Hladnika 15-16: 91-100 (2003) gg Število lokalitet kjer se Liparis loesel, redno pojavlja ( 18 ), se je v primerjavi z navedbami iz Rdečega seznama v letu 1989 ( 4 ) povečalo, vendar bi bilo potrebno nahajališča zarad, navedenih vzrokov ustrezno zavarovati pred nepravilnimi posegi v občutljive habitate. Viri in literatura DOLINAR, B 1996: Potrjeno je staro in najdena so nova nahajališča grezovke (Liparis loeselii) na Notranjskem in Dolenjskem. Proteus 59 (2): 73. S^r8 S6kCije D™ŠtVa bi0l°g0V SloveniJe' 1997: "°va nahajališča: 59-61 KOCJAN, J M., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih takso- nov v Sloveniji. Hladnikia 11: 21. LESKOVAR, I TRČAK, V. GROBELNIK & A. ŠALAMUN, 2001. Inventarizacija flore in vegetacije izbra- nih moknsč v občini Slovenj Gradec (poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 33 str., pni. ROGELJ, M., 1998: Mokrišča Blejskega kota ( Zloženka ), Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine v Kranju, Uprava RS za varstvo narave SKOfQnN«r%onTERLIN' S" 19911 InV£ntar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2 del: jy(J, jo4, WRABER, T. IN SKOBERNE P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varstvo narave (Ljubljana)14-15: 208. ' WRABER, T., 1999: Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus 61/6: 260-262. Branko DOLINAR 55. Symphoricarpus albus (L.) Blake ^S?6' genija: Notranjska, Marof pri Martinjaku, nad višina 540m, J. Bavcon, 18.10 1998, fotografija. Vrsta je v dosedanjih delih zabeležena enkrat. Lovka M. omenja pojavljanje osamelega grmiča pri Retecah, na mestu kamor so odlagali gradbeni material (Urbanc-Berčič et ali 1999) Zelo ver jetno je, da se še kje pojavlja. Na Marofu na obrobju Cerkniškega jezera je na enem delu vrsta relativno pogosta med grmov- jem, k. ga sestavljajo Euonymus europaea, Viburnum opulus in Prunus spinosa, so tudi dokai veli- ki in ze kar stari grmiči pokca ali pamele (Symphoricarpus albus). Rastišče rastlini vsekakor ustre- za, saj je v nekaterih kotanjah skoraj monokultura tega grma. Rastlino so verjetno sem zanesli ptiči manj verjetno je da bi jo tukaj kdo sadil, saj gre za travnike, ki so ob visokih vodah jezera lahko udi poplavljeni. Možno bi sicer bilo, da bi rastlino kdo tudi odvrgel ob preurejanju vrta vendar vse- kakor ne v tak, količini, kot sedaj tukaj raste. Rastlina seje že močno namnožila in deluje v teh meji- f6 P°V,Sem naravno> Predvsem pa ponekod že prevladujoče. Ime navadna pamela, kot to rastli- no slovensko ,menujemo, ne pove veliko, lepše se mi zdi ime pokec (Strgar, 1974). Plodovi so beli in oblast, polni gobastega zračnega tkiva, ki ob stisku poči. Spada v družino kovačnikovk Caprifoliaceae). Doma je v zahodnih predelih severne Amerike. Zraste do višine 2 m in jo zelo pogosto sadijo po vrtovih. Prav zaradi tega je najverjetneje, da seje tudi tukaj v teh kotanjah nase- lila s pomočjo ptičev, ki se jeseni prehranjujejo s plodovi in tako rastlino razširjajo. Jože BAVCON