeru najpametneje zaviti kar v živinski hlev; tja sem se tudi sam nameril. Opravil sem, kar je velevalo telo. A ko sem se čez dvo rišče vračal proti hiši, me je na poti prestregla gospodinja. Ustavila me je. „Lepo se imate tukaj,“ sem dejal, da bi ne stal mutasto. Stopil sem nekaj korakov do ograje vrtca in pohvalil skrbno urejen vrtec ter rože in okrasno grmičevje v njem. Pogled mi je ušel proti njivam za hišo, pa sem pohvalil še te. Zamišljeno sem zataval s pogledom prek prostrane planjave, prek sadnega drevja, ki je bilo že vse v cvetju, k Opatovi gori in njeni sosedi Javorovici ter na desno k Trdinovemu vrhu. „Da, lepo je,“ me je predramila iz zamišljenosti gospodinja, nato pa je začela pripovedovati o tegobah v teh krajih in o domačih vojnih nezgodah. Pozorno sem poslušal in sem ter tja še sam povprašal to in ono. A čudno se mi je zdelo, kaj ima ženica za bregom, daje ni volja iti v hišo. Naenkrat pa me vpraša: „Tak kedaj se mislita vzeti? “ „Tega pa res ne vem,“ sem odvrnil. ,,Kako? Kaj niste vi tisti? “ „Ne, oni je, ki sedi na koncu mize v sivi obleki,“ sem pojasnil gospodinjino zmoto. „Ah ...“ je zavzdihnila in kaj hitro sva se vrnila v hišo. Pozno jeseni sem premenjal službo in se preselil v Ljubljano. Nekega lepega dne me je obiskal prijatelj Jože z Dolenjskega. Sedla sva h kozarcu vina in se pomenila vse mogoče stvari. Vprašal sem ga tudi, kako je kaj z Ivanom in njegovo nevesto. „Nič ni bilo. Ušla mu je z drugim,“je odgovoril Jože, me pomenljivo pogledal in izpil vino iz kozarca. VINKO BOBIČ Ljubljana rn<‘ribor No*0WsS( Nov0 Bft,0 f ' n-sol. o ^ TOZD Tka*,, „ s, ikantae iz čiste nuiske votot meSani« dtokn \ota jcrsey ptctesine TUmrtokč J4. januarja odprti 23. tra-| Atonalni januarski sejem „Mo-da 78" na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je potrdil *e teni izrečeno trditev: naša il m°da povsem stopa v korak s | svetom. i|;: Zanimanje za ljubljanski modni sejem je med proizvajalci ^naše tekstilne in usnjarske predelovalne industrije izredno, jjl kljub vedno znova izraženim jj Pomislekom o času te prire-ditve. Čeprav je razstaviščni J prostor postal večji za 600 m2 jjlj ln se je letos 398 razstavljalcev ej razširilo na 12.600 m2 površin, | niso mogli na sejem vsi, ki bi J radi pokazali svoje izdelke. )tj Na prvi pogled novo je, da se z otroško konfekcijo v Sloveniji na bavi več in predvsem samo fevniška Jutranjka, ampak da “P13 ta vedno več konkurence. Otroški program, ki po pestro-pj sti modelov in modnih tendencah pade v oči, so pokazali pri mAstibu pa Vezenine Bled pa ■A slavna Rašica in ne nazadnje s ti* Posebnim posluhom naš Novo-t)i> teks. . ^ed konfekcionarji, h kate-j nm nam že zaradi tradicije za-J o .°k°. kot so Ideal Nova ^ ^orida. Kroj Škofja Loka, se s | s.odobnimi in praktičnimi mo-e'' vedno uspešneje uveljavlja ’c novomeški Labod. Gotovo pa v • splošnem pletenine pomenijo t,sto vejo tekstilcev, ki z domiselnostjo, modo in materiali presenečajo še tako zahtevnega kupca. l . Čevljev je letos malo videti, ie Pa zato več torbic in usnjarskih izdelkov. Znani tovarni 'OKO 'n Galant imata sicer naWeč modelov in privabljata Pozornost, vendar je tudi pri ^anjših in manj znanih proizvajalcih kaj 'videti. Eden takih je na Primer tozd Torbica ljubljanske Tobačne tovarne. Če bi o sejmu spregovorili v barvah, potem je pribito, da je bela z odtenki tja do peščene mestu. Zelo svetli so blazerji, jakne, moške torbice, čevlji. Na mestu je rjava barva. Nič več ne capljamo za drugimi S 23. tradicionalnega sejma „Moda 78" na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llllllllllllllllllllllllllllllllllllll . potem pa nekaj bordo in lila odtenkov. Z veseljem lahko poudarimo, da se v družbi vseh imenitnih izdelkov in hude konkurence dolenjsko-posavski razstavljalci naravnost odlikujejo. Novo- teksova safari kolekcija iz bombažnega bureta v svetlih peščenih tonih je tista zvrst športnih ništvo in rekreacija, zato tudi kupci vse bolj iščejo za take priložnosti primerna oblačila. No- oblačil, ki je v današnjem času v o pri Novoteksu je še, da seje vedno bolj iskana. Vedno bolj predstavil z odličnim otroškim nam je pri srcu prosti čas, izlet- programom in raznimi kompleti za odrasle, pri čemer hlače očitno niso več izključno težišče proizvodnje. Labodovi kostimi, plašči, blazerji, moške obleke so iz materialov, ob katerih nas kar zamika, da bi potipali mehkobo. 78* Na letošnjem sejmu „MODA > triindvajsetem po vrsti, je °v°meški Novoteks predstavil . Potrošnikom in poslovnim part-™ ^rJem del konfekcijske kolek-» c'le Pomlad-poletje 1978, ki je kot zaključena celota * ^ 'Hienom NOVOTEKS SA-J STYLE. Prikazuje pa mo . • ženske in otroške športne h?In?Jete* ki jih bomo nosili v , 7' . i' spomladansko-poletni se-" ko”1 ^Qcleli 50 oblikovani ta- • da so vsestransko uporabni za nošenje na delovnem mestu, v prostem času, pri športu in rekreaciji, na izletih in dopustih. Skratka: izbira je zelo pestra in velika. Vsakdo bo lahko našel kaj zase, kajti sodobni čas zahteva tudi sodobna oblačila. Posebnost te kolekcije je tkanina, ki je večinoma izdelana iz 100*>dstotnega bombaža. Del kolekcije pa je izdelan iz mešanice polyestra in bombaža. Ne moremo mimo barve kolekcije, ki je peščena brez zelenih odtenkov. Novoteks je cenjen tudi kot proizvajalec METRSKEGA BLAGA. Tokrat so se na sejmu mode predstavili s široko paleto metrskega blaga pod nazivom „VRŠIČ" v modnih barvah. Prevladujejo pastelne barve, ki jih narekujejo modne težnje v svetu. Vidno mesto zavzema peščena barva tkanin. Kolekcijo „Vršič" odlikuje med drugim tudi uporabnost za športna in klasična oblačila. Tudi tu je ve- Moda 78 lika izbira prav zaradi široke palete barv. Ta izdelek je narejen iz najkvalitetnejše preje, to je mešanice Diolen - volna. Nakazane so tudi možnosti kombinacij modnih pepita ali drobnih karo vzorcev z enobarvnimi tkaninami. Odlično ukrojeno mehko, valujoče nežno karo krilo s športno skoro belo jakno je bil model, ob katerem se ženski svet nehote ustavlja. Medtem ko je metliški Komet kot novo pokazal nedrček in hlačke v dveh beige tonih šah vzorca, je Lisca razstavila novi bombažni program ženskega perila. Iz bombaža, v katerem se meša lycra nit, skušajo ukrojiti vedno več modelov nedrčkov, ki so vsekakor bolj udobni in zdravi kot sintetika. Bombažni nedrček s hlačkami v enem kosu bo zlasti v garderobi mlajših gotovo našel svoje mesto. Metliška „Beti" ima svoj razstavni prostor v barvi, ki bi ji lahko rekli srebrno siva z rahlim nadihom violičaste. Spalni kompleti iz frotirja in bombaža, okrašeni s čipkastimi vložki, so najrazličnejših krojev. Od klasične pižame, do baby-dola in spalne srajce, ki bi jo na hitro lahko zamenjal tudi s plesno obleko. V paviljonu, kjer kažejo novosti proizvajalci metrskega blaga, vzbujata prozornost Tek-stina Ajdovščina in Svila Maribor, medtem ko je celjska „Me-ta" navdušila z novim posteljnim perilom. Videti je kot fla-nela, pa je čisti bombaž, ki se ne mečka in je v lepih karo vzorcih. Sicer pa so tudi tu blaga za plašče in kostime pretežno beige in rjavkastih tonov, med vzorci pa Je čedalje več pepita in kara. Črt skoroda ni več ali pa jih vidimo samo kot okrasek v borduri. Kot posebnost letošnjega sejma lahko štejemo Modni salon Velenje. Na razstavnem prostoru so imeli statve in so tkali domače platno, zraven pa je bilo videti modele, ukrojene iz takega blaga. Imenitni blazerji za moške, brezrokavniki, telovniki in krila! O pleteninah pa le to, da so ena lepša od druge. Almira, Rašica, Umbert Gorjan, puljska Arena imajo tri in večdelne komplete. Težko je reči, kdo ima lepše. To bo povedala žirija, ki bo dodeljevala „Zmaje". ČE RIABAČER Tako nam je Novoteks tudi letos pokazal smisel za kreativnost, kombinacije, lepoto tkanin, modne barve in lepoto oblačenja. Oblačenje pa ni samo potreba, ampak tudi kultu- ložnosti v modnih barvah- j Lahko še zapišemo, d* oblačila z znakom Labod prinašajo zadovoljstvo za vsakogar. Labod je s svojimi kvalitetnimi in modnimi obla-čili vztrajno v družini najboljših jugoslovanskih kon-fekcionarjev. Na sejrnu „Moda 78" je Labod prejel visoka priznanja za moške obleke, hlače, moške in ženske plašče ter kostime-Priznanja modnih strokovnjakov so Labodovih delavcem v pohvalo, lastnikom Labodovih oblačil pa v ponos. dovoljila še tako zahtevnega kupca, dovoljujejo poleg standardnih kombinacij še kombinacije po želji nje ali njega. Poleg športnih oblačil je Labod poskrbel za moške obleke za bolj svečane prilike in poslovna potovanja. Po kakovosti in barvi je tudi dovolj velika izbira oblek za obisk prireditev, za družabne obiske in svečane večerje. Za dekleta in žene so Labodovi modni kreatorji poskrbeli, da jim ne bo manjkalo oblek in kompletov za posamezne potrebe in pri- Nekateri kritiki primerjajo Labodove izdelke povsem opravičeno z eleganco ptice med pticami, nekateri pa z vzhajajočo zvezdo velikega formata. Oboji imajo prav. K proizvodnji srajc, ki so bile in bodo steber Labodove visoko kakovostne in visoko modne proizvodnje, se je pred dvema letoma priključila še proizvodnja skrbno oblikovanih vrhnjih oblačil. Izza strojev prihajajo na trgovske police kostimi, plašči, krila, hlače, moške obleke in drugi kompleti. K temu lahko dodamo še ženske bluze. Labodov konfekcijski proizvodni ženski in moški program predstavlja raznolik izbor. Na sejmu mode razstavljeni izdelki niso namenjeni samo sejemskemu ogledu. To so izdelki iz rednega proizvodnega programa, ki bodo kmalu napolnili police naših trgovin. Za letošnjo sezono je Labod pripravil ne samo modna, ampak tudi praktična oblačila, ki jih v današnjem tempu življenja najbolj potrebujemo. Udobna športna moda Safari, ki se v barvi spogleduje z odtenki afriške pokrajine, bo pristajala vitkim in malo bolj polnim postavam, mladim po letih in po srcu. Naravna, v prvi vrsti bombažna blaga, ukrojena in sešita tako, da bodo za- tovarna oblačil novo mesto f rjasta barva. Modnost poudarjajo platneni dodatki in kovinski obročki v odtenkih pletenin. Kolekcija je spletena iz mešanice naravne svile in sinte-tike ali pa iz mešanice lanu in sintetike in popestrena z izrazito moškimi dodatki, kot so pasovi, kape in šali. našli pot do kupcev že v aprilu letos. S tem pa je prekinjena dolgoletna praksa, ko so kon-fekcionarji za sejem izdelali eno, potrošnikom pa prodajali drugo. Tako, kot je Rašica v marsičem pionir na področju konfekcije, je pionir tudi v odnosu do kupcev. Ko je kreatorka Nataša Mandeljc kreirala ZENSKI PROGRAM, je upoštevala, da ima moda še vedno rada naravne barve in materiale, udobno linijo in zračno vzorčasto pletenino. Letos moda koketira še z mehko linijo z dodatki romantičnih volane ali pa z udobno pleteno športno linijo, ki jo poživljajo platneni dodatki. Platneni strukturi pletiva iz mešanice lanu in sintetike pristaja platneno blago, ki je vkomponirano v modele. To je izrazito športna linija, ki jo ljubi sproščena in sodobna žena za vsestransko uporabo. Drugi skupini modelov daje modni poudarek v naravne barve vpletena rjasta in svetlo zelena bor-dura. V teh modelih se bodo žene počutile kar se da prijetno in sproščeno tudi na dopustu. Kreatorka OTROŠKEGA in BABY programa Jelka Kermavner je z veliko mero „posluha' kreirala oba programa. Za otroke do 16. leta starosti je poskrbela s kolekcijo iz praktičnega mehkega in prožnega materiala v svili in acrylu z lepirni barvnimi platnenimi dodatki-Za dojenčke je v Baby programu poskrbela s kar se da praktičnimi in seveda tudi modnimi izdelki. Lahke laneno-acrylne oblekice, jopice, kapice, puloverčke, hlačke in še marsikaj je kreirala v topli sončno rumeni barvi. V družbi z ostalimi ekskluzivnimi proizvajalci posameznih športnih oblačil razstavlja RAŠICA na posebnem prostoru,/ kolekcijo športnih oblačil z znaki olimpijskih iger. S temi in podobnimi izdelki se je Rašica že predstavila na mednarodnj razstavi v Moskvi. Olimpijsk1 komite jih je sprejel v olimpijsko kolekcijo. Take in podobne proizvode bo Rašica proizvajala tudi za ljubitelje športa v Jugoslaviji. Za celotno razstavljeno kolekcijo s posebnim poudarkom na moški in otroški kolekciji pa je Rašica prejela na sejmu Moda 78 najvišje priznanje — Ljubljanskega zmaja. Na sejmu „Moda 78" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je tovarna pletenin Rašica iz Ljubljane razstavila del kolekcije iz pomladno-poletnega programa. Obsega oblačila, ki jih bodo nosili vsi: od dojenčkov do odraslih v vseh starostih in postavah in seveda obeh spolov. Modeli so ustvarjeni iz modno zanimivih materialov, modnih linij in v modernih barvah. Velja omeniti, da bodo izdelki, prikazani na sejmu mode. Za sodobnega moža in mladeniča je poskrbela kreatorka Anka Selan z MOŠKIM PROGRAMOM. Ta kolekcija pomeni razbremenitev od klasičnih suknjičev, kar je posebno udobje. Pletivo je prožno, zračno, mehko in udobno. Barve so svetle, pastelno olivnega tona, črne in letos tako moderna Tako kot v človeškem življenju so tudi v življenju delovne organizacije možni padci in vzponi. Vzrokov ja nešteto, zunanjih in notranjih. Tega se zavedajo tudi v Trikonu. Z voljo in trdim delom so se izkopali iz težav, kar dokazujejo vse lepši in vse pestrejši modni izdelki iz izbranih tkanin. Vse to pa jc botrovalo ponovni pridobitvi zaupanja potrošnikov v kvaliteto Trikona. Na sejmu „Moda 78" so razstavljali komplete za dojenčke, otroške pletenine in najnovejše modele hlač iz rebrastega žameta. Na modni reviji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so te izdelke prikazali širšemu občinstvu, Potrošnike bi radi spomnili, da Trikon proizvaja v obratu konfekcije otroške, ženske in moške hlače iz kvalitetnih modnih tkanin, kot so žamet, jeans, safari, in drugih. V obratu pletenin pa proizvajajo pretežno garniture za dojenčke in otroške pletenine do šestnajstega leta starosti. Konec februarja bo predvidoma stekla proizvodnja v novi proizvodni dvorani. S tem bo delo olajšano. Nemotena pa bo tudi povezanost proizvodnje, kar zagotavlja vse boljšo kvaliteto. ' TRIKON Sl JE ZNOVA PRIDOBIL ZAUPANJE KUPCEV MESEČINA V NOCl „Sejem mode 78" v Ljubljani je za nami. „Beti", belokranjska trikotažna industrija iz Metlike, je prejela za kolekcijo spalnih srajc in pižam »Mesečina v noči" visoko priznanje Ljubljanski zmaj. Tako je bilo tudi lani na Gospodarskem razstavišču in v Beogradu, kjer so dodelili Betini spalni srajci „Sara" Zlato Košuto. Beti prejema vsako leto najvišja priznanja, ki si jih zasluži z modno oblikovanimi izdelki, z odličnimi materiali in z modnimi barvami. Taka je tudi pomladno-poletna kolekcija „Beti 78", v kateri je najti ženske, moške in otroške kopalke iz laycre materiala, ki se hitro suši, se prilagaja telesu in poudari, kar je potrebno. Nadalje je najti v kolekciji spalne srajce, pižame, majice, pulije, kom-bineže, trenirke, pajace za dojenčke ter otroške komplete. vrsto let „Beti" ni povišala cen svojim izdelkom, zato ni čudno, da potrošniki radi posegajo po njih tako doma, kot tudi na tujem, saj je znano, da „Beti" veliko izvaža na Vzhod in Zahod. Z IZDELKI „BETI" GOTOVO NE BOSTE RAZOČARANI. .MESEČINA V NOČI” TRIKON* KOPALKE „LISCA" - SEVNICA NEDRČKI IN STEZNIKI „KOMET" - METLIKA SMUČARSKI KOMPLETI - „UNIVERZALE" Vse fotografije s sejma „MODA 78": Marko Klinc TEČAJ za poklicne voznike OZD ..GORJANCI" NOVO MESTO, TOZD TOVORNI PROMET RAZPISUJE vpis v tečaj za poklicne voznike motornih vozil C in E kategorije. Vpišejo se lahko kandidati z odsluženim vojaškim rokom, ki imajo 8 razredov osnovne šole, in tisti, ki imajo urejeno bivališče na območju izobraževalnega centra v Novem mestu, oziroma imajo možnost prihoda in odhoda. Kandidati ne smejo biti starejši od 27 let. Prijavi za vpis je potrebno priložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige, — dokazilo o izobrazbi, — dokazilo o odsluženem vojaškem roku. Stroški tečaja gredo v breme TOZD Tovorni promet. Prijave vložite v splošnem oddelku podjetja v Straži najpozneje do 30. 1. 1978. O sprejemu v tečaj bodo kandidati pismeno obveščeni. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna posavska banka Krško Odbor za medsebojna razmerja objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosto tipično delovno opravilo REFERENTA ZA KREDITIRANJE OBČANOV -PRIVATNIH IN ZASEBNIH OBRTNIKOV v ekspozituri Sevnica. Pogoji za zasedbo: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljeno delovno opravilo naj prijavi priložijo kratek življenjepis z navedbami o dosedanjih zaposlitvah ter dokazilo o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 45 dneh po dnevu objave. Prijave pošljite na naslov: LJUBLJANSKA BANKA -Temeljna posavska banka Krško, Odbor za medsebojna razmerja C. 4. julija 42, 68270 Krško. r=mixim NOVO MESTO Splošno gradbeno podjetje ..PIONIR" Novo mesto, TOZD Mehansko kovinski obrat. objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. 2 STRUGARJEV, 2. 5 KLJUČAVNIČARJEV, 3. 2 AVTOKLEPARJEV, 4. 4 AVTOMEHANIKOV, 5. 4 ELEKTROMEHANIKOV 6. 1 AVTOLIČARJA 7. VODJE PRODAJNO-NABAVNE SLUŽBE, 8. VODJE SKLADIŠČA V BRSLJINU, 9. SNAŽILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV. Pogoji za sprejem: 1. končana poklicna šola strugarske stroke in najmanj 1 leto oz 3 leta delovnih izkušenj, 2. končana poklicna šola ključavničarske stroke ter za dva kandidata 1 leto delovnih izkušenj, za tri kandidate tri leta delovnih izkušenj, 3. poklicna šola avtokleparske stroke in 1 leto oz. tri leta delovnih izkušenj, 4. končana poklicna šola avtomehanske stroke ter za 2 kandidata 1 leto del. izkušenj, za 2 kandidata 3 leta delovnih izkušenj, 5. ko nčana poklicna šola elektromehanske stroke in za 2 kandidata 1 leto del. izkušenj, za 2 kandidata 3 leta delovnih izkušenj, 6. končana poklicna šola avtoličarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj, 7. končana srednja šola ustrezne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj, 8. končana poklicna šola trgovske stroke in 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek v Novem mestu. NOVO ZA STARO NOVO ZA STARE SMUČI INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89 0 trgovska hiša maximarket TURISTIČNE ■I mjb INFORMACIJE INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Trtova 25 Telefon: '061)312-995 VABIMO VAS: ZA DAN 2ENA V PARIZ, odh. 7. in 10. marca, cena od 1.950 din LONDON, odh. 4., 6., 8., 10. marca, cena od 2.090 din STROKOVNA POTOVANJA: PARIZ, živinorejski sejem, odh. 4. in 8. marca BIRMINGHAM, ELECTREX, IPHEX, IEA, odh. 12. marca LONDON, Young Fashion Fair, odh. 12. marca SKANDINAVIJA, ogled muzejev, galerij idr. v Kopenhagnu, Stockholmu in Uppsali, 8 dni, odh. 27. aprila LONDON, 3-krat na teden LONDON - OXFORD—STRATFORD, odh. 12 marca TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji. Prijave in informacije: INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327—947 •NE^iMaribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) INEX, PRODAJNO MESTO NOVO MESTO Glavni trg 7, tel (068) 22-555 DELOVNA ORGANIZACIJA EMONA MERKUR LJUBLJANA TOZD MALOPRODAJA LJUBLJANA, KERSNIKOVA 2 vabi k sodelovanju VEC PRODAJALCEV ZA PRODAJALNE V LJUBLJANI Pogoji: Zaželeni so kandidati z dokončano šolo za prodajalce mešane ali živilske stroke. Za kandidate so na razpolago tudi samske sobe. J Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Emona Merkur, kadrovski oddelek (za TOZD Maloprodaja), 61001 Ljubljana, Trg revolucije 1. (1485)'- 26. jaiiunrjn l‘ POTA ii\ sm? Dežurni poročajo Z GLAVO RAZBIJAL STEKLENICE - Metliški miličniki so 16. januaija zvečer pridržali do iztrez-nitve Dragana Ščepanoviča iz Črnomlja, ker ie razgrajal v Lozinš-kovi gostilni v Metliki, poleg tega pa je z glavo razbijal steklenino. Pogum, ni kaj! Vseeno pa bo moral pred sodnika za prekrške. ZASTONJ VEČERJA - V noči na prejšnjo sredo so imeli na OS Grm vlomilski obisk. Neznanec je prišel v kuhinjo in odnesel nekaj kosov jabolčnega zavitka in steklenico ribezovega soka. Poleg tega je našel 100 din m jih vtaknil v žep. OSTAL BREZ RADIA - Alojz Ivaneš iz Gabija je 18. januaija zvečer parkiral osebni avtomobil pred domom JLA v Novem mestu. Med tem ko j: gledal film v kinu, pa mu je nekdo iz fička ukradel radio, edt vreden 5.000 din. OSTAL BREZ KOLES - V noči na 21. januar je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zagrebčana Dragana Radoviča. Slednji je svoje vozilo pustil zaklenjeno ob robu ceste, ker zaradi snega ni mogel nadaljevati vožnje. Neznanec mu je vzel rezervno kolo in odvil še dve kolesi, vendar ju je že naslednje dne popoldne našel Anton Vovko pri cestarski baraki v Mačkovcu. SE DVA VLOMA - V nedeljo zvečer je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil Novomeščana Mirana Bizovičarja, kije svoje vozilo parkiral pred domom JLA. Neznanec mu je odnesel 2 vžigalnika, vredna 900 din, in nekaj denarja. Isti večer ie bilo vlomljeno še v vozilo Ivana Novaka iz Dol. Sušic. Avtomobil je stal pred kinom Krka, voznik pa je bil ob kasetofon, vreden 4.000 din. OGENJ UNIČIL PRIROČNO SKLADIŠČE V priročnem skladišču črnomaljskega Begrada na gradbišču v Semiču je 19. januaija okoli 1. ure zagorelo. Vse kaže, da je ogenj nastal pri peči, kjer so delavci sušili mokra oblačila. Požar je nato hitro zajel leseni del barake in popolnoma uničil priročno skladišče, zgorelo pa je tudi orodje in oblačila. Gmotno škodo cenijo kar na 150.000 din, vsa sreča pa, da ob požaru ni bilo v baraki nobenega delavca. Cestarji brez soli in vremena Uspešnost dela novomeških cestarjev je v mnogočem odvisna od dobave soli, vremenske napovedi, tehnične opremljenosti in še česa Zima je čas, ko rečemo marsikatero pikro o delu cestnih podjetij. Novomeški cestaiji so to že mnogokrat občutili na lastni koži. Že res, da so pripombe včasih upravičene, nemalokrat pa letijo tudi na napačen naslov. Zakaj tako, je povedal vodja cestne vzdrževalne službe pri CP Novo mesto inž. Lojze Ušaj. „Mnogj še danes živijo v zmotnem prepričanju o nalogah Cestnega podjetja. Mi smo le izvrševalci naročenih del in lahko rečem, da smo vse naloge zadovoljivo izpeljali, seveda, kolikor je to v Novem mestu sploh mogoče. Nenehne spremembe prometnega režima — da ne bo prezgodnjega veselja, obetajo se nam še nove (napeljava kanalizacije po kandijskem križišču, zapora starega mostu) — povzročajo veliko glavobola tudi nam. Organizacija takšnih del v Novem mestu je namreč na tleh.“ Sneg je tu, z njim pa tudi nove preglavice in očitki. Govori se, da novomeški cestaiji ne KUPČIJA PA TAKA! V dobri veri, da si izboljša vozni in tehnični park za redno vzdrževanje cest, je novomeško Cestno podjetje uvozilo iz Madžarske 10 tovornjakov „RABA “. Že takoj ob prevzemu vozil so opazili, da so slednji brez kesonov, v obrazložitvi pa je pisalo, da je tudi cena zaradi tega nižja za 3 in pol stare milijone. Vse lepo in prav, ko ne bi cestarji sedaj ugotovili, da so s tem prikrajšani za skoraj 8 milijonov. Cena enega kesona je namreč natanko 113.000 din. posredujejo dovolj hitro. O tem je Lojze Ušaj povedal naslednje: „Za 725 kilometrov cest, ki jih moramo vzdrževati, imamo na razpolago 29 opremljenih vozil s plugi in posipalniki: največ v Novem mestu (7), Kočevju 5, Brežicah, Črnomlju in Trebnjem po 4, Krškem in Senovem 2 ter Žužemberku 1. Če kdo misli, da je to za redno vzdrževanje cest dovolj, moram takcrj dodati, da za vsa vozila nimamo dovolj šoferjev. Ta primanjkljaj nadomeščamo s prekomernim delom.“ Sogovornik je odkril še vrsto drugih vzrokov. Za letošnjo zimo so predvideli in tudi dobili nad 2.000 ton soli, vendar jim je že primanjkuje. Cestno podjetje nima dovolj skladiščnih prostorov, sprotna dobava pa bi bila nesmiselna. Že zato, ker ima dobavitelj (tuzlanski rudniki soli) še veliko drugih odjemalcev po državi. Tako sol dobivajo že v maju in nič čudnega, če si m&rajo večkrat pomagati z drobilcem, da bi stijene kepe razdrobili. In prav v slabi dobavi je vzrok, da so črnomaljski cestaiji že od lanskega leta brez soli. „Težav je še veliko. Omenimo slabo cestno mrežo, ko z modernimi stroji ne moremo na makadamske poti. Temu smo se izognili, da smo nekatere zasebnike, ki imajo traktoije, pogodbeno obvezali za čiščenje in pluženje teh cest. Seveda s spremenljivim uspehom. Največ Po lovsko puško v muzej Ignac Mikec nagovoril mladoletnega prijatelja, da sta vlomila v kmečki muzej turističnega društva Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča se je minuli teden zagovaijal 31-letni Ignac Mikec iz Škrljevca pri Šentrupertu, ker je lanskega 10. avgus- ta skupaj z mladoletnim J. P. vlomil v kmečki muzej Turističnega društva Šentrupert. Sledovi Mikčevega vloma vodijo v leto 1969, ko mu je bila kot krivolovcu odvzeta lovska puška, v takih primerih pa, kot je običaj, orožje oddajo v navedeni muzej. Mikec je dolgo tuhtal, kako bi svojo puško dobil nazaj, odločil pa se je lanskega avgusta zvečer v bifeju. Za sodelovanje je nagovoril mladoletnika J. P., ki je stanoval pri njem. Načrt sta hitro skovala. Mikec je mladoletnika dvignil do vrat prvega nadstropja, od koder je ta prišel v sobo z orožjem. Vse je potem potekalo brez zapletov. Odprl je okno, da mu je Mikec sporočil, kje je orožje (seveda si je prostor že poprej natančno ogledal), mu podal njegovo in še eno puško, orožje pa je vzel tudi zase. Puške sta odnesla k Mikcu in jih nato skrila v gozdu, kjer so jih med preiskavo našli tudi miličniki Slednjim po vlomu ni bilo težko odkriti storilca. Kaj hitro so namreč našli zvezo med izginulo puško in letom 1969. Mikec je na obravnavi dejanje priznal, izgovaijal pa se je na vinjenost, ki je v njem znova vzbudila željo za krivolovstvom. Sodišče je pri izreku kazni 6 mesecev zapora, pogojno za 2 leti), ki pa še ni pravnomočna, upoštevalo, da je h kaznivemu dejanju nagovoril mladoletnika, za olajševalne okolišče pa nekaznovanost, priznanje, pa tudi to, daje bilo orožje vrnjeno. preglavic nam povzročajo tudi netočne vremenske napovedi. Razumeti je treba, da smo tudi od vremenoslovcev zelo odvisni, kajti držati posadko v nenehni pripravljenosti bi bilo nesmiselno in predrago.11 In za konec ponovno besede Lojzeta Ušaja: „Upam, da bodo po teh vrsticah morebitne kritike le letele na pravi naslov.11 B. BUDJA ZADUŠIL SE JE Z MONOKSIDOM V Starem Kotu ob Kolpi so v nedeljo našli mrtvega 69-letnega Marka Miheliča. Prejšnji večer je kuril v trajno žareči peči v spalnici, vendar je vrata kurišča pustil odprta. Količina monoksida, ki je izhajala iz peči, je bila tolikšna, da se je Mihelič med spanjem zadušil. Kazen ne bi ustrezala Sodišče oprostilo Golobiča Janez Golobič iz Ljubljane je bil 26. septembra lani na trgatvi v Beli krajini. Ko se je popoldne vračal s svojim avtomobilom, v katerem je bila tudi tašča Ema Ostan, domov, je na ravni cesti v Pogancih zapeljal desno čez rob cestišča na travnato bankino, nakar je trčil v ograjo mostu, ki vodi čez Težko vodo. Posledice nesreče so bile hude, kajti Golobičeva sopotnica je zaradi poškodb že med prevozom v bolnišnico umrla. Obtoženca je smrt tašče hudo prizadela, kar je pokazal tudi na obravnavi pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Priznal je svojo krivdo, čeprav še danes ne ve, zakaj je zapeljal s ceste. Vse to mu je sodišče štelo za olajševalno okoliščino in mu potem, ko ga je spoznalo za krivega, kazen prav zaradi močne prizadetosti odpustilo. Senat je bil mnenja, da izrek kazni v tem primeru ne bi ustrezal namenu kaznovanja. DRUŽINSKA TRAGEDIJA 17. 1. ob 7.55 je prišlo v križišču cest za Brežice, Bizeljsko, Čatež in Krško do hude prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Maijan Čeme iz Zakota pri Brežicah je tega dne vozil iz Bizeljskega proti Brežicam. Ko je pripeljal do zgoraj navedenega križišča, se ni prepričal ali je cesta prosta, niti ni ustavil pred STOP znakom, marveč je kar zavil na prednostno cesto. Takrat pa mu je z desne pripeljal koprski tovornjak, ki ga je vozil Sergej Terman. Slednji je zadel Černetovo vozilo. Pri trčenju sta se hudo poškodovala voznik Černe in njegov 5-letni sin Aljoša, medtem ko je 10-letni sin Matjaž že kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Čez nepretrgano črto v smrt DOVOLJ SKRBIMO ZA VARNO VOŽNJO? - Zaradi snega in posledice bo več pozornosti treba posvetiti tudi našim avtomobilom. V prvi vrsti mehanizmu za upravljanje, zavoram in seveda nabavi zimske opreme. Na posnetku: pregled vozila pred odhodom na zimsko vožnjo v krškem servisu. (Foto: M. Jaranovič). V soboto okoli desete ure je pri vasi Bič pri Trebnjem prišlo do hude prometne nesreče, ki je zahtevala štiri življenja. Vzrok: neprevidno prehitevanje čez dvojno neprekinjeno belo črto v ovinku in snežnem mete-žu. Andrija Sosič iz Beograda je s fičkom, v katerem so bili še trije sopotniki, vozil proti Ivančni gorici. Na predelu ceste, kjer je dvojna neprekinjena črta, znak, daje prehitevanje prepovedano, poleg tega pa še blag ovinek, seje odločil za prehitevanje. Takrat mu je nasproti z avtobusom pripeljal Franc Žnidaršič, ki je sicer močno zaviral in se umikal povsem na desno bankino, vendar silovite- ga treščenja ni mogel preprečiti. Fička je dobesedno raztrgalo in ga vrglo na zasnežen travnik, medtem ko je avtobus odbilo s ceste na njivo(!). Po trčenju sta bila voznik Sosič in sopotnik Tomič na mestu mrtva, medtem ko sta Miljkovič in Majkič, ki so ga identificirali šele zvečer, umrla med prevozom v jolnišnico. Kot je povedala preiskovalna sodnica iz Ljubljane, ki si je ogledala mesto nesreče, je do trčenja prišlo zaradi neprevidnega prehitevanja, nemalo pa tudi zaradi neiznajdljivosti voznika, ki se v nevarnosti ni prav znašel. Še vedno je namreč imel priložnost, da bi se trčenju izognil na prosti del ceste. Najbolj ogroženi so pešci Sevnica še zdaleč ni prometno urejena — Opozorila z brado Samo na območju mesta Sevnice je bilo lam 14 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Tako imenovanih „čmih točk“ ne manjka, ob spletu raznih drugin okoliščin je do nesreče samo majhen korak. Na postaji milice v Sevnici že lep čas opozarjajo na pomanjkljivosti. Komandir Franc Krapše je v mestu štiri leta. V tem času je podkomisija za signalno tehnično opremo cest pri občinski komisiji za vzgojo in preventivo v prometu izdelala niz zapisnikov, ugotovitve o pomanjkljivostih pa se ne rešujejo. Komandir Krapše si od vsega začetka prizadeva, da bi odpravili kar največ nevarnosti na mestnih ulicah. ..Natančno smo opisali, kakšne prometne znake je treba postaviti," lista po že orumenelih listih, vendar kot ugotavlja ob začetku leta, cestna služba ni storila ničesar. Ponavadi odpravljamo pomanjkljivosti, kadar nekaj obnavljamo. Tako je bilo za Drožanjsko ulico govor, da je ne bodo asfaltirali, dokler ob potoku ne bo nameščena drsna jeklena ograja. Dela so lani poleti opravili, cesta pa je v precejšnji dolžini od potoka pod opornim zidom „zavarovana“ le s snežnimi koli! Miličniki bi ob konicah promet tudi usmerjali, vendar dokler pri Partizanu cestišče ne bo razšiijeno za en pas za zavijanje v levo, delo ni mogoče, ravno tako ne v križišču v Šmarju, kadar pripelje vrsta avtobusov. „Naj-hujši oreh je Kvedrova cesta in seveda Šmarje. Predlagali smo prepoved parkiranja od Ajdovca do križišča s Planinsko cesto. Do nadvoza čez železnico ni ob tej izredno prometni cesti niti pločnika. Nasploh je v mestu težko zaščititi pešce,“ pravi komandir Krapše. Iz programa sevniške krajevne skupnosti za to leto je razvidno, da se bodo letos lotili gradnje pločnika, odpravili naj bi tudi ozko grlo pri sedanjem opornem zidu v Šmarju. Marsikaj je resnično povezano s precejšnjimi izdatki, vseeno pa je mogoče pritegniti tudi mnenju sevniškega komandirja, da bi bilo vsa ta leta z malo več dobre volje mogoče postaviti vsaj nekaj primernih prometnih znakov. Navsezadnje tudi oznake na cestiščih barvajo samo enkrat na leto. V sevniški občini žal še vedno ni običaj, da bi pritegnili de- Franc Krapše: ..Miličniki vlagajo mnogo naporov v kontrolo prometa.*1 lavce milice k raznim ogledom ob številnih obnovah ali gradnjah cest, čeprav zakon to predvideva. Tudi v prometu mora zaživeti družbena samozaščita. Miličniki sodelujejo pri prometni vzgoji na šolah. Razveseljivo je, da otroci zadnja leta niso udeleženi v prometnih nesrečah. Alkohol je v občini še vedno na drugem mestu kot vzrok nesreč, ni se mogoče izgovaijati na tujce, saj je ugotovljeno, da so povzročitelji domačini. Stanje v prometu terja tudi preventivno delo, trdovratni kršitelji pa ne bodo ušli kaznim. A. ŽELEZNIK V KABINI JU JE STISNILO Na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb pri Podgračevem je prejšnji petek prišlo do hude prometne nesreče. Voznik tovornega avtomobila Branko Uršič je vozil proti Ljubljani, pri Podgračevem pa je iz neznanega vzroka zapeljal na desno bankino, vozil po njej še kakih 75 metrov, nakar se je vozilo prevrnilo. Ker je bilo na tovornjaku precej težkega tovora (opeka), je Uršiča in njegovega sopotnika Borisa Tomažiča v kabini stisnilo in so ju hudo poškodovana odpeljali v brežiško bolnišnico. Voznik je poškodbam podlegel že kmalu po prevozu, sopotnik Tomažič pa je umrl naslednjega dne. Materialne škode je za 200.000 din. »Dolenjski list« V SNEGU ZMRZNIL 43-letni Ludvik Štih iz Rebri pri Žužemberku je prejšnji četrtek zjutraj odšel z doma na delo v Poljane. Ker ga precej časa ni bUo nazaj, ga je žena sklenila poiskati. Po okoli 500 metrih hoje iz vasi je svojega moža našla ležati v snegu. Navzlic vsem poskusom za 43-letnega Štiha ni bilo več pomoči, saj je v globokem snegu zmrznil. PRI ČIŠČENJU ceste ga je ZADEL - V petek popoldne je Alojz Kravcar iz Trebnjega čistil sneg pred svojo hišo. Ko ga je z lopato rinil preko ceste, je z osebnim avtomobilom pripeljal mimo Jože Gašperšič iz Gomile. Zadel je Kravcarja, tako da je ta z glavo udaril ob vetrobransko steklo. Laže poškodovanega so ga prepeljali v zdravstveni dom Trebnje, materialne škode pa je za 1.000 din. ZADEL V PLUG - Jordanec Ali Khalaf je v soboto vozil osebni avtomobil proti Zagrebu, pri Pljuski pa je prehiteval več vozil. Na zasneženem vozišču ga je pričelo zanašati, tako da je trčil v plug tovornjaka novomeškega Cestnega podjetja, ki ga je vozil Anton Pakar. Hudo poškodovanega Jordanca so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 120.000 din. MED VOŽNJO ZADREMAL -16. 1. dopoldne je Bogomir Hribar iz Gabrovke vozil osebni avtomobil od Velike Loke proti Čatežu. Nekje pri Zagorici je od utrujenosti za 'trenutek zadremal, tako da je z avtomobilom zdrknil na levo in trčil v drevo. Voznika so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je 2.000 din škode. PREHITEVAL NA POLNI CRT1 - Istega dne popoldne je Kama Aljitovič iz Prijedora pri Otočcu ; osebnim avtomobilom prehiteval kjer je strnjena bela črta. Takrat ji iz nasprotne smeri pripeljal Štefar Maijetič iz Brestanice. Navzlic zavi ranju sta vozili trčili, pri čemer se j< Marjetič laže ranil, gmotne škode p; je za 29.000 din. PREHITRO JE ZAVRL - Aloj; Senica iz Suhorja pri Dolenjskil Toplicah je 17. 1. popoldne pelja osebni avtomobil proti Straži, ' Rumanji vasi pa mu je i nepreglednem ovinku nasproti pri peljal Ljubljančan Anton Bonča, k je pred srečanjem zavrl Avtomobil ie zaneslo v levo, tako da sta s Senico trčila. Pri nesreči so se poškodovali oba voznika in Bončeva sopotnika, gmotne škode pa je 30.000 din. AVTOMOBIL V JAREK, TOVORNJAK PO BREGU -Pri Jugorju sta prejšnji četrtek zjutraj trčila tovornjak in osebni avtomobiL Jože Slavič je peljal tovorni avtomobil proti Metliki, na poledenelem cestišču pa ga jc pričelo zanašati, tako da je zadel vozilo Ivana Petriča, ki je pripeljal nasproti. Osebni avtomobil je odbilo v jarek, medtem ko se je tovornjak prekucnil na bok in zdrsel po bregu. Pri nesreči se je poškodoval Ivan Petrič; prepeljali so ga v novomeško bolnico. Škode pa je za 30.000 din. ČETRTKOV INTERVJU Podcenjevanje ni več ovira Katarina Zupet, ravnateljica osnovne šole Škocjan, ima vrsto funkcij v domačem kraju, razen tega pa ji prav zdaj poteka štiriletna mandatna doba kot članici komiteja občinske konference Zveze komunistov. V času evidentiranja za nove volitve je odgovaijala na nekaj vprašanj v zvezi z aktivnostjo v javnem življenju glede na to, da z udeležbo žena ne moremo biti zadovoljni. - Kako ste vi postali funkcionarka? „Že med obvezno prakso po končanem šolanju na novomeškem učiteljišču sem postala članica Zveze komunistov. Moje prvo službeno mesto je bil Škocjan. V kraju sem začela takoj aktivno delati najprej v mladinski organizaciji, pri Rdečem križu, SZDL in v ZK. Izvolili so me za predsednico mladinske organizacije in članico komiteja ZMS, kasneje pa v občinski komite ZK. Bila sem tudi delagatka na VII. kongresu Zveze komunistov.4* Katarina Zupet: „Ni v moji naravi, da bi lahko le od daleč opazovala družbena — Kako ocenjujete delo sedanjega komiteja? „Zdi se mi, daje bil sestav komiteja tak, da smo se ujeli. Bili smo enotni pri zavzemanju stališč, zato mislim, da smo bili pri delu tudi uspešni. Meni je bilo delo v komiteju toliko lažje, ker sem bila istočasno sekretarka ZK v osnovni organizaciji in sem imela širši vpogled v celotno družbenopolitično dogajanje na terenu in obratno.41 — V mestu in na podeželju je veliko mlajših in sposobnih žena, pa jih malo sodeluje v vidnejših družbenopolitičnih funkcijah. Zakaj? „lzhajam iz družine, kjer smo vsi družbeno aktivni. Meni se zdi samo po sebi umevno, da se kot žena ne zaprem v ozek družinski krog, čeprav je res, da funkcije in take obveznosti vzamejo precej časa, ki gre na škodo družine. Prepričana sem, da bi tudi druge žene rade kje sodelovale, pa jim dostikrat to onemogoča nerazumevanje v družinskem krogu. Če ima pri nas malo žena vidnejše funkcije, ni temu več vzrok podcenjevanje ženskih sposobnosti, marveč posledica razmer v družini.44 — Nad pomanjkanjem časa dandanes že vsi tarnamo, vi in nekaj izjem pa kljub odgovorni službi, družini še aktivno delate v družbenopolitičnem življenju. Ob čem se lahko sprostite in vsaj za urico ali dve pozabite na odgovornosti in skrbi? „Rada imam glasbo, rada gledam dober film, grem v gledališče. Urice takih užitkov mi vlivajo novih moči. Doma rada pletem, ampak moram priznati, da sem zadnje čase bolj malo naredila.44 — Si boste po izteku mandata oddahnili in se povrnili v zasebnost? „Nisem iz takega testa, da bi lahko držala roke križem in opazovala družbena dogajanja le od daleč. Doma v Škocjanu imamo še veliko načrtov za napredek kraja. Pomagala bom, da jih bomo uresničili.44 R. BAČ ER ŠE ZA 20 ODST. NAVZGOR Novomeška občinska resolucija za leto 1978 predvideva, da se bo izvoz povečai za nadaljnih 20 odst. in da bo dal našim izvoznikom z območja občine 80 milijonov di-naijev iztržka. Prav tako pa letos rečunajo na znaten porast uvoza,' ker Krka in IMV uresničujeta velike investicijske programe. Vseeno pa - je rečeno v resoluciji — naj bi uvoz sami krili z izvozom. SZDL IN SINDIKAT SKUPNO Za sredo, 25. januarja, je bila v Novem mestu sklicana skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov. Delegati obeh najbolj množičnih družbenopolitičnih organizacij so po dnevnem redu razpravljali o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, sprejeli dogovor o merilih in sestavi bodočega družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter sprejeli rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil. SNEG JE PRIŠEL PRAVOČASNO - Zadnji dan pouka pred zimskimi šolskimi počitnicami so otroci bršljinske šole veselo odhajali domov. Težke torbe bodo štirinajst dni počivale, šolarji pa si bodo pri športu ali igrah na snegu nabirali novih moči. (Foto: Bačer) NAJVEČ OBČANOV ZASLUŽI MED 3000 DO 5000 DINARJEV Iz posebnega poročila, ki ga statistična služba oddelka za gospodarstvo novomeške občinske skupščine pripravlja dvakrat na leto - nazadnje so ga delali za september 1977 - kaže zanimivo sliko zaslužkov. Še vedno je 3,64 odst. zaposlenih septembra prejelo manj kot 2.500 din osebnega dohodka, 2,67 zaposlenih pa več kot 9.000 dinarjev. Nad polovica vseh zaposlenih ali 61,39 odst. vseh je prejelo čisti osebni dohodek med 3.000 in 4.000 dinarji. Septembra so bili najnižji osebni dohodki v posameznih primerih izkazani v Zavarovalni skupnosti Triglav (1200 din), v Krkinem tozdu Zdravila (1.530 din) in v Keramiki (1.557 din). Če bomo cincali, bomo prepozni Letovanje naj ne bi bilo !e privilegij polovice zaposlenih, marveč pravica vseh 23.000 delavcev V novomeški občini smo imeli lani okrog 23.000 zaposlenih, delovne organizacije pa so imele za letovanje na voljo samo 1.389 ležišč, razmeščenih po vsej jadranski obali. Organizirano letovanje je bilo omogočeno le polovici delovnih ljudi. Kaj pa ostali? Če pogledamo primer, da sta oba zakonca zaposlena in da ima družina samo enega otroka, lahko v razpoložljivih počitniških zmogljivostih naenkrat letuje 920 delavcev. Tako se lahko ob samo 7-dnevni letoval-dobi od 20. junija do 10. m septembra zvrsti 12 izmen ali malo manj kot polovica vseh zaposlenih. Četudi odštejemo nekaj deset družin, ki poleti potujejo in si lahko privoščijo hotelsko letovanje, potem velja, da veliki večini delovnih ljudi ni dana možnost za pravi oddih. Problematiko letovanja že od leta 1974 načrtno spremlja komisija za dopustniško dejavnost pri sindikatu na občinski ravni. Več zamisli in možnih rešitev se je doslej že pokazalo, vendar so vse padle v vodo. Ostali sta dve možnosti: graditi na lastnem kompleksu z združenimi sredstvi ali se vključiti v že načrtovano gradnjo počitniških naselij, kar pa je zelo drago. Kljub vsemu pa se je pokazala lepa možnost v zalivu pri mestecu Milna na otoku Braču. Okrog 4 hektare tega zemljišča je odkupil Pionir in ga je pripravljen odstopiti za gradnjo počitniškega naselja. Predstav- niki novomeške občine so si kraj že ogledali in ga štejejo za enega najlepših ob morju. Gre za del neokrnjene obale s čistim morjem, blizu mesta s 1.000 prebivalci in vsakodnevno ladijsko zvezo s Splitom. Klima je zelo ugodna, saj se večkrat zgodi, da vse poletje do pozne jeseni ni kaplje dežja. Pionir je izdelal tudi že idejni projekt naselja, ki si ga lahko vsak ogleda v pisarni občinskega sveta Zveze sindikatov. Gre samo za to, če bomo znali pravočasno organizirati in si zagotoviti to priložnost, ali pa nam jo bo kdo podjetnejših izpeljal pred nosom. Sindikati predlagajo, naj bi izgradnjo počitniškega centra vnesli v družbeni plan novomeške občine do leta 1980. Morali pa bi še letos ustanoviti interesno Kakšen zrak vdihavamo? Meritve kažejo, da sta december in januar v Novem mestu najbolj kritična — Onesnaženost zraka še ni čezmerna skupnost in podpisati samoupravni sporazum ter seveda ob sprejemanju zaključnega računa dajati sredstva. R- bačer „GENERACIJA“ IZIDE KONEC TEDNA Na zadnji seji centra za obveščanje in propagando, ki dela pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto, so člani centra pripravili gradivo za prvo številko občinskega glasila Generacijo. Mladinski bilten bo izšel konec tedna, mladim pa bo prinesel precej vesti o delu nekaterih osnovnih organizacij, predstavil bo nekaj mladincev, bralci bodo lahko prebrali nekaj izjav o reviji Mladina itd. Glasilu se bo najbrž še vedno poznalo, da ima premalo sodelavcev. Nadurnemu delu zvoni navček Sindikat ima dodatna stališča glede nadur, izplačevanja dodatka ob prekomerni fluktuaciji in razporeditvi sredstev za letni regres Občinski svet Zveze sindikatov v Novem mestu predlaga k slovenski sindikalni listi nekaj dopolnil, da bi poenotili stališča pri ^ličnih izplačilih. Ne gre, da bi v isti občini v dveh sosednjih delovnih organizacijah različno pojmovali dovoljena izplačila. V prediogu je z zneski določeno kakšni naj bi bili osebni dohodki pripravnikov in tudi, naj bi nadomestilo za čas bolezni do 30 dni znašalo 90 odstot- kov poprečnega mesečnega dohodka delavca, izplačanega v koledarskem letu. Rečeno je, da bo sindikat najmanj Jvakrat *Ja leto obravnaval izostanke z dela zaradi bolezni in skušal vzroke odpraviti. Nadurnemu delu nasploh očitno zvoni navček, ker mu je napovedan odločen boj. Poleg slovenskih določb predlagajo, da bi sindikat zahteval obrazlo-zitev, kadar v posameznih službah ob obračunih in tudi sicer vpeljujejo nadurno delo. Zahtevali bodo tudi vpogled v obračune za tako opravljeno delo. Dodatek za omejevanje fluk-tuacije je ena izmed možnosti, 10 jo v različnih kolektivih različno obravnavajo. Sindikalno stališče je, da tega dodatka nikakor ne bi smeli prejemajo vsi zapovrstjo, marveč mora “rti v samoupravnem aktu točno določeno, v katerih primerih, komu, za odpravo kakšnih nalog in v kakšnih DOLENJSKI UST zneskih gre delavcem ta dodatek. Hkrati pa se bo sindikat zavzemal, da se proučijo in odpravijo vzroki čezmernega odhajanja v druge kolektive ali službe. K oblikovanju družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe, ki velja za vso Slovenijo, naj bi na novomeškem območju sprejeli še obvezo, da po zaključnem računu za leto 1977 ob razporejanju čistega dohodka v delovnih organizacijah namenijo najmanj po 2.000 din na zaposlenega za nakup počitniških objektov. Pri izplačilu regresov za letni dopust pa domača stališča pravijo, da se od celotnih sredstev v ta namen izplača največ 70 odstotkov delavcem v gotovini, vendar ne vsem v enakih zneskih. Upoštevati je potrebno višino zaslužka na družinskega člana, samohranilstvo, težje delovne pogoje in posameznikovo zdravstveno stanje. Ostalih 30 odst. sredstev naj se „obvezno!“ porabi za-pridobitev novih zmogljivosti za letovanje ali za regresiranje oskrbnega dne. Glede nagrad ob delovnih jubilejih predlagajo, naj bi vse delovne organizacije v novo- meški občini (večina jih tako že dela) upoštevale pri izplačevanju skupno delovno dobo zaposlenega. Suhokrajinski drobiž V LANSKOLETNEM PROGRAMU ŽUŽEMBERSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI začrtano asfaltiranje odseka lokalne ceste skozi naselja MAČKOVEC in SADINJA VAS pri Dvoru pride na vrsto letošnjo pomlad. Lani niso mogli dobiti izvajalca del, pa tudi sredstev ni bilo zbranih dovolj za celotno izvedbo asfaltiranja. Sedaj je na razpolago že več kot dve tretjini sredstev, ostala pa še zbirajo in upajo, da jim bodo priskočile na pomoč tudi delovne organizacije, ki uporabljajo tak odsek ceste za prevoz delavcev na delo; V NOVEM NASELJU NA DVORU BI RADI čimprej dobili elektriko. Zaenkrat še ni v letošnjem programu elektrifikacija tega naselja, vendar naj bi to uredili dodatno, če bodo zbrana sredstva. Zadeva bi bila rešena, če bi lah»o dobili kredit za udeležbo, ki odpada na DES. DES TOZD Elektro Ljubljana - okolica bi bil pripravljen prevzeti kredit do višine svoje udeležbe, sicer pa dela ne bo mogel letos izvajati, ker ima že vsa ostala sredstva razporejena. Izvedba elektrifikacije je vezana na nov transformator, ki gaje potrebno postaviti za samo naselje in za bencinsko črpalko, ki se sedaj oskrbuje z elektriko in že obstoječe transformatorske postaje. M.SENICA Po letu dni stalnega merjenja onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in dimom lahko rečemo, da tudi v najbolj kritičnih dneh koncentracija žveplovega dioksida ni čezmerna, prašni delci, pomešani z dimom v novomeškem ozračju, pa v dveh zimskih mesecih precej segajo čez dovoljeno mejo. December in januar sta v Novem mestu najbolj kritična, še daleč pa ne tako kot v Ljubljani. Medtem ko je na primer najvišja onesnaženost z dioksidom znašala decembra 1976 0,28, januarja in februaija 1977 pa 0,25 mg/ na kubični metei zraka', je dovoljena meja 0,30 mg. Se pravi, da tudi v kritičnih mesecih ne gremo čez to mejo, smo pa tik zraven. Pri onesnaženosti z dimom, kjer znaša dovoljena koncentracija 0,15 mg na kubični meter zraka, pa je drugače. Decembra 1976 so zabeležili 0,23 mg dima v ozračju januarja 1977 0,18 mg, nekajkrat pa 0,14 mg. Novomeški Zavod za socialno medicino in higieno je mnenja, da stanje onesnaženosti zraka pri nas še ni kritično. Januaija letos so začeli ob dneh, ko je nizek tlak in kadar ni vetra, ob tako imenovani inverziji, meriti tudi koncentracijo ogljikovega dioksida. Za merjenje so izbrali v Novem mestu 8 najbolj kritičnih točk, in sicer: na rotovžu, na obeh straneh kandijskega mosta, v križišču v Žabji vasi, pred Študijsko knjižnico, pred Metropolom, nasproti Industri- je obutve in pri novem ločen-skem mostu. Ogljikov monoksid (ta je najbolj strupen) so zaznali v kandijskem križišču, pri vhodu na most z Glavnega trga in največjo koncentracijo pri Metro polu. Ob letošnjih meritvah niso čezmerne koncentracije žveplovega dioksida ugotovili nikjer drugod kot spet na avtobusni postaji. Ze februaija letos bodo načrtno začeli meriti tudi ropot. R. BAČER ZAVRNILI POVIŠANJE CEN Pred dnevi je izvršni svet novomeške občinske skupščine razpravljal o predlaganih novih cenah za urbanistične storitve v domači občini in je podražitve odklonil. Cene so namreč primerjali med posameznimi občinami in ugotovili, da so novomeške že zdaj med najvišjimi v Sloveniji. Zavzeli so stališče, da je potrebno na področju urbanizma spremeniti predvsem prakso dela, ne pa iskati rešitev v zviševanju cen. Novomeška kronika BRŠLJIN: SEPTEMBRA BO VRTEC! V Bršljinu bo zraven nove šole konec septembra 1978 odprt novi vrtec za 160 otrok. V njem bo prostor tudi za oddelek Romov s 40 malčki. Z bršlinski vrtec so načrti izdelani, zemlja odkupljena, z lokacijo ni nobenih težav. Zdaj so šle ponudbe za izvedbo gradbenih del v javnost in bodo v začetku februaija gradbena dela oddana. Skupnost otroškega varstva pa zahteva, da mora biti vrtec vsekakor do začetka novega šolskega leta nared za sprejem otrok. SPLOŠNO VESELJE - 20. januarja so se začele štirinajstdnevne zimske šolske počitnice. Jutra in okrog poldneva so zato v mestu mirnejša in manj prometna s pešci, videvamo pa otroke s sanmi in na smučeh. PO JAPONSKO IN KITAJSKO -Novomeško Društvo za borilne veščine ima vse več privržencev in med njimi so nekateri že odlično izvežbani. Pred dnevi so po mestu z lepaki vabili nove člane, naj se pridružijo v pridobivanju veščin iz karateja, jiuiista, kungfuja in drugih vzhodnjaških borilnih umetnosti Nove člane sprejemajo k vpisu in na treninge vsak ponedeljek in sredo med 19. in 21. uro. POL URE DO TRGOVINE - V novem naselju Bučna vas, kjer živi že več sto družin v vrstnih ali zasebnih hišah, kar naprej pa gradijo še nove, najbolj pogrešajo vsaj manjše prodajalne z najnujnejšimi potrebščinami. Do najbližje trgovine v Bršljinu je pol ure hoda, kar je posebno v zimskem času ob brozgi na cesti zelo neprijetno. V slabem vremenu namreč tudi avto odpove, zato so pritožbe krajanov toliko glasnejše. ŠTIRI DEKLICE IN EN FANTIČEK - Minuli teden je bil v porodnišnici bogat z deklicami. Rodile so: Vlasta Petrovič iz Zagrebške 12 - Lauro; Irena Kastelic iz Adamičeve 21 - Majo; Cvetka Hleb iz Ulice Majde Sile 22 - Mojco; Jožica Menger iz Cankarjeva 29 - Heleno in Ljubica Mikša Zorana. z Ragovske 6 — BREZ POSEBNE ŽIVAHNOSTI - Novomeška tržnica v ponedeljek spet ni bila dobro založena, vsaj kar zadeva ponudbo domačih kmetic. Stalne stojnice pa so imele na voljo vsega, kar je v tem času možno dobiti Najnižie cene so bile naslednje: grozdje 19 din, grenivka 10,65 din, špinača 18 din, karfijola 20,50 din, solata 20,60 din, banane 11,70 din, limone 10,90 din, jabolka 10,40 din, hruške 20,90 din, čebula 8,50 din in česen 53 dinarjev. Ena gospa je rekla, da v Novem mestu zato že dva meseca ni bilo abonmajske gledališke predstave, ker dvorano kina „Krka“ nenehno zasedajo zeleni zmaji, kobre, kavbojske kobile in podobna kulturna menažerija. 'ir f i MLADI TERITORIALCI. — V brežiški občini je med njimi tudi precej deklet, ki jih veže na domoljubno dolžnost v enoti svečana zaobljuba. (Foto: Jožica Teppey) Nerazviti spet prizadeti? V brežiški občini za enotno zdravstveno varstvo v SRS brez posebnih občinskih programov — Predlagana doplačila za nekatere storitve pretirano visoka V mesec dni trajajoči javni razpravi o enotnem programu zdravstvenega varstva Slovenije in splošnem programu občinske zdravstvene skupnosti so v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih zbrali precej pripomb. Večina razpravljalcev je zahtevala enotne pravice in obveznosti zdravstvenega varstva v republiki, zato niso soglašali z ločevanjem teh po predlaganih programih. Zavarovanci se bojijo, da in obliki je v večini primerov bodo sicer prizadeti, ker živijo v nerazviti občini, ki je že lani prejemala solidarnostna sred- nesprejemljiva. Na vsak način pa bi morali oprostiti soudeležbe borcev NOV in kmete upokojence, ki so socialno ogroženi. Zavarovanci menijo, da je predlagana participacija za zobozdravstvene storitve pretirano visoka, prav tako pa tudi soudeležba za prvi obisk pri zdravniku in doplačilo 30 dinarjev za en ležalni dan v bolnišnici." „Ali lahko poveste, kolikšen dohodek se obeta brežiški zdravstveni skupnosti od pred- Maks Toplišek: „Zavarovanci ocenjujejo, da bo zvišana participacija poglabljala socialne razlike. “ stva. Veliko kritike so hile deležne nekatere omejitve predlaganih pravic, predvsem pri nadomestilih delavkam za varstvo bolnih otrok. „Največ razprave je sprožil predlog za doplačilo zdravstvenih storitev," pravi predsednik občinske zdravstvene skupnosti v Brežicah Maks Toplišek: ..Soudeležba v predlagani višini, BULDOŽERJA V VINOGRADIH V bizeljskem vinorodnem okolišu delata to sezono dva buldožerja. Obnova teče po načrtu in Orešje je že skoraj celo obdelano. Kmetje prispevajo v delu, zemlji, hlevskem gnoju in kolju. To je približno tretjina vrednosti. Obnova r enega hektara vinograda velja 120.000 dinarjev. Kredit odplačujejo šest let, začenši štiri leta po obnovi. Obrestna mera je včasih tri, včasih 4 odstotke. ZAOSTANKI PREMIJ ZA MLEKO Odkupna cena mleka je v brežiški občini 3,53 dinarja, s premijo vred pa 4,19 dinaija. Zvezne premije je Agraria dobila šele za julij in avgust 1977, zato je pri izplačilu v zaostanku. Tozd kooperacija ne zmore dodajati iz svojega, saj gre za precejšnje zneske. Zamude pri izplačevanju povzročajo neraz-položenje med kooperanti, vendar jim ne preostane drugega kot čakati. Dinar je v hiši vedno dobrodošel, to je res, vendar ima vsakdo za svoje delo rad takojšnje plačilo. LETOS SREČANJE V BREŽIŠKI OBČINI Občinska Zveza borcev NOV v Brežicah je letos pobudnica za srečanje kozjanskih borcev. Tokrat bo slavje na njenem območju. Do srečanja bo pripravljeno tudi obširnejše zgodovinsko gradivo o Kozjanskem odredu. Organizacija ZZB NOV iz brežiške občine se zavzeto vključuje v pripravo razvojnega programa za spominsko območje Zumberak - Gorjanci. V krajevnih skupnostih in šolah brežiške občine pa bodo združenja vsaj enkrat v letu poskrbela za razgovore z mladino, za sodelovanje na pohodih in na proslavah. NOVO V BREŽICAH POMARANČ ZMANJKUJE - V januarju je bilo navadno povsod dovolj pomaranč, zato se Brežičani čudijo pomanjkanju. V trgovini s sadjem m zelenjavo smo zvedeli, da jih dobavlja Emona in da so konec tedna zaman čakali na pošiljko. Še tika. Tu dobro, da so vsaj jabolk banane ni bilo zadrege. rudi za SNEG JE V NAPOTO - Glavna mestna ulica je ob dopoldnevih natlačena z avtomobili, v soboto pa je bila gneča še posebno neprijetna. Vozniki so morali s kolesi zaorati v kupe snega, iz katerih so se mnogi s težavo izkopali. Pa jim ni kazalo drugega, saj se na sredini ceste niso mogli ustaviti SPORAZUMA ŠE NISO VSI PODPISALI - Do sredine januarja so v brežiški občini zbrali 260 tisoč dinarjev za novoletno obdaritev otrok. Na vsakega otroka pride torej . 55,50 dinaija. Občinska Zveza prijateljev mladine pričakuje še odziv BREŽIŠKE VESTI videnih doplačil zavarovancev ? “ smo ga vprašali: ..Približno pet do šest odstotkov od potrebne vsote oziroma okoli tri milijone dinarjev. Toda zavarovanci so ugotavljali, da vodi to k večanju socialnih razlik in da bodo ogroženi občani z majhnimi osebnimi dohodki. Solidarnostno financiranje pa je v brežiški občini skoraj neizvedljivo. Tudi predlagana solidarnost znotraj delovnih organizacij ni bila sprejeta z odobravanjem. V načelu naj bi ostala participacija delno kot ekonomski, predvsem pa kot vzgojni ukrep, medtem ko naj bi potrebne zvečane zneske zagotovili s prispevno stopnjo od neto osebnega dohodka pri delovnih organizacijah." J. TEPPEY Primer za poduk zamudnikov, tistih delovnih organizacij, ki so odlagale podpis sporazuma. SEDEM KOMISIJ - V komisijah komiteja občinske konference bo v novi mandatni dobi delalo 56 članov. Najštevilnejša je komisija za družbenoekonomske odnose, ki šteje 13 ljudi Predseduje ji Franc Puhner. Vlado Deržič je predsednik komisije za politična in ekonomska vprašanja, Miha Haler predsednik komisije za idejnopolitična vprašanja, kadrovsko komisijo vodi Božena Ostrovršnik, komisijo za organiziranost in razvoj ZK Ivan Starman, komisijo za splošni ljudsjci odpor in družbeno samozaščito Na sejah komaj sklepčni Jože Teropšič, komisijo za zdomce pa Henrik Omerzu. Delovalo bo tudi več stalnih aktivov ZK: aktiv neposrednih proizvajalcev, aktiv Zveze rezervnih vojaških starešin, aktiv teritorialne obrambe, aktiv športnikov in aktivi samoupravnih interesnih skupnosti. Presenetljivo je, kako so ljudje kljub poplavi informacij še vedno slabo obveščeni. To velja zlasti za področje nekaterih interesnih skupnosti. Za zdravstvo je tako ugotovitev potrdila pravkar končana razprava. Sicer pa če sodimo obveščenost po udeležbi na skupščinah občinske zdravstvene skupnosti, je to logična posledica delegatske nezainteresiranosti. Povprečna udeležba v brežiškem zboru porabnikov je bila lani 55-odstotna, torej komaj dovolj za sklepčnost. Delegati, ki niso prisostvovali sejam skupščine, tudi niso mogli prenašati sklepov v svoje delegacije in delovne skupnosti Gradiva prav tako niso prebirali, Čemu neki, če so jim bile seje odveč ali pa so si celo predstavljali, da tako ali tako ne morejo ničesar spremeniti! Zadnje sicer ni značilno za zdravstveno področje, ampak se je pokazalo drugod. Delegati zbora porabnikov so prav zaradi slabe udeležbe na sejah izpustili priložnost, da bi opozorili na slabosti pri organizaciji zdravstvene službe, čeravno bi preko skupščine lahko vplivali na izboljšave in marsikaj razčistili. Tako pa so prepustili prosto pot nerganju za vogali, ki prav nič ne prispeva k urejanju perečih zadev. TOKRAT ŽE O IMENIH 24. januatja sta se v Brežicah sestala na skupni seji občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca Socialistične zveze. Poročilu o poteku politične akcije na predvolilnih pripravah v tozdih in krajevnih skupnostih jc sledil dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razpravljali so tudi o evidentiranih možnih kandidatih za ta zbor in za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. Spregovorili so še o oblikovanju delegacij v tozdih in KS ter obravnavali poročilo medobčinskega sveta SZDL Posavje za minulo mandatno obdobje. „Resa” ponuja zanimive izdelke Število obrtnikov v zadrugi se je podvojilo — Vsako leto večji dohodek 75 članov - kooperantov šteje to leto krška „RESA“, obrtna nabavno-prodajna zadruga. Četudi sega njena ustanovitev že v 1972. leto, je bolj znana predvsem po dokaj velikem celotnem dohodku, ki ga ustvaija s svojimi kooperanti, šele v zadnjih dveh letih. Seveda je v zadnjem obdobju število članstva več kot podvojila, celotni dohodek pa od 6 milijonov, v 1976. letu povečala na 2,5 lani pa seje povzpel še za deset milijonov dinarjev. Zadruga ima sedaj veliko bolj so kooperanti obrtniki socialno pestro ponudbo, saj so njeni člani zidarji, fasaderji, tapetni-ki, steklaiji, predelovalci umetnih mas, pa tudi, izdelovalci značk, okrasnih predmetov in tako naprej. Vodstvo zadruge opravlja za svoje člane vso nabavo reprodukcijskega materiala, s pogodbami skrbi za njegovo predelavo in seveda prodajo. Medtem ko smo morali še v bližnji preteklosti iskati odjemalce skoraj izključno sami, prihajajo naročila zdaj že sama, tudi iz drugih republik. Ko jih dobijo, zberejo med kooperanti ponudbe in se odločijo za najbolj ugodno, torej tako, s katero bodo lahko najbolj konkurenčni. Najbrž si je tudi zato ONPZ RESA na trgu že pridobila ugled in zaupanje tako da naročil ne manjka in da Manj strupa, več čebel Čebelarji so zborovali V nedeljo, 15. januarja so se zbrali v osnovni šoli „Jurij Dalmatin" v Krškem člani Čebelarskega društva, da bi pregledali svoje enoletno delo. Ugotovili so, da so se morali čebelarji v preteklem letu ubadati s problemi, ki bi morali biti po njihovem mnenju že zdavnaj rešeni. Poleg slabe čebelarske letine (pomladanska pozeba in poletno deževje, zaradi česar je skoraj v celoti odpovedala akcija travniške paše in deloma tudi kostanjeve), pesti čebelarje tudi vedno pogostejša uporaba zelo strupenih škropiv, ki so za čebele smrtonosna. Nekoliko bolje je to urejeno z Agrokombinatom, ki se pri škropljenju ozira na čas čebelje paše in že uporablja škropiva, ki so manj nevarna za čebele. Čebelarji so poudarjali željo, naj bi vrtičkarji in drugi ne uporabljali strupenih škropiv (kot čestokrat doslej) v dopoldanskem času, zlasti pa ne ob lepem sončnem vremenu, ko čebele vzletajo na pašo. Na občnem zboru so nadvsem pohvalno ocenili delo čebelarskega krožka osn. šole „Jurij Dalmatin11 iz Krškega, ki že več let dosega izredno lepe uspehe. Krožek šteje 20 članov, vodita pa ga izkušena čebelarja Minka Zupančič in Janez Levičar. Mladi čebelarji opravljajo praktično delo v svojem čebelnjaku, ki je pri osnovni šoli, na kar so še posebno ponosni. Ob koncu šolskega leta bo zapustilo Krško osnovno šolo 9 mladih čebelarjev, ki so bili 5 let aktivni člani krožka in so že usposobljeni za samostojno čebelarjenje. Na občnem zboru so podelili bronasta odlikovanja Antona Janše najzaslužnejšim čebelarjem. Odlikovanja so prejeli: čebelarski krožek Osnovne šole v Krškem, Minka Zupančič in Martin Cimerman. Izvolili so tudi novo vodstvo CD in sprejeli delovni program. Za predsednika čebelarskega društva v Krškem je bil ponovno izvoljen Bojan Petan. V drugem delu občnega zbora so učenci osnovne šole „Jurij Dalmatin” izvedli kulturni program v počastitev 80-letnice slovenske čebelarske organizacije. SLAVKO SMERDEL Ljubezen do čebelarjenja se začne v šolskih letih. varni. To seveda ne pomeni, da bi vse svoje delo prodajali preko zadruge, vendar je hkrati res, da bi lahko večina med njimi zaslužila dovolj, tudi če bi bila odvisna samo od nje. Uslužbenci vodstva zadruge dobivajo pri vsaki realizirani pogodbi, če kooperant dela z njenim materialom, po 6 odstotkov bruto dohodka, če pa jo izvrši s svojim, dva manj. Večino naročil dobijo v družbenem sektoiju. Predvsem uspeš- NI STANOVANJ ZA ZDRAVSTVENO OSEBJE Pomanjkanje stanovanj je v krški občini velika ovira za zaposlovanje zdravnikov in zobozdravnikov. Kandidati se zanimajo predvsem za večja družinska stanovanja, saj bi se radi preselili tja z vso družino. V Krškem potrebujejo zdravnika splošne medicine in medicinsko sestro, zobozdravnika, zobotehnika in zobno asistentko, v Kostanjevici pa dva zdravnika splošne prakse ter zobozdravnika, zobotehnika in asistentko. Zdravstvena služba v krški občini je osredotočena v treh središčih: v Krškem, na Senovem in v Kostanjevici. Na splošnega zdravnika pride okoli dva tisoč prebivalcev, na zobozdravnika pa tri tisoč. UKV ZVEZE KMALU V VOZILIH PRVE POMOČI Reševalno službo bodo v krški občini izpopolnili, da bo še bolj učinkovita. V nova sanitetna vozila bodo vgradili UKV zveze. To ne bo le pridobitev za normalne razmere, ampak bo pomembno tudi pri morebitnih elementarnih nesrečah. no in dolgotrajno je sodelovanje z gradbinci (SGP Pionir), za katere pri novogradnjah opravijo večino obrtniških del. Vse kaže, da bo za ONPZ Resa tudi to leto zelo uspešno. Veliko delovnih pogodb so že sklenili, z nekaj novimi člani pa predvidevajo, da bo tokrat celotni dohodek znašal morda že 45 milijonov dinarjev. Z. ŠEBEK RAKA IN NA VRSTI KOSTANJEVICA Na Raki gradijo novo zdravstveno postajo s 139 kvadratnimi metri koristne površine. Z njo bodo pridobili prostor za splošno in zobno ordinacijo, skupno čakalnico, sanitarije, garderobe in vse, kar sodi zraven.. Tudi v Kostanjevici so sprožili akcijo za gradnjo nove zdravstvene postaje, zato lahko pričakujemo, da se bo delo začelo že to pomlad. OB ŽE UTEČENEM DVE NOVOSTI Program idejnopolitičnega izobraževanja članstva ZK bo to sezono, ki jo bodo zaključili od koncu junija, zelo obsežen in ga bo komisija pri komiteju OK ZK uresničila le z veliko prizadevnostjo svojih članov. Že tretjo sezono prinaša obvezni program vsem osnovnim organizacijam, ki ga bodo tokrat poskusile uresničiti z lastnimi silami Med že ustaljene oblike sodijo seminarji za novo sprejete člane - vključiti jih bo treba več kot 300 - pa predavanja in posveti za občinski politični aktiv, kakor tudi občasni seminarji za vodstva osnovnih organizacij. Prva novost te sezone je seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, druga pa občinska politična šola, ki bo namenjena v prvi vrsti tistim mladim članom, ki naj bi slej ko prej zasedali vse bolj odgovorne funkcije tako v ZK kot drugih družbenopolitičnih organizacijah in morda še v organih delavskega samoupravljanja. II BOHOR JE BEL, KAKŠNA BO SMUKA? - Planinsko društvo Bohor s Senovega je minuli teden pognalo smučarsko vlečnico pri koči na Bohorju. Smučarje zdaj skrbi le to, ali bo sneg dovolj stanoviten. Pretekli teden so ga namerili okoli 30 centimetrov, torej dovolj za smuko. KRŠKE NOVICE KOLIKO POSLEJ - V tem letu naj bi v okviru srednjeročnega načrta posodabljanja občinskega cestnega omrežja prekrili z asfaltom še 26 kilometrov cest, med katerimi jih 12 pomeni še „dolg“ iz preteklega leta. Pa ne, da lani zastavljenega programa po kilometrih niso uresničili, marveč so mu tedaj dodali še precej novosti. Kljub temu, da za prihodnja leta že napovedujejo nekatere težave, vseeno računajo, da bodo do konca 1980 posodobili vsega skupaj 86 km občinskih cest. ŠE EN ZBOR - Lani smo poročali o ustanovitvi mešanega pevskega zbora senovskih upokojencev, ki je doslej že večkrat javno nastopil na proslavah in koncertih, pred dnevi pa so ga pričeli ustanavljati še v Krškem. Tistim upokojencem, ki za ustanovitev morebiti & ne vedo, so pota v zbor še vedno na široko odprta in jih vabijo, naj se vključijo v čim večjem številu. NA PRIPRAVE - Po vsej verjetnosti bodo tudi te zimske šolske počitnice plavalci krškega Celulozar-ja izkoristili za pospešeno vadbo v večjem pokritem bazenu. Najboljši jo bodo imeli v Velenju, kjer se bodo pred skorajšnimi zimskimi tekmovalnimi nastopi le bolje privadili na daljše bazene. PRIPRAVE PO NAČRTU -Četudi so v pripravah na nove skupščinske volitve na terenu z evidentiranjem občanov za možne delegate nekoliko kasnili, pa so jih že do konca lanskega leta popisali več kot 3.000. Predsedstvi SZDL in sindikalnega sveta na skupni seji ugotavljali, da njihova struktura ni najbolj ugodna in da jo bo treba v času predkandidacijskih postopkov še popraviti. Nove cevi sevniškemu vodovodu Obnova kritičnih odsekov omrežja s prispevkom uporabnikov vode — Kakšne so hišne napeljave? V Sevnici se že lep čas ubadajo z vprašanjem, kako ;zagotoviti naglo rastočemu mestu zanesljivo zdravo pitno vodo. Med drugim je bil že leta 1973 narejen program za preskrbo z vodo z Lisce. Ko so leta 1957 gradili sevniški vodovod, so predvidevali izredno skromen razvoj mesta. Marsikje so zakopane samo polcolske cevi. Ob takem cevovodu seveda ni mogoče zagotoviti vode za hidrante, pri Komunalno stanovanjskem podjetju računajo, da za ta namen pokrivajo le tretjino potreb. V tem času sc je dejanska propustnost cevi še zmanjšala. Dodatno zlo za pocinkane cevi je elektrificirana proga vzdolž celega mesta, kjer v stiku z zpmljo prihaja do pravcate elektrolize. Na delu mesta izgubijo veliko vode iz cevovoda zgrajenega še leta 1932. Občinski izvršni svet je zato na *ji minuli četrtek sklenil delegatom občinske skupščine predlagati uvedbo obveznega prispevka. Če bi letos mestu porabili predvidenih na vrsti odsekov: od Lisce do križišča z Drožanjsko cesto (cevovod je bil zgrajen leta 1932!), križišče Planinske ceste do kopitarniškega mostu, isto križišče — Stanetova ulica, Pot na Zajčjo goro, Dobrava, Gozdno gospodarstvo - konec Hermanove ulice in krožna povezava črpališča pri Stillesu do vozlišča pri žagi ter rekonstrukcija priključnega omrežja. Voda, ki jo za vodovod črpajo iz obeh vodnjakov sredi mesta, je lahko za desetletja odpisana, če bi 257.600 litrov vode, bi nabrali 515.000 dinarjev. V štirih letih, vključno leta 1981 nameravajo na ta način zbrati nekaj nad štiri milijone dinarjev (všteti so še drugi viri, kot nPr- prispevek za priključek na omrežje). Predvidenih del se namerava Komunalno stanovanjsko po-djclje lotiti etapno. Sevniško vodovodno omrežje je potrebno obnove ŠKODA V GOZDU Prvi lanski sneg bodo sevniški gozdarji pomnili dolgo. Obilica težkih mokrih snežnih kosmičev je polomila vrhove mnogim iglavcem, razmočena tla tudi niso nudila dovolj opore koreninam. Odstranjevanje prizadetih dreves bo vzelo gozdarjevi mnogo časa, v glavnem v tem letu zato ne bo lahko izpolniti načrtovanih sečenj. gradnjo 37 stanovanjskih hiš, v glavnem v naselju Ribniki in nad Smar- VESELJE NA SNEGU — Po vrsti let seje zima le „ujela“ z zimskimi počitnicami. Boštanjski šolarji so zadnji športni dan v minulem polletju prebili v zimskem veselju za vasjo. kakšna nesnaga predrla ilovnati zaščitni sloj. Dolgoročno rešitev za preskrbo mesta in okolice z vodo bo lc vodovod z Lisce. Upravljalec vodovoda ugotavlja marsikje še vedno precejšnje razlike med pripeljano in prodano vodo. Ugotavljajo, da izgub skoraj ni, kjer so lastniki obnovili priključke. Komunalno stanovanjsko podjetje se zato zavzema za vgrajevanje števcev izven objektov. .A. ŽELEZNIK Sevniški paberki LOVCI IN GOZDARJI OPOZARJAJO - Marsikateri obiskovalec gozdov je ogorčen ob množini razne nesnage, odložene v gozdovih v bližini naselij, marsikje pa tudi na samem. Nevšečnega bremena se ponekod znebijo kar s tovornjaki. Pred nedavnim so se morali poslužiti že prijave sodniku za prekrške. DRAŽJE SLOVO - Od minulega petka so se pogrebne storitve v Sevnici znatno podražile. Izvršni svet občinske skupščine je namreč dan poprej dal soglasje za višje cene. Odločitev ni bila lahka, vendar za upravljalca, Komunalno stanovanjsko podjetje nujna. Izdatno sta se podražila izkop in zasutje jame (izkop jame za odraslega veha poslej 750, s poglobitvijo celo 950 dinarjev). Dražje so znatno tudi vse druge storitve. Urejanje novega pokopališča na terasah povzroča velike stroške. Cene so bile nespremenjene od leta 1975. Poslej stroški povsem običajnega pogreba ne bodo kaj dosti manjši od 5.000 dinarjev. Število pogrebov ob koncu minulega leta in „planska predvidevanja" za lani kažejo, da je smrt odložilo 30 odst. „predvidenih“ smrtnikov. TEŽKO JE BITI PEŠEC - Sneg predzadnjo sredo so hitro počistili z mestnih ulic v Sevnici. Slabše je seveda s pločniki, nič kaj prijetno tudi ni bilo hoditi čez savski most. Kdor bi železnega konjička spravil k prezimovanju, bi se pošteno uštel za negotov korak po cesti. SI3VNI&KIVI2STNIK 5^ TRGOVSKI CENTER - Dela v novem trgovskem centru trebanjske Kmetijske zadruge v Starem trgu se bližajo kraju. Nove prodajne površine bodo pridobitev za široko zaledje. Stanovalci v tem delu mesta bodo še posebno veseli sodobne samopostrežbe. Na sliki: montaža opreme. Približuje se praznik cvička V Trebnjem bo degustacija 5. februarja v Oparovi gostilni — Vzorce zbira Franc Polanko Lanski pridelek vinogradnikom ni prinesel sreče. Spomladanski mraz je uničil večji del rodnih mladik, po vrhu tega pa jo je ponekod zagodla še toča. Računali so, da dobrega pridelka ne bo in da bo po vsej verjetnosti odpadla degustacija cvička za 1. 1977. Sama narava je nekoliko preganila, kot pravimo, da se je v mladih vinogradih le nekaj nabralo. Poznavalci cvička pa ugotavljajo, da je kvaliteta zadovoljiva. Na podlagi teh ugotovitev je Društvo vinogradnikov sklenilo, da bo tudi letos degustacija dolenjskega cvička v Novem mestu. Meseca januaija in februarja t. 1. pa naj bi opravili degustacijo cvička po ožjih vinogradniških okoliših društva vinogradnikov Dolenjske. V nekaterih okoliših, npr. na Malkovcu, v Šentrupertu, so degustacijo že opravili, v Trebnjem pa bo 5. februarja 1978 dopoldan v Oparovi gostilni. Zato vinogradnike obveščamo, naj svoje vzorce dostavijo v temnili steklenicah 4. februarja med 8. in 16. uro tov. Francu Polanku v ,,Grmadi" v Trebnjem. Degustacijska komisija bo ocenjevala vse dostavljene vzorce črnega in belega vina. Razumljivo je, da šmarnica ne pride v poštev. Popoldne ob 13. uri pa bo razglasila rezultate svojega dela. Najbolje ocenjena vina, ki imajo lastnost cvička, pridejo v izbor za degustacijo ob tednu dolenjskega cvička, ki bo v mesecu marcu t. 1. v Novem mestu. Vabimo vse vinogradnike, naj sodelujejo v tej manifestaciji. Akti čez noč? Konec minulega leta se je iztekel rok za uskladitev vrste aktov delovnih organizacij z zakonom o združenem delu. Družbenopolitične organizacije so spremljale aktivnost ob sprejemanju. V samih delovnih organizacijah so se morali Kv na ti po analizah, marsikje je bilo treba dopolniti samo tiste, ki so jih oblikovali še v času razprav o samem zakonu- Samo preštevanje aktov ne more pokazati prave slike. v trebanjski občini ugotavljajo, da so v vseh kolektivih sprejeli samoupravne sporazume o ugotavljanju celotnega prihodka, razpore-/anje čistega dohodka in dohodka ter delitev sredstev za skupno porabo. Do Silvestra ga je sprejelo 12 delovnih organizacij, merila razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev z& osebne dohodke pa 17 delovnih organizacij. Komisija občinskega sindikalnega sveta je ugotovila, da večina delovnih organizacij ni Poslala ustreznih samouprav-2 sporazumov za urejanje dohodkovnih odnosov. Vprašanje je, kakšna je Kakovost sprejetih aktov v vrsti tozdov in delovnih enotah s sedežem matičnega Podjetja v drugi občini. Pred časom so iz teh sredin izraza" željo po strokovni Pomoči Kasneje strokovne Pomoči pri občinskih organih niso iskali. Še septembra marsikje v teh kolektivih niso imeli oblikovanih niti ustreznih komisij, tik pred novim letom pa so sprejeli Vse samoupravne sporazume!? Posebno tu bo pravilnost rešitev sproti ocenjevalo življenje. A. ŽELEZNIK STATUT ZREL ZA RAZPRAVO Komisija za spremembo občinskega statuta in delegatom vseh treh zborov občinske skupščine na zadnji seji predstavila osnutek novega statuta. Sedanji je v ve javi štiri leta, v tem času pa je bilo toliko sprememb, da je treba vrsto določil dopolniti. Med drugim je v tem osnutku ustrezneje obdelana vloga krajevnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbeno načrtovanje. Posebno je obdelano vprašanje družbene samozaščite in ljudske obrambe. Za samo dek) skupščine je pomembna obsežnejša opredelitev dvofaznega postopka za 'gradiva skupščine. Javna razprava o osnutku statuta naj bi trajala do maja. V tem času bo izšlo še nekaj predpisov, to pa bo med drugim narekovalo nove dopolnitve. Odgovornost za delo delegacij V večjih kolektivih in krajevnih skupnostih tudi posebne delegacije za SIS Minuli teden so bile tudi uradno razpisane letošnje volitve, predvidene za začetek marca. V ponedeljek sta se v Trebnjem sestala na skupnem zasedanju občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Ocena je veljala dosedanjim pripravam, hkrati pa je določen tudi „vozni red“ ostalih opravil. Predsedstvo republiške konfe- rence SZDL je na seji v začetku januarja temeljito pretreslo nekatera odprta vprašanja glede delegiranja delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Posebne delegacije naj bi postale pravilo, združene le izjema. Delegacije se po novem nikakor ne bi smele počutiti osamljene pri svojem delu. Delavski sveti bodo morali v združenem delu prevzeti odgovornost za povezovanje dela delegacij. V krajevnih skupnostih mora vlogo povezovalca nositi svet krajevne skupnosti. V trebanjski občini nameravajo ohraniti dosedanje število delegatov v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Število delegatov se bo prav gotovo povečalo v zboru združenega dela, predvidoma od sedanjih 33 na 39. V času od zadnjih volitev Skupne akcije zagotovilo uspeha V minulem mandatnem obdobju organov ZK v Trebnjem sprejeli 212 novih članov Ob ocenjevanju poteka volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK v trebanjski občini je komite prišel do zaključka, da pomenijo dovolj pretentano usmeritev za nadaljnje delo. V minulem štiriletnem obdobju je število osnovnih organizacij ZK od prejšnjih 22 naraslo na 35. Zaenkrat organizacij nimajo samo še v nekaj manjših delovnih organizacijah in štirih malih krajevnih skup- CELODNEVNA ŠOLA V DRUGEM POLLETJU? Mokronoška osnovna šola je bila v trebanjski občini prva predvidena za prehod na celodnevni pouk. To je omogočala predvsem nova šolska stavba. Zagotovljen je bil tudi denar, z medsebojnim sodelovanjem šol in zunanjih sodelavcev bi nedvomno zagotovili tudi najnujnejše kadrovske potrebe. Osnovna organizacija ZKje šele na pobudo komiteja občinske konference ZK sprejela akcijski program za prehod na celodnevno šolo. Vsaj nižji razredi naj bi bili deležni takšnega pouka v polletju po počitnicah. nostih. Med organizacijami, ki v tem obdobju niso sprejele nobenega novega člana, sta samo Labodov tozd Temenica in trebanjski tozd Mercatoija. Večina od 212 novo sprejetih članov v občini je iz vrst miadih in delavcev. Za obdobje med kongresoma je značilen tudi napredek v idejnem usposabljanju in izobraževanju članov nasploh. Kot uspešna oblika idejnopolitičnega usposabljanja v občini se je izkazala politična šola pri komiteju. Skozi seminarje za ŠTUDENTJE DOMA Četrtega februarja je v Trebnjem predviden sestanek članov Gobovega študentskega kluba s predstavniki občine. Tokrat doma ne gre zgolj za običajen sestanek, temveč bodo na prvo delovno soboto v mesecu lahko obiskali tudi vrsto delovnih organizacij in se tam tudi pogovarjali. novo sprejete člane je šlo 160 komunistov. Delegati občinske konference ZK so se v minulem obdobju sestali trinajstkrat, komite pa se je redno sestajal skoraj vsak poldrugi mesec. Skupaj z dejavnostjo raznih komisij bi bilo težko imenovati delovno področje, ki v minulem obdobju ne bi bilo pokrito. Izkazalo se je, da je načrtno delo, predvsem pa dosledno uresničevanje politike ZK, najboljše orožje za boj proti odklonom. Kot je ocenjevalo že delovno gradivo za torkovo volilno konferenco, so družbenopolitične razmere v občini dobre. Tudi sam doseženi gospodarski razvoj nerazvite trebanjske občine kaže pravilno usmeritev ZK v premagovanje gospodarske in družbene zaostalosti. Nove industrijske zmogljivosti omogočajo preoblikovanje videza občine. Še leta 1971 je bilo na območju občine zaposlenih le 2.200 delavcev, 1.600 pa drugod. Sedaj si služi kruh na območju občine že 3.780 delavcev. je v občini pričela z delom vrsta novih delovnih organizacij (tozd Novolesa, Donita, Industrija gradbene keramike). Število konferenc delegacij bo po novem še večje. Marsikje je bilo ravno zaradi težav pri delu teh delegacij največ kritike. V trebanjski občini menijo, naj bi v velikih kolektivih oblikovali dvoje posebnih delegacij (za izobraževalno in zdravstveno skupnost vsako posebej), za ostale interesne skupnosti pa po tri združene delegacije. Podobno naj bi bilo tudi v večjih krajevnih skupnostih; v trebanjski občini so to tiste, ki imajo več kot 600 volilcev (Trebnje, Dolnja Nemška vas, Veliki Gaber, Mii.ia, Šentrupert, Mokronog in Trebelno). Manjše delovne organizacije, temeljni obrati za kooperacijo, delovne skupnosti in krajevne skupnosti naj bi oblikovali le dve združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti. Občinska konferenca SZDL, ravno tako tudi občinski sindikalni svet, lahko zahtevajo pomoč sodišča združenega dela, če kje ne bi ustrezno oblikovali delegacij. T rebanjski vinogradniški okoliš obsega približno 40 ha vinogradniških površin; od tega je že ena tretjina obnovljena. Žal pa ni opravljena rajoniza-cija, katera žlahtna trta bi najbolj uspevala v posameznih legah. Vinogradniki sadijo vse mogoče. Trsni izbor iščejo od Primorske do Štajerske in ugibajo, kaj bi sadili. Pri tem bi potrebovali več strokovne pomoči Verjetno je nekaj krivde tudi v tem, da je naš trsni izbor opustil nekatere žlahtne in priznane trte npr. lipenjsko črnino, belino, kavšči-no, rumeno škalino itd., ki so jih gojili naši predniki. Potrebno bo tudi razmišljati o komasaciji in načrtnejši obdelavi vinogradov, da bo možna strojna obdelava. PAVLE MIKLIČ KAKO NAJ ODLOČAJO? Družbenopolitične organizacije v trebanjski občini so nezadovoljne z organiziranostjo zasebnih lastnikov gozdov na območju brežiškega Gozdnega gospodarstva. Zavzemajo se za lasten temeljni obrat za kooperacijo. Dostikrat se postavljajo tudi vprašanja ah so meje sedanjih gozdnih območij po starem zakonu zdržne. Ne manjka namreč predlogov, da bi vse skupaj zaokrožili v okviru enega podjetja, novomeškega Gozdnega gospodarstva, s katerim so v občini bolj zadovoljni Odprto vprašanje namreč ostaja, kaj lahko odločajo trije predstavniki gozdov z mirenske doline in Trebeljanskega v velikem temeljnem obratu za kooperacijo v brežiškem podjetju. ODLIKOVANJE Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je na zboru kolektiva trebanjske Surovine ob koncu leta izročil vodji delovne enote Francu Mastniku red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike. Odlikovanje je med drugim prejel za dolgoletno delo v organih za notranje zadeve in družbenopolitično aktivnost. TREBANJSKE IVERI TUDI DOBRE VOLJE JE TREBA - Zadnje dni cevi trebanjskega vodovoda ne tare več suša, voda priteče tudi v Knežjo vas. Prebivalci so si oddahnili. Grosupeljsko komunalno podjetje je pred nedavnim vključilo novo manjše zajetje, ki daje pol-drug liter vode na sekundo. Največ je verjetno zalegla izdatnejša kontrola same trase, kjer je šlo v nič dosti vode. VLEČNICA NARED - Takoj prvi dan novega snega v sredo, 18. januarja je doživela obisk trebanjska vlečnica. Ž; dopoldne so preskusili luči in sploh vse, da ne bi bilo niti hipa zastoja, če jo bi bilo treba zares pognati. NASELJE - DIRKALIŠČE -Prebivalci Slovenske vasi ugotavlja- jo, da pri tabli za oznako naselja malokdo zmanjša hitrost. Cesta razdvaja naselje, v taki naglici na cesti ni lahko prečkati ceste, posebno ne starejšim ljudem in domačim živalim. Vaščani menijo, da bi bilo treba postaviti prometne znake za dodatno omejitev hitrosti. Pogostnejša kontrola mož v modrem bi verjetno obrzdala marsikoga. ORGANIZIRATI SE JE TREBA - V Velikem Gabru se ljudje zanimajo za odkup stavbnih parcel. Izvršni svet trebanjske občinske skupščine je krajevni skupnosti predlagal že pred časom, da ustanovijo stanovanjsko zadrugo, ki naj bi storila vse potrebno glede komunalnega urejanja. Vso pobudo imajo doma: samo organizirati se morajo. TREBANJSKE NOVICE Šola- kulturno središče KSI Zveza komunistov mora večjo skrb posvetiti delu in življenju v šolah vanje krajevne samouprave Za boljše delo- V sklepih volilne seje občinske konference ZKS Črnomelj, na podlagi katerih mora komite OK ZSMS izdelati akcijski program, se precej nalog nanaša tudi na vprašanje osnovnega šolstva v občini. Poudarili so, da bo Zveza komunistov v občini morala še večjo skrb posvečati zmanjševanju razlik pri pogojih za šolanje, nadaljnjemu uveljavljanju koncepta celodnevne osnovne šole (ravno v črnomaljski občini so se že pred leti zelo resno lotili te naloge in so zadevo tudi do* kaj usppšno izpeljali, saj je COŠ v Semiču ena redkih celodnevnih osnovnih šol ne samo v regiji, marveč celo v republiki), usmerjenemu izobraževanju in pravilni idejnopolitični usmeritvi dela in življenja v šolah. Zavedajo pa se, daje za dosego teh ciljev potrebno okrepiti članstvo Zveze komunistov na šolah, še posebej v Dragatušu, Vinici in Starem trgu, kjer je Resne priprave na volitve med učitelji premalo članov ZK. Obenem pa morajo komunisti, zaposleni v šolstvu, začeti in voditi akcijo za oblikovanje enot izobraževalne skupnosti, znotraj katerih naj poteka svobodna menjava dela in s pomočjo katerih lahko šola res postane kulturno in izobraževalno središče krajevne skupnosti. V krajevnih skupnostih si morajo komunisti bolj prizadevati za boljše delovanje krajevne samouprave. V tozdih in krajevnih skupnostih je potrebno še bolj utrjevati zavest delovnih ljudi ip občanov o pomembnosti delovanja samoupravnih interesnih skupnosti za zadovoljevanje njihovih potreb in interesov. V času pred volitvami delegacij mora ZK zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo vseh delegacij. Prav tako je potrebno temeljito pretresti smotrnost sedanje | organiziranosti delegacij ter se zavzeti za oblikovanje posebnih ali združenih delegacij povsod tam, kjer so za to pogoji. Splo-1 šna delegacija je lahko le izjema. Da bodo komunisti kos vsem tem in drugim nalogam, je zlasti treba izboljšati delo v vseh 00, v katerih so se v preteklem obdobju pokazale slabosti bodisi zaradi številne šibkosti, slabe strukture ali zaradi neustreznega vodstva osnovnih organizacij. Zaradi teh vzrokov je delo precej šepalo v 00 ZK Semič, Tribuče, Petrova vas, Kanižarica, v črnomaljskem tozdu Beti, Cestnem podjetju in Dolenjki. Dolžnost komunistov v teh osnovnih organizacijah je, da čim prej odpravijo vzroke za tako stanje. A. B. V torek, 24. januarja, je bila v Črnomlju skupna predkandidacijska seja OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Sprejeli so poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve. Prav tako so sprejeli volilni pravilnik o poteku predkan-didacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil; poleg tega tudi dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine ter rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil. Na dnevnem redu je bila še raz-1 prava in sprejem sklepa o oblikovanju občinske kandidacijske konference ter delegiranje v to konferenco; sprejeli so tudi poslovnik o delu te konference. Na seji so razpravljali o evidentiranih kandidatih OK SZDL za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS ter o evidentiranih kandidatih za DP zbor republiške skupščine, kandidatih za vodilne funkcije v republiki. Beseda je tekla še O predlogu za oblikovanje delegacij v OZD in KS ter o oblikovanju skupščinskih zborov družbenopolitičnih skupnosti. Veliko delovnih zmag Lepe pridobitve za letošnji občinski praznik V Črnomlju se že resno pripravljajo na praznovanje občinskega praznika, ki ga občina slavi 19. februarja v spomin na ta dan pred 34 leti, ko je bilo v črnomaljskem kulturnem domu drugo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta — SNOS. Osrednje prireditve v počastitev občinskega praznika se bodo zvrstile v tednu med 13. in 18. februarjem. Praznovanje bo letos potekalo v znamenju delovnih zmag, ki so jih delovni ljudje in občani dosegli v preteklem in začetku letošnjega leta, hkrati pa so si zastavili več nalog in obvez, ki naj pripomorejo k splošnemu napredku občine. V programu prireditev je slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili pet plaket občine Črno ZIMSKO VESELJE — Snega so se gotovo najbolj bali komunalni delavci, najtežje pa so ga čakali otroci. V Črnomlju so takoj „zasedU“ vse malo bolj nagnjene uličice. Tudi prvi padci na smučeh jim niso vzeli veselja, saj se to dogaja še večjim mojstrom. Uspeh že pred referendumom ČRNOMALJSKI DROBIR SNEG KOT NAROČEN - V letošnjih počitnicah se bodo otroci lahko dodobra naužili zimskega veselja, saj je sneg na debelo prekril Belo krajino in jo tako naredil še bolj belo. Zadnje dni pouka so otroci v črnomaljski šoli imeli tudi telovadne naloge, ki pa so jih opravili z največjim veseljem: dve uri so morali popoldne preživeti na snegu, starši pa so morali podpisati, da so otroci nalogo res opravili. In ni ga bilo, ki bi moral ponarediti podpis sicer strogega očeta ali mame ... PLINA NI - Pri Burazerjevih, kjer v Črnomlju izdajajo jeklenke s plinom, telefon pogosto zvoni, vprašanje pa je vedno isto: „Imate Elin? “ Odgovor pa je tak, da bi ga ihko posneli na magnetofonski trak, ki bi se avtomatično sprožil: „Plina ni.“ Kaže, da je Bela krajina, ko gre vsaj za sorazmerno take pošiljke plina, kot ga dobivajo drugi kraji, še bolj odrinjena na rob. Ljudje pa negodujejo, saj so se na ogrevanje in kuhanje s plinom tako navadili, da se jim sedaj zdi cela večnost, preden zavre čaj. PREMALO ZDRAVNIKOV - V Črnomlju in v Semiču se ljudje pritožujejo, da v zdravstvenem domu dela premalo zdravnikov in da si s tistimi, ki so na specializaciji, ne morejo prav nič pomagati. Izkušnja pa jih tudi uči, da ponavadi ti, ki končajo specializacijo, tudi zapustijo Črnomelj. Pa še gripa se bliža! RAZPRODAJE - V več črno; mljskih trgovinah imajo te dni razprodajo zimske konfekcije in obutve. Ljudje, ki jim ni do tega, da bi bili vsako sezono oblečm po najnovejši modi, si lahko tako precej ceneje kupijo oblačila in obutev, ki jih bodo povrhu vsega še v tej zimi krepko potrebovali. Konec februarja bo v Gribljah referendum, na katerem se bodo krajani odločali za samoprispevek za asfaltiranje 2.450 metrov vaških poti. Ljudje se zavedajo pomembnosti tega referenduma, saj vedo, da so pri teh, za njih tako pomembnih javnih delih v glavnem odvisni sami od sebe: s svojim delom in denarjem morajo opraviti vsa zemeljska dela in traso pripraviti za asfaltiranje, stroške za samo asfaltiranje pa naj bi krila občina. Računajo, da bo 67 gospodarstev prispevalo 496 tisočakov. „Plačnike“ so razdelili v štiri skupine; gospodarstva v najnižji skupini naj bi prispevala 3.000 dinarjev, v najvišji pa 15 tisočakov. Plačilo samoprispevka bo razdeljeno v tri obroke. Referendum bo samo formal na potrditev odločenosti gribelj-skih krajanov, da si sami pomagajo k napredku. Že sedaj, več kot mesec dni pred referendumom, so že skoraj v celoti vplačali prvi obrok samoprispevka. Konec decembra in v prvi polovici januarja so v glavnem tudi že opravili zemeljska dela; vrednost teh del ocenjujejo na več kot 120.000 dinarjev. PRED KANDIDACIJSKI POSTOPEK V torek, 17. januarja, je bil v Metliki sestanek predsednikov krajevnih konferenc SZDL, na katerem so se dogovorili o sklicu izvršnih odborov krajevnih konferenc. S tem se začenja predkandidacijski postopek priprav na volitve Na sejah izvršnih odborov, ki bodo zaključene do konca meseca, bodo sprejeli sklep o sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc. SESTAVA ZBOROV Predlog predsedstva OK SZDL Metlika je, naj bi družbenopolitični zbor v naslednjem mandatu štel 20 delegatov (tri več kot sedanji), zbor delegatov združenega dela 29 delegatov in zbor delegatov krajevne skupnosti 19 delegatov. Vsaka krajevna skupnost in vsak tozd naj bi tako imeli najmanj eno delegatsko mesto. Zbor uporabnikov v skupščini SIS se naj bi povečal in bi štel 38 delegatskih mest. Ne bo pa konfe. renc delegatov v KS. PO DOLGEM C ASU - Sneg, ki je prejšnji teden na debelo po^ vso Slovenijo, je dodobra pobelil tudi že tako belo Belo krajino ', nekaj letih imamo spet pravo zimo, h kateri spada tudi ™ „rekreacija“, kot je kidanje snega. Kratkovidni nakupi cepljeni m ——————— ■ I 111 11 *" ———————————————— j|| Pri obnovi vinogradov še zlasti velja škotski pregovor: Nisem tako bogat, da bi po* kupoval - Mnenje vodje tozda Vinska klet inž. Julija Nemaniča o smotrnosti obn® vinogradov A Metliška Kmetijska zadruga že četrto leto obnavlja vinograde na zadružnih plantažah na Vinomeru in v Vidošičih, kjer imajo skupaj 40 hektarov vinogradov. Ta skrb za obnovo vinogradov ne bi bila nič izjemnega, saj se v Metliki zelo prizadevajo - in imajo pri tem tudi velike uspehe — da bi kar se da posodobili vinogradništvo v Beli krajini. < melj (letos je za plakete zelo veliko predlogov, tako da bo imela žirija težko nalogo). V Semiču bodo svečano predali namenu nov zdravstveni dom, ki je za prebivalce teh krajev res velika pridobitev. V Semiču bo še otvoritev novega bloka, v katerem bo dobilo solidarnostna stanovanja 16 družin, ter poslovnih prostorov črnomaljske podružnice Ljubljanske banke. V Črnomlju bodo položili temeljni kamen za novi center za usmerjeno izobraževanje. Za občinski praznik bodo dobile nove prostore občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, in sicer v prenovljenih prostorih bivšega zdravstvenega doma. V okviru praznovanja bodo pripravili tudi slavnostni sprejem in podelitev izkaznic novim članom Zveze komunistov, sprejetim v lanskem letu. Kot je že v navadi, bodo tudi letos program za svečano akademijo pripravili gostje iz pobratene Duge Rese. Občinski praznik bodo proslavili tudi s športnimi in kulturnimi prireditvami Teka po ulicah Črnomlja se bodo udeležili ekipi Slovenije in Hrvaške ter člani državne reprezentance. Na pevski reviji „Bratstvo in enotnost" bodo nastopili ženski, moški in mešani zbori iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Na strelskem tekmovanju za prehodni pokal pa se bodo pomerile ekipe iz Črnomlja, Duge Rese, Trebnjega in Novega mesta. Poleg tega bo v okviru praznovanj še več prireditev v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Vendar so ti vinogradi, kijih sedaj obnavljajo, bili obnovljeni pred 15 leti in bi torej morali biti sedaj v polni rodnosti. „Za obnovo smo se morali odločiti zaradi velike neizenačenosti trt,“ je povedal vodja tozda Vinska klet inž. Julij Nemanič. „Veliko trsov je nerodnih, precej je hiravcev, lenuhov, veliko trt je virotičnih, kar se opazi pri osipanju grozdja ob spomladanskem cvetenju vinske trte. Ugotovili smo, da je samo dobra polovica trsov normalno rodnih." ki so pripravljene za mt zirano obdelavo, veliko izg11® Zato smo se tudi odločili ponovno rigolanje na istih *e!j sah; te mlade vinograde za$ jemo s kvalitetno trsno cepE ko, ki jo dobivamo iz odbran1: ifiii 1 j° deset let opazovanih matiC Kako je lahko prišlo do tega? Pred 15 leti, ko so obnavljali te vinograde, ni bilo na razpolago odbranih trsnih cepljenk iz selekcioniranih matičnih trt; gledali so samo na sortno čistost. Takrat zadruga ni imela lastne trsnice in so morali cepljenke kupiti druge. trt. Prepričani smo, da b°t trte, pridobljene iz 113 cepljenk, 30 let res rodile," pravi inž. Nemanič di4 Obnova vinograda je zadeva, saj stane okoli i. l-iot-l-i r V tisočakov za hektar, krajini pa se vedno več K gradnikov odloča za -> & - - -# „Danes zaradi tega kaže račun pri obdelavi teh plantaž, Želijo si pod oblake Aeroklub Bela krajina je deležen premajhne podpore -Največja želja je imeti letališče na Primostku ali Krasincu Aeroklub Bela krajina je bil | ustanovljen 1975 in šteje danes preko sedemdeset članov. Ustanovljen je bil na pobudo Jožeta Ovnička, na začetku pa sta ga podprla še Franc Stariha in Tone Lovšin. To je medobčinski klub, ki sta mu obljubili denarno pomoč tako metliška, kot tudi črnomaljska občina. Toda obljubiti je eno, dati pa drugo. Kljub gluhim ušesom in škr-tim rokam je članom Aerokluba uspelo urediti klubske in modelarske prostore v nekdanji Kometovi stavbi na Pungartu, trudijo se za pridobitev športnega letališča, ki naj bi bilo ali na Primostku ali pa na Krasincu. V kratkem bodo podelili domicil Klubu letalcev Slovenije, aktivnim pilotom, ki jih je preko tristo, poskrbeli bodo za šolanje modelarjev, padalcev, motornih in jadralnih pilotov, udeležili se bodo dolenjskega aerorallyja, sodelovali pa bodo tudi na pokalnih in republiških modelarskih tekmovanjih. V povezavi z osnovnima šolama Metlika in Črnomelj bodo pričeli v kratkem z modelarskimi tečaji. Pri tem naj jim bi pomagat učitelji iz Novega mesta, modelarje pa bo vodil Stane Gašperič. Za obstoj in delo Aerokluba Bela krajina se zanimajo v novomeškem letalskem centru, a tudi na hrvaški strani niso ravnodušni, prav tako so se na Zvezi letalskih organizacij Slovenije odločili, da zgrade v Sloveniji samo še en letalski center, ki naj bi bil prav v Beli krajini. Letališče v Beli krajini naj bi služilo šolanju padalcev in pilotov, imelo pa bi tudi turistični in poslovni pomen. Trenutno najbolj pesti belokranjski Aeroklub to, da morajo hoditi na vadbo v Novo mesto, ter je povezano z velikimi stroški, ki jih krijejo člani iz lastnega žepa. Zaposleni že lahko, je pa med člani veliko osnovnošolcev, ki nimajo denarja. Prav bi bilo, da odgovorni bolj prisluhnejo naprezanju članov Aerokluba Bela krajina, saj brez širše družbene podpore ne bodo mogli nikoli pogledati deželice tostran Gorjancev iz ptičje perspektive. S tem pa bi bila gotovo storjena velika škoda. TONI GAŠPERIČ obnovo. Zato strokovni opozarjajo, naj pri tem izb1® le kvalitetne cepljenke, cepljenka ni krompirjevo s3 ki ga lahko naslednje leto, “ ne obnese, zamenjaš zadnjem času se nekateri kovidni vinogradniki odlo^ za nakup cepljenk sur kakovosti v sosednji Viv kjer jih prodajajo po zfl3' nižji ceni kot v metliški za# iz lastne trsnice, kjer je l# cena za cepljenko 12,80 Vedeti pa je treba, da se imf cija za kvalitetno ceplj® izplača že s prvim pride** grozdja, se pravi v tretjem rodnosti. K V zadružni trsnici pt°! dejo okoli 80.000 prvovr8 cepljenk na leto in jih vinogradniki naročiti eno prej. Gotovo pa so vino#jvej zasajeni s slabimi cepljen* jj l'itr, pri današnji konkurenčnostjo se vsi prizadevajo za nižje J grozdja in vina, slej k° ' obsojeni na propad. p A. BAB1^ Sprehod po Metliki Poti tet, kki MESTNA GODBA METLIŠKA je šči- imela prejšnji teden letno skupšč no, na kateri so pregledali delo v preteklem letu ter si zadali naloge za trajajoče leto. Program njihovega deia je zelo bogat in članstvo je obljubilo, da ga bo v celoti izpeljalo. Na skupščini so odločili tudi, da prejmeta Franc Vrvišč ar in Novo-meščan Zdravko Hribar priznanji za pomoč pri razvoju metliškega pihal-ništva. v zadnjem času spoznali Gorjancev in pa to, daje dan ■ prijeten in sproščen tudi breZ( smučišč. Toda kaj hočemo1 , zovanja se ne da odpraviti ce Prce dob *ob JANUARSKA ŠTE^1 VEZILA, glasila delovnih „Beti“, je zanimiva po ter predstavlja delovno orgajte Komet, ki je z „Beti“ v sest*.] tebi ob„ Ptec bt Pre organizaciji združenega dela, A EVIDENTIRANIH 897 KANDIDATOV DELOVNA ORGANIZACIJA „BETT“ je izdala pred dnevi lep katalog izdelkov pomladno-poletne kolekcije 78 v nakladi deset tisoč izvodov. Katalog so oblikovali v ekonomsko-propagandni službi ..Pavlihe", natisnil pa ga je Pomurski tisk iz Murske Sobote. Skupaj z izdelki bodo pošiljali katalog trgovcem, preko teh pa bo prišel tudi do potrošnikov. tekstilni industriji Metlika-niški odbor se je odločil, <%a poslej vse številke skupne. * v tudi zapisano v samouP* | sporazumu o združitvi. ČLANI JUGO-KAJ KL*$I —] s pionirji jih je okoli Pji ijo ob ponedeljkih, sr®"jj četrtkih v novi telovadni(J • - - - pgk osnovni šoli. Trenutno se pt*^ jo na seminarje, tekmo’ izpite, vadijo pa samooh^0 karate, aikido, jiu-jitsu, -* full-contackt. Na čelu skupine stoji Biserka Ovn* , starejšimi pa se ukvarja Jo*® . ček, Biserkin mož Vabljen1 njihove vrste. V metliški občini je za volitve evidentiranih 897 kandidatov. Mladih do 27 let je 30 odstotkov, od 27 do 40 let je 44 odst. evidentiranih, žensk je 36 odst., članov Zveze komunistov 24 odst. Med evidentiranimi kandidati jih ima dva odstotka visoko izobrazbo, trije odst. višjo, 19 odst. srednjo in 8 odst. nižjo izobrazbo; kvalificiranih delavcev je nekaj več kot 26 odst, polkvalifici-ranih 11 odst. in nekvalificiranih 25 odstotkov. Od vseh evidentiranih kandidatov jih bo približno dve tretjini prišlo na kandidatno listo. OB PROSTIH SOBOTAH IN NEDELJAH in pa, seveda če je le sneg, se zbere na gorjanskih pobočjih precej otrok, a tudi odraslih, ki se sankajo, smučajo ali pa samo sprehajajo. Kaže, kot bi Belokranjci ePc n .P3 je v roinutah razgra-1 vse se začne J. PRIMC finska vojna n V Kočevju se boj za plin f- je- Vsak bi hotel Vrt’ Pri dobavi prednost: fdvec> delovne organizacije L.®lmata urejen vžig glavne meiL"3. pUn)’ trgovine’ fjru^ ozlroma gostišča in d3°čeYje je po novem letu v-„inamreč plin le 3-krat, kič po 140 steklenic, na?m3V §a potrebovali še enkrat več. Dmri^eva'c* oziroma kht J3lci PUna se zat0 PravSa drŽLle preProste,ga Drvi ,. »Kd°r prvi pride, ra^rf1?' je’" Vak drug način Juvanja bi povzročil ~e sPore. ali m pa ima tudi bolj LjucT^ nevšečne posledice. rd;n le Se postavijo v vrsto za K zjutraj ob 7. ali 8. uri Pride ^aj°’ dokler plin ne vjpa \ Pa ne dobe zanesljive n LStila> da 8a tistega J,ne 00. Koče^ PHn le peljejo proti Preden ZV!,do 1judJe to’ še mestf, .pr‘de kamion v kisik ozn'k plina razloži v P^n za varjenje tudi ci t?terih obratih in delav-domou ob,ratov „skačejo“ v vr J ^ombe in pohite VoZni]°. Pr* razdeljevalnici. ta ® Pomočnik krene-KolnH ino še na rnalico v ko ju rsk? restavracijo, a na Dn,°Pazij° gostje, puste zdrve Predeno malico in jeklenke ov P° Prazne pripelje tovor-nice P 0In do razdeljeval-avt ’ ^ tam že taka vrsta 2 °vSlovinljudi,dasele UKo muko prebije plin v ZA ZDRUŽITEV - Tudi volilci v krajevni skupnosti Vas-Fara (na fotografiji) in KS Banjaloka so se te dni odločili za združitev v skupno KS Kostel. Zdaj so v kočevski občini tako velike KS, da bodo po mnenju organizatorjev združevanj lahko opravljale naloge, ki jim jih nalagajo zakoni in ustava. (Foto: J. Primc) Zdaj je v občini le še 10 KS Te dni so se občani na kočevskem podeželju odločali o združevanju v večje KS Medtem ko v drugih občinah krajevne skupnosti razdružujejo, jih v kočevski združujejo. Prav v teh dneh so se združile KS Mozelj, Livold in Dolga vas v KS Ivana Omerze (ime so izbrali po narodnem heroju s tega območja); KS Rudnik in Koprivnik v KS Rudnik; KS Vas-Fara in Banjaloka v KS Kostel in KS Predgrad in Vimolj v KS Poljanska dolina ob Kolpi. Že prej pa so se združile KS Stara cerkev in Stari log ter KS Struge in Polom. Tako je zdaj, pred novimi volitvami, na območju občine Kočevje le še 10 KS. V razpravah pred združitvijo je bilo poudarjeno, da prejšnjih 17 KS ni bilo sposobnih kadrovsko zadostiti vsem potrebam delegatskega sistema, zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zakona o sodstvu in vsem zahtevam za delovanje KS, ki jih predpisuje zakon. Menili pa so, da bo slaba stran združevanj dejstvo, da bo na zelo razsežnem območju (kjer je le 10 prebivalcev na kv. kilometer) zelo težko zagotoviti vpliv občanov na delovanje KS. Zato so sklenili, da bodo dobili kar največ pristojnosti vaški odbori. SPOZNAVAJMO SVET V soboto, 4. februarja, bo ob 20. uri v Šeškovem domu v Kočevju javna radijska oddaja in tekmovanje ..Spoznavajmo svet in domo-vino“. V znanju se bosta pomerili ekipi Škofje Loke in Kočevja. Igral bo ansambel Mojmira Sepeta, peli pa bodo znani pevci zabavne glasbe. Gostje oddaje bodo člani mladinske delegacije Dijaškega doma v Trstu. ^N$l- fB * jHjiLjflf* 55?* »S2S9?0*? — Nihče ne ve, kdaj natančno bodo v £■. prid? H Kd°r *ma srečo, čas in boljše obveščevalne 1 v VrstniP ’ ostali pa ne. Na fotografiji: plin je že tu, le ^ oto: Primc) robne iz Kočevja - Psi vseh »h (Radost- - Psi vseh lam ^tere Jv* ^ Pasem spremlja-fcVC lč,ence .d° Sole. Tako se tet JJScbv. trpP mestnih hje* ?aju noJfi okoli nje kil1« vsak dan Pasj» Wh;ter Ptetenp 'rgledamo bq*no dobiPsHn f • To Je treba pre-°koli Joif Privadili, ker sole vedno kaj za pod I v4fo2!,KODAJF l°WL?a fazornH • ~ Trgovine °Dlek’ P®1*1®’ 8a Popust velja Ojniki blag0’ ki 80 si Praznik; ^Cm°ma nakupili že ’ e Pravi Še po višjih 1 ^ °^ečen ^ pa tudi ti zelo !&% Seveda ?preme*jen. se lahko ph. D«eeem le ob razpro cenah. Zakaj ne bi dedek Mraz izposloval, da bi bili popusti že pred prazniki, pa čeprav v manjšem odstotku, kot so sedanji? To bi se zelo poznalo, predvsem „domače-mu“ dedku Mrazu, „službeni“ pa ima tako in tako polno malho. VESELJE NA SNEGU - Zimske počitnice bodo letos, kot kaže, za šolarje zelo ugodne. Sneg naletava, kot bi bil naročen. Če bo držal tudi mraz, bo ugodno za smuko in za drsanje. PREMALO KRMILNIC - Mraz in sneg je pričel pestiti ptice. Žal je letos po mestnih vrtovih, zelenicah in parkih premalo krmilnic. Tudi ustrezne hrane za zunanje ptice nimajo v trgovinah: prodajajo samo razne mešanice za sobne ptice, ki pa so predrage. Nekateri si kupijo seme konoplje in sončnic v Ljubljani. VEC KRUHA - Občani, posebno gospodinje, se pritožujejo, da težko pridejo do kruha. Včasih morajo večkrat ponj, da dobe potrebno količino. Mesto se širi, prebivalcev je več, zato tudi kruha pojemo več, imamo pa le eno pekarno. V starem Kočevju je bilo nekoč več pekarij in prodajaln, večina delavcev in kmetov pa je pekla kruh doma. Krajevna skupnost Kočevje-mesto že pripravlja vse potrebno za rešitev tega perečega vprašanja. POMAGAJTE NEMOČNIM Pred kratkim nam je 80-letna Nežka Bakšič iz Slavskega laza 15, občina Kočevje, napisala pismo, ki govori o osamelosti in nemoči ostarelih ljudi na podeželju. Ne bi ponavljal vsega, kar je zapisala, dodam pa naj nekaj dejstev, ki sem jih spoznal ob obisku pri njej in misli ob tem. Ženska stanuje sama. Zaradi hude sklepne revme komaj hodi, pa tudi z rokami težko prijemlje predmete. Tistega dne, ki ga je opisala, je potrebovala kar 3 ure hoje za slabe 3 km od Fare do Slavskega laza. Ko je prišh domov, ni mogla niti sesti, zvrnila se je po tleh, obležala na hrbtu. V nemoči je zajokala, ko pa si je le opomogla, nam je z bolnimi rokami napisala pretresljivo pismo. Rdeči križ in šolarji iz Vasi-Fare so med tistimi v občini Kočevje, ki zelo prizadevno skrbe za ostarele in bolne, pa vendar ne morejo pomagati vedno in povsod. Nežka Bakšič nam je sama povedala, da bo zelo verjetno šla v dom za ostarele. Dokler pa so stari, bolni in onemogli doma, jim je v okviru KS ali vaške skupnosti treba pomagati. Tako pomoč bi lahko organizirali tudi za prevoze v vasi, kamor ne vozi avtobus. Povsod je nekaj občanov, ki imajo avtomobile in ki bi radi pomagali človeku, potrebnemu pomoči. KS naj bi dobila le njihova imena in naslove ter jih sporočila ostarelim, da bi vedeli, kje lahko prosijo za prevo~ Seveda se da podobno urediti še vrsta drugih zadev oziroma pomoči, saj KS ni le za reševanje komunalnih zadeii JOŽE PRIMC Občinski vrh bo precej spremenjen Živahno pred volitvami v ribniški občini - Prihodnjič imena kandidatov V ribniški občini ljudje že na veliko ugibajo, kdo so kandidati za najodgovornejše dolžnosti v občini. Volitve so namreč pred vrati in čas bi že bil, da so možni kandidati znani. O kandidatih bodo razpravljali na skupni seji konference SZDL/ sindikata in ZK, kar pomeni, da vas bomo o kandidatih lahko seznanili prihodnjič. Tokrat lahko zanesljivo povemo le, da bo prišlo do sprememb v samem vrhu občinske skupščine, ker je prevladalo mnenje, da mora predsednik opravljati svojo dolžnost poklicno. Izvoliti bo treba tudi novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, ker je sedanji, Franc Bojc, že imenovan za direktoija tozda Donit Sodražica. Na zadnji seji predsedstva SZDL, kije bila 16. januarja, so razpravljali tudi o večini drugih vodilnih dolžnosti v občini, se pravi tudi v SIS, vendar še niso opravili razgovorov s predlaganimi (če žele kandidature sprejeti), za nekatere dolžnosti pa predlogov še niso imeli. Predsedstvo je na tej seji tudi naročilo vsem družbenopolitičnim organizacijam, naj predvidijo svoje možne kandidate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Po sedanjih predlogih naj bi bilo v družbenopolitičnem zboru tudi v bodoče enako število delegatskih mest kot doslej, v zboru KS naj bi se število mest zmanjšalo od 30 na 25, v zboru združenega dela pa zvečalo do 30 na 35. Pri SIS naj bi se število delegatov v zboru uporabnikov zvečalo povsod ali pa vsaj v zdravstvu na 35, število delegatskih mest uporabnikov pa naj bi ostalo isto. Posebno pa so poudarili, da na primer učitelj ne more biti delegat v zboru uporabnikov SIS za izobraževanje, ampak v zboru izvajalcev te SIS; podobno velja tudi za zdravstvene delavce in SIS zdravstva, oziroma za vse SIS. Pri prvih delegatskih volitvah se je namreč dogajalo, da so bili izvajalci izvoljeni v zbor izvajalcev in v zbor uporabnikov. Seveda so potem v obeh zborih zago-vaijali taka stališča, kot so jim (kot izvajalcem) najbolj koristila. Nadalje so se pogovorili o novem referendumu ža samoprispevek, ki bo razpisan predvidoma v aprilu ali maju. Ta samoprispevek bi uporabili za financiranje komunalnih dejav- Sindikat: zakon v prakso V tovariškem vzdušju je delo uspešnejše Glavna bodoča naloga sindikalnih organizacij je uresničevanje zakona o združenem delu v praksi, ugotavljajo na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki potekajo te dni v ribniški občini in bodo trajali še do konca meseca. V razpravah posvečajo posebno pozornost načrtovanju proizvodnje in zagotavljanju še bolj tovariških odnosov, saj se zavedajo, da je od h osemletke na univerzo Prej uspešno opraviti tečaj in izpite Pripravljalne tečaje za vpis na višjo upravno šolo, višjo šolo za socialne delavce, višjo šolo za organizacijo dela, fakulteto za strojništvo in fakulteto za elektrotehniko organizira Delavska univerza Ribnica v sodelovanju z Delavsko univerzo „Boris Kidrič“ iz Ljubljane. Ti tečaji so namenjeni vsem, ki nimajo priznane popolne srednješolske izobrazbe, kar je sicer pogoj za vpis na fakultete. Pogoj za vpis v pripravljalne tečaje, ki bodo v Ribnici, je uspešno dokončana osemletka. Delavska univerza sprejema prijave za tečaje še do konca januaija. Tečaje bodo organizirali za sprejem na tiste v uvodu omenjene višje šole in fakultete, za katere bo dovolj prijavljen-cev. Predavanja se bodo začela v drugi polovici februaga. Na njih se bodo udeleženci učili predvsem slovenščino, matematiko in zgodovino, in sicer vsak predmet 90 ur. Za vpis na višjo šolo oz. fakulteto potrebuje namreč vsak interesent, ki nima uspešno dokončane srednje šole, potrdilo, daje z uspehom opravil po pripravljalnem tečaju tudi izpite iz teh treh predmetov. J. P. NOVI ORGANIZACIJI Novi osnovni organizaciji sindikata so te dni že ustanovili v Ribnici, in sicer v Vzgojnovarstvenem zavodu (VVZ) Majde Šilc in za zaposlene v vseh SIS. Vsaka šteje po nekaj nad 20 članov. Na ustanovnem zboru v VVZ so med drugim ugotovili, daje novi vrtec povsem zaseden in da je še precej zaposlenih staršev, ki bi želeli dati otroke .v varstvo. Zuto bo treba vrtcu kmalu dozidati nove prostore. tega odvisen dohodek njihove OZD in s tem tudi osebni dohodki. Zavzemali se bodo seveda tudi za poglabljanje oziroma še večjo uveljavitev samoupravljanja. Delegatski sistem še ni zaživel, kakor bi moral, čemur je med drugim kriva tudi še premajhna razgledanost delegatov oziroma njihovo znanje. V obratu BPT v Loškem potoku so govorili o investicijah, zviševanju proizvodnje in zniževanju stroškov, o načrtih za zaposlitev več novih delavk itd. V tozdu Inles Sodražica so razpravljali tudi o povečanju proizvodnje in zaposlovanja ter o zniževanju stroškov na enoto proizvoda. Tudi v Komunali so ugotavljali, da imajo premalo delavcev in da je treba posodobiti njihovo mehanizacijo. Novi osn. organizaciji sindikata so ustanovili še v VVZ Majde Šilc in za delavce, zaposlene pri vseh SIS. V „Riku“ bodo po novem namesto ene tri osn. organizacije sindikata (Rikostroj, Ricomag in skupne službe). Tako prilagajo samoupravni organiziranosti tudi organizacijo sindikata. NOVA STANOVANJA Pred novim letom sta bila v Ribnici dokončana dva nova stanovanjska bloka na Tigu Veljka Vlahoviča s skupno 34 stanovanji. Po novem letu so stanovalci prejeli ključe, zdaj pa se vseljujejo. Spomladi bo vseljen še 17-stanovanjski blok. Razen tega bodo tu začeli spomladi graditi še dva nova bloka, v katerih bo skupno 34 stanovanj. nosti v KS in za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici. Koledar prireditev Izdelan je do 1. junija Program proslav in prireditev v spomin ali počastitev raznih kulturnih, državnih, republiških, občinskih in krajevnih dogodkov oziroma praznikov je te dni izdelal odbor za oživljanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOV in spomeniškega varstva pri občinski konferenci SZDL Ribnica. Po tem koledarju bodo v občini Ribnica do junija letos naslednje večje proslave: 8. februar: V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo v vseh krajevnih skupnostih svečane akademije s posebnim poudarkom na 100-letnici rojstva Otona Župančiča. 8. marec: V počastitev dneva žena bodo po KS akademije ter sprejemi bork in mater padlih borcev. V ribniškem vrtcu bodo odkrili doprsni kip narodne junakinje Majde Šilc, po kateri nosi vrtec tudi ime. Kip je delo akademskega kipaja Saše Mančiča. 26. marec: Za letošnji občinski praznik bo svečana seja vseh zborov OS v Loškem potoku. Istega dne bo v Ribnici srečanje borcev brigad Ivana Cankarja in Matije Gubca, za . katere bo v domu JLA svečana akademija. Izveden bo tudi tradicionalni pohod v Jelenov žleb. Pionirji in cicibani bodo odšli na pohod do spomenika v Makošah. 20. in 27. april: Dan ZKJ in dan OF bosta počaščena s proslavami in podelitvijo priznanj OF. V Dolenji vasi bo pevska revija in odkritje spominskega obeležja padlim s tega območja. Od 1. do 25. maja: V' tem obdobju bodo počastili 1. maj, praznik dela; 5. maj, dan osvoboditve Ribnice; 9. maj, dan zmage; 15. maj, konec vojne, in 25. maj, dan mladosti. Pred praznikom dela bodo svečane seje samoupravnih organov in sindikalnih organizacij, delavska zborovanja, sindikalni izleti in sindikalne športne igre. V KS Ribnica bodo združili praznovanje dneva OF in dan osvoboditve Ribnice. Na svečanost bodo povabili tudi borce brigad, ki so vkorakale v Ribnico. Med športnimi prireditvami naj omenimo tek po ulicah Ribnice in tekmovanje za najhitrejšega pionirja (Sodražica). V teh dneh bo sprejem Kurirčkove pošte in Titove štafete ter srečanja oziroma razgovori šolarjev in mladine z borci in organizatorji vstaje. Za dan mladosti je v načrt, odkritje doprsnega kipa narodnega heroja Mirka Bračiča, ki ga bo izdelal kipar Sašo Mančič. Za ta dan je predvidena še otvoritev 33. športnih iger ljubljanske armijske oblasti, ki bodo letos v Ribnici in Kočevju. Ta, občinski program bi morale dopolniti še KS s svojimi prireditvami. V tem obdobju bodo namreč nekatera gasilska društva praznovala jubileje, gotovo bo organizirano spet sečanje pobratenih KS Sodražica in Poljane, pripravlja se pobratenje KS Ribnica in Jusiči, revija pevskih zborov, druga kulturna in umetniška gostovanja oziroma nastopi, akcije samozaščite itd. M. GLAVONJIC Ribniški zobotrebci POČASI DELAJO — Sodražani opozarjajo, da potekajo dela pri podiranju starega mostu in postavljanju novega prepočasi. Boje se, da delavci tu „prezimujejo“. Delavci so sicer pridni, a so pogoji dela slabi, zato je njihova storilnost slabša. Sodražica je dobila prvi kamniti most za časa Napoleona, ko so bili Francozi v naših krajih. Med vojno je bil leta 1942 zaradi bombardiranja in obstreljevanja s topovi tako poškodovan, da ni bil več uporaben. Po vojni so zgradili lesenega, zdaj pa bo končno betonski. ZA TOPLI OBROK - V Loškem potoku je vedno več ljudi, tudi žensk, zaposlenih, zato je treba bolje organizirati kuhanje toplih obrokov zanje. Nekateri predlagajo, naj bi kuhali v eni kuhinji (morda pri tozdu INLES), nato pa obroke razvažali še v ostale obrate. SLAB ASFALT — Cestni odsek Sodražica-Zimarice so posodabljali počasi, nato pa so izvajalci del polagali grobi asfalt takrat, ko je bila zemlja razmočena. Občani menijo, da je asfalt prav zato ponekod že razpokal Pravijo, da bi bil potreben boljši nadzor nad trošenjem družbenega denarja, saj slabo delo pomeni proč vržen denar. Niso zadovoljni tudi z obvozom preko Lipovščice, ker je slabo vzdrževan. GREMO V KINO — Ta mesec bodo v kmu doma JLA v Ribnici še naslednji filmi: danes, 26. januarja, »®e*ei ‘rave : 28. in 29. januarja ,,Naklad na vrhu nebotičnika"; za matinejsko predstavo pa bodo 28. in 29. januaija vrteli film „Dogodiv-scine malega Mihca". r Pk 88/77 SODBA V IMENU LJUDSTVA Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnice Moškon Sonje, ob sodelovanju sodnikov porotnikov Kuka Alojza in Laha Otona kot članov senata ter Vervega Darje kot zapisnikarice v gospo-darskokazenski zadevi zoper obd. „AGRARIA" Brežice, TOZD Proizvodnja in trgovina Brežice, obd. LIPEJA Ivana in obd. IVETA Boženo zaradi gospodarskih prestopkov po čl. 20/1—1 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe in po čl. 64/1—1 zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov, po obtožbi OJT Celje z dne 29. 6. 1977, Pt 168/76, v navzočnosti predstavnika obd. pravne osebe ing. Grubiča Jožeta, obd. Lipeja Ivana in obd. Ive-ta Božene ter Ferlinca Borisa, namestnika OJT Celje, po dne 15. 11. 1977 opravljeni javni glavni obravnavi razsodilo: I. Obd. „AGRARIA" BREŽICE, TOZD PROIZVODNJA IN TRGOVINA BREŽICE, je prekršila določila: 1. tč. 6, 4. čl. zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe s tem, da je nabavila za promet in nato prodajala v trgovini „Agraria št. 9-1" v Brežicah: a) dne 8. 9. 1976 1,5 kg cvetače, ki zaradi organoleptičnih lastnosti ni bila primerna za ljudsko prehrano in promet, ker je bila ta močno ovela, po površini in listih bolj ali manj nagnita, neizenačene barve, z močnim vonjem po gnilobi ter nepravilne konsistence; b) dne 7. 10. 1976 1 kg rdečega korenja, ki zaradi organoleptičnih lastnosti ni bilo primerno za ljudsko prehrano in promet, ker so bili plodovi po večini nagniti in mehanično poškodovani, na njih je bilo še precej prsti, večina pa je bila razpokana in najedena od glodalcev in polžev; 2) 28. čl. zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov s tem, da je nabavila za promet in nato prodajala v trgovini „Agraria 9—1” v Brežicah: a) dne 7. 10. 1976 1 kg paradižnika, ki je bil delno nagnit, rjast in neizenačen po velikosti ter onesnažen od prsti, kar vse je v nasprotju z določili 3. in 5. tč. čl. 15 pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov; b) dne 7. 10. 1976 1 kg paprike „babure", ki je bila bolj ali manj onesnažena z delci zemlje in je imela po površini rjave pege, ki so pri 4 plodovih zajele vso površino, pri 3 plodovih pa tudi z razpokano lupino, kar vse je v nasprotju s 164. členom in 3., 5. ter 6. tč. 15. čl. pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov. III. Obd. LIPEJ IVAN, roj. 24. 10. 1931 na Bizeljskem, stanujoč v Brežicah, Levstikova 1 2, Slovenec, drž. SFRJ, kmetijski tehnik, zaposlen na delovnem mestu vodje enote Trgovina z živili, nekaznovan, je odgovoren pod 1/1 b in I/2 b, ker ob nakupu rdečega korenja dne 29. 9. 1976 in paprike „babure" dne 30. 9. 1976 ni bil dovolj pozoren do kakovosti kupljene zelenjave in ker je odredil prodajo te zelenjave v maloprodaji. III. Obd. IVETA BOŽENA, roj. 15. 8. 1933 v Cundrovcu, stanujoča Črne 42, p. Brežice, Slovenka, drž. SFRJ, poslovodja poslovalnice št. 9-1, nekaznovana, je odgovorna za kršitve pod tč. I, ker ni kontrolirala kakovosti zelenjave v prodaji v trgovini „Agraria 9—1" v Brežicah, zaradi česar je imela ta trgovina v dneh 7. 9. 1976 in 7. 10. 1976 v prodaji v tč. I navedeno zelenjavo. S tem so storili: Obd. pravna oseba z dejanjem pod 1/1—a) in b) dva gospodarska prestopka po 1. tč. I. odst. čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, z dejanji pod tč. 1/2—a) in b) pa dva gospodarska prestopka po 1. tč. I. odst. čl. 64 zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov. Obd. LIPEJ Ivan z dejanjem pod 1/1—b) gospodarski prestopek po 1. tč. I. odst. čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, z dejanjem pod 1 /2—b) pa gospodarski prestopek po I. odst. čl. 1 64. čl. zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov. Obd. IVETA Božena z dejanji pod l/l—a) in b) dva gospodarska prestopka po 1. tč. I. odst. čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, z dejanji pod I/2—a) in b) dva gospodarska prestopka po 1. tč. I. odst. 64. čl. zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov in se obsodijo: I. Obd. pravna oseba: za gospodarski prestopek pod 1/1—a) po čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, z uporabo omilitvenih določil čl. 23 ZGP na 10.000,00 din denarne kazni, za gospodarski prestopek pod l/1-b) po čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, z uporabo določil čl. 23 ZGP na 15.000,00 din denarne kazni, za gospodarska prestopka pod I/2—a) in b) po čl. 64 zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizovodov, z uporabo dol. čl. 23 ZGP za vsakega po din 15.000,00 denarne kazni, ter se nato po čl. 26 ZGP izreče enotna kazen din 55.000,00 (petinpetdeset tisoč) denarne kazni, plačljive v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti sodbe. II. Obd. LIPEJ IVAN: za gospodarski prestopek pod 1/1—b) po čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe na 1.000.00 din denarne kazni, za gospodarski prestopek pod I/2—b) po čl. 64 zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov, z uporabo čl. 23 ZGP na 1.000.00 din denarne kazni, ter se nato po čl. 26 ZGP izreče enotna kazen din 2.000,00 (dva tisoč) denarne kazni, plačljive v roku dveh mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe. III. Obd. IVETA BOŽENA: za gospodarski prestopek pod 1/1-a) in b) po čl. 20 zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe za vsakega na din 1.000,00 denarne kazni, za gospodarska prestopka pod 1/2—a) in b) po čl. 64 zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov, z uporabo določil čl. 23 ZGP za vsakega na din 1.000,00 denarne kazni, ter se nato po čl. 26 ZGP izreče enotna kazen din 4.000,00 (štiri tisoč) denarne kazni, plačljive v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe. Izreče se varstveni ukrep objave sodbe v skrajšanem obsegu v časopisu ..Dolenjski list" na stroške obd. pravne osebe. Obd. pravna oseba je dolžna plačati stroške kazenskega postopka, pri čemer se odmeri povprečnina na din 1.000,00. Obrazložitev: Obd. pravna oseba in odb. Ivetova v zagovoru očitane gospodarske prestopke priznavata, obd. Lipej pa navaja, da so bili pridelki glede na deževno vreme v pretežni večini taki, da niso odgovarjali standardom. Kupil je spokano korenje in slabo papriko, katero pa je po njegovem mnenju pravilno razvrstil v II. kvaliteto. Obd. Ivetova je še povedala, da je opravila kvalitativni prevzem blaga in imela občutek, da ne prodaja slabega blaga. Po izvedenih dokazih, zaslišanju izvedenca, vpogledu izvidov Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu in priznanju obdolžencev je sodišče ugotovilo, da so opisane kršitve tako glede obd. pravne, kot tudi glede obeh odgovornih oseb v celoti podane. Po izvidu že omenjenega zavoda so opisane kakovostne napake pri cvetači in rdečem korenju takšne, da ti dve vrsti zelenjave nista več ustrezali uporabi za ljudsko prehrano, kakovost paprike in paradižnika pa ni bila v okvirih veljavnega pravilnika o njuni kakovosti. Obd. Lipej je po statutu obd. pravne osebe odgovoren za nakup zelenjave in je tudi nakupil zelenjavo, najedeno po tč. I—b in II—b. Njegov zagovor, da je vzrok slabi kvaliteti deževno vreme, ni sprejemljiv, pri odkupu blaga bi moral paziti na to, da kupi blago, ki odgovarja po kvaliteti pravilniku o kakovosti sadja, zelenjave ter gob in sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov. Obd. Ivetova pa bi kot poslovodkinja trgovine morala ob kakovostnem prevzemu blaga tako blago, ki ne ustreza kakovosti označeni na dobavnici, odkloniti; pri blagu pa, ki ga ima v prodaji, vsak dan ugotavljati, ali je to še primerno za ljudsko prehrano in prodajo, ter neustrezno blago izločiti iz prodaje. Najmanj, kar je očitati obema odgovornima osebama, je malomarno kakovostno prevzemanje blaga, kajti če bi bil kakovostni prevzem blaga opravljen v redu, do takšnih nepravilnosti ne bi ptišlo. Sodišče je obdolžencem za vsak gospodarski prestopek izreklo kazen v višini, kot je navedena v izreku sodbe, ter nato po čl. 26 ZGP izreklo enotno kazen, in sicer obd. pravni osebi din 55.000,00, obd. Lipeju 2.000.00 in obd. Ivetovi 4.000.00 din denarne kazni. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine pri vseh obdolžencih nekaznovanost in priznanje, pri obd. odgovornih osebah pa še skrb za družino. Čeprav je sodišče uporabilo omilitvena določila čl. 23 ZGP pri izrekti posamezne kazni, je sodišče prepričano, da je izrečena kazen takšna, da bo pri vseh treh obdolžencih dosegla vzgojni namen. Zapisnikarica: Darja Vervega Predsednica senata Sonja Moškon, I. r. Okrožno gospodarsko sodišče Celje, 15. 11. 1977 TECTYL CENTER Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO' ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALV0UNE TECTYL0M” VAM OPRA VI PETER PERDEC A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRA VLJENO DELO TECTYL CENTER V času od 12. do 18. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Kovač iz Sela - Erico, Nada Metelko iz Krškega - Damjana, Jožica Grabnar iz Mokronoga -Mojco, Majda Mirtič iz Semiča -Brigito, Milena Udovič iz Črešnjev-ka - Boštjana, Ana Didovič iz Nestoplje vasi - Antona, Marija Žefran iz Velikega Gabra - Vojko, Jožica Božič iz Tribuč - Majo, Genovefa Kotar iz Velikega Gabra -Romana, Dragica Kralj z Broda -Aleša, Marija Kek iz Benečije -Barbaro, Martina Kapele iz Dolencev - Matejo, Vladka Pečaver iz Podhoste - Tomaža, Marija Ulašič iz Zastave - Andreja, Marija Mrvar iz Bodganje vasi - Jožeta, Stanka Jenkole z Dvora - Katjo, Boja Radman iz Zaluke - Zlatka in Dubravka, Alojzija Grandljič iz Hrastja - Tanjo, Magdalena Raztresen iz Jankovičev - Petra, Nada Babič iz Gotne vasi - Daliborja, Antonija Kužnik iz Srednjega Lipovca - Mileno, Jožica Vukšinič iz Boldraža - Martino, Marija Bračika iz Metlike - deklico, Marija Pekolj iz Gornjega Podšumberka - deklico, Tončka Medvešček iz Blatnika -deklico, Ana Radman iz Zakajskega sela - deklico, Ana Pajič iz Vrbinc — dečka, Matilda Zorko iz Površja -deklico in Majda Ivanov iz Starega trga - Karlo. - Čestitamo! ZAHVALA Ob izgubi naše drage nepozabne mame ANE ŽUGELJ roj. Simonič sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in ji na kakršenkoli način pomagalu Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja, iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerke Francka, Micka, Ivanka, Anica, Rezka, Malči z družinami in sestra Francka. F'-. '1 ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta VIDA ŠPELlCA se iskreno zahvaljujemo za izkazane pogrebne časti organizar cijam ZZB Črnomelj, gasilskemu društvu Tribuče, Društvu upokojencev ter delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam Bcgrad Črnomelj, Belsad Črnomelj, Belt Črnomelj, Beti Metlika, obrat Črnomelj, tovarni Iskra Črnomelj in SGP Grosuplje. Posebej se zahvaljujemo tov. Antonu Vipavcu za pomoč, organizacijo in poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: žena Ana in otroci: Lojze, Anica, Micka, Vera, Viktor, Ivan in Jožica z družinami. V času od 10. do 16. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marijana Jurič iz Brežic - Natalijo, Stanka Zalokar iz Dramelj - Barbaro, Vida Najger iz Bukovja -Simona, Durda Prelec iz Brežic -Danka, Ivanka Volčanjšck s Pokleka - Slavico, Dragica Horvat z Otoka - Jasno, Marija Gričar iz Loč - d Darjo, Anica Nerat iz Scnkovca -I.idijo, Bariča Dekalič iz Višnjcvca - Miroslava, Vida Ribnikar iz Brežic k. - Andrcjko, Nada Stošič iz Poljanice - dečka, Dragica Novoselec z-Malega vrha - Anito, Sonja Hožič s Senovega - Boruta, Nevenka Kcrcs-man iz Samobora - dečka, Dragica Radovanič iz Bedra - dečka, Marica Vidovič iz Gradnje - Milana, Milena Juratovec iz Drnovega - Anito, Vida Sumrck iz Vitne vasi - Melito, ČESTITAMO! V tem času so pri nas 'imrli: Vincenc Urbanč, delavec iz Gržeče vasi, star 31 let; Stjepan Novosel, upokojenec iz Brdovca, star 68 let; Antonija Predanič, kmctovalka iz Gor. Lenarta, stara 84 let; Martin Lapuh, upokojenec iz Dednje vasi, star 69 let. V SPOMIN 5. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE ZEVNIK Sela 1 Vedno se te spominjamo, ti prižigamo sveče in prinašamo cvetje. Še vedno živiš med nami in mi smo vedno s teboj. Vsi tvoji! V SPOMIN 27. januarja bosla minili dve leti, odkar meje mnogo prezgodaj zapustil moj dragi mož VINCENC VOUK - CENE V žalosti tiho beži čas grenke bolečine. Marija Vouk-Mimi. V Leskovcu, dne 25. 1.1978 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti nepričakovano zapustil naš nepozabni mož, brat in stric RUDOLF SUHOREPEC iz Otovca 8 Pokopali smo ga dne 14. januarja na domačem pokopališču. Iskreno sc zahvaljujemo sosedom za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vencc in cvetje ter izraženo sožalje, obema' duhovnikoma za opravljeni obred in tolažilne besede ter godbi na pihala. Dolžni smo se zahvaliti tudi gasilskim društvom Talčji vrh, Rodine, Rožič vrh in Petrova vas ter tov. Tonetu Jermanu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem skupaj šc enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, bratje Jakob, Franc, Polde in sestra Angela z družinami, nečakinja Hedvika z družino in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST Št. tj (1485) - 26. januarja 1978 TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 26. i. trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.30 TV V SOLI - (Bg) 11.40 TV V ŠOLI: Maja in Neven, Mesto - Kulturni spomenik, Risnjak - (Zg) 17.15 POROČILA 17.20 PO SLEDEH MARCA POLA, nadaljevanka - B 18.15 OBZORNIK 18.25 MOZAIK 18.30 PROFESOR BALTAZAR, risanka - B 18.40 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B Prvi niz nadaljevanke z gornjim naslovom je beograjska televizija posnela v čmo-beli tehniki in kljub zanimivemu vsebinskemu izhodišču oddaje niso bile deležne večje Pozornosti gledalcev. Novi dve nadaljevanki s po 13 oddajami sta barvni, vsebina pa še pestrejša. PETEK, 27.1. 9.30 TV V SOLI - (Bg) 11.40 TV V SOLI: Maja in Neven, Pokrajina in prostor, Mljet - (Zg) 17.00 POROČILA 17.05 O KOZLOVSKEM BIKU IN O SLAMNATI BREZI, pravljic? iz lutkarjevega vozička - B 17.35 DEČEK DOMINIK - B 18.00 OBZORNIK 18.10 DOMAČI ANSAMBLI - B 18.40 MOZAIK 18.45 POTA SAMOUPRAVLJANJA Prva od štirih oddaj ima naslov Marxova vizija, naša stvarnost. Franc Šetinc, sekretar IK predsed- SOBOTA, 28.1. I 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR, risanka - B 8-15 Svetlana Makarovič: KOSO-VIRJA NA LETEČI ŽICI - B 9 00 PISANI SVET: STRAH - B 9-35 ČAS, KI ŽIVI: MED BORCI PREKOMORCI - B 10.05 LJUDJE IN MESTO - B 10.35 NOVELE HENRYJA JAMESA, dramska nanizanka - B 11-25 JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZIJA - B 14.55 Vejle: JUGOSLAVIJA : CSSR, prenos rokometne tekme s svetovnega prvenstva - B i^ŽS* S. Nastasijevič: BALA SORODNICE MARIJE . 9°gajanje drame beograjske tele-je postavljeno na mejo domi-stvarnosti, tamkaj, kjer se vprašanje o skrivnosti živ- i. .J" »Fia»wije o surivnosu ziv- jenja in smrti, vprašanje, ki že vna-prej ostaja brez odgovora. Vsebina: ™?rfla, lepo dekle, živi odmaknjeno a sveto. Neprestano sedi pred ogle-m m se občuduje. Nenadoma pa NEDELJA, 29.1. 1 8-55 POROČILA ^9° ZA NEDELJSKO DOBRO 77I B : FESTIVAL MPZ CELJE 9.30 625 '•50 V. Melnikov: STAREJŠI SIN }?*55STRZeK- B H-20JULES VERNE-B 11 ^ IN MUF, risanka - B uTst Garmisch: SMUK rj P«nos - B 13.30 POROČILA JA.7D 0dense: JUGOSLAVI- JA:£RN, prenos rokometne tekme s svetovnega prvenstva - B 15^05 SVET, V KATEREM ŽIVI- ZA Tehtnica posega na področje vzgoje, obravnava njeno mesto in pomen v družini, v ospredju pa je razpravljanje o t. i. boju med generacijami. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Boccaccio-Vuga: O SPOVEDI GOSPODA CIAPPELETTA - B Tokratna zgodba iz nanizanke Dekameron bo govorila o tem, kako je gospod Ciappelleto s krivo izpovedjo prevaril nekega svetega redovnika in nato umrL Četudi je bil v življenju slab človek, ga po smrti povzdignejo v svetnika. Glavno vlogo igra Jože Zupan (na posnetku). 20.40 IZZIV KULTURI Najboljše je za otroke komaj do- stva CK ZK Slovenije, bo na poljuden način, s primeri iz prakse očrtal nekatera dognanja marksistične teorije. Seznanil nas bo s prvimi zametki samoupravljanja iz časov pariške komune in oktobrske revolucije. ..Samoupravljanje je davni sen delavcev" in danes se v svetu pojavljajo različne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju in odločanju. Toda o samoupravljanju, kakršnega razvijamo pri nas, se pri teh oblikah ne da govoriti. Oddajo bodo dopolnjevali posnetki iz delovnih organizacij. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.05 RAZGLEDI: ROMI Jugoslavija je ena redkih držav na svetu, ki so Romom zagotovile pravico do narodnega imena, jim zajam- njeno zamaknjenost vznemiri stvaren dogodek. Fant, ki gaje zavrnila, se obesi. Marija za fantovo nesrečo krivi sebe. Dramo je režiral Dordje Kadijevič, v glavnih vlogah pa nastopajo Liljana Krstič, Neda Spasojevič in Slobodan Perovič. 17.30 OBZORNIK 17.45 FANTJE, film - B Danski film, ki ga je režiser Nils Malmros posnel marca lani, je doživel velik uspeh pri gledalcih, kritiki pa so ga proglasili za dramski film leta. Zgodbe v pravem pomenu besede film nima, kajti prikazuje dečka Oleja pri šestih, šestnajstih in petindvajsetih letih starosti Ole se že v deških letih srečuje z erotičnimi težavami, v kasnejših letih pa se znajdeva v pravcatih ljubezenskih vrtincih, pač kot večina mladih na svetu. Četudi film ni namenjen zgolj mladini, bodo zlasti mladi gledalci v njem našli delčke sebe. (Na posnedku: prizor iz filma Fantje.) 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Melnikov: STAREJŠI SIN, 1. del 15.35 OKROGLI SVET 15.55 POROČILA 16.00 &NA V DOMAČI HALJI, film Med vrsto uspešnih angleških socialnih filmov sodi tudi Žena v domači halji. Film je režiser J. Lee Thompson posnel leta 1958 in isto leto prejel zanj na berlinskem festivalu zlatega medveda, prvo nagrado a je dobila tudi igralka Yvonne 'itchelL V središču pripovedi je Amy, žena, ki se po dvanajstih letih zakona zave krute resnice o svoji preteklosti. Zaradi dela ni imela časa ne za obisk pri kozmetičarki ne da bi skrbela za svojo zunanjost, za urejenost pričeske, oblek in podobno. Zato je mož začel gledati za lepim dekletom in se hotel ločiti. V glavnih vlogah nastopajo še Anthony Quayle, Sylvia Syms in Andrew Ray. Pu 17.40 Športna poročila 17-55 JUGOPLASTIKA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 VRNITEV ODPISANIH - B volj dobro! 'Ta Zupančičeva misel bo izhodišče razgovora o sodobni literaturi za otroke. Sodelujoči (N. Grafenauer, K. Kovič, T. Pavček, J. Snoj, B. Jurca, L. Suhodolčan, D. Zajc, B. Golob, F. Puntar, M. Kmecl, E. Peroci, A. Ingolič in S. Makarovič) bodo govorili o motiviki, estetskih izhodiščih pa tudi odmevnosti književnih del za otroke im mladino. Dejstvo jc, da smo dandanes celo do najboljših knjig za otroke zelo mačehovski, sploh pa kritika, ki mimo tovrstnih del, kar • beži. Oddaja je bila posneta v Vinici, kjer je zelo razgibana izvenšolska dejavnost, ne nazadnje pa jc tudi Župančičeva otroška poezija še zmeraj živa med mladino. 22.10 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Matematika novega veka -18.35 Ali ste vedeli - 18.45 Test -19.00 Odensee: Jugoslavija: Kanada (prenos rokometne tekme) - 20.15 Od glave do pete - 21.30 25 ur -21.50 Dokumentarna oddaja čile enakopravnost pri razvijanju njihove etnične skupine. Žal je od ustavnih in zakonskih določil do resnične enakopravnosti dolga in trnova pot, ki jo bodo Romi zmogli le ob pomoči celotne družbe. Tokratna oddaja je skromen prispevek k tovrstnim prizadevanjem. (Na posnetku: Rom) 21.47 TV DNEVNIK 22.05 SPENCERJEVI PILOTI - B 22.55 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 Tv koledar - 17.45 Igrajmo se gledališče - 18.15 Družbena tema -18.45 Od vsakega jutra raste dan -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti - 21.50 Glasbena oddaja. Televizijcem je uspelo dobiti sodobno sovjetsko komedijo v dveh delih Starejši sin, v kateri igra glavno vlogo znani komik E. Leonov. Nezahtevna zgodba ima en sam cilj: kar najbolj zabavati gledalce. In po odmevih v Sovjetski zvezi je cilj tudi dosegla. Vsebina: dva fanta, Vladimir in njegov kolega, zamudita vlak. Pozno je in nimata kje prespati, zato se odločita za prevaro. Vladimir se bo prvemu možaku, ki bo prišel mimo, predstavil kot njegov nezakonski sin. Žrtev prevare postane Sarafanov, dobrodušni glasbenik srednjih let. In ... Scenarij in režija: V. Melnikov, ob Leonovu pa igrajo še N. Karačencov, N. Jegoorva in M. Bojarskij. 21.10 ZABAVA VAS JULIO IGLESIAS - B 22.20 TV DNEVNIK 22.35 625 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV Koledar - 17.45 Siv, mladinska oddaja - 18.30 Risanka - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik — 20.00 I. Stravinski: Zgodba o vojaku - 21.00 24 ur - 21.10 Pinochetov konec, feljton - 21.40 Športna soboto - 2.55 Rezerviran čas 21.05 ,TA HIP - B Tokratni film (zadnji) iz nanizanke Človek brez meja je splet filmskih dokumentov, ki jih je Rudi Klarič zbral med popotovanjem po svetu. Med drugim bomo videli moški in ženski tempelj na Japonskem, stavkajoče v ameriškem Portlandu, prikazan bo razgled iz letala nad številnimi kraji sveta, kamera jc zabeležila reveže v arabskem, indijskem, afriškem in srednjeameriškem svetu, dva poulična pevca iz Bombaja, indijskega fakirja s kobro in še veliko drugega. Skratka, oddaja je prepletena z utrinki življenja na vseh celinah, življenja, ki ga človeštvo živi ta hip. 21.35 TV DNEVNIK 21.55 ŠPORTNI PREGLED 22.40 POROČILA 15.15 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.40 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 30. L 1 9.30 TV V SOLI: Kocka, kocka, Tutankhamonov Egipt, Sreten Sto-janovič, Po dolini Ibra, Risanka — (Be) 11.55 TV V ŠOLI: Nenavaden stroj, Ali ste vedeli — (Zg) 17.10 POROČILA 17.15 RISANKA-B 17.30, SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 18.00 OBZORNIK 18.1 0 KEMIČNE KOVINSKE TEHNIKE - B TOREK, 31.1. 1 9.30 TV V ŠOLI: Kocka, kocka Tutankhamonov Egipt, Slikarji in kipaiji, Zimski koncert - (Bg) 11.55,Garmisch: SMUK ZA ŽENSKE, prenos - B 16.20 SMUK ZA ŽENSKE, posnetek iz Garmischa — B 17.20 POROČILA 17.25 SOLISTI VENETI Oddaja je posnetek z dubrovniških poletnih iger. Prisluhnili bomo ansamblu Solisti Veneti, ki je nastopil v dubrovniškem Knežjem dvoru. SREDA, 1. II. 1 V tokratni oddaji iz nanizanke Grafične tehnike bomo spoznali, kako skrivnosten in zapleten je delovni postopek pri t. i., kemičnih kovinskih tehnikah, med katere sodijo jedkanica, akvatinto, rezervaš in vernis (po naše mehko kritje). Pri teh tehnikah likovniki uporabljajo kisline, ki razjedajo kovine, ne pa tudi drugih snovi. Prvi grafični odtis s pomočjo kemičnih kovinskih tehnik jc bil narejen že ob koncu 15. stoL, o veliki izrazni moči teh tehnik pa pričajo dela Duererja, Rembrandta, Picassa in drugih. Tudi danes niso kemične kovinske tehnike nič manj značilne za likovno snovanje, dokaz za to so tudi velika imena sodobne slovenske grafike, npr. Riko Debenjak, Karel Želenko in Marjan Pogačnik, katerih delo bomo pobliže spoznali v današnji oddaji. 18.40 MOZAIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK • 20.00 W. A. Mozart: COSI FAN TUTTE, opera — B 18.00 OBZORNIK 18.10 MALI SVET 18.40 MOZAIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Prvo letošnjo oddajo z gornjim naslovom sestavljajo štirje prispevki. Prvi jc bil posnet v zagrebškem Tehniškem muzeju in nam bo prikazal, kako se je človek pred davnimi leti naučil izkoriščati moč svojih mišic in mišic živali. Sledil bo film, ki bo prikazal novo pohištvo, sad sodelovanja skupine oblikovalcev Inštituta za oblikovanje FAGG in strokovnjakov tovarne Lip Bled. Tretji prispevek bi prikazal sodobno proizvodnjo visoko kakovostnih industrijskih nožev, ki jih izdelujejo v ravenski Železarni Oddajo bo zaključil film o delu biologov na terenu in v kabinetih, prikazano bo njihovo potrpežljivo zbiranje podatkov o slovenski flori. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK utrjevanje ugleda našega hokeja na bližnjem svetovnem prvenstvu? So priprave ustrezne? Itd. Sledil bo irispevek o olimpijskih igrah v oskvi, nato pa bo beseda tekla o zdomcih, ki se ukvarjajo s športom. Oddajo bo zaključila predstavitev nagrajenke rubrike športnik z napako, prikazan pa bo tudi atlet Stanko Lorger. 18.35 SPEKTER 18.45 MOZAIK 18.50, OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN „Takšne so vse” bi se glasil slovenskih naslov Mozartove opere. To je posnetek predstave iz angleške operne hiše v Glyndenbournu v sezoni 1975/76. Solisti in londonski filharmonični orkester pod taktirko Johna Pritcharda nam bodo posredovali glasbo, ki jo (po mnenju angleških glasbenih kritikov) odlikuje intimno sozvočje glasov in instrumentov, zlasti pri spremljavi arij. To je predstava, ki razkriva razkošje detajlov v tem neskončno bogatem opernem delu. 21.30 TV DNEVNIK 2 17.15 ,TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije -18.00,Moj vrtec - 18.15 Botanični vrt na Velebitu - 18.40 Zanimivosti narave - 19.30,TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00,24 ur - 21.10 Celovečerni film 20.00 DIAGONALE Oddaja, ki jo je pripravil Darko Mavrin, bo govorila o izkušnjah dogovarjanja in sporazumevanja med tozdi samimi, med tozdi in krajevnimi skupnstmi, o tem, kaj je treba še storiti, da bi dogradili marsikdaj še neustrezne odnose. Beseda bo tudi o dogovarjanju med občinami, območji, na ravni republik in zveze. 20.35 G. E. Clancier: ČRNI KRUH, nadaljevanka - B 21.30 GLASBENI MAGAZIN 22.10 TV DNEVNIK 17.15 I V dnevnik - 17.35 .TV koledar - 17.45 .Pionirski TV studio - 18.15 ,Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 21.0024 ur - 21.20 Znanost - 22.05 Izviri V okviru oddaje bo nocoj na sporedu posnetek predstave Beneškega amaterskega gledališča, ki je lanskega januarja igralo Emigranta Izidorja Predana. V domačem beneškem narečju je gledališka skupina prikazala številna žgoča vprašanja izseljevanja. 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KRUH IN ČOKOLADA - B 22.00 TV DNEVNIK 22.15 EVRPOSKO PRVENSTVO V DRSANJU, posnetek tekmovanja parov iz Strasbourga - B 9.55 Garmisch: VELESLALOM, prenos - B 17.10 POROČILA 17.15, S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽICI - B 17.30 RUBENS - B 18.05 OBZORNIK 18.15 NA SEDMI STEZI Prvi prispevek tokratne športne Idaje bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšna je prihodnost našega hokeja. So pogoji za njegov razvoj ustrezni? Kakšne so možnosti za pn t /f v* lJj tj 17.15 , TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Portreti - 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Dokumentarni film - 22.25 Beograjski festival jazza PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 27.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolanje (Miška spi). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Dular: Pridelovanje pšenice in koruze na kmetijah). 12.40 Pihalne godbe vam igraio. 14.05 Glasbena pravljica (Policaj in Cefizelj). 14.25 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 28.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Rezultati gostotnega poskusa s fižolom za zrnje). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena abeceda. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo orkester Lester Lanin. 19.45 Minute z ansamblom Weekend. 20.00 Glasba ne pozna meja. 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. NEDELJA, 29.1. 7.30 Za kmetijske proizvajalce. 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s Nedeljska reportaža. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna ‘ iška ig leljo 22.20 Skupni program JRT. 23.05 radij jsfca igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. Literarni nokturno (R. Schoers: Marka). 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 30.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. SREDA, 1. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 vori. 9.25 Zapojmo 9.4 vsakogar nekaj /edie melodije. 1 I ar nekaj. 12.101 orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti 3 Za Veliki revijski poslušalci čestitajo 11.15 Naši poslušalci in pozdravljajo. 13.20 (inž. Olga Štefula: Delež sadilnega materiala pri obnovi nasadov). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Ljudski plesi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Fajdiga: Ljudske). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 31.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje (Kako so naši pradedje tlačanih). 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Možnosti uporabe herbicidov v nasadih breskev). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.45 Radijska univerza (Pota sodobne medicine). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (N. Vukojevič: Zgodba). 23.15 Popevke se vrstijo. 8 Nenavadni pesem. 9.40 Samoupravljanje temelji marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v februarju). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in isma. 18.05 Odskočna deska. 8.30 Utrinki iz svetovne zborovske flasbe. 19.45 Minute z ansamblom rancija Puharja. 20.00 Ljubljanski umetniki Ljubljani. 21.00 Revolucija in glasba 1977. 22.20 S festivalov iazza. 23.05 Literarni nokturno (N. Kazanzakis: Kapetan Mihalis). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 2. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Franc Habe: Zreja pujskov v zimskem času). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori (dr. Jože Toporišič). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Tone Kuntner). 21.40 Lepe melodije. 22.20 L. van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 9 v A-duru. („Kreutzer-jeva“). 23.05 Literarni nokturno (I. Zagoričnik: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. ^ (1485) - 26. januarja 1^/tt tedenske m Četrtek, 26. januar - Pavla Petek, 27. januar - Janez Sobota, 28. Januar - Minfred Nedelja, 29. januar - France Ponedeljek, 30 januar - Martina Torek, 31. januar - Vanja Sreda, 1. februar - Nace Četrtek, 2. februar - Ljubo LUNINE MENE 1. februar, ob 00 in 51 min.: zadnji krajec BRESTANICA: 28. - 29. ameriški film „Nekoč je bilo na Divjem zahodu" BREŽICE: 27. - 27. amer. bar. film „Neznani zaščitnik" 29. - 30. amer. film „Avanture 4 mušketirjev" ČRNOMELJ: 26. amer. krim. film „Šaftov veliki podvig" 29. amer. film „Žrelo“ KRŠKO: 26. nemški film „Smrt pod palmami" 28. - 29. amer. film „Zakaj te mož pušča samo? “ MIRNA: 28. jug. film „Vdovstvo Karoline Žasler' MOKRONOG: 28. angl. vojni film „Poslednji Hitljerev dan" NOVO MESTO: 27. - 30. amer. film ..Avtocesta nasilja" RIBNICA: 28. - 29. amer. film „Holivoodski frizer" SEVNICA: 28. - 29. amer. film „ Kraljevski fleš“ TREBNJE: 28. — 29. hongkonšlo film „Jekleni mladenič" SLUŽBO DOBI JpR ODAM ZAPOSLIMO kvalificiranega ali priučenega fotografa. Fotokemi-ka, Glavni trg 15, Novo mesto. STANOVANJA ZAKONSKI par brez otrok išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Zvonko Cvitkovič, Gor. Straža 49, Straža. USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (229/78). ZAKONSKI PAR išče garsonjero ali majhno stanovanje v Krškem ali okolici za dobo enega leta. Naslov v upravi lista (152/78). NUJNO potrebujem sobo. Ponudbe pod Šifro: „SVOBODEN“ NUJNO potrebujeva skromno stanovanje v Novem mestu. Po službi pomagava pri hišnih opravilih. Vaš naslov oddajte na upravo DL pod šifro: „POMAGAVA“ V NAJEM vzamem garsonjero ali sobo s kuhinjo in sanitarijami. Telefon: 22-888. ODDAM dijakom opremljeno sobo v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (242/78). V NOVEM MESTU ali okolici nujno vzameva enosobno stanovanje Naslov v upravi lista (244/78). MLADA USLUŽBENKA išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici (Bršlin). Naslov v upravi Usta (245/78). Motorna vozila PRODAM škodo, letnik 1971, prevoženih 60.000 km. Vinko Vizler, Planina 3, Raka. Ogled vsak dan. PRODAM MAN 520. Pretoka 25 pri Vinici PRODAM VW 1300, letnik 1969, v voznem stanju. Anton Štember-ger, Ragovska 12, stan. 2, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Ursus. Anton Berus, Sred. Gtobodol 6, Mirna peč. PRODAM fiat 850. Karoserija prenovljena, cena po dogovoru. Marko Ogrin, Ragovska 8, Novo mesto. TRAKTOR Zetor (25 KM) s kosilnico, brezhiben, prodam ali zamenjam za močnejšega. Cajnar, Križevska vas 24, Metlika. PRODAM fiat 850, letnik 1970, prevoženih 87.000 km. Crnčič, Koštialova 27, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen GS-CLUB, letnik 1975. Peterlin, ,Šegova 39, Novo mesto. TeL 22-612. PRODAM spačka, letnik 1975. Miloš Dernovšek, Cesta na Dobravo 39, Sevnica. PRODAM traktor Ferrari 30 KM. Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto, telefon: 21-793. PRODAM fiat 750, letnik 1972, registriran za leto 1978, popolnoma obnovljen. Interesenti se lahko oglasijo na telefon: 23-198 vsak dan od 15. ure dalje. PRODAM traktor Fahr 12 KS s kosilnico in jermenico, v dobrem stanju. Franc Zupančič, Malence 7, Kostanjevica. PRODAM kombi IMV, letnik 1975, prevoženih 40.000 km. Slavko Markovič, Gor. Suhor 19. telefon: 77-937. PRODAM zastavo 750 de lux, letnik 1976, september. Andrej Pavč-nik, VeL. Bučna vas 43, Novo mesto. PRODAM Fenta 25 KS s koso in plugi. Pinterič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. PRODAM traktor Zetor 35. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica. PRODAM vinograd v Straški gori na lepi sončni legi. Skozi vinograd je pot, dostop možen, elektrika v bUžini. Berto Šmajdek, Potok 20, Straža. PRODAM štirisobno hišo z vrtom v Vinici pri Črnomlju. Ponudbe na naslov: Jurij Podgorelec, Kržičeva 4, Ljubljana. PRODAM vinograd (16 arov), 1 km oddaljen od Novega mesta. Informacije od 16. ure dalje na telefon: 22-066. PRODAM vinograd (12,60 a) z zidanico in inventarjem v Hmeljčiču in gozd v Češjevki. Anton Ajdešček, Jablan. Zglasite se pri Jožetu Kastelcu, Jablan 8, Mirna peč. PRODAM vinograd z zidanico v Tolstem vrhu. Amalija Zoran, Pa-ha 1, Otočec. PO UGODNI ceni prodam košček vinograda, primerno za gradnjo, v Stražnjcm vrhu. Dovoz z vsakim vozUom. Jože Kuzma, Zorcnci 1, 68340 Črnomelj. m* PO UGODNI ceni prodam spalnico z vzmetmi in vložki Dragica Lukič, Majde Šilc 11, Novo mesto, telefon 21-558. POCENI prodam trajno žarečo peč ter rabljena okna. Ivan Šiško, MaU Slatnik 4, Novo mesto. PRODAM novo kuhinjo, opremo in kavč. Lahko tudi na obroke. Naslov v upravi Usta (233/78). PRODAM nemškega ovčarja, starega 2 leti Janez VeUkonja, Krka 22, Novo mesto. UGODNO prodam dve leti star črno-beU televizor Gogen El Niš v brezhibnem stanju. KonciUja, Kandijska 7, Novo mesto. PRODAM televizor RR Niš za 600 din in peč na olje Emo 8 za 1.000 din. Piki, Cegelnica 28, Novo mesto. PRODAM dva žitna kombajna Zmaj, letnik 1967 in 1963, dobro ohranjena, ter traktor Hanomag s kosilnico. Franc Jordan, Ostrog 21, 68310 Šentjernej. PRODAM skoraj nova avtomobilska plašča MiŠelin-2x 155-12 (tubelus) brez zračnic. Telefon: (068) 71-233 vsak dan od 14. ure. PRODAM 3 kw termoakumulacijsko peč Cer. Martinčič, Milke Šobar 26, Novo mesto, telefon: 22-879 (od 15. do 18. ure). UGODNO prodam 2 novi gumi 650 x 16 - 12 platen, 2 kolesna obroča za Wartburg, vetrobransko steklo za Taunus in avtomatsko kljuko za Univerzal traktor. Selak, Dobrava, Škocjan. PRODAM kosilnico za traktor Uni-versal. Albin Jordan, Dobrava 27, Škocjan. PRODAM mladiče (volčjake), stare 3 mesece. Jože Kirn, Mokronog 39. PRODAM kvaUtctne sadne sadike (jablane). Stane Prešeren, Lobe-tova 42, Novo mesto (Žabja vas). PRODAM fotoaparat Praktica LLC (merjenje svetlobe skozi objektiv pri odprti zaslonki) z objektivom 1.8/50 mm ter dodatne objektive 2.8/100 mm, .2.8/28 mm, 4/20 ,m. Prodam tudi filtre, tcle-konverter, vmesni obroček in drugi drobni pribor. Informacije vsak delavnik na uredništvu DL (Markelj), telefon: 23-606. PRODAM grablje za seno Maraton za BCS. Jože Jakša, Rožanc 20, Črnomelj. PRODAM globok itaUjanski voziček. Informacije na telefon: 23-251 od 15. ure dalje. PRODAM stroj za pranje posode. Mira Mitrovič, Zagrebška 8 a, Novo mesto. PRODAM nov 24-colski komat, garnituro 12 col s štirimi bobni in grablje Sonce na štiri obrate. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. PRODAM ohranjen kombiniran otroški voziček. Informacije na telefon: 22-567. PRODAM kostanjeve stebričke za vinograd. Naslov v upravi Usta (196/78). PRODAM nov sprednji lonec izpušne cevi za standard Kadett. Oglasite se lahko vsak dan na telefon: 23-198 od 15. ure dalje. KUPIM KUPIM dobro ohranjen mešalnik betona. Naslov v upravi lista (206/78) KUPIM spalnico. Naslov v upravi lista. (243/78). POSEST PRODAM nedograjeno enodružinsko stanovanjsko hišo v okoUri Šentjerneja. Naslov v upravi Hsta (228/78). MIHAEL TOMAŽIN, Kot 106 pri Semiču, opozarjam vse tiste, kateri bi hoteli kupiti aU vzeti v dar gospodinjsko opremo aU druge predmete od moje žene Metode Tomažin, Vavpča vas, Semič, da jih bom sodno preganjal. ANA in ANTON ŽULIČ, Ošterc 1, Kostanjevica, opozarjava vsakogar, da ne dovoliva nobene prodaje aU odtujitve kakršnihkoU predmetov iz najinegadoma na Oštrcu. Prodajalca, kakor tudi kupca bova sodno preganjala. JANEZ JEVŠEK, Trdinova 5/c, Novo mesto, se opravičujem MARIJI BEVK, upokojenki iz Trdinove 5/c Novo mesto, zaradi objave žaljive vsebine v Dolenjskem listu z dne 8. 9., 1977 in se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. FRANČIŠKA ŽVAB iz Sel pri Otovcu 5, prepovedujem vsakomur vsako vožnjo, sekanje in odlaganje lesa na mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. RAZNO IZGUBILA sem verižico z obeskom od zdravstvenega doma do Žabje vasi. Poštegnega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne. RozaUja Kovačič, Dolž 5, Stopiče. PROSIM osebo, ki si je v začetku decembra sposodila vodovodno orodje, naj ga vrne na naslov: Anton Turk, Verdun 6, Stopiče. ZATEKEL se je srednje veUk črn pes. Dobite ga pri Antončiču, Gor. Kronovo 4. POROČNI PRSTANI! Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripra- vi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta! PRED petimi dnevi sta se v bližini Kostanjevice na Krki izgubila lovska terierja. Pes in psica sta črne barve. Najditelja prosim, da proti nagradi obvesti o tem postajo LM v Kostanjevici. ®8MIES DRAGI mami MARUI GRIČAR iz Ločne 27, Novo mesto, želimo za dvojno praznovanje, 50. rojstni dan in god, veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let med nami. Mož Rihard, sinova Jože in Rihard, hčerka Tončka z možem Tonetom, posebno pa sin Janez z družino; maU Tadej in Špelca pa pošiljata stari mami 50 poljubčkov. CENJENE stranke obveščamo, da sprejemamo naročila za 2 meseca stare piščance bele, grahaste, rjave — mešano aU samo jarčke. Naslov: Milena Drašler, Podgora 5, Straža 68351. VSE tiste, ki se zanimate za vzrejo piščancev, obveščamo, da smo začeli z valjenjem in da lahko dobite enodnevne piščance bele velike pasme HIBRO — najboljše vrste za hitro vzrejo z malo porabo krme in rjave jarkice, pasme GOLDEN COMET poraba krme na jajce 185 gramov, v letu dni znese 240 jajc — vrhunski dosežek. Valilnica vsako soboto: GI-ZELA PETELINKAR, Cegelnica 20, Novo mesto, telefon: 23—384. Za navedene pasme garantiramo genetsko čistost in se priporočamo. CENJENE stranke obveščam, da sem ponovno pričela delati. Delovni čas: vsak delavnik razen sobote od 6. do, 14. ure, ponedeljek in petek tudi od 15. do 18. ure. Strojno pletilstvo Lukačič, Trubarjeva 11, 68270 Krško. ■ TUDI DOSEDANJI ■ NASLOV! ■ ■ Naročnike Dolenjske- j : ga lista, ki spremenijo j ] naslov, na katerega naj j § jim pošiljamo list, vljud- j j no prosimo, naj hkrati s j j svojo željo sporočijo | j tudi svoj natančni dose- j j danji naslov, da lahko j • spremembo vnesemo v j I kartoteko. | UPORABNIKOM SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA! ■ ■ ■ ■ V prejšnji številki tednika : {smo objavili tudi letno kaza- j ■ lo za Skupščinski Dolenjski ■ j list za 1. 1977. V večjem de- j j lu druge naklade lista (z 2 j • zvezdicama) je bila zaradi [ j tehnične napake sredina ka- j ; zala napačno vložena. Zato : j prosimo uporabnike SDL, j i da srednji list „Kazala“ izre- j ■ žejo, prepognejo in spet vlo- ■ jžijo med prvi in četrti list j j tiskovine, tako da bodo pre- j j gledi objavljenih odlokov [ j tekli po^ abecednem' redu : j občin (Črnomelj, Kočevje, j j Krško, Metlika, Novo mesto, ■ : Ribnica in Trebnje). ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE REBA roj. Predovič . iz Drage pri Suhorju I se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih staU ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novakovi, dr. Savlju, dr. MoreU, osebju kirurškega oddelka Novo mesto za ves trud in nego. Patronažni sestri iz Zdravstvenega doma Novo mesto sc zahvaljujemo za obiske na domu. Iskreno se zahvaljujemo tudi Sekciji za vleko Novo mesto, podjetju Gorjanci-Straža, Novo mesto, ZB MetUka in Novo mesto, občini Samobor za podarjene vence, govorniku tov. Gabru Damjanoviču za poslovilne besede, godbi iz Metlike za odigrane žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, še enkrat lepa hvala. Žalujoči: hčerka Marta z družino, sinovi Niko, Janko, Pero in Marko z družinami UREDNIŠTVO DL | OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame FRANČIŠKE SREBERNJAK roj. Boltez iz Gaberja 72, ki nas je zapustila v 84. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v času bolezni obiskovali, nam v najtežjih dneh pomagali in izrekli sožalje. Najlepša zahvala velja sosedi Frančiški Saje za njen trud, sorodnikom, znancem in organizaciji ZZB Gabrje ter upokojencem iz Gabrja. Hvala Ivanki Boltez za izrečene besede, vsem za podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Frančiška, Pepca, Marija z družinami, 9 vnukov z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA ŠKOBERNETA Reštanj 8 se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju bolnice v Novem mestu, za skrb na domu pa dr. Malovašiču s Senovega kakor tudi frizerju tov. Burji s Senovega. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom in drugim, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo organizacijam ZB Senovo, SZ Senovo, ZK Senovo, LD Senovo, upokojencem društva Senovo in GD Mali Kamen. Hvala za poslovUne besede tov. Radu Kozoletu (v imenu ZB), tov. Korenčiču (v imenu ZK) in tov. Ludviku Grilcu (v imenu LD Senovo). Hvala godbi in pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem za izraženo sožalje. Žalujoči: žena Frančka, sin Franci z ženo Milko, vnuka Franci in Andrejček, bratje z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta MARIJA BERKOPEC iz Vrhov pri Dolžu Iskreno sc zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč in sorodnikom za podaijeno cvetje, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju interne bolnišnice in patru iz Novega mesta za opravljeni obred. Žalujoči: brat Jože z družino, sestri Ana in Francka in drugo sorodstvo. V SPOMIN 9. januar nas boleče spominja na tebe, ljubi mož, sin in oče VINKO ŠEPEC iz Vel. Obrežja Pretekli sta dolgi dve leti, kar si nas zapustil. V naših srcih boš ostal do konca naših dni. Neutolažljivi: žena Rozika in hčerke z družinami. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje ________________________________ Novo mesto — ^USTANOVITELJ LISTA: občinske konference DOLENJSKI LIST, 1. Iuxn. Ul/UlUhC HUILL CICIICC SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo- ian Budia. Milan Markp.li I:inp / Prim/, tv...... D ..o*:.. ------_________i propaganda. _... ,.llllLl IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak maU oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, UUca talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. V SPOMIN Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti - in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni... 27. decembra se je izteklo leto, odkar naju je zapustil najin ljubi mož in oče FRANC PRESKER iz Dobove Ni besed, s katerimi bi mogli izraziti, kako te pogrešava in kakšna praznina je nastala v najinem domu, odkar si ga za vedno zapustil. Tvoja plemenitost in dobrota bosta za vedno ostali v najinih bolečih srcih. Prisrčna hvala vsem tistim, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob ter prižigate sveče. Neutolažljivi: žena Marija in hčerka. V SPOMIN 21. januaija je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama MARIJA GROBLER roj. Fifolt iz Gor. Pake 6 pri Črnomlju Težko se je sprijazniti, da te ni več med nami. Odšla si, v naših srcih pa je ostala bolečina. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter vnuki in vnukinje ZAHVALA S | S H Ob hudi izgubi naše drage mame % \jt 'lik E S ** 11E | % - ,.»< H ANE t ? \ W I | InL SENICAR ■ ■ Wk M1 iz Žapuž se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, vsem vaščanom, posebno še družinama Simončič in Božič, ki so nam v teh žalostnih dneh nesebično nudili pomoč. Zahvaljujemo se tudi članom gasilskega društva Orehovica in društvu upokojencev iz Šentjerneja, kolektivoma Industrije obutve Novo mesto in tovarni zdravil Krka za vence in izrečeno sožalje ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinovi Franci, Milan, Jože, hčerki Tončka in Anica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric JOŽE JORDAN iz Koprivnika pri Kostanjevici Najlepša hvala sorodnikom, vaščanom. Lovski družini Raka, Zvezi borcev Kostanjevica, Žitu Novo mesto in Kompasu Ljubljana za pomoč v težkih dneh in za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem za podaijene vence in izraženo sožalje. Žalujoči: sinovi Lojze, Franc, Albin in hčerke Milka, Joži, in Fanči z družinami ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi brat in stric MIHA TOMC iz Dragatuša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga v taka velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo. dolžni GD in OZB Dragatuš ter govornikoma tov. Matkoviču in tov. Bečaju za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala tudi črnomaljski godbi. Žalujoči: mama,, brata Lojze in Tone z družinama ter sestri Anica in Tinka z družinama Dragatuš, 22. januaija 1978 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, očka, brat, stric, boter in stari očka JOŽE VERSTOVŠEK iz Pavlove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam ustno izrekli sožalje ter pokojniku darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo v teh težkih trenutkih smo dolžni „Dolenjki“, „Sk>vinu“ iz Brežic, LD, ZB, Hotelu Mokrice, godbi, pevcem, župniku ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Alojzija, hčerki Alojzija in Kristina z družinama, sin Jože ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob preranem, težkem slovesu od našega IVANA REVINŠKA iz Skrovnika pri Tržišču na Dolenjskem se globoko zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob boleči izgubi našega ljubljenega očeta, moža, brata, strica in dedka. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi mnogim, ki so prišli, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč, dr. Levstilai za lajšanje bolečin, DU Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za opravljene obrede, govornikoma za poslovilne besede. Šq enkrat hvala vsem, ki ste imeli radi našega očeta! Žalujoči: žena Marija, otroci Ivan, Slavko, Silvo, Franci, Marija in Dragica z družinami, brata Franc in Lojze, sestra Marija in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti drage žene in mame ELIZABETE PLAZAR iz Sevnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem Gasilskega društva Sevnica, predstavniku KS Sevnica in LD Boštanj za poslovilne besede, župniku za spremljanje na zadnji poti in poslovilne besede ter vsem, ki ste sočustvovali z nami ob njeni smrti. Mož Jože, hčerke in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in starega očeta ALOJZA ILAŠA se iskreno zahvaljujemo zdravnikom nevrološkega oddelka in strežnemu osebju bolnice Novo mesto za ves trud. Posebna zahvala kolektivu internega oddelka bolnice Novo mesto za venec. Zahvaljujemo se tudi KS Raka, tov. Krajncu in tov. Engerzbergerju za poslovilne besede, KS Bučka, vsem prijateljem in sorodnikom, ki so darovali cvetje in vence, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hči z družino, sin z družino, sestre in bratje ter drugo sorodstvo Tako hodi iz krčme v krčmo, pit in ljubit; kadar oskube enega tička, nastavlja mreže drugemu. Zvesta ostaja vselej dotlej, dokler se ne posuši ljubčku mošnja. Krčmaiji dajo zaljubljenim na vso moč potuho. Vodijo jih, če žele, v hram, kamro ali v kako drugo zakotje, da se moreio ljubiti popolnoma brez straha in srama. Krčmar, ki slovi za jako pobožnega, je grajal proti meni s sveto jezo to grozno napako svojih tovarišev. Za krčmo si je naredil prav majhno hišico, da bi kuhal, kakor mi je rekel, v nji slivovko. Ko jo hočem pregledati bolj natanko, najdem v njej dva zatelebanca, ki sta se prav brez skrbi tu zabavala^ Zdaj sem videl, da je sovražil >,brumni“ mož le pohujšanje v krčmi, zato si je ohranil dobro ime in si utolažil vest s tem, da mu je postavil poseben bordel! Krčme pa zaljubljenih ne podpirajo brez pogoja; kadar jim poteče denar, gostoljubnost hitro usahne. Neka krčmarica je fanta, ki je dobil nekaj dote, neprenehoma nagovaijala, da bi pripeljal včasi k njej svojo Reziko. Ljubček to stori. Zahajal je v krčmo več mesecev. Ko se dotica zapravi, pride krčmarica k župniku in mu reče: „Prosim vas za božjo voljo, da pokličete tega vlačugaija k sebi in mu z ostro besedo prepoveste, da ne bo hodil več k nam. Jaz sem mu že bogve kolikokrat to rekla, pa me ne posluša. Jaz se bojim slabega glasu, ki se bo razširil zaradi teh dveh norcev o naši pošteni hiši.“ Župnik je to naredil. Fant je izvedel in je preklinjal babo in svojo neumnost, ali dota se ni dala nazaj prikleti. Nemoralnost pomnožuje dolenjska navada, da se pečajo s krčmarijo večidel ženske. Mož pripelje samo vino, za drugo se ne briga. Krčmarica si izbere kaj rada kakega pivca, pri katerem čuti kaj denaija, za ljubčka. Kar pije in je on, živa z njim tudi ona, to prijaznost mu vrača s svojim truplom. Prevarjenega moža večidel ni doma, zato izve za nezvestobo svoje žene pozno ali pa tudi nikoli. Strahota je pomisliti, koliko se godi takega prešuštvovanja po dolenjskih krčmah. Ljudje, ki poznajo deželo bolje od mene, trdijo sploh, da izmed deset krčmaric niso tri poštene. Jaz sem hodil v premnoge krčme in v nekaterih sem bil velikokrat. Kmalu so jeli vaščani šepetati, da šti-mam to pa to krčmarico, ker drugače j ih ne bi obiskoval tako pogostoma. Na ta način so mi dali sčasoma več ko deset ljubic in so me raz-vpili za grozovitega babjeka. Ti glasovi so utihnili šele čez nekoliko let, ko obrekovalci vkljub vsemu vohanju niso mogli dobiti nobenega dokaza in opravičenega suma za svoje čenčanje. Od konca me je ta govorica jezila, sčasoma pa sem ljudem odpustil, ker sem se prepričal, da zahajajo premnogi pivci v krčme res zaradi prešuštvovanja. Tudi s krčmarskimi hčermi in deklami delajo pivci zaveze. Dosti- krat gospodar in gospodinja to dobro vesta, ali molčita iz sramotne dobičkarje. Če jih zalezeta ponoči pri dekletih, ni jeza nikoli velika in dolga. Če grajam dolenjske krčme, nikakor ne trdim, da ne zahaja vanje tudi veliko poštenih ljudi, ki se vedo vseskozi spodobno. Število njihovo je marsikje brez dvoma večje od števila nepoštenih. Hotel sem napadati samo to in toliko, kar se ne more na noben način odobravati in izgovaijati. Slabe beznice napravljajo velik kvar tudi najemnikom daca, kajti krčmaiji nimajo ne za greh ne za krivico, če morejo dacaijem kaj vina skriti in utaljiti, marveč se s tem še prav radi bahajo. Nezada-canega vina se potoči neizrečeno veliko. Če ne zaradi moralnosti, bi morale gosposke vsaj iz tega vzroka skibno paziti, da se daje in pušča pravica vinatočnje samo poštenim, v vseh rečeh vestnim hišam. Tudi v domačem življenju razsaja boj ko se misli vinska kuga. V pijanosti se je zvadil že marsikateri gospodar s svojo deklo ali kako drugo žensko, večkrat celo z bližnjo žlahtni-co. Deda so našli pri vnuki, tasta pri snahi, svaka pri svasti, brata pri sestri. Poznam babo, ki je imela pred tridesetimi leti otroka s svakom in je rodila isti mesec s svojo sestro, njegovo ženo. Vstal je po vasi tak hrup, da je morala pobegniti v tuje kraje. Sosedje in sosede so metali vanjo, kjer koli so jo videli, kam-nje in blato. Dandanašnji so takih grdobij že toliko navajeni, da za tak greh nobene ne bi kamnali. Za nekoliko blodnikov sem izvedel, da žive že po veliko let s sestrami. Neki bogatin se je pečal s krčmarico in je vzel njeno hčer za ženo. Vaščani trdijo sploh, daje ta žena njegova lastna hči! Ponočno vasovanje je seveda tudi na Dolenjskem navadno in mori devištvo še veliko huje ko drugje. Dokler traja zima in hladnejši čas, spe dekleta v hiši. Vlačugarji hodijo pod okna in ljubice jim jih odpirajo. Mnoge jih spuščajo brez straha tudi skozi vrata. Zaljubljene Dolenjke pa se izkazujejo za večje junakinje. Če ne more priti fant k njim, gredo pa one k fantu. Tolika nesramnost se zdi tujcem nemogoča, tudi meni se je zdela neveijetna, ali mi jo je potrdilo toliko dobrih mož in ženskih, da ne morem o njej žalibog nič več dvomiti. Zdaj bodo izvedeli bralci še nekaj drugega. O poletni soparici tožijo dekleta, da ne morejo v tesni izbi prenočevati. Roditelji so tako nepremišljeni, da jim dovoljujejo spati zunaj hiše, n. pr. v senici, na odiu, pod kozolcem. V nekaterih krajih spe po stari navadi v senici vsako noč od velikega do malega šmarna. Fantje ne bi smeli biti iz mesa in krvi, da jih ob taki lepi priliki ne bi obhajale skušnjave. Bahajo se, da imajo svoj predpust poleti, ne pa samo pozimi kakor njihovi vrstniki v drugih deželah. Ko j udje pozaspe, se začno po vseh oglih in kotih zbirati in popraševati: „H kateri pojdeš ti? Pa ti? In ti? “ Včasih čakajo pri vinu v kaki beznici do polnoči, potem hajd v vas! Kogar zapodi Micika, gre mle-dovat naprej, uslišala ga bo morebiti Rezika ali Uršika. Tako lazijo ponočnjaki kakor mački in dihuiji po vseh odrih in senicah. Kar je dobro odrejenih, se ne dajo zapeljati, in takih je hvala bogu še zmerom prav veliko. Mnoge se branijo nekoliko noči, nazadnje pa j o premotijo priliznjene besede in obljube, posebno pa zgled drugih tovarišic. Katera nima ljubčka in ni prav trdnega značaja, jo zasmehujejo in zasramujejo tako dolgo, dokler privoli v greh. More se reči, da izmed deset grešnic zapravi jih deviški stan najmanj pet zunaj hiše na poletnem prenočišču. Kokoši kot manjši noji, golobje kot manjše kar komentiral kronist pernati del I. republiške i. No, bela lepotca na posnetku sta nekje med Zlato ne sme črneti Vedno je kam namenjen. Vedno se mu kam mudi. Običajno s seje na sejo. Ni poklicni sestankar, a vendar. Treba se je dogovoriti, načrtovati, urejati zadeve. Kličejo ga ali pa on kliče druge. Slednje stori po daljši pripravi Temeljito. „Nimam rad površnosti," pravi. Tudi zato ne, ker površnost krade _čas. Čas pa je dragocen. Je ravnatelj Dijaškega doma Majde Šilc in večkratni predsednik. Vprežen v več vozov hkrati. Pri slavistih, celodnevni šoli, usmerjenem izobraževanju, partijski komisiji za idejna vprašanja kulture in izobraževanja. Dela v Zvezi kulturnih organizacij, Zvezi rezervnih vojaških starešin, je sekretar ZK dolenjskih domskih delavcev. Veliko je tega. Morda celo preveč. Na svoji koži čuti, kako ta razpetost izčrpava. Da mu zmanjkuje časa za prvo dolžnost: delo z mladino. „Ne samo zaradi pogodb s starši, ki so domu zaupali svoje otroke. Bolj zato, ker je ta mladina zlato s svojim čudovitim sijajem. Zato, ker to zlato lahko potemni, če ga zanemarjaš. Nenehno ga je treba svetliti. Ne z grobimi prijemi, ampak s prefinjenimi pedagoškimi metodami. Ce si z mladino, če si njen, doživiš uspeh, če se od nje oddaljiš, pa te čaka poraz. Ko si poražen, greš lahko rakom žvižgat. Ta mlada srca, te oblikujoče se osebnosti si za vselej odvrnil od sebe. Izgubil vojno." Kadar Franc Zaman govori o mladini, se mu zaiskrijo oči kakor otroku pred novo pravljico. Kakršno koli pač, samo daje lepa. To iskrenje oči ni narejeno, ne moreš se ga naučiti. „Tak sem,“ pravi Franc. Ko bi ne bil, bi najbrž težko vozil v učiteljskem poklicu, ki si ga je bil izbral, ko je spoznal osnovnošolsko učenost v Vavti vasi. Z novomeškega učiteljišča je šel učit vajence, nato pa za tri leta ravnateljevat v Šmaijeto. V Dijaškem domu Majde Šilc je tretje leto. In je vesel, da je tam. „Tega dela ne bi zamenjal za nič na svetu, čeprav ni vedno lahko.“ A bo kmalu bolje. Še letos. V Šmihelu raste nov dijaški dom. Davna želja Dolenjcev in sen za nič manj kot 480 dijakov in dijakinj. Hiša z vsemi udobnostmi za bivanje, učenje, razvedrilo, vzgojo in samoupravno dejavnost mladih. In še za kaj. Tak je, tak mora biti sleherni dijaški dom. Kdor misli drugače, ga Zaman krepko zavrne: „To ni hiša, kjer učenci samo spijo in se hranijo, je predvsem vzgojni dom, ki daje toplino, ljubezen, nadomešča družino. In daje še več: vzgojo iz ljubezni do domovine. Je kovnica bratstva, prijatelj- stva.” Otvoritev novega dijaškega doma bo velik dan. Za ravnatelja Zamana nič manjši kot za* dijake. Tedaj mu bo zlezlo z ramen težko breme, ki ga zdaj čuti sleherno minuto: Bo naposled te stiske konec? Naj se vendarle že zgodi, da bo dom zgrajen, opremljen in vseljiv, pa da ne bo več treba zavračati prosilcev! To je največja letošnja Zamanova želja. Druga jee: „Rad bi se izobraževal, se poglobil v domsko pedagogiko, se še bolj posvetil delu z mladino. Bolj kvalificirano." L ZORAN Ob prometni nesreči pri Dobruški vasi je več ko dve toni strupene tekočine steklo v potok — Zaenkrat še ni podatkov o poginu rib Le malo je manjkalo, da nista prejšnjo sredo Radulja in ena najbogatejših ribjih rek pri nas, Krka, izgubili del svojega življenja. Preko dve toni dodecil benzena, sicer bolj ali manj strupene surovine za predelavo, je z Raduljo odteklo v Krko. Tega dne je na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb močno snežilo, navzlic temu pa se je Madžar Ivan Dudka s svojim prikoličarjem odločil za prehitevanje tovornjaka. Iz ljubljanske smeri je takrat pripeljalo drugo tovorno vozilo, za tem pa s cisterno reške registracije še Milenko Tatalovič. Da bi preprečila trčenje, so vozila pred cisterno zavirala, enako je storil tudi Tatalovič, vendar ga je zaradi prehitre vožnie in zaradi spolzkega cestišča zaneslo po nasipu na travnik, po tridesetih metrih vožnje pa je s sprednjim delom avtomobila pristal v potoku Radulja. Cisterna, v kateri je bilo 23 ton dodecil benzena, se je pri nesreči poškodovala, tako da je tekočina počasi iztekala v potok. Pomoč je bila hitra, toda posredovanje je bilo zaradi močnega sneženja sila oteženo. Potem, ko so si mesto nesreče ogledali tudi predstavniki medobčinske inšpekcije Novo mesto in Vodno-gospodarske-ga podjetja, ki so v analizo vzeli tudi vzorce vode, so iz Ljubljane pripeljali novo cisterno. Vse do polnoči je trajalo naporno prečrpavanje tekočine. Na koncu pa so ugotovili primanjklaj treh ton dodecil V NOVEM MESTU NOVE ŽIVALSKE VRSTE V novomeški športni dvorani je bila minuli teden I. republiška razstava malih živali. Staro in mlado - našteli so blizu 3000 obiskovalcev - si je radovedno ogledovalo papige, golobe, zajce, kokoši in drugo menažerijo najredkejših pasem in oblik. Do tod bi bilo z razstavo, ki se ponaša z imenom prva in republiška, vse lepo in prav. Boleče se je zapletlo pri ocenjevanju živali. Ne, krivica ni bila stoije-na, zmagali so najboljši rejci. Gre samo za jezik, slovenski jezik. Zmagovalci so bili ocenjeni (listki so viseli vsem na očeh) z „odličan“, nekoliko slabši z „vrlo d obar", tretji spet niso „zadovoljavali zbog težine“. Poleg tega so prireditelji v svoji prizadevnosti izumili tudi nekaj novih živalskih vrst, med njimi „zlatnog pauna“. Kar nerodno je, ko te nadobudno nastrojeni nečak pocuka za rokav in vpraša, če tisti „paun‘, morebiti le ni pav. Ali pa se je zmotila tovarišica, ki uči zaenkrat še slovensko biologijo? M. B. benzena. Kolikšna je ta vrednost, še ni znano, ugotovljena je le škoda na cisterni: 200.000 din. Tudi o vseh ostalih morebitnih posledicah zaenkrat še ni dokončnih poročil. Iz Ribiške družine Novo mesto so nas obvestili, da do sedaj še niso opazili pogina rib, hkrati pa so si ribiči močno oddahnili tudi ob podatku, da Radulja na mestu, kjer se je zgodila nesreča, ni več gojitven potok. Novomeški sanitarni inšpektorji pa so mnenja, da dodecil benzen ni tako strupena tekočina, kot je kazalo na prvi pogled, dokončen odgovor na to pa bo seveda dala kemijska analiza vzorca vode. In še komentar. Prizadevamo si preprečiti onesnaževanje človekovega okolja. Včasih gledamo na malenkosti, ukrepamo neverjetno hitro, medtem ko smo tukaj pustili na cesto, ko so bile povsem nenormalne razmere za varno vožnjo (spomnimo se snežnega neurja prejšnji torek), 23 ton dodecil b nzena. Zraven pa še šoferja, za katerega kaže, da hitrosti in vožnje prav v ničemer ni prilagodil takšnim vremenskim razmeram. CISTERNA V RADULJI — Vse do srede je reška cisterna stala zagozdena med obema bregovoma potoka. Ob prečrpavanju tekočine so ugotovili primanjkljaj treh ton dodecil benzena, ki je po Radulji odtekel v Krko, nekaj pa ga je seveda izhlapelo. (Foto: PM Novo mesto) Živalski vrt v malem Na prvi republiški razstavi malih živali je bilo v novomeški športni dvorani na ogled kar 486 živali LOKA: SMRT MED TRACNICAMI V Loki pri Zidanem mostu je prišlo 20. I. ob štirih zjutraj do hude železniške nesreče. 72-letna Frančiška Medved iz Podbranskega je tega jutra hodila po progi proti Loki, ko je nasproti pripeljal vlak. Strojevodja je Medvedovo opazil in jo s signali opozaijal, naj se umakne, vendar prepozno. Lokomotiva jo je zadela, tako da jo je vrglo 14 metrov naprej, kjer je obležala mrtva. Društvo rejcev malih živali in klub ljubiteljev športnih in okrasnih golobov „Pismonoša“ sta pripravila prvo republiško razstavo malih živali, ki je bila od 20. do 22. januarja v novomeški športni dvorani ■ Razstava je bila pravcata paša za oči, saj je bilo na ogled kar 486 živali. Obiskovalci (in teh kljub vstopnini ni bilo malo) so si lahko ogledali sedemnajst vrst kuncev (nekateri so bili. težki tudi po osem in več kil), petintrideset primerkov golobov, nenavadno velike kokoši, številne sobne ptice, akvarijske ribe in celo podgane in bele miši Vse živali (razstavljalo jih je nad sto rejcev iz devetih slovenskih društev) je ocenila posebna komisija, ki ni imela lahkega dela. Ocenjevala je tako rekoč vse ude živali, ob tem pa še velikost, težo, barvo dlake, perja in podobno. Po seštevku točk je vsaka živalska vrsta dobila zmagovalca. Eno od visokih priznanj je dobila tudi novomeška golobarka Darka Pečnik za francoskega srebreča, pa tudi ostale živali BRESTANICA: UTONIL V POTOKU V potoku Brestanica pri Brestanici so 20. 1. našli truplo 70-letnega Leopolda Ferlina iz Stolovnika. Ferlin je že tri dni predtem odšel po cesti, ki vodi ob tem potoku proti domu, med potjo pa mu je najverjetneje spodrsnilo, tako da je padel in utonil. novomeških rejcev niso bile slabo ocenjene. Nekatere razstavljene živali, zlasti pisani papagajčki, so bile tudi naprodaj, o razstavi pa je Jože Pečnik, prizadevni organizator in tajnik novomeškega društva, dejal tole: „Razstava je prikaz dela slovenskih društev, ki so se šele lani združila v zvezo, in uspehov posameznih rejcev. Veseli smo, ker vzbujajo pozornost domače vrste živali, tudi tiste, ki so zunaj meja skoraj nepoznane. Zato si bomo še naprej prizadevali, da bi jih ohranili. Ena izmed naših nalog je tudi varstvo okolja. Z zaščito ptic in drugih živali bodo društva veliko pripomogla k lepšemu in bolj zdravemu okolju." Prireditev bo 3. feb. v hotelu Pugled v Kogevju Salamiada je bila sicer predvidena že za november, a se je zaradi bolezni organizatorja in sprejemanja samoupravnih aktov zavlekla. Tako bo zdaj „Sala-miada 78“ v petek, 3. februarja, ob 18. uri v mali sobici hotela „Pugled“ v Kočevju. ■ Organizator, mesarski mojster Ivan Lampe, nam je zaupal, da bodo posebnost letošnje salamia-de razen kočevskega pršuta še v posebne modele vložene in z mastjo zalite pečene pečenice, polsuhe in kuhane polkranjske klobase ter suhe klobase, razen tega pa enako pripravljeni razni kosi pečenega mesa. Klobase bodo vložene po 3 v en model. Mojster Ivan Lampe meni, da so tako pripravljene in pakirane klobase zelo primerne za porabo na potovanjih, izletih, vikendih in celo dopustih pod šotorom v naravi, seveda pa tudi doma. Izdelki v teh modelih bodo torej pripravljeni za takojšno rabo, saj se lahko uživajo hladni; po želji pa se lahko tudi pogre-jejo. Trajnost tako shranjenih izdelkov je 3 do 6 mesecev, odvisno od tega, kje jih hranimo. Mojster Lampe je hotel obiskovalce čimbolj presenetiti in je iskal primerne modele za konzerviranje celo v Trstu. Vendar jih tam ni našel, pač pa jih je končno odkril v Nami v Ljubljani Zvedeli smo tudi, da je zanimanje za „Salamiado 78“ tudi v Ljubljani in Zagrebu. Salamiade, ki so doslej potekale predvsem v domačem krogu, si' torej že pridobivajo sloves v svetu. J. PRIMC NA LOVU OB ŽIVLJENJE Prejšnji četrtek je bil na območju hriba Veliko Voglje organiziran skupen lov na divje prašiče. Med lovom se je 50-letni Jože Vrstovšek iz Pavlove vasi premaknil iz zanj določenega stojišča v nasprotno smer za okoli 65 metrov. Miloš Krošnjar, ki je ta čas stal na drugem mestu, je slišal nedaleč od sebe neko lomastenje in ustrelil v tisto smer. Na nesrečo pa je zadel Vrstovška, tako da je ta že kmalu potem poškodbam podle-geL BELA LEPOTCA -koši, je na kratko komentiral razstave malih živali. No, bela lepotca na obema možnostima. (Foto: M. Bauer) tozd O trgovska hiša maximarket lj ublj aima, Trg revolucije 1 OD 16. JANUARJA DO 4. FEBRUARJA 1978 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN • Zenski, moški in otroški KONFEKCIJI - PLETENINAM PERILU in OBUTVI tozd 0 supermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini Benzen je odtekal v Raduljo Salamiada 78 SSfc % V. f'»J 'k 1 m im IIddi ■■»\ > fci« wfEr? Bpfilp---- IS' £tfc• r vr' .isC* mš&digmi V roke nam je zašel zvezni projekt ureditve Save. Debel sveženj knjig v angleščini, učeno razglabljanje o vodnih režimih Save in njenih pritokov. Angleščina zato, ker je študija napisana pod okriljem Združenih narodov. V knjigi C/VIII piše, da bodo pri Soteski na Krki morda naredili jez, ena najlepših rečnih dolin v Evropi da bo poplavljena vse do Žužemberka. Najprej osupneš, saj si Dolenjec, in kaj je Dolenjska brez Krke? Potem pa prevlada zdrav razum, oziroma odgovor nanj. Vprašaš strokovnjake. Sogovornik je dipl. ing. Stane Pavlin, vodja projektivnega sektorja pri Vodnogospodarskem podjetju Novo mesto. ..Informacija je resnična, ni pa postavljen rok. Da ne bi pretiravali in vzbujali hude krvi, morda najprej nekaj splošnih reči. Za Krko vemo, da lahko ob veliki vodi poplavi do 8.000 hektarjev zemljišča. Zemlja, mislim seveda na obdelovalno, postaja zaradi hrane strateškega pomena. Po drugi plati pa smo dosegli tako raven civiliziranosti, da si neurejenih rek kmalu ne bomo več mogli privoščiti. Klasična regulacija za Krko ne pride v poštev. Čudovite, kot je ta reka, je na moreš spraviti v betonska korita. Uničili bi videz pokrajine, tega se zdaj povsod izogibajo. Princip reševanja’pred poplavami in sploh vseh regulacij je uravnavanje gladine vode. Eden od načinov je tudi akumulacija, zajezitev. Pri Krki bi prišle v poštev akumulacije pritokov, ki dajo, če lahko tako re- LIPOV [C SOTESKA čem, največji naval vode. Vodo Krke bi lahko uravnavali tudi z akumulacijo same Krke, to naj bi bil tisti jez v Soteski oziroma pri Dolenjem Polju. Verjetno pa bi se poslužili kombinacij zajezitev. Torej pritokov in Krke. Reko bi lahkp ukrotili tudi z odkopom plitvin pri Podbočju, Karlčah, Ostrogu, Stranjah itd. Zdi pa se, da bi bil ta ukrep sam po sebi premalo. Pomagati bi mu morale akumulacije." Papirnati projekt pod okriljem Združenih narodov uvršča zajezitev v Soteski med štiri ključne slovenske akumulacije. Druge tri so Radovna—Radovljica, Planina in Igla—Lučnica. Reke se bodo morale žrtvovati za Savo. T a veletok, vsaj za jugoslovanske razmere, je namreč v krizi. Onesnažujemo ga, mu odvzemamo vodo za industrijo, tudi toplotno ga onesnažujemo (termocentrale, bodoča jedrska v Krškem). Sava potrebuje svežo kri. Stane Pavlin pravi, da se bo treba za eno akumulacijo odločiti prav kmalu. Prav kmalu je v vodnem gospodarstvu od deset ali še več let naprej. Nas Dolenjce zdaj seveda zanima, kaj bi se zgodilo, če bi v Soteski zajezili Krko. Projekt o ureditvi Save je zaenkrat samo ideja idej. Vendar je tu. Na mizi. Po eni od zamisli bi zajezili Krko pri Dolenjem Polju, po drugi pa v višini sedanjega jezu pri soteški žagi, ki je pred kratkim pogorela. Projekt pri Dolenjem Polju bi zajezil do 73 milijonov kubičnih metrov vode, Podturn bi se ogledoval v jezeru, okoli 40 milijonov kubikov vode pa bi stalo tudi za novim soteškim jezom. V tem primeru bi Krka postala podolgovato jezero vse do Žužemberka. Bi imela uresničitev tega načrta nasprotnike? V začetku najbrž na tisoče. Potopili bi enega najlepših rečnih kanjonov, salmonidni ribiški raj bi izginil za vekomaj. Dolenjska je Dolenjska zaradi Krke, kot je bila včeraj in kot je danes. Spet dipl. ing. Stane Pavlin. „Pri ureditvi Krke ne gre samo za že omenjenih 8.000 hek- tarjev zemlje, ki lahko v prihodnosti da hrano. Gre predvsem za vodo. Vode ne bo. Zdaj seveda ne govorim o prihodnjem letu, gledati je treba nekaj desetletij naprej. Pod besedo voda ne smemo razumeti samo vode za pitje." Pavlinove besede potrjujejo podatki. V Sloveniji imamo v sekundi na voljo 38 kubičnih metrov vode. Zdaj je porabljamo 7 metrov. Samo nuklearna v Krškem bo potrebovala trikrat več vode kot vsa Slovenija hkrati. „Prostih" bo ostalo 8 kubikov v sekundi. Naš prostor pod soncem moramo torej varovati. Neizbežna industrija in mi sami bomo vedno bolj žejni. Vodo bo treba shranjevati, zajemati v akumulacijo. Ob visokih vodah bomo morali zajemati dragoceno tekočino za nizke vode, da bomo z njo izravnavali svoje rečice in reke ter na ta način ohranjali vsaj dovolj visoko podtalnico, ki je poglavitni vir zdrave pitne vode. Pri projektu jezu na Krki torej ne gre toliko za zavarovanje polj pred poplavami, gre za obstoj človeka. S tem nikakor ne zagovarjamo hudo vsiljivih posegov v naravo, v naše dolenjsko srce. Enkrat pa bo le treba razmisliti, kako bomo preživeli. Zagotovo sporna akumulacija na Krki (oh, kako se bodo lomila kopja) je namreč samo delček ureditve Save, slednja pa je na svetovnem zemljevidu samo nepomemben potope, ki se steka v Donavo. In Donava v Črno morje. Črno morje pa je samo zakrknjen rokav že tako ali tako umirajočega Sredozemskega morja, ki se pod pogledi gibraltalskih opic prilizuje oceanom. Neskončno veliko vode je na zemeljski obli. Vedno bolj pa nas skrbi, kakšna je. MARJAN BAUER JSSiRS*® ■g KUfl HBprr i n ■ i -v-VVjrtK . voV/ u'.." . • \ "•>. ■■ i• *• Pilati ’ 11 33*» * ' ■ • ' V “V*« M ..Umetnik je naposled nenačrten proizvod svojega časa in zato enkraten pojav, ki ga ni mogoče kombinirati z drugimi. Uspel bo samo, če ostane zvest samemu sebi in če bo izpolnjeval naloge, ki mu jih je določilo življenje." Zgornja stavka sta iztrgana iz zapisa, ki ga je ob 70-letnici Božidarja Jakca priobčil dr. France Stele. Zdaj pa sediš pred tem Božidarjem Jakcem, prijazno se ti čez mizo nasmiha s svojo brado patriarha, ženi Tatjani pa „veli" prinesti polič cvička. „Za Novomeščane," doda mojster. Ko ugibaš, če imajo pri Jakčevih tudi cviček za Gorenjce in Štajerca, se na mizi znajde tudi potica. Počutiš se kot doma, roka poseže po vžigalicah in cigareti, pa s srebrnimi nitkami prepredena brada očetovsko odkima z glavo: „Pri meni tudi Tito ne bo kadil, če se že bo kdaj oglasil." S tem odgovorom je zadovoljna tudi Tatjana. Nimaš kaj. Božidar Jakac. V slovenski umetnosti se je pojavil, ko so še neomejeno vladali impresionisti, ki so po dolgem obdobju zastoja sloven- BOŽIDAR JAKAC sko slikarstvo spet dvignili pod zvezde. Na evropsko raven. Zato ni čudno, da je mlademu Jakcu služil za vzor Rihard Jakopič. Osebnih podatkov ne bi vmešavali, zanimivo je morda le, da je Jakac po materi Dolenjec, po očetu pa Istran. Risati in slikati je začel že kot novomeški dijak. Ivan Vavpotič je posredoval, da je bilo leta 1918 nekaj Jakčevih risb razstavljenih v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Leta 1919 je bil Jakac brez izpita sprejet na praško akademijo — kar v drugi letnik. 2b naslednje leto je bil v specialki. Tako je mladi umetnik končno našel svojo pot. Začel je sanjati o preporodu slovenske umetnosti, z Miranom Jarcem in Rihardom Jakopičem je ure in ure razpravljal o vlogi umetnosti v življenju naroda. Povezal se je z nekaterimi prijatelji, kakor so bili Ivan Čargo, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič in Anton Pod-bevšek. Na pohodu je bil ekspresionizem. V mladostni samozavesti so prijatelji 1920 priredili znamenito novomeško razstavo, ki so jo s svojo avtoriteto podprli Jakopič, Tratnik in Vidmar. Še sreča, da je Marjan Mušič te do- godke opisal v „Novomeški pomladi". Sicer ne bi vedeli, kaj je nekoč od sebe dalo Novo mesto. Ali pa ne bi hoteli vedeti. Jakac je večen popotnik. Iz Prage ga je pot zanesla v Berlin. Njegov lesorez ..Delavska mati" vidi profesor August Broemse in ga povabi na svojo specialko. Jakcu se izpolni davna želja. Lesorez je Broemse odbral za znamenito mapo grafičnih listov, ki je izšla 1921 v Leipzigu — in to samo v tridesetih izvodih — pod naslovom „Die PiIger". V zbirki so zastopani Broemse, Hegenbarth, Klemm, Kubin, Meid, sloviti Orlik in še drugi najboljši nemški grafiki, z njimi pa mladi Jakac. Jakac, večni popotnik. Ž mati ga je učila, naj pogleda, kaj je za hribom. Včasih je bil nov hrib, drugič ravnina. Prepričati pa se moraš, moraš videti na svoje oči. Božidar Jakac pa ni samo grafik, kot mu hočejo nekateri prisoditi. Spozna se, leta 1922, z norveškim skladateljem Haraldom Saeverudom. ISfeslika ga v olju, na platnu, ki je bilo namenjeno za severnega medveda. „Še danes pripovedujejo," se nasmehne spominom Jakac, „da je bilo to menda moje najboljše olje .izgotovljeno' v pičlih sedmih urah." V olju slove še njegovi intimni portreti sestre Pepine, očeta, matere, žene Tatjane. Voljno sredstvo za poustvaritev mu je tudi pastel, dolenjska krajina je rojena za to tehniko. Posebnost Jakca kot umetnika je tudi, da se je kot redkokateri drugi znal vživeti v duha pesniških del. O tem pričajo ilustracije k Jarčevi zbirki „Človek in noč", še bolj pa ilustracije h Gradnikovim „Padajočim zvezdam" in „Pismom". Kdo je torej Božidar Jakac? Umetnostni kritiki opredeljujejo njegov pomen po treh vidikih: v slovenskem merilu je Jakac ena najvidnejših osebnosti našega umetniškega življenja po drugi svetovni vojni. Po dolgi krizi od iznajdbe fotografije je spet postavil na pravo mesto slikani portret kot umetniško izrazilo in zgodovinsko pomemben dokument o sodobnikih, njihovih človeških podobah in duševnih značilnostih. Kot izrazit krajinar je-nadaljeval delo impresionistov, kot ilustrator je globoko zasidran, prekosil je Ivana Vavpotiča. V grafiki pa je položil temelje slovenski šoli, v grafiki Jakčev pomen daleč presega jugoslovanski okvir, posebno njegovi tehniški dosežki so dejansko prispevali k likovnemu razvoju sve- tovne grafike. Njegove jedkanice, suhe igle, litografije, lesorezi in monotipije so brez premca. Z nekaj ubodi dleta je v les zarezal nesmrtni „Koncert", ob monotipiji ..Poljub" kar fizično čutiš, kako nežno je večna ženska poljubila vrtnico, lesorez Mirana Jarca je obvezno dopolnilo k razumevanju genija tega prezgodaj umrlega Novomeščana. Ta Jakac se kopiči v tebi. Združuje bleščečo tehniko in genija. Takrat, ko je Božidar Jakac. Vsake vrste vprašanj ti, novinarju, vtepejo v glavo pred obiskom k tej ali oni tako imenovani znameniti osebnosti. Daj, vprašaj ga, če je res risal tega in tega, razburil se bo, če boš omenil, da je v tej tehniki močnejši. Pridobil ga boš s tem in tem. Nič od tega ni bilo izrečeno. Bila je samo patriarhalno posrebrena brada na drugi strani mize. Vse naokoli so bile slike. Slika ob sliki. In prijazna roka, ki te je povedla v atelje (oh, kakšna gneča), roka, ki se je nežno dotikala grafičnih stiskalnic, slikarskih stojal, map, arhiva fotografij iz NOB. Kar nerodno ti je, ko te mojster povabi na vrt ki ga sam obdeluje, koti pokaže vrtnice, ki bodo to pomlad znova vzplamtele. In reče ti, v veličastni pled veličastno zavita postava, „daj, enkrat vzemi v roke Jarčevo in mojo knjigo Odmevi Rdeče zemlje, veliko boš zvedel." Vzameš jo v roke in bereš: „0, naša dolenjska polja, vzvalovani travniki in zasajeni griči, ki sem jih tik pred odhodom, še vse tihe in spokojne, ujete med zimo in pomladjo, prenesel kot najdražji spomin v sliko, o, ta dolenjska, vase pogreznjena, smejoča pokrajina se je zdaj razo dela kot svetišče najtišje intimnosti, v kateri utripata človeško srce in zemlja v skupni melo diji, prelita v objemu dveh duš, ki šele iz njih raste resnično življenje. O, koliko nasprotje med pojočo slovensko zemljo pa med temi železnimi, mrtvimi nestvori, ki se v njih izživlja groza najvišje civilizacije, ki je morda že na zadnji poti svojega blaznega pohoda v brezdno vesoljnega razpada". Te besede so bile natisnjene leta 1932, ob Jakčevem obisku Amerike-Rdeče zemlje. V pled ogrnjeni, dobrodušno zavzeti mož se pošlo vi, ostanejo pa Franceta Steleta besede, da boš uspel samo, če ostaneš zvest samemu sebi in če boš izpolnjeval naloge, ki ti jih je pred noge postavilo življenje. MARJAN BAUER NEDRČKI V UNIFORMI V prvi svetovni vojni so v kopenskih vojskah Velike Britanije, ZDA in Kanade ustanovili kot začasno vojaško organizacijo posebno službo (korpus) bolničark, Američani pa so ženske vključevali tudi v nebojne enote mornarice in mornariške pehote. Proti koncu prve svetovne vojne so ustanovili prvi ženski bataljon tudi v Rusiji. Bataljon naj bi z zasramovanjem moške nečimrnosti dvignil moralo razkrojene ruske vojske. Ta ženski bataljon je bil med zadnjimi branilci meščanske vlade Kerenskega ob oktobrskem prevratu 1917. Na drugi, rdeči strani pa se je v vrstah revolucionarjev borilo na tisoče žensk, predvsem v saniteti in pomožnih službah. Kitajska revolucija je potegnila pod rdeči prapor še več žensk, pogosto tudi v bojne partizanske enote. Toda ti preboji revolucij niso trajno odpravili poglavitnih oblik diskriminacije v vojaškem poklicu. Uradno ustavljeno vlogo žensk v posebnih službah oboroženih sil so med drugo svetovno vojno uvedli v Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Ob koncu vojne je bilo v britanski armadi kar 437.000 žensk ali 8,5 odstotka celotnega števila mobilizirancev. Večinoma so bile vojaške uslužbenke, oficirk je bilo zelo malo. Precej večji je bil delež oficirk v ameriški vojski. Ženske so bile tudi v oboroženih silah držav fašistične koalicije. Hitler in njegova propaganda sta sicer ponavljala, da ima ženska svoje bojišče doma, kar pa ni bilo ovira za na tisoče ženskih uniform v različnih ustanovah nemškega vojaškega stroja. Po nekaterih virih se je vojne neposredno udeležilo tudi milijon sovjetskih žensk. Večina jih je sodelovala v nebojnih vrstah, tudi oficirk je bilo bolj malo. Veliko slave pa so požele prostovoljke v sovjetskih partizanskih enotah, in sicer kot maloštevilne pilotke. Za našo NOB velja, da je bila ženska udeležba najmočnejša v neoboroženih delih osvobodilnega gibanja, nekoliko manjša v Narodni zaščiti ter drugih teritorialnih sestavinah gibanja, sorazmerno najnižja pa v oboroženih enotah Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. V naši publicistiki običajno navajajo okrogle podatke: 100.000 bork udeleženk, 25.000 mrtvih in 40.000 ranjenih bork NOVJ. Med vojno je dobilo oficirske čine okoli 2000 Jugoslovank. Med nosilci Spomenice 1941 je 3344 žensk ali 12,1 odstotka celotnega števila. Z redom narodnega heroja je odlikovano 91 Jugoslovank. Po drugem svetovnem spopadu je število vojakinj v svetu precej uplahnilo. Nekaj posebnega pa so ZDA, kjer so začeli leta 1973 sprejemati ženske med drugim tudi v šole pilotov in padalcev ter v oborožene enote vojaške policije. Leta 1977 so bila v drugo mešano generacijo na vojaški akademiji v West Pointu sprejeta 104 dekleta. Ameriška vojaška gojenka lahko tudi zanosi, čeprav tega niso posebno veseli. V ZDA sta bili leta 1976 dve admiral ki ter po dve generalki v kopenski vojski in letalstvu. Najvišji odstotek žensk ima danes v svojih vrstah izrealska vojska. Dvajsetmesečna vojaška obveznost velja v tej državi tudi za večino mladih žensk. V sestavi izraelske vojske je kar 11 odstotkov ženskih vojaških obveznikov, vendar Izraelke nimajo vstopa v vojaške šole, ne razvrščajo jih v bojne enote. Razvrščajo jih v zaledne enote, upravne ustanove, službe zvez itd. Pri nas uradni podatki o udeležbi žensk v oboroženih silah Jugoslavije niso dostopni javnosti. Glede na to, da so za ženske po vojni zaprli vse vrste vojaških šol in da so druge možnosti za vojaški poklic močno omejene, lahko domnevamo, da znaša udeležba žensk v aktivni sestavi obeh sestavin naših oboroženih sil (JLA in TO) komaj nekaj tisočink. Gre za vojaške uslužbence in civilne osebe v službi JLA. Prepoved vstopa na vojaške šole negativno vpliva na kakovost udeležbe žensk v naših oboroženih silah in obrambnem sistemu. Do nekaterih premikov je prišlo po sprejemu doktrine splošne ljudske obrambe. Bilo je to leta 1969. Nekaj let kasneje so simbolično napredovali v čin generalmajorke sanitete Rozo Papo. V enote teritorialne obrambe sprejemajo tudi ženske — na prostovoljni podlagi. Od leta 1976 je dovoljen vpis študentk na študij splošne ljudske obrambe na petih jugoslovanskih univerzah. Na ta način je odprta možnost šolanja oficirk za rezervno sestavo JLA. Strokovnjaki, med njimi dr. Anton Bebler, pa vendarle menijo, da je sedanje jugoslovansko stanje glede vključevanja ženska v naše oborožene sile izredno nezadovoljivo. V nedavnem intervjuju reviji „Naša obramba" ga je načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar opisal kot stanje, ki da „sploh ni v skladu s konceptom splošne ljudske obrambe". Torej kljub proklamirani še nismo dosegli prave enakopravnosti. Je obramba brez enakopravne udeležbe žensk res lahko splošna? VOJAŠKI KOTIČEK Starogrški mit pripoveduje, da so nekoč na ozemlju današnje Turčije živela plemena bojevnic. Najbolj znane med njimi so bile Amazonke. Te so „žertsko ih moško vprašanje" rešile tako, da so moške izgnale iz plemena. Po drugi razlagi pa so Amazonkam prišli moški prav samo za oplojevanje in gospodinjska opravila. Amazonke so se ukvarjale predvsem z lovom in vojsko vanjem. Svojo posest so menda razširile do današnje Ukrajine. Ženska vojska je imela seveda tudi ženske generale, moški pa so se sukali med lonci. Zgornje pisanje je uvod poskusa odgovora na vprašanje, ali so ženske sposobne za vojaško službo. Če se spet ozremo v davnino, lahko med znamenitimi vojščakinjami omenimo Franco zinjo Jeanne d' Are. V nekoliko drugačno zvrst bojevnic sodijo cesarice, kraljice, vojvodinje itd., ki so bile po položaju tudi vrhovne poveljnice oboroženih sil. V vojaški opremi so se praviloma pojavljale samo na paradah. Druga plat ženskega služenja vojske so ženske enote pod moškim poveljstvom. Ženske čete so imeli indijski maharadže, dahomejski kralji pa so se z lovom na sužnje ukvarjali tako vneto, da jim je zmanjkalo moških vojščakov. Začeli so novačiti dekleta, ki so se odpovedala poroki. Po krutosti niso zaostajala ... Resničen premik glede žensk—vojakinj se je začel v 19. stoletju, ko je anglosaški svet spoznal, da si vojaške sanitete brez ženskih pripadnic ni mogoče več zamisliti. V oborožene sile so Velika Britanija in Združene države Amerike vključevale najprej neuniformirane, kasneje pa uniformirane vojaške bolničarke in sestre. NA MULJAVI GLEDALIŠČE ZATISOCE? trQal°hSem **ot mu*ec' kar Pa ^ n' tak° dolgo, k« • v višiih razredih osemletke, pa tudi dok6Je v sredni' ^ol'< 56,11 * večkrat spustil v D ,kovanje, kako je pravzaprav „vsa kultura na čei e,?Jskem doma". Levstik, Stritar, Jurčič, da, dru asor 'n Trdina sta bila tedaj za nas nič takš^h ^0t Pr'stna Do|enjca. Navadno smo v je b i prePričevanjih zmagali Dolenjci, ker nas Kmij 1 0 več. pa tudi zato, ker smo bili za „stvar" Uvod261’’ tern . Pravzaprav nima nobene prave zveze s VSezad-’ bi rad danes napisal, pa vendar... Na-ne rnen.)e Pa se kultura nekega naroda, območja rejo a|j1 29°U s tem, koliko velikih mož premo-j—Pa so premogli, temveč tudi po tem, koli- ko jih ljudje poznajo, v kolikšni meri se za kulturo zanimajo širše množice. Seveda danes ne bom tako nepreviden, da bi trdil, kako smo Dolenjci „nekaj več", kljub temu pa lahko vsak, kdor te kraje pozna, pritrdi, da je kulturna prireditev čestokrat celo delček njegovega življenja. V Šentvidu pri Stični so npr. pred devetimi leti dokaj skromno pričeli z organizacijo tabora pevskih zborov; do danes je preraste I v tabor, ki tako rekoč v vsej Jugoslaviji nima para. Prav gotovo vaščani Šentvida ljubijo domače petje, sicer se ne bi že skoraj desetletje trudili z organizacijo, ki za sprejem nad 3000 pevcev ni enostavna. Takšnih Šentvidov je več. Niso sicer še toliko poznani, toda njihovo poslanstvo je podobno. Pred koncem lanskega leta sem premetaval papirje po mizi in tako mi je prišla v roke tudi nekakšna analiza o kulturni dejavnosti, iz katere bi veljalo poudariti predvsem dejstvo, da se je kulturna dejavnost zlasti v manjših krajih zopet pričela prebujati. Po nekakšnem mrtvilu v šestdesetih letih je torej nastopila doba renesanse, če smemo temu tako reči. V zvezi s tem prebujanjem velja posebej omeniti prizadevanja Muljavčanov, ki bi želeli narediti v svojem kraju nekaj, kar bi imelo širši pomen. Tako bo po vsej verjetnosti že v letošnjem letu realizirana že več kot deset let stara ideja o gradnji letnega gledališča. To naj bi bilo gledališče, v katerem bi se zvrstile predvsem amaterske igralske skupine, čez nekaj časa naj bi amaterji prav na Muljavi potrjevali svojo vrednost, Muljava naj bi bila kraj, kjer bi se lahko predstavili širšim množicam vsi tisti, ki danes te možnosti nimajo. Zdi se, da je to potrebno posebej poudariti, kajti v nekaterih gledaliških krogih, ki jim je ta ideja že prišla na uho, se je šušljalo, da bi utegnila uresničitev ideje o Muljavi vnesti v že ustaljeni gledališki red zmeda Letno gledališče v obliki antičnega amfiteatra bodo vaščani s pomočjo občine in stiške Kmetijske zadruge zgradili v dolini pod Jurčičevo rojstno hišo. Teren je zelo primeren in zemeljska dela ne bi „terjala" kdove koliko denarja, prav tako ne ureditev scene. Ta naj bi bila čimbolj naravna, sedeži pa bi bili na terasah, razporejeni v obliki polkroga. V tem gledališču bo moč predstaviti vsa dela, kajti prostorskih omejitev praktično ne bo. Prostora za gledalce bo več kot dovolj, celo za nekaj tisoč. Ideja o letnem gledališču je torej že dokaj stara. Kako to, da je šele letos prišlo do tega, da bo tudi realizirana? Slej ko prej je glavni razlog v tem, da so morali Muljavčani v zadnjih nekaj letih zbrati skoraj trideset starih milijonov in preurediti skoraj že razpadajočo dvorano. Dejstvo je namreč, da se lahko večkrat zgodi, da zaradi slabega vremena predstava na prostem ne bi bila možna, in v takih primerih je dvorana še kako potrebna. Drugi problem, ki je letos s pomočjo KZ Stična rešljiv, pa je zemljišče, ki je sedaj last zasebnika. Lastnik je pripravljen na zamenjavo, zadruga pa tudi. Tretja stvar, brez katere seveda ne gre, je denar. Prav zanimivo je, kako so pobudniki te ideje prepričani o uspehu, če bo le zamenjava zemljišča uspela. Sicer pa je grosupeljška občina muljavski projekt vnesla v predlog resolucije za letošnje leto. Koliko bo vsa stvar veljala, danes nihče ne ve. Vsekakor pa ni nujno, da je gledališče zgrajeno naenkrat, lahko se dograjuje leta in leta, kakor bo potrebno. Kulturne prireditve naj bi se pričele v začetku junija, končale pa v zgodnji jeseni. Letošnje bi posvetili stoletnici rojstva Otona Župančiča, osrednja pa bo uprizoritev Veronike Deseni-ške. Pri vseh teh pripravah velja omeniti še to, da se domače kulturno-umetniško društvo prav skrbno pripravlja za širše sodelovanje in že v jeseni se je dogovorilo za pomoč s Šentjakobskim gledališčem. To gledališče bo tudi sicer odigralo na Muljavi pomembno vlogo, saj bo njegov arhitekt oziroma scenograf napravil tudi načrte za leino gledališče. ILIJA BREGAR KOROŠKO DOSTOJANSTVO NI NAPRODAJ Če bi bilo verjeti govoricam avstrijske vlade. Potem bi se lahko naših rojakov onkraj meje zares sramovali. Ne le da so jih naši severni sosedje proglasili za manjšino, ki sploh ne ve, kaj počela, njihova borba za manjšinske pravice je danes označena celo z besedo — kriminal. Trenutno je v teku 30 kazenskih postopkov proti koroškim Slovencem, obtožnica, prenesena v naše razmere, pa ?e glasi: „Na demokratičen način so opozarjali lavnost na nevzdržno stanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem." Za nami je leto popolne kapitulacije avstrijskih oblasti pred nemškonacionalnimi zahtevami, ki 50 s pomočjo zakonskih ukrepov izbrisale dve tretjini slovenskega ozemlja na območju uradne-9? jezika in kar pet šestin na območju dvojezičnih topografskih napisov. Kot da ne bi nikjer stal zapisan datum 15. maj 1955, ko je bila podpisana državna pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsaka beseda je odveč, vsaka demonstracija ali Prote5* * zdi avstrijski vladi izzivanje. Slovenske Koroške ni in je ne sme biti! Smešno otročje je vprašanje, kaj potem narediti z vsemi zavednimi Slovenci na Koroškem. Instrumenti avstrijskih oblasti so čez noč postali jasni. Osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch, s katerim je v Novem mestu tekla beseda o manjšinskem vprašaju, jih je naštel takole: ..Najprej bodo seveda skušali ločiti ljudstvo od Političnega predstavništva manjšine, nato nadaljevati s poskusom, da koroške Slovence ožigosajo kot teroriste ali celo kriminalce. Neizpolnjevanje člena avstrijske državne pogodbe pa je že rutinska zadeva. Naj navedem nekaj primerov v potrdilo. Obsodili so me, da sem nekega Celovčana jjagovarjal k bombnemu atentatu na tamkajšnjo transformatorsko postajo, spomnimo se nadalje Procesa proti štirim vaškim fantom, ki so v pred-anskem februarju sežgali volilne listke in tako c,nkovito bojkotirali preštevanje manjšine. Po- dobnih primerov je še nešteto. Vsi so seveda označeni kot upor proti javni oblasti." Res zanimivo, da so Avstrijci svoje dolžnosti in obveznosti do drugih manjšin v celoti izpolnili, le gradiščanski Hrvatje in koroški Slovenci so jim trn v peti. In nedolgo tega so se hoteli tega bremena znebiti z ustanovitvijo sosvetov, prek katerih bi vsaka manjšina reševala svoje probleme. Iznajdljiva poteza. Mnenje Filipa VVarascha je naslednje: »Koroški Slovenci pa tudi gradiščanski Hrvatje smo odločno proti tem sosvetom. Zakaj? Že sama razlaga avstrijskega zunanjega ministra Pahra o pomenu in vlogi teh sosvetov je pravo nasprotje 7. členu državne pogodbe. In če bi seveda pristali na ta korak avstrijske vlade, bi tako priznali tudi njihovo zakonodajo. Le če priznaš njihove zakone, si namreč lahko član tega sosveta. Pa še nekaj je: z našo podporo sosvetom bi Avstrijci dobili močan argument navzven, češ: „Saj se pogovarjamo in pogajamo, saj rešujemo probleme!" Ne nazadnje pa je treba upoštevati še to, da bi v sosvetih odločali tudi ostali asimilanti (nemškutarji) in ne le zavedni Slovenci. Avstrijska vlada je to potezo razdelala do potankosti. Šli so celo tako deleč, da bi lahko v primeru, če je to potrebno (o tem odloča vlada), sklicali posvet vseh štirih sosvetov, zasedanje pa bi vodil sam kancler. Seveda bi tako tudi vse niti držal v svojih rokah. Vse to je dovolj velik razlog, da smo se odločili za bojkot sosvetov." Kje naj potem koroški Slovenci iščejo izhod za boljšo prihodnost? Prav gotovo se'’stanje ne bo spremenilo čez noč, borba bo trajala še dolga leta, morda desetletja. Očitno Jugoslavija Avstriji ni dovolj močan partner, sogovornik, ki bi ga veljalo upoštevati. Naš sobesednik VVarasch je k temu še dodal: ..Presneto ponižna zna biti včasih avstrijska vlada. Najbolj svež primer so pogajanja o gradnji karavanškega predora. Koroška, pa tudi vsa Avstrija sta bili proti načrtovani gradnji, vedeli sta, da jim bo nova avtocesta odpeljala tudi turiste. Takšnega mnenja pa niso bili Zahodni Nemci, od katerih je Avstrija ekonomsko skoraj popolnoma odvisna. Kratek »napotek" - in že so na Dunaju čez noč spremenili svoje mišljenje: Avstrija v celoti podpira gradnjo predora pod Karavankami!" Pritisk na koroške Slovence se bo nadaljeval. Le da so se zdaj tej pisani druščini nasprotnikov, med katerimi najdemo tudi lepo število takih, ki še danes slavijo čase, ko so se borili za „firerja in domovino", pridružili še dunajski krogi. S skupnimi močmi hočejo domovino koroških Slovencev zožiti na nekaj otočkov, da bi tako vsemu svetu dokazali, kako se tako majhnemu številu naših rojakov res ne splača dati vseh tistih pravic, ki so jih obljubili s podpisom državne pogodbe. Svoj pravi obraz svetu so že razkrili z dogodki v Šentjakobu, Škocjanu in Pliberku. Toda za koroške Slovence lahko rečemo, da svojega dostojanstva in pripadnosti ne bodo prodali, pa najsi bo avstrijska pot do želenih ciljev še tako avstrijska. BOJAN BUDJA TISOČLETNO PRIJATELJSTVO Kot kralj v zlatem sarkofagu prihaja pred naše začudene oči okamenela čebela, zalita v zlato-rjavi jantar; skozi prepade časa več kot 10 milijonov let prihaja k nam na police naravoslovnih muzejev. Skoraj prav takšna je, kot so sedanje čebele, in najbrž je ta žuželka že v tistih davninah, ko še ni bilo sledu razuma v človekovih prednikih, gradila osupljivo preračunano in ekonomično prebiva]išče za svojo neverjetno urejeno čebeljo državo. Žva snov je z njo dosegla enega od ciljev, eno od popolnosti. Prav tako je ob prvem sončnem svitu poletela na pašo srkat sladki nektar pliocenskih rastlin, kot zgodaj pomladi zdaj zvabi vonj cvetočega vresja naše čebele na prvo pašo. Nepredstavljiva tisočletja in tisočletja let so pretekla, preden je v njeno življenje posegel človek, dejavno, razumno bitje, ki spreminja svet po svojih zamislih, in rodilo se je čebelarstvo — sožitje človeka in čebele. Prvi stiki so bili seveda neprijazni, roparski. Človek je čebelam kradel med. V jami Cueva de la Arana v Španiji so našli prazgodovinske slike, ki jih je na stenah upodobil naš davni prednik pred 30 tisoč leti. Med prizori je tudi eden, ki kaže, kako dva moža z dimom preganjata čebele in jemljeta med. Prve znane civilizacije pa so že poznale čebelarstvo v pravem pomenu besede. Človek je čebelam nudil varstvo, vodil jih je na boljšo pašo, za to skrb pa je jemal zase določeno količino medu. Stari Egipčani so vsako leto vozili po reki Nil čebelje panje na boljšo pašo, stari Grki so čebelje družine prevažali z ladjami na dobropašne otoke, hetitski zakonik predpisuje hude kazni za krajo čebel in panjev, kar vse priča, da so v tem delu sveta umeli ravnati s čebelami. Znali pa so tudi ceniti med. Ni bil le sladilo, in kot sklepamo iz računa, najdenega v babilonskem templju, zelo drag, ampak tudi zdravilo za najrazličnejše bolezni. Papirus iz leta 1600 pred n. št. navaja, za katere bolezni je med zdravilo, podobno, kot najdemo kasneje zapisane zdravilne učinke medu pri drugih civilizacijah. SLOVENCI IN ČEBELE „Od nekedaj so bili Slovenci prijatelji pridnim bučelicam in so jih z veseljem redili, kajti plačevale so jim obilno ves trud in vso skerb z žlahtno sterdjo in dragim voskom, ki je za cerkvene sveče neobhodno potreben." Tako je na začetek svoje knjižice »Slovenski bučelarček", ki jo je Janez Sumper namenil ..začetnikom bučeloreje", zapisal ta napredni koroški župnik iz Skočidola. Knjižica je izšla pri družbi sv. Mohora v Celovcu leta 1871 (ima jo tudi naša Študijska knjižnica). Na kratko je v teh besedah izražena usoda, kot so jo delili skupaj Slovenci in čebele. Res, že od nekdaj je bilo prijateljstvo me čebelami in slovanskimi narodi veliko. Ko zgodovinar in diplomat Priscus Rhetor leta 488 poroča o bizantinski delegaciji h kralju Atili v Podonavje, piše, da so domačini, živeči med rekama Donava in Tisa, ponudili delegaciji hrano in medico. Priscus imenuje medico medos. Strokovnjaki menijo, da je diplomat slovenski besedi med dodal le grško končnico -os, da je dobil novo besedo. Slovani so v tistem času čebelarili na povsem svoj način. Čebelje panje so imeli na gozdnih jasah. Bili so to res pravi panji, kot namiguje beseda, torej votli kosi dreves. Gozdna paša in verjetno talent za čebelorejo so slovanskim ljudstvom priborili upravičen sloves dobrih čebelarjev. A smo že pri bolj žalostnih dogodkih, na katere Sumper namiguje, ko piše, da je čebelji vosek za cerkvene sveče neobhodno potreben. Ko je bavarski vojvoda Tasilo III. premagal Slovence, ki so se uprli pokristjanjenju, je odpeljal v sužnost več naših čebelarjev. Po letu 722 je slovenski čebelar gojil svoje priljubljene „bučelice" za tujce, za cerkve in samostane, kjer so porabili ogromno voska za sveče, sveče pa za molitve, ki naj bi sprale kri krutega pokristjanjevanja. Temu primeren je tudi prvi in najstarejši znani pisani vir, ki izpričuje čebelarstvo pri Slovencih. To je darilna listina Henrika III., s katero potrjuje darilo Otona III., ki je leta 973 podelil freisinškemu škofu Abrahamu ozemlje med Lipnico, Savo in Soro. Listina je bila napisana 1002, v nji pa so omenjene tudi čebele in pravica do pobiranja dajatev na račun čebelarstva. Slovenec je torej še naprej pridno čebelaril in razvijal to umetelnost, zato je moral ljubitelj naše dežele in njen prvi opisovalec Janez Vajkard Valvasor v svoji „Slavi" zapisati, da „v deželi vidiš različne muhe in mušice. Med njimi imajo prednost čebele ... Silno veliko jih je; obogate marsikaterega poštenega gospodarja." Na Kranjskem se je takrat med obilno pretakal, voska so pridelali toliko, da so ga pošiljali na veliko v Italijo in v Beneško republiko. Prav tako so Kranjci pridelali veliko medice, a so jo zvečine kar sami spili. Sredi 18. stoletja so gorenjski čebelarji pričeli domove čebel poslikavati. Navada slikanja panjskih končnic se je hitro razširila po vsej slovenski deželi, nastale so podobarske delavnice, ki so po naročilu slikale končnice, ljudski umetniki pa so prihajali tudi na čebelarjev dom opravit to prvo res slovensko umetniško opravilo. Navada ni segla v Belo krajino, ker Belokranjci takrat niso uporabljali kranjskih panjev, ampak so čebele gojili v slamnatih koših. . S panjskimi končnicami sta Slovenec in čebela dahnila nekaj svetlejših tonov v sicer neveselo zgodovino. DOLENJCI IN ČEBELE Dolenjci smo sicer ljudje, ki na ta naziv nekaj damo, a smo ob tpm seveda tudi Kranjci, Slovenci in Slovani, zato smo doživljali podobno „rajžo" s čebelami skozi zgodovino. Do nas je segel glas o slavnem čebelarju Antonu Janši, prvem učitelju na novoustanovljeni čebelarski šoli na Dunaju, ki je spisal dve knjigi „Razprava o rojenju" in „Popolni nauk o čebelarstvu". Knjigi sta izšli v nemščini, druga pa tudi v slovenskem prevodu, ampak šele čez 21 let. Slovenec Janša je avstrijski dvor prepričal o koristnosti čebelarstva in pripomogel, da je Marija Terezija 1775 s čebelarskim patentom odpravila fevladne privilegije ter čebelarjenje odprla za vsakogar. V tem času je graščak na Lanšpvežu pri Mirni na Dolenjskem Peter Pavel Glavar po Janševi knjigi pisal „Pogovor od čebelnih rojou" in dodal v besedilo nekaj svojih izkušenj. Žal, Kmetijska družba kranjska rokopisa ni natisnila. Rokopis se je izgubil in našli so ga po naključju šele 1951. Čeprav sredi 19. stoletja v »Umnem kmetovanju" Janez Zalokar piše, da na Dolenjskem čebelarstvo pojema, je v Velikih Škrjančah pri Novem mestu živel nadvse napreden čebelar in sadjar Dular, kateremu je Kranjska kmetijska družba poslala na preizkus dva nova panja s satniki. Žal ne vemo, kako je Dular poskus opravil. Le nekaj let kasneje, okoli 1868, si je baron E. Rothschuetz ml. v Podsmreki pri Višnji gori uredil „prvi kranjski trgovski čebelnjak" ter pričel izvažati naše čebele, znane kranjske sivke. V celoti je šlo na tuje iz Podsmreke 100.000 čebeljih družin. Tudi graščak Langer iz Pogane pri Novem mestu je začel rediti in izvažati kranjske čebele. Našle so pot v Severno in Južno Ameriko, v Indijo, na Javo in v druge dežele sveta. Povsod je kranjska čebela žela pohvalo. Res je, da ta dva graščaka nista slovenske krvi, a res je tudi, da s svojimi gosposkimi rokami nista preveč šarila po čebeljnakih in da so to delo navsezadnje prav gotovo opravili le naši ljudje. Na pobudo barona Rothschuetza je bilo v Ljubljani ustanovljeno nemško-slovensko Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, ki se je 1875 preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo. Nemški člani so odpadli, društvo je začelo hirati, dokler se ni 1897 ponovno ustanovilo Čebelarsko društvo, ki s prekinitvami deluje pravzaprav še danes. In kaj imamo Dolenjci s tem? Predvsem to, da so 1932 tudi v Novem mestu ustanovili podružnico Društvene čebelarne, posebnega blagovnega oddelka društva, ki je prodajal čebelarsko orodje, kupoval med in vosek, skratka, pomagal našim ljudem pri delu s čebelami. Iz Društvene čebelarne je zrasel tudi sedanji Medex. Se nekaj moramo zapisati. V bogatem čebelarskem izrazoslovju poznamo tudi Dolenčev panj. Gre za posebno obliko panja kranjiča, ki jo je izumil Riharc Dolenc še v prejšnjem stoletju. „NI PRAVEGA RAZUMEVANJA" Res na hitro smo s čebelami prileteli v današnji čas, ki je prinesel nove vrednosti in nova spoznanja v nadvse staro opravilo čebelarjenja. Prenasi-čeni modernih farmacevtskih proizvodov, napol- njeni z antibiotiki, pa vendar kar naprej bolehni, nezadovoljni in razočarani nad samim seboj, na lepem odkrivamo, da imamo naravo z vsemi njenimi bogastvi, uravnovešenostjo, močmi, zdravili, zdravjem samim. Odkrivamo, da imamo čebele, da imamo med, matični mleček, cvetni prah, pro-polis, da je v teh čebeljih proizvodih obilo tistih moči, ki pomagajo telesu proti najrazličnejšim boleznim. To odkritje bi moralo biti boleče, saj nas pelje od čebel k travnikom, gozdovom, k studencem, rekam; k zraku. Čebela je vse to, je drobec narave, trdno povezan z okoljem in drugimi živimi drobci. Na tej poti torej naletimo sami nase, na kemijsko »obdelane" travnike, na gozdove, v katerih so vrba, divja češnja, akacija in nekatera grmičevja kot plevel, zato to drevje sekamo v korist industrijsko bolj uporabnih vrst; a čebeli so vrbe, češnje in akacije prva zlata paša. Srečujemo se z onesnaženim zrakom, vodami. Srečujemo se sami s svojo uničujočo učinkovitostjo. In ko se rezilo meča obrne proti nam, kličemo na pomoč čebelo, propolis, med, matični mleček, kličemo naravo, vso čisto in polno zdravilnih moči. Šele takrat morda odkrijemo, da so nekatera naša dejanja pravzaprav samouničevanje. Drobna čebela nam pomaga razumeti skrivnostno veličino narave. Kdor teh živalic ne ljubi in ne pozna dovolj, ta pač ne bo nikoli razumel ! čebelarske strasti, ki vsa stoletja v Slovencih ni nikoli ugasnila. Tudi danes, ko niso ne čas ne razmere naklonjene tako intimnemu srečevanju z naravo, je precej čebelarjev. Tudi na Dolenjskem. Adolf Kovič iz Novega mesta že 25 let uspešno predsednikuje novomeškemu čebelarskemu društvu. Ljubezni do čebel se je „nalezel" od starega očeta, ki je v Kresnicah čebelaril še na stare kra-njiče. Sam je kupil boljše in našim razmeram primernejše Žnidaršičeve panje in z njimi zaplul na morje čebelarskih radosti in tegob. „Ko sem po vojni prišel v Novo mesto, sem si kmalu kupil nove čebelje družine in začel znova čebelariti," pripoveduje Kovič. ..Čebelarji smo oživili tudi novomeško čebelarsko društvo, ki deluje še izpred vojne. Danes združuje 270 čebelarjev, ki goje skupaj 4800 panjev. Društvo je torej malo nad slovenskim povprečjem." Kljub žalobnim prizvokom o onesnaževanju narave, o uničujočih posledicah kemijskimi sredstev v kmetijstvu za čebele, o premajhnem razumevanju družbe za čebelarstvo je bila beseda Adolfa Koviča vedra, sproščena, kot je vedno be* seda tistih, ki so naravi blizu. »Čebelarstvo se danes pravzaprav ne splača, če gledamo z ekonomskega stališča. Če bi kdo hotel živeti samo od te dejavnosti, bi moral imeti naj* manj 150 panjev in še posebno vozilo, s katerim bi čebele vozil na pašo. Ta pa je dobra le še ^ odmaknjenih predelih Gorskega kotara, Like, Notranjske. A s čebelami se vseeno ukvarjamo, saj nam zadovoljstva ob delu z njimi ne more odtehtati noben denar." Med težavami, ki peste društvo in čebelarstvo sploh, je Kovič naštel tudi preslabo sodelovanje med čebelarji in gozdarji, pomanjkanje denarje pomoči za nakup sladkorja, pomanjkanje mladih v društvu, slabe odkupne cene medu. Poudaril je, da pomena, ki ga ima čebela za kmetijstvo in s tem za vse gospodarstvo, nikakor ne smemo prezreti, če se nočemo osiromašiti tam, kjer ne b' bilo treba. O čebelah in čebelarjih bi lahko napisali debe* le knjige. A kdo jih bo v današnjem pomanjkanju časa bral? ! Zato tudi ta že kar preobsežni zapis zaključimo. Morda bo v kom zbudil drobno kal zanimanja za »marljive bučelice" in bo čebelar' stvo dobilo novega privrženca. Morda bo komu vsaj malo odprl oči ne samo za čebelo, ampak za vse, kar lahko predstavlja. MILAN MARKELJ hal, izgubljal kontakt z ljudmi okoli sebe in ni čudno, da je v jutranjih urah po Milanu že krožila novica, da bivši svetovni prvak zaradi posledic Matejevih udarcev umira. Na srečo tako hudo le ni bilo. RAZUMSKI BORILNI STROJ Čestitk, katerim se je pridružil tudi predsednik republike, maršal Tito, kar je Mateju tudi največje priznanje, kot pravi sam, ni ne konca ne kraja. Pohvale, občudovanje, pa tudi proslavljanje. In t6 po celem svetu, saj je Jugoslovanov povsod dovolj. Vse je pravzaprav čudovito, morda pa le malce moti. Nekaj malega, kot je omenil neki milanski strokovnjak za boks: „Meč me je razočaral. Ne razumite napak, ne, ne. Vaš Mate je odličen, da, predober. Kazalo je, kot da je svetovni prvak Cuello začetnik, kot da so morda vsi taki. Mate je predober, prehud intelektualni borilni stroj, mislim, da bi ob njem vsak boksar današnjega dne izpadel tako bedno, kot je izpadel Cuello. Reči hočem, daje boj izpadel s preveliko premočjo Parlova, in to je okrnilo cel spopad za krono." In vse bolj se mi dozdeva, da je imel možakar prav. Mate Parlov, svetovni prvak v poltežki kategoriji, trenutno dejansko nima tekmeca. Sicer pa že tečejo pogovori o morebitnem dvoboju v letošnjem maju v Beogradu s svetovnim prvakom po verziji WBA-Victorjem Galindezom. Ta bi baje Parlovu lahko nudil določen odpor. Pravijo! Kljub vsemu blišču slave in zmage pa je v Matejevi karieri le nekaj madežev, nekaj absurdov, ki pa jih ni zakrivil on, pač pa ljudje okoli njega. Zadnjič in dobesedno konckoutiran je bil Mate v amaterskem ringu 29. marca 1970, ko ga je premagal Nemec Brauske. Od takrat K. O. sicer še ni doživel, pač pa nekaj takih ,.udarcev", ki jih marsikdo ne bi preživel. NEKOČ NI BILO JUGOSLOVANSKE ZASTAVE Spominjam se večera v puljski areni 13. 9. 1975. Mate se je v svojem petem meču pomeril z Argentincem Gomezom. Puljski občinski možje so dosegli prepoved igranja himne in dviganja naše zastave, prepovedali so komunalnim paznikom motriti na vhode v areno, vsi lokalni časniki so bili polni psovk, letečih na Mateja profesionalca. Vsi so zatisnili oči tudi pred dejstvom, da gre za našega največjega boksarja vseh časov, velikega športnika in človeka, komunista. Očitno je Mate to kmalu pozabil. V Milanu je organizatorjem televizijskih prenosov iz svojega žepa odštel 10.000 dolarjev in tako Jugoslaviji omogočil direkten prenos. Sprejel je kupe čestitk, po vrnitvi v Pulj so mu občinski možje pripravili veličasten sprejem! Nekateri, zlasti nasprotniki boksa, še vedno miže pred njegovim uspehom, govore in pišejo o ..obrobnih dogodkih", o ..umazanem zakulisju" profesionalnega boksa itd. Brez argumentov seveda. Mate pa v vsakem trenutku dokazuje, da je res velik in največji. Mirno koraka naprej po začrtani poti, osvaja zmage in si postavlja vedno višje in zahtevnejše cilje, kot človek in kot športnik! vega udarca. V svojem prvem profi-meču je Parlov prepričljivo položil v Opatiji Lazzarija v tretji rundi konec maja 1975, februarja 1976 je v Trstu ..uspaval" Folleya, potem pa je bilo njegovih K. O. konec. Sumi so bili torej upravičeni, zlasti še pred dvobojem s takim razbijačem. Take pogovore oziroma izjave je bilo slišati sem ter tja v Milanu pri tehtanju, tik pred bojem. Mate je tehtal 78,900 kg, Cuello pa točno 79. Zaradi vročekrvnega Argentinca so organizatorji poskrbeli, da se nasprotnika pri tehtnici sploh nista srečala. No, srečala sta se v ringu „Palazzo dello šport" pred približno 10.000 ljudmi. Gledalci so se lepo razdelili v dva tabora — vsak je pač navijal za svojega ljubljenca — ter kljub izrednim uvodnim borbam gromovito ves čas zahtevati Parlova oziroma Cuella. Temperatura v dvorani je rastla od sekunde do sekunde. Ko sta borca končno stopila v ring, je bila množica na nogah. Zdaleč najglasnejši so bili seveda Matejevi navijači, kmalu je iz tisoč grl po milanski dvorani zadonela jugoslovanska himna. O boju samem pravzaprav ni veliko povedati. V peti in osmi rundi je Argentinec pokazal nekaj, kar je bilo podobno boksu, kakršnega naj bi obvladal svetovni prvak. Da, v nekaj trenutkih je Jugoslovanom celo zastal dih, zlasti v osmi rundi. Nekaj močnih udarcev je namreč zadelo Parlova, neki trenutek se je celo zdelo, kot da je za hip izgubil ravnotežje, takoj nato je prešel v sumljivo defenzivo in ..pogoltnil" še nekaj krepkih kro-šejev in svingov. Vendar nič resnega. Argentinec je pač napadel in dal „od sebe vse", zavedal se je, da se runde iztekajo, da je brez točke, da mora srečanje odločiti z enim, dvema udarcema. Zavedal se je tudi, da ju bo težko plasiral, zato je napadel kot bik. Zaman. Mate je ostal trezen, resen, hladen, preračunljiv. KRONA V RUŠEVINAH Ko je v deveti rundi začel z direkti, ko je ob vrveh pognal svetovnega prvaka v desno pa v levo pa spet desno in nato strahovit kratki levi kroše, ob katerem se je Argentinčevo telo streslo. Cuello je stopil še nekaj korakov ob vrveh v desno, nato pa mu je v sence priletel Matejev levi direkt, dolg, hiter, skoraj neopazen, toda natančen in močan. Argentinec se je ob vrveh zgrudil. Tudi „out" angleškega sodnika Sida Nathana ga ni več prebudil. Sodnik bi lahko mirno štel tudi do trideset, morda petdeset Vse je bilo izgubljeno, lovor v prahu, krona v ruševinah ... Svetovnega prvaka Cuella v teh trenutkih ni bilo več, bil pa je že novi, Mate Parlov! Sledile so seveda himne bivšemu, novemu prvaku in sodniku ter organizatorjem Italijanom. Medtem ko je Mate Parlov s Kramaršičem in člani štaba Barbierijem, Barbadorom in prijatelji že praznil prvo steklenico šampanjca, je bilo v hotelu, v katerem je bil nastanjen Argentinec, vse tiho in temno. Cuellov menažer Nogueira in trener ter še nekaj ljudi iz šampionovega spremstva se trudijo s še vedno pretresenim bivšim prvakom sveta. Iz ringa so ga, naslonjenega na ramena spremljevalcev. odnesli. Najhuje je bilo, po pripovedovanju, v garderobi. Cuello je baje celo uro bru- RESNICA PESTI Minulo je osem rund in dve minuti ter 43,08 sekunde boja. Izzivalec Mate Parlov in svetovni Prvak Angel Miguel Cuello sta se spoprijela za rono sveta v poltežki kategoriji med profesionalnimi boksarji. Minilo je torej skorajda pol ure negotovosti, pol ure bolečin in drobnih radosti ° še drobnejših >,fintah" obeh šampionov pa spet odločilnih, usodnih potez, ki to niso bile, „o er take poteze, ni izvedel Mate. Nato je bilo VSega konec. visoIet£cn' P™ak Argentinec Cuello, star 31 let, kiln centimetrov in v času dvoboja težak 79 (meja za poltežko kategorijo med udarnSIOna *e 79'300 k9). je pod težo Matejevih mu .ev Padel na tla, se hrope skušal dvigniti. Ko mu i' Uspe'0, so 9? sekundantje in trener dvignili, jezik* H*St pot®9nili zaščitno gumo ter naravnali Proti' ajne k'. pr'^° d° zadušitve, in ga odnesli Drvau9 erobi’ Hip nato je bil proglašen novi sveta — Jugoslovan Mate Parlov! ZGODBE O ZASPANOSTI duCueJl0 se J'e rodil 27. februarja 1946 v Eldora-sevoH* 3nta• Fe‘ Ker je bil oče farmar, je bil sin vedel • P^stlr' 9aučo. Tak je bil navajen grobosti. Je le za vlogo sile in tak je začel boksati. Pošla^1 naslov amaterskega prvaka Argentine in finali 1 $0- 9a na °l'mpiado v Muenchen. V četrt-dar io b' * srečal z Matejem Parlovom, ven-kako 3)6 za?pal: Nekateri so na široko opisovali, Prevpil 93 vic*eli popolnoma drogiranega zaradi Milan , porci)e dop'nga, vendar je Cuello v bo n l$-t0 soboto ^e vedno pripovedoval zgod-CueM SV°J' zaspanosti. Konec aprila 1973 se je svnia^J31^ po)avil v ringu brez majice ter začel j izredno bleščečo kariero. „Da, imel sem 21 mečev. Dvajset sem jih končal s K.O..nasprotnika v 14 primerih partnerji niso dočakali pete minute borbe, eno pa sem dobil po točkah, ampak to šteje pri meni toliko kot poraz. Tudi v boju z vašim Parlovom izključujem zmago po točkah. V četrti rundi ga bom položil, da, na grob način," je še majce pred bojem v Milanu izjavljal Argentinec. Čeprav v seznamu njegovih ..pretepenih" nasprotnikov ni kakih bleščečih imen, so rezultati le zavidljivi. Med nasprotniki bi morda omenili Billyja Freemanna, s katerim se je Mate v Skoplju mučil vseh deset rund, Miguel pa ga je premagal v Parizu v drugi rundi. Isto je napravil s sedanjim prvakom ZR Nemčije v težki kategoriji Ludecke-jem, čeprav je bil pred bojem slednji favorit. Nevaren fant torej, zvit, zlasti pa močan, grob in napadalen. O Parlovu ne bi zgubljali besed. Sam je vse najbolje povedal. „Cuello bi bil lahko župan Butal. No, jaz pa sem, kar sem. To je glavna razlika. Če že vzdrži toliko, kot udarja in govori, bom verjetno zmagal po točkah. Jasno je, lahko si pameten ali pa neumen, močan ali pa manj močan (močan moraš tako ali tako biti, če se ukvarjaš z boksom, prav tako pa odločen in hraber!), v ringu vsak dela, kar pač hoče, v okviru pravil seveda. Nikakršen vnaprej pripravljen načrt ne pride v poštev, vse se odvija sproti, samo od sebe, le včasih boksarju uspe kak trenutek speljati v svojo smer, v svojo korist..." je rekel Mate. DVOMI V MOČ UDARCA O Parlovu so zadnje čase nekateri veliko saz-pravljali, zlasti so se pojavili dvomi o moči njego- Pod tem imenom pozna največ ljudi do 10 cm visoko pokončno rastlino z grmičasto zaraslo steljko. Zgornji del je zelen ali zelenkasto rjave barve, spodnji pa rdeče obarvan. Pravo ime za to rastlino je gorski lišaj, ki raste po smrekovih gozdovih v planinskih predelih. Gorski lišaj lahko nabiramo vse leto ob suhem vremenu. vendar ga moramo pred sušenjem dobro očistiti zemlje in iglic. Ker vsebuje mnogo sluzi in škroba, grenčico, sladkor, kremenčevo kislino, vitamin B 2, ga že od nekdaj uporabljamo v domačem zdravilstvu. Zelo koristen je čaj pri prehladu dihal in kašlju, pri oslovskem kašlju in vnetju sapnic, je pa tudi izvrstno sredstvo pri vnetju želodčne in črevesne sluznice. Gorski lišaj dajemo tudi ljudem, ki so preboleli težke bolezni, ker krepi organizem in povečuje število rdečih krvnih telesc. Čaj iz gorskega lišaja ali planinskega maha pripravimo tako, da ščepec posušene rastline prekuhamo v skodelici vode. Čaj pijemo nesladkan, in sicer po požirkih, dve do tri skodelice na dan. domača tlačenka Marica Rojc V Rojčevi gostilni v Laščah pri Dvoru pripravljajo tako domačo tlačenko, da gostom še dolgo ostaja v spominu. Gospodinja Marica Rojc je povedala, kako to jed lahko pripravimo doma. Zdaj, v času kolin, je recept še posebno primeren: „Skuham pol svinjske glave, jezik, srce, ledvice in vran-ko. V mrzlo vodo dam najprej glavo in srce, kasneje dodam ostalo drobovino. Kot dodatek se z mesom vred kuhata le celi poper in lovorov list. Kuhano odcedim in ohladim ter zrežem na rezance. Potem dodam sesekljan česen, malo belega vina in solim ter popopram. Maso dobro premešam in z njo napolnim mehur ali črevo. Dolijem čisto mrzlo vodo in zavežem. To ponovno kuham v vodi okrog 60 do 90 minut, kakršen je pač ogenj. Na hladnem mora kuhana tlačenka stati pred uporabo še 24 ur in mora biti obtežena. Jed serviramo s čebulo in kosom domačega kruha. Na željo pa jo ponudimo tudi okisano." ropotarnica O SATIRI m — Satire, ki jih cenzor razume, so po pravici prepovedane. Karl Kraus — Satira je neka vrsta ogledala, v katerem opazovalci najpogosteje ugledajo vse druge obraze — samo svojega ne. ' Jonathen Swift O SANJAH — Življenje je urejeno tako, da sanje ne trajajo dolgo. Dušan Tadijanovič — Ne pripovedujte svojih sanj. Morda bodo prišli na oblast freudisti. Stanislavv Jerzy Lee <7 O SOLZAH — Vsak ima pravico do solza, ki so včasih edina tolažba na svetu. Theodore Dreiser Nič se ne suši hitreje od Francis Bacon — Popolnoma iskrene so samo solze, ki jih točimo sam-nad seboj. VVilliam Shakespeare — Solze omehčajo celo diamant O v id brez besed ZORAN JOVANOVIČ JUGOSLAVIJA na snegbrez drage obleke planinski mah Kar zadeva smučarijo, smo Slovenci — pri tem Dolenjci nismo izjema — vse preveč usmerjeni v nabavo modne smučarske obleke. Te stvari so silno drage, moda se tudi iz leta v leto spreminja. Kdor ji lahko sledi, mora imeti polne žepe denarja. V svetu, deloma pa tudi že pri nas, se v nasprotju s tem prebija na površje miselnost treznejših glav, ki menijo, da je smučanje z ostalimi zimskimi športi vred potreba delovnega človeka in ne izključna pravica bogatih. Tudi modni časopisi ne prinašajo več zgolj novosti v takih ali drugačnih smučarskih kompletih, pač pa prinašajo tudi zamisli, kako se je mogoče s skromnejšimi sredstvi odpraviti na zimske počitnice, ne da bi se počutili manjvredne. Na srečo so pletenine tudi v zasneženih predelih modna muha. Tako si jih lahko sami oskrbite. Debelo pleten ali kvačkan pulover bo prav tako imeniten kot zadnji model v beli barvi v kombinaciji z S stvarmi, spletenimi doma, si lahko pomagate tudi v danes že nujni garderobi. Oblečete jih za kosilo ali večerjo v hotelu pa za sprehode in še za ples v zimskem letovišču. Nekaj novih pletenin za na sneg pa lahko naredite tudi otrokom, čeravno se bodo udeležili samo smučarskega tečaja na domačih pobočjih. Tudi nove volne ni potrebno kupovati, saj imate doma nekaj starih jop, ali ne? Vprašajte mamo ali babico, pa vam bosta povedali, kako so med vojno parale staro in pletle n0va R. BAČER rdečo ali črno, ukrojen pri firmi „San Marco". Tudi stare, ozke elastične smučarske hlače prav lahko izvlečete na beli dan, posebno še če si napletete pisane nogavice, ki segajo čez koleno in seveda čez hlače. Za vrat sodi šal, na glavo pa doma pletena kapa. obzorja »Bitka” ne bo poceni ..Dražgoška bitka", igrani ''Iro in splet devetih nadaljevank, ki jih bo ljubljanska televizija predvajala najkasneje leta '980, bo najbrž doslej največji ^ovenski filmski dosežek. Temu primeren je kajpak kup težav, s katerimi se filmski tvorci (tudi Viba film) ubadajo že ^ed pripravami na snemanje, ki se bo začelo avgusta. .. V filmu, ki ga bo po scena-Ivana Ribiča režiral Anton omašič, bo nastopalo 235 ®*6b, v slovenskih poklicnih gle-«al iščih pa je zdaj zaposlenih igralk in igralcev. Razlika se dala pokriti, ako ne bi bila v filmu večina vlog moških. a.t° bo treba k snemanju filma Pr|tegniti precejšnje število amaterskih igralcev, v pripravi Pa Je tudi samoupravni spora* zum z gledališči, ki naj bi omo-9°cila sodelovanje v filmu do-mala vsem igralcem. Torej bodo na sppredu gledališč v naslednji **oni znabiti zgolj dela, v katerih bodo večino vlog igrale ‘enske, kajti igralci bodo morali biti nenehno na voljo režiserju ..Dražgoške bitke". Osrednjega odgodka filma, ražgoške bitke Cankarjevega bataljona, ne bo moč posneti v istoimenski vasi, kajti slednja se je po vojni tolikanj spremenila, da bi slo za scenske posege, ki bi omogočili ustvariti vemo medvojno podobo kraja, preveč denarja. Zato bo snemanje teklo v vasi Podlomk, ki je na moč Podobna Dražgošam, le da ji *®dnja desetletja niso vzela Nekdanje podobe. Lahko bi se našla obleka le *a enega ali dva policaja, toda v st u* 150 nastopalo najmanj “krat več pripadnikov teda-l'h nemških enot na Gorenj-,e(TV zato bo treba na novo ati blago in sešiti obleke. ti« k 1)0 P™1'tucli cJo or°žja iz 'h časov, zlasti do topov, ki str r6 .bo lahk° usposobiti za nr;eJan)e' ter drugih stvari, na nah ?r Panskih mask, škatel za ,e' c*a'in°gledov, telečnja-Pa obleke in obutve za vaščane izpred polčetrtega desetletja in več. „Dražgoška bitka" bo gotovo najdražja od vseh slovenskih filmskih stvaritev, kajti zagotoviti bo treba vse omenjeno in še veliko drugega. Le tako bo film čim bolj stvarno upodobil dogodke iz časov, ko je bila v „južnem delu rajha" odprta prva fronta odpora; odpora, ki je od poletja 1941 do pomladi 1942 grenil nacistični pohlep in v marsičem odločilno zasukal kolo narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem. D. R. OB 70-LETNICI Pisatelj Miško Kranjec bo 15. septembra letos star sedemdeset let V zaznamovanje častitljivega življenjskega jubileja pisatelja, ki je doslej napisal že nad petdeset knjig novel, povesti in romanov (zadnji, „Strici so mi povedali", je v nekaj letih doživel že štiri izdaje), je Mladinska knjiga v sodelovanju s Pomursko založbo v zbirki „Lev-stikov hram" izdala Kranjčev roman ..Mladost v močvirju". Roman je prvič izšel 1962 in ne sodi le med najboljša pisateljeva dela, ampak tudi med ..estetsko najbolj dognana, vsebinsko najbogatejša dela slovenske avtobiografske proze" (F. Zadravec). V romanu je Kranjec na humorni, mestoma celo ironični način popisal duhovno in politično sredino, v kateri je do raščal; z značilno kranjčevsko lirično govorico (na primer: ..Življenje je težko povsod na svetu, v močvirju stokrat težje. v našem poljanskem pa je bilo le še težje.") je podal podobo prekmurske revščine in svojega seznanjanja z naravo, zgodovino in revolucionarno mislijo. „Mla-dost v močvirju" je „očarljiva .zgodovina' slovenskega kmetskega otroka, mladostnika in njegovega okolja v prvih desetletjih 20. stoletja" (F. Zadravec). Spoznajmo šah! Ker ob velikih šahovskih dvobojih, kakršen je bil pred kratkim boj med Spasskim in Kor-čnojem, vedno vzbrstijo šahovske strasti in se zanimanje za kraljevsko igro razširi, je trojica avtorjev najbrž ob pravem času ponatisnila edini dostopni šahovski priročnik v slovenščini. Gre za knjižico Vojka Musila, Rudija Šoštariča in Avgusta Majeriča ..Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre", ki je lani ob koncu leta že v drugo prišla na police knjigarn. Priročnik bo pomagal začetniku, da bo lažje in popolneje prodrl v čarobni svet 64 šahovskih polj, kot bi sicer ob samem igranju, saj so avtorji na 140 straneh strnili dejansko vse o šahu, od najosnovnejšega do zapletenih problemov. Tako knjižica seznanja z osnovnimi končnicami, z otvoritvami, s središnjicami in končnicami višjega tečaja. Kot posebno zanimivost moramo omeniti, da so avtorji v knjižico vključili tudi manj znani problemski šah, za dodatek pa še igralna pravila Mednarodne šahovske federacije in priročnik za organizacijo šahovskih sekcij in tekmovanj. peti letni čas „Peti letni čas" je naslov prvega romana pesnika, humorista, filmskega scenarista, kritika in časnikarja Branka Šoemna. Gre za pripoved o štirih učiteljicah. Tam nekje sta njihov življenjski krog prekmurska podružnična šola in skupno domovanje, njihovo življenje je tako rekoč prazno, zapolnjujejo ga le spominjanja in koprnjenja, ki ostajajo neizpolnjena. Notranja nemirnost učjteljic, v katerih nenehno tli želja po Ijubez- Tehniška založba Slovenije je pred nedavnim izdala knjigo ..Nevidna vojna", ki jo je napisal Vlado Ribarič. Že podnaslov ..Tehnološki potenciali in militarizacija sveta" pove, za kakšne vrste delo gre: na osnovi gradiva in podatkov iz uradnih vojaško-tehničnih virov z Zahoda in Vzhoda je Ribarič (ki v revijah že vrsto let piše o sodobni tehniki in tehnologiji oboroževanja) podal nepristransko kritično oceno oboroževanja obeh vojaških blokov. Bralcu ni težko priti do lastne sodbe o resničnih težnjah in ciljih velikih sil: prej ko ne so oborožitveni dosežki bolj ali manj prikrito usmerjeni k novim vojaškim spopadom, kot rdeča nit pa se skozi Ribaričevo knjigo vleče razmišljanje o težavah majhnih držav, ki se ne morejo enakovredno meriti z oboroževalno tehniko velesil. Poljudno napisana knjiga, opremljena z vrsto barvnih in čmo-belih fotografij, je tako rekoč enciklopedično delo, v katerem je moč najti odgovor na prene-katero vprašanje, ki se nanaša bodisi na zgolj vojaško ali pa tudi politično zakulisje dandanašnjih dogajanj po svetu. branko šomen I roman peti letni čas gi je prevedla Sončka Lorencijeva, izdala pa Pomurska založba. Roman je pripoved o Carolini, hčeri obubožane plemiške družine, ki se sredi druge polovice 18. stol. preseli v svetovljanski Pariz. Izbruhne revolucija, odraščajoče dekle, ki se zateka v svet mladostne domišljije, ne more doumeti, zakaj teče kri v potokih. Tava sem in tja, išče mirno, ljubezni polno zavetje, toda svet okoli nje je krut in ni, pride še bolj do izraza v hipu, ko se med njimi znajde skrivnosten fant Slednji beži pred milico, učiteljice ga skrivajo in si prizadevajo, da bi vsaka zase pridobila njegovo naklonjenost in iz te iztržila kar največ za zadovoljitev erotičnega poželenja. Toda „peti letni čas" je hitro mimo in v življenjskem krogu učiteljic je spet vse po starem. Šoemnov roman (izdala ga je Pomurska založba) ne prinaša v slovensko literaturo ne vsebinskih ne oblikovnih novosti, saj zlasti po vsebinski zasnovi močno spominja na nekatera dela Pavleta Zidarja. hči viharjev Med množico ti. psevdozgo-dovinskih romanov francoskega pisatelja Cecila Saint-Laurenta je doživelo največji uspeh delo „Caroline Cherie" (1947). V slovenščini ima roman naslov „Hči viharjev"; dve debeli knji- OŽIVLJEN ODER MLADIH Kadar je treba v Sevnici pripraviti kakšno proslavo, ki po navadi ne mine brez recitacij, je Oder mladih nepogrešljiv. Lani je imel deset takih nastopov, če ne štejemo zgolj priložnostnih recitacij. Tako rekoč neutruden pri delu skupine je slavist sevniške osnovne šole Rudi Filej. Oder mu je blizu že od mladih nog, ko se je na njem znašel kot kratkohlačnik pri petih letih. Priložnosti za igranje je imel Filej v dijaških letih, kot prosvetni delavec pa se je kasneje uspešno udejstvoval tudi kot režiser in obudil gledališko dejavnost v Sevnici. H konec leta 1973 ustanovljeni skupini je pritegnil predvsem dijake in že v začetku naslednjega leta so postavili na oder še vedno dokaj sodobno dramo „Etienne". Ko je moral Filej k vojakom, je prišlo do premora, po vrnitvi pa se je odločil za komedijo. ..Skupina si mora najprej osvojiti občinstvo!" pravi. Marinčevo „Poro-čil se bom s svojo ženo" so v kratkem času zaigrali kar devetkrat v več krajih sevniške ob- čine. Filej skuša kajpak čim bolj slediti slovenskemu gledališkemu dogajanju. Svojčas so se skupaj slučajno vrstila le smrtno resna dela, zdaj pa se gledališča pogosteje odločajo tudi za komedije. Tako bodo Sevničani februarja postavili na oder Torkarjevo ..Zlato mladi-no . Na začetku, ko se je skupina imenovala Klub mladih, sevni-ški igralci niso imeli za vaje tako rekoč niti kotička. Sčasoma so dobili zavetje v taborniškem domu, prostorske stiske pa so jih lani dokončno rešili šele gasilci. Seveda še zmeraj manjka to ali ono, toda kdor z ljubeznijo nastopa na odru, je običajno vajen vsakršnega prilagajanja. „Oder v gasilskem domu ima zastarelo električno napeljavo, nekdaj prenosna reflektorja pa sta pritrjena na strop. Zato moramo na gostovanjih igrati ob navadnih žarnicah," brez malodušja našteva Filej. Da imajo na sevniškem odru velike težave tudi poklicni igralci, ki prihajajo v goste, je samo po sebi umljivo. Dodobra se namučijo, preden namestijo vso potrebno opremo. Držati skupaj skupino igralcev, je Fileju v veliko zadovoljstvo, čeprav ne manjka skrbi. Zaradi šolanja odhajajo mladi v druge kraje in v primeri z začetkom, ko so vadili domala samo dijaki, je zdaj v skupini tudi precej delavcev, vadijo pa lahko le ob koncu tedna, ko se vrnejo domov študenti. Skupina šteje dvajset članov, kar je gotovo premalo. Zato je Filej še posebno vesel tedaj, kadar mu kdo ob srečanju pove, da bi želel sodelovati. Nikakor ne drži, da med mladimi ni zanimanja za amatersko delo, drži le to, da je nepogrešljiv zavzet in odločen vodja, ki ve, kaj hoče. Ob Fileju je v skupini še nekaj igralcev, ki se ukvarjajo tudi s poezijo. Kot lani bodo verjetno z izborom svojih pesmi nastopili tudi letos. Zase pravi Filej, da seže po peresu tedaj, kadar se hoče sprostiti. Najbolj svobodnega se čuti v pesniškem snovanju. Številne njegove in pesmi drugih Sevničanov so že izšle v glasilu „Mladi svet". ALFRED ŽELEZNIK zgodovinskih osebnostih, o umetnikih in državnikih (med njimi o Beethovnu, Churchillu, Freudu, Leninu, Napoleonu), z učenjaške in nravstvene plasti pa je predstavil tudi njihove zdravnike, med katerimi pač nihče ni bil nezmotljiv medici-nec, prej ko to so bili mnogi le malopridni koristolovci. Sponsel je pisanje oprl na nesporna zgodovinska dejstva, toda kljub temu pričujoča knjiga, ki je v prevodu Marka Barliča izšla pri Cankarjevi založbi, ni bistveno več ko zgolj kratkočasno branje , za zimske večere. Kajpak jo je moč brati tudi po kosilu. komentar neprizanesljiv. Po romanu, ki domala z ničimer ne presega okvira trivialne literature, so pred časom posneli tudi film. O DVANAJSTIH Po vsebinski zasnovi je knjiga ..Zdravniki velikih ljudi" Heinza Sponsela dokaj podobna znanim Prausejevim knjigam o genijih, le da tokrat niso v ospredju navade in razvade ali pa šolski uspehi velikih ljudi, ampak zdravstveni vidiki njihove telesne in duševne pojavnosti. Sponsel je poleg zdravstvenih stisk pov«xial še marsikaj zanimivega o dvanajstih konec upanja? Gotovo je z eno samo besedo nemogoče označiti tisto lastnost, ki,.povzroča", da postajajo romani nemškega pisatelja Johannesa Maria Simmla literarne uspešnice. Kajpak je treba precej dodati, da je v njih še najmanj literarno umetniških razsežnosti, ter da prej ko ne privablja bralce zgolj njihova lahkotnost, ki ne zahteva pretiranih miselnih naporov. K temu veliko pripomore do kraja izdelan, domala obrtniško spreten način pisanja, ki zagotavlja pregleden tek in iztek zgodb s sodobnimi, a že velikokrat premletimi in z moraliziranjem začinjenimi temami. Nič čudnega torej, da je Simmel v čislih tudi pri številnih slovenskih bralcih, ki zlepa ali sploh nikoli ne najdejo poti k, denimo, čistokrvni literaturi. V zadnjega pol ducata let je založba Obzorja izdala že blizu deset Simmlovih romanov. Zadnji, ki je v dveh debelih knjigah izšel pred nedavnim v prevodu Stanka Jarca, ima naslov „Do bridkega konca" in niti za ped ne odstopa od že zapisanih opomb o literarni (ne) pomembnosti Simmlovih uspešnic. Na strani tokratnega literarno obrtniškega izdelka je pisatelj postavil svojčas v zvezde kovanega otroka iz hollywood-ske filmske kuhinje. Kljub zadostnemu številu let je po-stavljač samo na videz osebnostno zverižen, zagrenjen in nedorasel težavam, ki jih utaplja v alkoholu. Kajti: en, dva, tri in z malce kesanja ni daleč do očiščenja. In na svetu ni nič več zlega. Res, kdo bi vedel, koliko Cankarjevih črtic je moč prebrati v času, ki je potreben za prelistanje skoraj osemsto strani „do bridkega konca". Morebiti do konca (za)upanja v umetniško doslednejšo založniško politiko neke založbe? D. R. PRCDfTflVUMVIO VfMIt—^ ZAK LAO/ storkljasta PERUT VOJNE Po nekaterih vaseh v tistih časih pa so bile kljub hudim časom prave šole. Učile so tovarišice s titovko na glavi, učenci so imeli za vsak slučaj, če bi bilo potrebno bežati, torbo kar na rami. Imeli so en zvefek in puščico, in kadar ni bilo granat, so puščico čisto malo odprli in slišala se je vesela godba. Bose pete so drobile kamenje doli do vode in še naprej čez potok v gozd in nazaj v hrib, kjer je bilo kaj kruha. Če ni bilo kruha, je bil vsaj krompir v oblicah in malo mleka. Deški obrazki so bili bledi in premraženi in vsak dan jih je bilo bolj strah. Bil je tudi tale razfed na tej fotografiji, ki jo je napravil slovenski slikar Božidar Jakac v Mihalji vasi v Beli krajini leta 1944. To je prava učilnica z zemljevidom in pečjo, s šolskimi klopmi in z velikim lesenim stebrom, ki je podpiral strop, saj je tudi ta šola doživela bombni napad. Toda otroci so se vseeno vrnili nazaj v svoj razred, šolske klopi. In v teh obrazih se čuti želja po učenju, po svobodi in po soncu, po travah in po gozdu, kjer je toliko ptic. Ti hrabri pionirji so bili poleg svojih šolskih obveznosti tudi kurirji, bombaši in kar je bilo potrebno. To je bila najmlajša armada dečkov, kuštravih in kratko ostriženih. Vedeli so veliko skrivnosti in bili so pravi vojaki. Mogoče pa je bil to razred dečkov, ki je imel več sreče kakor njihovi vrstniki. Mogoče so še vsi živi in so zdaj veliki odrasli možje. Mogoče so inženirji ali kmetje, očetje. Mogoče pa je kdo od njih tudi padel, ko je tekla kri za domovino. Če natančno pogledamo te deške obraze, bomo videli, da so neustrašni. Odločno in pogumno gledajo svojega učitelja in fotografa, saj je bil to zanje eden najlepših trenutkov, ki ga najbrž še do danes niso pozabili. Za lučaj od cestnega križišča v Slovenski vasi stoji v senci košatih dreves enonadstropna hiša. Pod opečnato streho gledajo iz posivelih zidov starinska okna. Hiša ima na obeh straneh več vhodovt enega tudi za Mercatorjevo trgovino. Dvoriščno stran krasi gank, prav gotovo največji, kar jih je videti na Dolenjskem. Izročilo pravi, da je bila to pristava barona Barba. V kamnito preklado nad glavnimi vrati je vsekana letnica 1872. Sedanji lastnik 73-let-ni Leopold Kozlevčar pravi, da mora pomeniti kaj drugega kot leto zidave, saj je ugotovil, da je hiša znatno starejša, bržčas od takrat, ko so po Slovenskem hodili Napoleonovi vojaki. Vsekakor je tako zanimiva, da bi se bilo z njo in njenimi usodami vredno komu posebej ukvarjati. Vendar ta hiša, ki so ji pri oštevilčenju vaških domov nabili številko 11, bolj slovi po tistem, kar krasi malone vse sobe in čemur je Kozlevčar posvetil vse svoje življenje. To so starinski predmeti neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti. Galerija angelčkov, bogcev, okrasja z oltarjev, svečnikov, križev in križcev, slik na steklu, olj znanih umetnikov. Patinasto se lesketajoči in živobarvni „zbor" predmetov, ki so nekdaj rabili bogoslužju, bili obvezen inventar posvečenih in posvetnih prostorov, lastnina tako imenovanih višjih slojev. Večinoma. A to ni vse. V zbinki, ki gotovo nima sorodnice, so našli mesto malone vsi (tudi praktični) predmeti, o katerih je njen stvaritelj tako presodil. Ne galerija ne zbirka, ampak muzej. Pravcati muzej, v katerem je vse na svojem mestu. Na stenah figure — lesene plastike, slike; v kotih, na mizah, na tleh - vse drugo. V omarah in vitrinah posebne zbirke. V albumih serije novcev — od rimskih dalje. V omarah stare knjige: slovar iz leta 1682, Japljeve „Pridige za vse nedele skozi lejtu" iz leta 1794, knjiga v zlati obrezi „Veritates aeternae" iz leta 1751. V starinskem tabernaklju Trubarjev ciborij. V velikem predalu pečati veljakov: von Bedekoviča, barona Mayra, von Donatija, von Krebsa, barona Schenka, grofa Erdobyja. V vitrini obdelan kos kamna — orodje iz kamene dobe. Neskončna vrsta zanimivosti. „ Koliko"? j „Nekaj tisoč jih bo menda." Kozlevčar je vse te predmete sam nanosil. In plačal. Nekaj jih je dobil z zamenjavo, ne- kaj malega zastonj. Vso Slovenijo je prehodil, bil v vseh gradovih, cerkvah, vaseh. Prepotoval je Češko, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo pa Italijo, Francijo, Španijo, Portugalsko ter premeril podolgem in počez ves Bližnji vzhod. Vse na svoje stroške. To so bila njegova študij ska popotovanja, na katerih se je na svoje oči prepričeval o tem, kar je bil prej prebral v knjigah. V umetnostnih in kulturno zgodovinskih. Ko je bil mlad, je hodil v Ljubljano po- ■ slušat predavanja iz umetnostne zgodovine. ..Zbirateljsko strast sem menda podedoval po mami Ani, ki je bila doma iz Šmartnega pri Litiji. Zapustila mi je nešteto dragocenosti v knjigah in slikah. Ko sem bil sedem let star, sem izrezbaril nekaj podob, kot sem jih bil videl v cerkvi. Kmalu pa sem začel jemati pot pod noge zaradi starin. Zelo veliko sem jih dobil v gradu Draškovcu pri Šentjerneju. Nekaj časa me je imelo, da bi slikal, a sem čopič odložil. Obiskoval pa sem slikarje in jih vabil na dom. Posebno impresioniste. Matej Sternen je bil večkrat pri meni. Tu je veliko slikal. Poleg Bergantovih, Strojevih, Zajčevih, Savin-škovih in Jakčevih del imam tako tudi sedem Sternenovih olj." Od vsega, kar je zbral, najbolj ceni gotske plastike iz 15. stoletja. Te male figure z žalostnimi obrazi. Rad se zadržuje tudi med drugimi predmeti. Včasih jih poboža. Mehko kakor otroke. Ko se vrne od njih k vsakdanjim opravkom, saj ga navsezadnje preživlja samo zemlja, je zamišljen, zatopljen v bogvedi kaj. „Nisem zapravljal, nisem pil ne kadil. Vse sem dal ali za zemljo ali za starine. (Za starine najbrž več.) Ta strast me je premotila in tako zaposlila, da sem se še oženiti pozabil." Je to znak kesanja? „Ne, življenje se mi je izplačalo," pravi. „Če bi mi bilo dano iti še enkrat od začetka, bi izbral to, kar imam in kar sem zdaj. Saj je tudi to zanimivo, čeprav je bilo in je eno samo učeno popotovanje." Leopold Kozlevčar pa vendarle ne samuje s svojimi figurami. Vsak dan ga kdo obišče. Vsi prihajajo k njemu: od znamenitih učenih mož do šolarjev. Pravi, da je najbolj vesel takrat, kadar se skozi vrata njegovega doma usujejo bučke šentruperške osnovne šole. Profesor Jože Zupan jih pripelje vsako leto. IVAN ZORAN Dečki so pritekli iz sosednje hiše in pobirali ožgana jabolka. Vas je še vedno gorela. Tlelo in kadilo se je na vseh koncih vasi. Smrdelo je po ožganem mesu in ožganih slamnatih strehah, dan pa je bil visok in slovesen. Oblaki so bežali kakor preganjane ptice. Odrasli so še vedno čemeli v obokanih kleteh in v hlevih. Dečki in psi pa so se potikali naokoli po pogoriščih in se šli vojno. To je bil čas nepozabne otroške radosti in iger. Takrat dečki niso videli trpljenja. Čutili so pohlep po življenju in nobena nevarnost jim ni bila tuja. Nekega dneva pa je treščila bomba na sredo vasi. Prifrfotala je kakor štorkljasta perut, se vgnezdila v leseni skedenj in čez nekaj trenutkov postala velika goreča bakla. Ogenj se je razširil tudi po drugih s slamo kritih hišah in ljudje so v paničnem begu zapuščali domove. To je bilo takrat, ko je zgorela tudi učilnica in šolska tabla in vse, kar je bilo v tistem zasilnem razredu. Tudi lesene puške in nekaj pravih bomb, ki so strahovito počile. Šolarji so pobegnili v grmovje nad gorečo vas. Gledali so prestrašene ljudi in tudi sami so bili prestrašeni. Nekoč pa so se pripeljali vojaki v belih pelerinah. Snežilo je in bili so kakor sneženi možje, molčeči in sklonjeni k tlom. Ko se je tovornjak ustavil, so se v trenutku razkropili po hišah in takrat so polovili vse moške, ki so bili doma. Zvezali so jih in stlačili na tovornjak. Kakšno domačijo so mimogrede tudi zažgali. Toda snežilo je vztrajno in kar naprej in ogenj ni mogel pod goste svinčeno sive oblake. Bilo je zadušljivo in tesnobno. inske so jokale in molile. Dečki so gledali strašni obraz vojne čisto od blizu. Jože je povabil svojo tovarišijo in vsem sošolcem iz nekdanjega razreda je pokazal kup granat in ročnih bomb. To je bila zakletev, vojna se je dotaknila tudi otrok. ta