Listja slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
JOLIET, ILLINOIS, 81. MAJMKA 1912.
KAPITAN ZAKRIVIL POTOP "TITANICA".
Preiskava po senatnem odboru dognala, da bile svaritve pred ledeniki prezirane.
“CALIFORNIAN” TUDI KRIV,
Tega parnika kapitan Lord bi bil lahko rešil mnogo življenj.
Washington, D. C., 28. maja. — “Neposredno krivdo na potopu ‘Tita-nica’ nosi kapitan Smith, ki je z ladjo-vred utonil, ker se ni menil za ponovno svaritev pred bližino ledenikov, ampak odgovornost za nepotrebno veliko število človeških žrtev nosi kapitan Lord od parnika ‘Californian’, ki se ni menil za znamenja v sili.”
To je v kratkih besedah zaključek preiskave po senatovem odboru v dognanje vzrokov potopu “Titánica”, kakor ga je senator W. Aklen Smith danes predložil senatu.
Senator Smith je izjavil nadalje, da nosi del odgovornosti tudi britanska trgovinska zbornica, katere ohlapnosti
'Titánica”, so že zapazili ledene gore. “Karpathia” je izpuščala rakete, da jo ponesrečenci opazijo. Končno so o pazili prvo zeleno luč in prvo rešilno ladjo, v kateri so se nahajale večinoma ženske in otroci, vsi premrznjeni. “Karpathia” je zbrala 12 čolnov s 700 rešenci. Čolni so bili le napol napol njeni. “Karpathia” se je nato peljala nazaj v New York. Častniki “Kar-pathije” sodijo, da je morala biti luknja “Titánica” kakih 100 metrov široka in da bi bil moral kapitan vse storiti, da reši kolikor mogoče veliko potnikov, ker je znal, da je nesreča ne-izogibljiva. Ko se je ladja začela potapljati, so eksplodirali kotli. Dva čolna sta se ob tej priliki potopila. Neki star mornar se je rešil tako, da se je prijel nekega stola, se ga držal in tako plavaje prišel v neki čoln. Častniki “Karpathije” sodijo, da pravzaprav nesreče same ni nihče zakrivil.
NEW JERSEY ZA ROOSEVELTA.
Ob prvotnih volitvah v državi N. J. zadnji torek dobil Roosevelt baje 22, Taft 6 delegatov.
PRVA POROČILA LE POVRŠNA. I
V demokratičnem taboru sijajno zmagal guverner W. Wilson.
Amerika ali Turčija?
Že izza dne 13. marca je Avstrijanka Frančiška Sohar pridržana na Ellis Islandu. Z enajst mesecev starim o trokom je ddspela šele lŽletna vdova na parniku “Oceanic”, da se poda k svojemu svaku v Carson Lake, Minn.
Priselitveno oblastvo ji je zabranilo izkrcanje, češ, da bi utegnila z detetom tukaj občini nadlego delati.
V pridržnem prostoru je zbolelo de-|Z.D BOJNE LADJE ŽE NA POTU
te najprej za ošpicami. Komaj ozdravelo, je obolelo za škrlatinko in umrlo te dni. Sedaj je mlada žena iznova naprosila priselitveno oblastvo, naj se ji dovoli, odpotovati k svaku. Zastop-New York, 29. maja, 12:30 zj. — Da- n’k avstrijske družbe se je potegnil o-
upor Črncev
NA KURI SE SIRI.
Uporniki plenijo kavne plantaže, razdirajo železnice in se bijejo z vladnimi četami.
| Stric Sam hoče ščititi Američane, kakor tudi inozemce.
nasnjega jutra “Times” pravi, da bo zmagal v New Jersey Roosevelt, ki
sebno v izvrševalnem uradu zanjo, in I si
Washington, D. C., 28. maja. — Da-najnovejša poročila s Kube niso raz-
burljivejša, nego včerajšnja, vendar
Pravda proti Darrowu.
mogoče je, da se bo priporočalo, pu
dobi 22 in morda 24 od delegatov. Isti I nesoti° ima£a tudf of etat* brata “j I	V Washingt0nu ^daljev-ati
Wilsonova zmaga Ameriki, in sicer Mexico.
da
je
Los Angeles, Cal., 27. maja. — Da našnja obravnava v zaveznem sodišču v pravdi proti odvetniku Clarence S.
Darrowu iz Chicage zaradi podkupa i	T
nečega porotnika v slučaju McNamara	R°°*e'
list pravi, gotova.
“The New York Sun” je opolnoči preračunil, da Roosevelt dobi 18 od 28 delegatov iz New Jersey.
Newark, N. J., 28. maja. — Ob pol dvanajstih nocoj je “Republican Pro
Smrten padec.
. započeto pot in vse ukreniti, da zašči-Gallupu, New j ti po svojih najboljših močeh proti upornim črncem nele vse na Kubi. žir veče Američane in njihovo lastnino, temveč tudi vse druge inozemce. Tudi
je bila od začetka do konca razburljiva od vseh. strani. Pravdniki in za-| govorniki so se venomer prepirali,
v določbah in površnemu nadzorova-|d druge obdolževali poizkusa V današniih Prvotnih volitvah.
mn sp ima svpf naivpr nahvaliti za to ...	....	. .	-\t t oo ____•
nju se ima svet največ zahvaliti za to strašno nesrečo.
Glede obtožbe proti kapitanu Lordu pravi senator Smith, da so bila znamenja v sili razločno videti s krova njegove ladje v kratki razdalji.
Amerika prepusti Angliji kaznovanje krivcev, je dodal senator, in je pri tem omenil neki britanski zakon, po katerem se kapitan Lord za svoj pregrešek lahko pokliče na odgovor.
Nadaljnji zaključki preiskave so:
Da je odplul “Titanic” na svojo prvo vožnjo, ne da bi se bilo kotle, vo-dodržne zapornice, opremo ali signalne naprave zadostno preiskalo.
Da so si bili častniki in mornarji drug drugemu tuji in da niso bili izvedeni v ustroju ladje. Tudi se niso vež-bali, in med njimi ni bilo prave discipline.
Da je hitrost parnikova za časa nezgode znašala 24J4 vozla, dasi so bili častniki posvarjeni pred ledom po parnikih “Baltic”, “Amerika” in “Californian”.
Da potniki niso bili obveščeni o nevarnosti, dasi je bil obveščen predsednik Ismay od White Star-proge, ki se je nahajal na krovu. Izdan ni bil splošen alarm in podjelo se ni organizirano reševanje.
Da so imeli rešilni čolni samo prostora za 1176 oseb, dasi je bilo na krovu 1324 potnikov in 899 mornarjev; pa niti teh 1176 ni bilo vsled pomanjkljive discipline rešenih, nego samo 704, od katerih je bilo 14 izvlečenih iz vode.
Da so uradniki. White Star-proge resnico prikrivali, dasi so jo že v ponedeljek zarana po nesrečni noči izvedeli iz svojega urada v Montrealu.
Washington, D. C., 28. maja. — Po predlogu senatorja W. Alden Smitha je senat enoglasno sprejel skupno re solucijo, s katero se izreka kapitanu A. H. Rostronu od parnika “Carpa-thia” zahvala kongresova, nadalje se je brez odkazanja kakemu odboru dovolilo $1000 za kolajno kapitanu.
vplivati na porotnike in si pravili dru- Newark, N. J., 28. maja. — Nepo-ge lepe besede. Sodnik je za obtožbo P°lna P°Jočila o izidu prvotnih volitev | zelo koristno odločil, da okrožni pravd *2 Prv*b štirih kongresniških distriktov nik sme staviti vprašanja, proti kate- naznanjajo, da je Roosevelt dobil vse
Frankfurt ob M., Nemčija, 23. maja. “i misliti na to, da bi kubanska vlada —Združenih Držav generalni konzul *e nadalje prigovarjala, kajti zadostno Frank E. Hill iz Minnesote	je padel	se Ji Je pojasnilo, da Združene Države
iiwov.	danes čez držaj na stopnicah	v nekem	ne nameravajo političnega posredova-
veltovo	kampanjo,	zagotavljala, da	bo	Ivekkem tukajšnjem hotelu	in je bil J	nja, nego se ima skrbeti samo za
imel	Roosevelt	najmanj	osemnajst	od	na Pestu usmrčen. Pravijo,	da je ne-	obrambo ameriških in inostranskih in
Wakefield, Mass., 28. maja. — Lajt nant S. S. Lee je dobil danes povelje iz Washington, D. C., 200 pomorskih
osemindvajsetih delegatov, izvoljenih srec0 P°vzr°čil napad vrtoglavice.
Parnik “Imperator”,
rim je zagovorništvo protestiralo. Potem se je nadaljevalo zasliševanje prič.
štiri (osem delegatov). Newark, N. J., 28. maja.
Hamburg, 23. maja. — Novi ocean- vojakov, ki se tukaj vežbajo v strelja-ski velikan Hamburg-ameriške proge, nju’ takoj odposlati v odnosne ob-I “Imperator”, je bil danes v ladjedel- morske Postaje, da se zglase k službi niči tvrdke Blom & Voss spuščen na na Kubi-v dr- morje; to je največja ladja na svetu. Key West, Fla., 28. maja. — Pod
0	| v	j	.	.	I — j j	j v« naj v	letuj d tlet b V C L U j  J	~	j	inuja.   j.
Los Angeles, 28. maja. — B. h. Izavnem glavnem stanu agitacije za Krstil je ogromnega oratarja valov Poveljstvom kapitana C. J. E. Gug-Franklin, bivši glavni detektiv za Mc- | j^Td1799 dritTikto”6 Stfv.lIke ,za.. l02 | cesar Viljem II. Prvi župan svobod-1 pnkeima in lajtnanta H. C. Hudsona
Namarovo zagovorništvo in sedaj
- y , - v . I	J  — — •	OVUUUU 1	"	----- —   
---------- ...	---- j orzavi kažejo, „ega in hansaškega mesta Hamburga, Me danes 129 pomorskih vojakov do-
glavna priča za obtožiteljstvo v pravdi a ?e a°DI Roosevelt 4,501, Taft 2,833 dr. Johannes Burchard, je imel nasro- speI° semkaj iz P°rt Royala v poseb----r' o -i-,	-	> •> <	* m La rollette 191 glasov.	1	°	1 -	■ *	...
proti C. S. Darrowu, je bil danes po zno popoldne zaslišan in je pripove-
or na mnogoštevilno zbrane goste, nem vdaku- Vkrcajo se na bojno lad-
Newark, N. J., 28. maja. — Poročila med katerimi so se nahajali odlični JO “Nebraska”, vsidrano v tukajšnji
luki.
doval, kako sta Darrow, tedaj glavni ° 'zidih prvotne volitve v New Jersey, I člani vlade in družbe. Dr. Burchard zagovornik za brata McNamara, in on dospela do 11. ure nocoj, dve uri po je kazal na zelo velike zboljšave
sam poizkušala podkupiti porotnike v | zaključenju volitve, so bila prepovrš-1 novote, ki so bile vpeljane v službi |vezni Preyozni parnik “Prairie” je do-
Caimanera, Kuba, 28. maja. — Ža-
pravdi proti James B. McNamari. Pri- na. da bi se moglo iz njih končno skle- ladjedelne tehnike v zadnjem času. spe^ dav' semkaj in donaša 750 mož segel je, da mu je dal Darrow $1000 Pati, ampak pokazala so Rooseveltu Doteknil se je tudi nedavne žalostne zaveznega pomorskega zbora na Kubo.
—ai,--------d « t>„:— I n<rr./W	---:t- J->—-—	1 ------'	..................1 Norfolk, Va., 27. maja. — Bojne lad-
New
za podkup porotnika R. M. Baina. ugodno večino državnih delegatov za katastrofe potopa “Tkanica” in je pri
deželno konvencijo.
Krvava osveta.
San Diego, Cal., 26. maja. — C. H.
Tolliver, znan zrakoplovec, graditelj zrakoplovnic in predsednik tvrdke “Tolliver Airship Co.” je bil tukaj nocoj s soprogo vred v njegovem stano-1 je bil videti na demokratični strani boj vanju najden mrtev. Bert Lewis, biv-1 neodločen, ki se je bil za in proti gu-
stavil, da veliko število človeških žrtev Je “Georgia”, “Rhode Island” in Prva poročila so prišla iz Newarka I'ma in mora donesti vsaj en blagoslov, N l;.rsey” se nahajajo sedaj v polni vož in okraja Cape May, iz skoraj nasprot- da se izvajajo iz strašne nesreče pravi' nj' na poti Proti iusru- Tudi križark: no skrajnih koncev države, in neštevil- fuk'-
ni distrikti, ki so dovršili štetje glasov Hamburg-ameriška proga se je res do te ure, so dali Rooseveltu neznatno tudi odločila, dati novemu parniku na-
vecino na republikanski strani, dočim
ši tajnik omenjene družbe, je bil prijet | pod sumom, da je oba umoril.
Lewis je tožil Tolliverja pred nekaj
vernerju Woodrow Wilsonu.
Istočasno je E. W. Gray, tajnik zveze “Taft Business Men’s League’
meseci za $10,000 odškodnine, ker mu obvestil Taftov urad
je baje zapeljal soprogo.
San Diego, Cal., 26. maja.
v Washingtonu,
da je predsednik zmagal v mestu Ne-wark. Poznejša poročila iz predmestij
Lewis je priznal, da je umoril snoči pa so pokazala, da je menda Roose-Tolhverja m njegovo soprogo, ker mu | velt zmagal v Newarku.
Roosevelt je zmagal tudi v Hobo-kenu s precejšno večino, nadalje v Burlingtonu s tričetrtinsko večino.
vzven viseče rešilne čolne, in sicer z zadostnim prostorom za vsako živo bitje na krovu. “Imperator” dobi tri brezžične pristroje, po katerih ostane zveza neprestana. Dinamo za razsvetljavo ladje in brezžični brzojav se namesti nad vodno črto.
Na “Imperatorju” se nastavita v službo dva prva častnika, od katerih bo eden odgovoren edinole za vožnjo oklopnica “Washington”, praporna la-
nji na poti proti jugu. Tudi križarka Washington”, praporna ladja admi rala Osterhausa, je dospela danes semkaj, vzela 260 nadaljnjih pomorskih vojakov na krov in takoj odplula na prej v Key West.
Živežni parnik “Culzoa” in križarka Montgomery” vzameta v Hampton Roadsu na krov vojnih potrebščin in odplujeta za brodovjem.
Ladje odplule proti Kubi.
New York, 26. maja. — Križarka
je Tolliver uničil zakonsko srečo s tem, da je njegovo ženo zapeljal.
Tolliver je bil star 60 let, njegova soproga 58. Lewis je v 32. letu svoje starosti in njegova žena 3 leta starejša, nenavadna krasotica.
in varnost ladje.
V Budimpešti tekla kri,
Caruso spet pride v Ameriko.
dja admirala Hugo Osterhausa, poveljnika atlantskega brodovja, kakor tudi štiri bojne ladje 4. divizije so odplule proti jugu, prejkone v Key West. Sociališki I To se je zgodilo nekaj ur po njihovem pristanju v luko Princetown, Mass.,
H katastrofi “Titanica”.
Amerikanska družina Cornel G. Amans-, obstoječa iz obeh zakoncev, sinčka in matere soproge, je vsled malenkostnega slučaja odšla smrti v morju. Amerikanci so se odpeljali iz hotela v Southamptonu k luki, da bi se ukrcali na “Titanica”. Kočijaž pa je namesto “White Star Line” razumel “Red Star Line” ter je odpeljal potnike na pomol, kjer je bil zasidran parnik omenjene družbe. Ko so zapazili pomoto, je bilo že prepozno, da bi dospeli na “Titanic”, ki se je nahajal na drugem koncu luke., Poleg tega je pa nastala še precejšnja zamuda, ker so nosači z voza zložili med tem vso prtljago in so jo morali zopet nalagati nazaj. Ko so dospeli na mesto, kjer je bil zasidran “Titanic”, je ogromni parnik že plul iz pristanišča. Družina je morala ostati v Southamptonu, vsled česar je bil Mr. Amans zelo razjarjen. Zahteval je od lastnika hotela odškodnino in je grozil s tožbo, kočijaž pa je bil odpuščen. Ko pa je par dni pozneje dospela vest o grozni katastrofi, je spoznal Mr. Amans v kočijažu svojega rešitelja. Sprejel ga je v svojo službo, bogato nagradil ter se zavezal skrbeti zanj celo življenje.
Pariz, 23. maja. — Enrico Caruso,
največji operni tenor na svetu, je prav
kar naznanil, da se spet povrne v
Ameriko jeseni ob pričetku prihodnje
, • •	■	. ,	,	.. .i operne sezone, ker je ravnokar podpi-
ki je iznova poizkusil, doseči svojo L, štiri]etno pogod£Q	P P
Thaw mora čakati.
Mount Vernon, N. Y., 27. maja. —I Zaslišanje v zadevi Harry K. Thawa,
osvoboditev iz državne blaznice Mat-teawan, je preloženo do jeseni.
Wright bolan na smrt.
Dayton, O., 27. maja. — Zdravje za vročinsko boleznijo zbolelega graditelja zrakoplovnic Wilbur Wrighta se je zopet tako shujšalo, da je malo upanja na njegovo okrevanje.
o po mnogo boljših pogojih, nego je bila pravkar do-tekla. Izjavil je, da mu je stara pogodba jamčila $3,000 za predstavo in
Budimpešta, 23. maja. proglas splošnega štrajka kot protest proti izvolitvi grofa Tisze kot pred- I vsled nepričakovanega povelja, pripra sednika poslanske zbornice je imel da- v't' se na hoj in nemudoma nadaljeva-nes za posledico izgrede, v katerih jel1' vožnjo. Praporih ladji sledeče boj-bilo sedem oseb usmrčenih in okoli 150 ranjenih, mnogi hudo.
Grof Tisza je nasprotnik splošne volilne pravice in je bil šele po viharnih prizorih včeraj izvoljen zborničnim predsednikom. Vsi tintniki in drugi predmeti, ki bi se utegnili rabiti
ne ladje so bile “Ohio”, “Missouri”, [ “Mississippi” in “Minnesota”.
Topničarka “Yankton” je takoj sledila, da bo služila brodovju kot prina-šavka poročil ter bila na razpolago v druge svrhe.
Bojna ladja “Delaware” od 1. divi-
6U. ua	za Predstavo m	’	odstranieni iz žhn ziJe ->e osta,a ves dan v luki> da vzame
najmanj štirideset predstav med nje- ^ “?tala’_ so,blh °dftranJen' 'z zbo-	nravtako
govim bivanjem v Ameriki.
Živega pokopali.
Na grmadi sežgan.
Tyler, Texas, 25. maja. — Črnec Dan. Davis, ki je priznal, da je izvršil kazniv napad na gdč. Carrie Johnson, je bil od besneče množice zgrabljen in na javni ulici na grmadi sežgan.
“Karpathia” v Trstu.
Dne 6. maja ob"7. uri zjutraj je prijadrala “Karpathia”, last Cunard družbe, v Trst. Parnik je odjadral 11. aprila ob 1. ponoči iz New Yorka v Nea-polj, Reko in Trst. Po polnoči 14. aprila je ladja dobila Markonijevo brzojavko, da potrebuje “Titanic” po» moči. Kapitan Rostrom je jadral takoj z vso brzino na pomoč. Pripravili so takoj odeje, obveze,- kavo in konjak, da okrepčajo *ponesrečence. Ko je bila ladja še eno uro oddaljena od
Avtomobilske žrtve.
Martinsville, Ind., 26. maja. — Štiri osebe so bile danes pozno popoludne usmrčene, ko je kara zadela ob avtomobil, v katerem so se peljale čez tir cestne železnice Terre Haute Traction. Avtomobil je bil vržen navzdoli po železniškem nasipu in popolnoma razbit.
Požar v Clevelandu.
Cleveland, O., 27. maja. — Velik o-genj, ki je davi uničil poslopje na voglu Euclid avenue in E. 19. Str., je povzročil škode čez $175,000, ki se razdeljuje takole: Firestone Fire Co., $75,000) Continental Jewelry Co., $25,-000; Grabowsky Power Wagon Co., $10,000; Anthony Carlin, hišni posestnik $40,000; Jackson Motor Car Co., $30,000.
Lorimer.
Washington, D. C, 26. maja. — Celo republikanski senatorji in prijatelji Lorimerjevi so zdaj uverjeni, da bo za Lorimerja najboljše, če prostovoljno odloži svojo senatorsko togo in takoj poda svojo resignacijo.
Lvo\, 9. maja. — Na pokopališču v Zuravici pri Premyslu se je dogodil včeraj pri pogrebu bogatega posestnika Masnyja pretresljiv prizor. Ko je župnik dokončal ob grobu svoje molitve in je pričela zemlja leteti na krsto, se je pričel premikati pokrov krste in iz groba so se začuli obupni klici na pomoč. Nastala je strašna panika. Krsto so dvignili iz groba in živo pokopani je bil oproščen iz strašnega položaja. Masny si je kmalu tako opomogel, da se je brez pomoči pbdal domov. Kriv, da bi bil Masny živ pokopan, je ondotni živinozdravnik, ki je obenem tudi mrliški oglednik. Masny se sedaj že popolnoma dobro počuti.
Za priznanje slovanskih narodnosti av-
stro-ogrskih izseljencev v Ameriki.
“Hrvaško - slovanska zajednica” v Argentiniji je započela večjo akcijo, da bi ameriške oblasti priznale avstrijskim slovanskim izseljencem njih narodnost in jih nazivale Hrvate, Čehe, Poljake, ne pa “Avstrijce” in “Austro-Ogre” kakor doslej in se je v tem smislu obrnila tudi na avstro-ogrskega poslanika Otona Hoeniga. Ta je odgovoril v hrvaškem jeziku in obljubil svojo pomoč “Zajednici” in drugim društvom, o stvari sami se pa ni izjavil. Kakor znano, živi v Argentiniji že mnogo desetletij dalmatinski Hrvat Niko vitez Mihanovrč, ki si je stekel silno bogastvo in velik ugled tam kakor tudi pri avstrijskih merodajnih krogih na Dunaju. Hrvatje upajo, da bo končno v njem zmagala hrvaška kri in bo postal Hrvatom to, kar je Carnegie Škotom.
rovalnice, preden se je pričelo glasovanje. Okoli glasovnične posod.e so nastali pretepi, in končno je vsa opozicija zapustila _zbornico. Tiszo je izvolila vladna stranka. Snoči je socia listovska zveza v dolgotrajni seji sklenila, odrediti splošen štrajk.
Samo tretjina delavcev je po ukazu zaštrajkala. Petdesettisoč jih je šlo skupaj po mestu, napadajoč ljudi pri delu, in ker se jim je zabranilo demonstrirati pred državno zbornico, so se prepustili nepremišljenemu nasilju, ple njenju in uničevanju vsakovrstne lastnine.
Izgredniki so ustavili ves promet, postavili barikade iz vozov cestne železnice in razbili na stotine plinovih svetilk ter se venomer spopadali s policijo in četami. Boj se je nadaljeval do pozne ure.
Budimpešta, 24. maja. — Po mestnih ulicah se je bojeval tudi danes zopet hud boj med “štrajkarji in policijo, katero je podpirala velika vojaška sila.
Veliko število delavcev se je protivilo pozivu svojih voditeljev, vrniti se spet na delo, in so pričeli isto uničevalno delo kakor včeraj. Najprej so več vozov prevrnili, potem so razbijali razstavna okna po glavnih ulicah.
Potem je sledil hud naskok na cerkev sv. Kalvarije in marš v Neušchloss, kjer so zažgali neko tovarno. Brž dospelo požarno brambo so izgredniki odpodili.
Ko so prihitele čete, se je streljalo od obeh strani in zopet je teklo mnogo krvi.	_________________
Whiskey v plamenih.
Schenley, Pa., 26. maja. — Vsled ognja, ki je uničil dve njenih skladišč, je Schenley Distilling Co. v Schenley, Pa., utrpela škode $800,000. Zgorelo je 857,000 galonov whiske.
na krov streliva in živeža; pravtako bolniška ladja “Solace”. Pričakuje se, da obe odplujeta še nocoj.
Goriomenjene četvere bojne ladje imajo na krovu več stotin broječo posadko in govori se, da se jim pri Hampton Roadsu pridružijo oklopnice “Georgia”, “New Jersey” in “Rhode Island”.
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo:
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “linotype” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept. 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa, ki bodo list naročili po 1. sept. 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te prilike, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. Sl.
Slovenske novice.
Pogreb danskega kralja.
Roskilde, Dansko, 24. maja. — Truplo umrlega kralja danskega Friderika VIII. je bilo pokopano danes v danski kraljevski grobnici, ki se nahaja tukaj. 33 pradedov vladarjevih leži tu v krstah.
Slovesnost je bila zelo genljiva vkljub veliki preprostosti, ki jo vedno kaže danska kraljevska rodovina. Ža lostinke so peli solisti in zbor kraljevskega opernega gledališča.
Kralj Kristjan X., kraljica Aleksandrina, kralj norveški, grški, švedski, cesarjevič nemški in drugi kraljevi sorodniki, kakor tudi mnogi tuji knezi in posebni odposlanci so stali okoli krste.
Po ulicah malega mesta, od kolodvora do katedrale je stalo 200,000 ljudi v tesni gneči, ko je šel mimo pogrebni izprevod.
Preden je bilo truplo odpeljano iz Kodanja, je bila še kratka služba božja za kraljevsko rodovino v kapeli gradu Christiansborg ob krsti. Kraljico-vdovo Lujizo je o tej prjliki bolečina tako prevzela, da so jo morali kralj Kristjan in njegovi bratje nesti iz kapele.
Nemalo senzacijo je obudilo, ko je duhovnik, ki je imel nagrobni govor, v istem nacikal na nemški napad na Dan sko v mladosti pokojnega vladarja, kajti v prvi vrsti princev je sedel nemški prestolonaslednik.
—	Dr. H. Schwegel, c. kr. avstro-ogrski konzul, nam poroča iz Merana
dne 14. t. m., da je srečno prestal bolezen, med katero je imel 58 dni vročino in je bil 4 mesece v postelji. Upa, da bo mogel zopet v službo okoli meseca julija; kam, še ne ve. In srčno pozdravlja znance in vse rojake. V odzdrav mu kličemo: Na svidenje!
—	G. Jakob Cuznar, bivši vojak v službi Strica Sama na Filipinih, čegar potopis “S Filipinov na Kranjsko” diči zadnje številke našega tednika, se je povrnil pred kratkim iz Podkorena na Gorenjskem, svojega rojstnega kraja, v Ameriko in je sedaj uslužben pri ‘Army Service Detachment” v West Pointu, N. Y., kjer mu želimo mnogo sreče.
—	V mestu Yale, Kans., so dne 20. maja pokopali rojaka Frana Južnik, starega kacih 30 let. Dva dni prej ga je povozil vlak. V društvu ni bil nobenem. Pogreb sta oskrbela njegova brata Alojz in Anton Južnik.
— V mestu Burdine, Pa., je dne 9. maja rojak Fr. Ferlan izvršil samo-umor s tem, da se je zastrupil.
O bavarskem kralju.
Monakovo, 27. maja. — Zdravje bavarskega kralja Otona je neizpreme-njeno, kakor je ministrski predsednik baron Hertling naznanil v bavarski poslanski zbornici. K temu -se pripoveduje, da je telesno zdravje kraljevo pač izza več let skoraj isto, toda duh se mu čimdalje bolj omračeva. Kralj ki je bil prej nagnjen k izgredom, je postal molčljiv in tih ter živi večjidel v topi zamišljenosti. Druge ljudi smatra za blazne.
Bogato leto.
Washington, D. C., 24. maja. — S prihodnjim mesecem končujoče fiskalno leto 1912. vnanje trgovine je postavilo nov rekord, ki očividno priča o velikanski višini industrije in uvoza. Izvoz doseže približno višino $2,200,-000,000, to je $150,000,000 več nego v prejšnjem letu, in uvoz znaša približno $1,600,000,000, t. j. $40,000,000 več nego leta 1911.
Jolietska novica.
— Stopnice iz gledališča “Crystal Stairs”, držeče na Van Buren St., so se podrle v torek zvečer in mnogo o-seb je bilo boljalimanj poškodovanih. Dve ženski sta si baje zlomili noge. Natančnih poročil nimamo do časa, ko to pišemo (in to je v sredo dopolu-dne).
Joliet, 111., 28. maja. — Blagoslovljene prekrasnega kipa Matere Božje, ki ga je podarila naši slovenski cerkvi sv. Jožefa v spomin svojih staršev gospa Ana Anton Nemanich, roj. Petru iz Chicage, soproga predsednika Slo-vensko-Am. Tiskovne Družbe i. t. d., se je izvršilo binkoštno nedeljo zvečer ob mnogoštevilni udeležbi kar najslo-vesneje. Miloglasno pritrkavanje na zvonove, ki se je pričelo že ob sedmih, je privabilo k izredni slovesnosti toliko vernega občinstva, da so bili kmalu vsi sedeži v prostrani cerkvi zasedeni; največ je bilo videti ženstva, domačega in tudi angleškega, ki je prišlo predvsem zaradi petja na programu, obetajočega izreden užitek. -— Točno ob polosmth se je pričela slavnost, ki je trajala dobro uro. Naš domači g. župnik, Rev. John Kranjec, ob asistenci več čč. gospodov je vodil vso slavnost in izvršil blagoslovljenje. Slavnostni govor je pa imel Rev. Jos. Pollak, naš g. kaplan, daleč znan kot izvrsten govornik. Njegov cerkveni go-V >r je napravil najgloblji vtis na vse navzoče farane; najprej je primerno zahvalil blago gospo darovalko krasnega kipa in potem proslavljal Mater Božjo, s posebnim ozirom na Slovence.—In sedaj pa smo v zadregi, kako bi pristojno izrazili uprav čarobni vtis, ki ga je napravilo na nas in vse nepristranske poslušavce dovršeno izvajanje pevskih toček. Že prva točka, Hammov “Veni Sancte Spiritus” za mešani zbor, je koj pokazala, da nastopajo ta večer pevci in pevke v tako lepo ubranem soglasju in skladju, da lepše ubranega še ni bilo slišati v naši cerkvi in ga menda ne bo spet izlepa. Moški kvartet, ki je pel P. J. Pittlovo' “Sveto Marijo”, bi storil pač najbolje,! da še večkrat skupno nastopi in nam ponudi še,več dušnih užitkov, sličnih nedeljskemu. Zares zadivila nas je s svojim krepkim in zvonkim glasom gospa A. Nemanich, ki je pela G. Wie-gandovo “Regina Coeli” za sopran-solo ob spremljevanju violine s tako dovršeno tehniko in tako globokim čutom, da bi taka pevka delala čast vsaki škofijski cerkvi. Istega skladatelja duet “O salutaris Hostia” za sopran in tenor sta pela ga. A. Nemanich in g. Fr. Završnik tako krasno, da je ta duet zaslovel po vsem mestu. Ampak najlepša točka je bila zadnja,
F.	C. Goebov “Tantum Ergo” za mešane glasove. Ta težki spev so peli: gdč. B. in M. Petru, ga. A. Nemanich ter gg. Josip Sitar, Josip Zalar, Charles Rački, Frank Završnik in Alojz Švigelj. In kako so peli! To je bilo naravnost čudovito, kako so se posamezni glasovi oglašali in zbliževali in prelivali v najdivnejšo harmonijo, da ti je duša kar trepetala kakor preparana v nebeške sanje; kako je ga. Nema-nicheva 8 polglasov vzdržala nepretrgoma krepko — ej, to vam je bilo petje, da se ga ne bi naslišali nikdar ne!... In končno nam je še omeniti, da je pokazal g. John Režek res veliko svojo zmožnost kot organist in pevovodja, da zasluži čast in čestitko. In tudi g. A. With kot violinist se je spet odlikoval, kakor vedno.
bo alegorija jolietskega napredka in bo zvana “The Building of a Fairyland”, ker bo podobna sliki iz najča-robnejše bajke. In priredi se po dolgih letih spet enkrat tudi takozvani pocestni “carnival”, ki bo nameščen po N. Chicago streetu od Rooseveltove šole do Jackson streeta. Seveda se pričakuje k tem čarokrasnim slavnostim vsepolno gostov od blizu in daleč. Zato tudi hite in se žurijo z delom pri gradnji novega zveznega kolodvora, da bi ga vsaj površno dovršili do dne 1. julija, ko se ima izročiti svojemu namenu.
— Umrla je zadnji petek v domovanju svoje hčere, 601 Landau avenue. gospa Katarina Klemenc, 70 let stara mati gospe Josip Jontes. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldan, z zaduš nim opravilom in blagoslovljenjem krste v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Pogreba se je udeležilo prav mnogo rojakov in rojakinj, ki so tako izkazali pokojnici zadnjo čast in njenim žalujočim sorodnikom svoje sožalje. Svetila" blagi rajnici večna luč!
— Štirideset od 75 salunarjev, obto Ženih, da so imeli salune odprte ob nedeljah, je priznalo svojo krivdo v soboto dopoludne v okrajnem so"dišču in plačalo globe, vsak po $75.85, ali skupaj $3,034. Ostali pridejo na vrsto, to najbolje vedo sami.
— Mestno oblastvo je vendarle začelo stopati na prste vsem onim avtomobilistom, ki mislijo, da je celo mesto Joliet eno poskusno dirkališče za njihove tekme v hitri vožnji. Zlasti po cestnih križiščih nisi bil več varen življenja ,ob gotovih urah, ko so od vseh strani vsenavprek po bliskovo “teftefali” nevešči šoferji. Sedaj se morajo avtoisti ravnati po strogih predpisih o vožnji po mestu; tako n. pr. smejo voziti samo po desni strani ceste itd.
— Povožen in usmrčen po nekem avtomobilu je bil zadnji torek ob pol-petih popoldan neki Arnold Boiken, 91eten učenec, na povratku iz šole domov v Beecheru.
— Nove električne svetiljke obločni-ce za razsvetljavo jolietskih cest namerava oskrbeti mestni zbor. Poizkus z njimi se je obnesel prav dobro.
— Razsvetljava novega zveznega kolodvora (union station) bo baje divna. Nameščenih bo 865 volframovih svetilnic (tungsten lamps) in 400 belo žarečih.
— Ali skrbite po svojih močeh za splošno zdravje? Pokončavajte stru-ponosne muhe!
— Psom brez znamk se spet bliža huda ura, ko jih posebno “oko postave” izpazi in polovi in postreli. Zato pozor, ljubitelji psov!
— Pri g. Ivanu Petruša, mesarju v Rockdalu, so imeli zadnjo nedeljo bo trinjo.
— Še dober mesec dni, in spet bomo obhajali slavni “Fourth July”. Joliet se pripravlja letos na posebno proslavo Četrtega. Priredi se pod imenom “Will County Home-Coming and Joliet Diamond Jubilee” cela vrsta šumnih slavnosti, ki se bodo vršile v dneh
3.,	4., 5. in 6. julija. Na štiridnevnem slavnostnem sporedu bo kacih dvanajst privlačnih in zanimivih prireditev. Pripravlja se "hippodrome” ali konjsko dirjališče, nadalje cirkus na vodi, menažerija (zverinjak), raznovrstne razstave itd. Da bo vsepolno sijajnih parad, je umevno samoposebi; najlepša bo večerna parada v petek 5. julija ob veličastni razsvetljavi notranjega mesta: ta “razsvetljena” parada
— Premil, nadškof Quigley iz Chicage je podelil zakrament sv. birme skoro 300 deklicam in dečkom v tukajšnji italijanski cerkvi sv. Antona dne 16. maja. Sedem let ni bilo sv. birme v omenjeni cerkvi.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Andlovič Ivan, Belasič Tony, Betozič Lujiza, Butala Math, Groznik Urška, Grabrijan Uršula, Kovačevič A., Lorkovič Nick, Ramšek Jožef, Rozman John, Silič Tomo, Sprajcer Rudolf, Stefanich Marija. Zupančič Frank.
New York City, 27. maja 1912.
V mojem zadnjem dopisu sem Vam obljubil pisati o slovenskih naših ama zonkah, pa za danes ne morem, ker ne bi imelo smisla — dotikati se oseb, če tudi v dobrohotnem in ne škodoželj nem tonu. Življenje naše je pač tako
GA. ANA ANTON NEMANICH,
k« je podarila kip Matere Božje slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Illinois.
in dnem veselja, rajanja slede dnevi trpljenja in piti moramo iz čaše polne grenkega pelina...
V lepi naši novi domovini ni sicer časa v izobilju za osebna razvedrila, v boju za vsakdanji kruh so nam čuti kakor otopeli in ako se naš narod kljub temu dejstvu zaveda častnega imena svojega in kot narodnjak stopa na javno pozorišče, mu je to le v ponos in čast! Naša greaternewyorška slovenska naselbina je mnogoštevilna in v društvenem oziru razvita kakor malo-katera. Podpornih društev imamo zdaj, hvala Bogu, dovolj, četudi ne bi škodovalo, ko bi imeli samo eno, a to s tisoč člani...
In naša zabavna društva? Imamo tri, dva pevska in eno tamburaško! Naloge svoje rešujejo po “svoje” in če bi umrla in bi jih poklical Vsevedni na odgovor, nebes, zlatih nebes ona zaslužila ne bi... Najstarejše pevsko društvo “Slavec” živi sicer že mnogo let in četudi sem že par let Slavcev član, moram priznati, da je storil “za narod” premalo! A upati je vendarle, da se poboljša in da si s “turnejo” zasluži nebesa... Minulo soboto je bila v Ridgewoodu po daljši pavzi polnoštevilno posečena pevska vaja in ko smo v enem večeru naučili in dovršeno zapeli v mešanem zboru “Nazaj v planinski raj” in “Ujetega ptiča'tožba” sem vsklikniti moral: “Slavec” se ponosi z izvrstnim pevskim materialom in na vislice z onim, ki bi mu branil ali ga oviral — prihajati na dan. Seveda moram omeniti tudi, da se nam je posrečilo pridobiti bivšega liričnega tenorista kraljeve opere v Pragi g. Fred Ram-a in v naši naselbini vrlo dobro znano in izvrstno sopranistko gospico Mary Setnikar. Povabili smo tudi gg. J. Dolarja, čegar prijeten prvi tenor mi jako, jako ugaja in Jos. Cvetkoviča, ki mi bo pomagal ječati in rušiti težave globokega c-ja.
S tem zborom bi si upal v — opero...
Našli so se sicer rojaki, ki mečejo petake po mizah v svrho stave, da s turnejo ne bo nič, našli so se hitri računarji, našli so se ljudje s podlimi podtikanji, a vsem tem, potolažite se bratje, ne razburjajte si živcev in ne češljajte se tam, kjer vas ne grize... Ako bodemo zbilja rešili težavno nalogo, bode čast naša tudi vaša, o tako zavednih, o tako požrtvovalnih Slovenkah in Slovencih bo govorila z navdušenim ponosom vesoljna Slovenija to in onkraj Oceana!
Samo malo potrpljenja, prosim, a za stvarno kritiko po (!) turneji prosim one rojake že danes!
Tamburaški klub “Ilirija” tudi že obstoji cel decenij, in četudi prireja zabavne sestanke, sodeluje pri nastopih drugih društev, kar je seveda jako hvalevredno, pozabil je vendar, da bi že davno čas bil za kak velik koncert! Kluba radi tega spanja ne obsojam, ker ni kriv, žalostno je pa, da se zadovoljava z učiteljem, ki nikakor nima potrebne zmožnosti, a jo pokriva z brezplačno požrtvovalnostjo! Da se me krivo ne razume in morda kdo ne pride “z vodo na svoj mlin”, mi je še pristaviti, da bi Ilirija jako velik korak storila naprej, če bi v poučevanje vzela v naši slovenski in hrvaški naselbini dobro znanega koncertnega pevca g. Emilio Blaževiča, ki bi seveda proti primerni nagradi (ne “plači”) pripeljal Ilirijo tje, kjer bi morala biti že pred leti! In takrat bi stopil v klub tudi jaz in žrtvoval bi rad svoje moči Iliriji. Komur je blagor Ilirije na srcu, kdor ljubi slovansko našo glasbo, me bo razumel in odobravati bo moral do-broželeči moj nasvet.
Pred približno štirimi leti smo ustanovili v Brooklynu pevsko društvo “Domovina”. Za objavo podrobnosti zgodovine tega društva mi manjka časa in prostora! A ker sem že pri zabavnih društvih, mi bodi dovoljeno nekaj subjektivnih opazk tudi k temu! Jaz kot bivši predsednik in pevovodja “Domovine” sem s pomočjo zavednih Domovinašev storil vse) kar sem kot človek storiti mogel. V Arlington dvorani smo priredili koncert, katere-
mu do danes para — ni! A kljub te-
mu vspehu, moram priznati, da sem bil za vodstvo tako važnega društv takrat prezelen in premlad! In če sem res zavozil čoln “Domovine”, bom ob smrtni svoji uri prosil Boga, da mi ta greh odpusti, mislil in želel sem le dobro. In danes po tolikih dneh se j< vtaborila “Domovina” v pritličju cer. kve sv. Nikolaja in omejila je svoj delokrog le na ono polje. Poje ob nedeljah pri nedeljski sv. maši, prireja jako marljivo popoldanske predstave in semintja tudi zapoje. Narodno svoje lice kaže le na veselicah podružnice sv. Cirila ih Metoda in mar je to vse? Pravila, ako še veljajo naša, glase drugače! Da ne bi bile osebnosti tako prokleto cvetele, da se ni bil ušuljal nekak strogo klerikalni duh v društvo, bi bili danes še vsi tamkaj in še danes bi se vsak mesec zabavali ob družinskih večerih in koliko koncertov bi že bili imeli... Veljak v Brooklynu mi je zabrusil nekdaj ob priliki predstave “Domovine” nevsmiljeno v o-braz: “Če bi Vi bili (namreč jaz) mož na' svojem mestu, bi bilo v naši naselbini vse drugače!” Za laskav poklon ki mu je morda nehote všel iz ust, sem mu sicer hvaležen, a samo človek sem, ki ni brez napak! In četudi
bi se me moglo porabiti povsod, __________
ponižen sem vendar (te čednosti sem se še le tukaj naučil) rad, prav rad prepuščam vajeti drugim rokam, ki imajo v izobilju vsega in nimajo slame v glavi... Po svojem mišljenju pa ne spadam ne v klerikalni, a tudi ne v liberalni tabor in to je ona rana...
“Kaj pa je tebe treba bilo?” bo mor-
da kdo s Prešernom vzdihnil, ko bo slišal o rojstvu novega pevskega društva “Triglava” in ironični oni “Vi-vant sequentes” (te tri tujke so naslovljene le na štv. 729) bo sušičav takoj, čim prebere te vrste! — Naš narod hoče peti in ker ni nekje stalnih vaj, a na drugo ulico nečejo, se je sešlo
19.	maja v gostilni gosp. Lončariča na
7.	cesti 12 mož”in mladeničev in ustanovili so pevsko društvo “Triglav”.— Z dovoljenjem ožjega odbora “Triglava” objavim odlomek iz prvega zapisnika in javnost se po njem prepriča, da so možje resni, vztrajni in delavni. Izvolite samo brati: “Mi spodaj podpisani jamčimo s častno besedo, da se žrtvujemo za novo ustanovljeno pevsko društvo tukaj v New Yorku ter da ga bodemo vedno podpirali z vsemi svojimi močmi, za kar damo svoje lastnoročne podpise.” — P. Cerar, Jern. Habjan, Jos. Cvetkovič, M. Pirnat, V. Habjan, J. Habjan, F. Hotko,
J.	Dolar, J. Brojan, Fr. Zupanc, V. Skrabar, M. Murn.
* V odboru so bili enoglasno izvoljeni: Predsednik g. Peter Cerar, tajnik g. Jos. Cvetkovič, blagajnik g. Mih. Pirnat in arhivar g. V. Habjan. Pevovodja g. I. Adamič.
Imena vstanoviteljev društva “Triglava” niso sicer še javnosti, vsaj vsa, znana, a njih prvi energični (krepki) nastop nam jamči, da je njih misel dobra in resna! V javnosti je zbudilo, novo društvo jako ugoden odmev, člani se javljajo, in nekdanji “Domovi-naši” se vračajo k pesmi. S svojim pristopom je počastil društvo kot eden prvih slovenskih veljakov lastnik tvrdke na 82 Cortlandt St. in urednik dnev nika “Glas Naroda” g. Frank Sakser. Društvo si bo prizadevalo pridobiti tudi naše pevke v svoj krog, njih grla so izborna, in društvo brez rož le — životari... V torek je prva pevska vaja in učila se bo najpreje Slavinova pesem "Oj Triglav, moj dom, kako si krasan!” — V septembru priredi “Triglav” svoj prvi koncert in po dolgem času bomo zopet praznovali v New Yorku dan slavja...
Pevci in posebno pevke se prav vljudno k pristopu vabijo, z izgovori, da ne poznajo not itd. naj ne prihajajo, pred vajami se bo poučevalo tudi branje not, katerih se pa naše nadarjene Slovenke nauče igraje!
Še nekaj osebnih vesti! Minuli teden sem posetil enega prvih pijonir-jev v naši newyorški slovenski naselbini g. F. G. Tassottija. Osiveli rojak je moral za par tednov v bolnišnico in po dvakratni mučni operaciji je zopet na nogah, čil in zdrav in srečen v krogu drage svoje obitelji. Pogovarjala sva se seveda ob čaši neizogibnega hladnega “ječmenovca” o našem društvenem življenju in tudi on je že — truden. Tako pač pride na stare dni. — A kot narodnjak se veseli vspehu mlajše generacije, ki se pojavlja na pozornici življenja. V imenu A. S. mu prav od srca želim še celo vrsto srečnih dni, v veselju, v zdravju!
V njegovi in Češarkovi obitelji so minulo nedeljo birmovali potomce svoje in da so otrokom takrat žarila lica veselja, se topila srca v mladi svoji sreči, vemo in razumemo njih čustva tudi mi, če sežemo v spominih svojih po onih dneh, ki so bili nebeško lepi, a so tako daleč...
Vitka in nežna gospica Fany Gan-serjeva se poslavlja od deviškega svojega stanu in bliža se onemu jarmu, katerega sladkost sladi in greni življenje! Moje čestitke že v naprej!
Poročila se je Miss Justina Klein-lercher — z Nemcem, sestra gospe Josipine Fekonja, zapuščene vdove nepozabnega našega Romana. —
Rojak g. V. Riedl je v Brooklynu odprl svojo mizarsko delalno, in nameščene ima rojake Slovence. Podjetje obljublja rentiranje in domačim podjetnim ljudem je to le želeti!
Tam na 15. ulici v downtownu sem našel novo sorodkinjo, vest samo še ni potrjena... Ravnokar sem prijel tretji zvezek Trunkovega dela “Amerika in Amerikanci” in presenetila me je vest, da nima pisatelj v Ameriki niti sto naročnikov. Morda se rojaki ipak zdramijo in naročijo knjigo, ki je nam ameriškim Slovencem neobhodno potrebna. Že slike same nas seznanjajo s krasotami nove naše domovine, in cena knjigi vendar ni pretirana. —
“Glas Svobode” ogreva spomine na Josipa Stanislava in Anico, kam cikajo .gospodje? A zabilježiti mi je u-godno vest, da je vrgel iz predalov svojih drastične one slike in nastopil pot dostojne polemike!
In za podpisom "Dopisnice” iz Forest City, Pa. tiči baje sam Rev. Tomšič, pa vendar ne? V tem slučaju bi se glasil moj odgovor v drugem “molili” in kaj pravite Vi na to, gospodine urednice? Mlinarjevemu Franceljnu iz Little Falls, N. Y. pa vsa čast!
Ivan Adamič.
Op. ur. Dopisnica iz Forest City je ženska, nam znana.
Milwaukee, Wis., 26. maja. — (Slovenski grobovi.) Nedavno je umrl G. Kunc, po daljši bolezni. Tukaj zapušča žalujočo soprogo. Pet tednov potem je umrl Kuncev svak, še v lepi mladosti po kratki bolezni. Samo en teden je bil nekoliko bolan, potem pa je šel v bolnišnico, pa je še sam šel na voz. Ob 11. uri je šel v bolnišnico, ob 2. uri je bil že mrtev. V društvu ni bil nobenem. Kunc je pa bil pri društvu sv. Janeza in so mu priredili društveni bratje lep pogreb. Oba sta bila doma iz Kranjskega.
Potem je Ani in Jožefu Žlebnik u-mrl edini otrok.
Nadalje je preminul John Daleja, star 23 let. Tukaj v Ameriki je bil še-
le 5 mesecev, pri društvu še nobenem. Doma je bil na Štajerskem v Pustem polju.
Nadalje je umrla Antonija Bevc, doma na Ljubnem, Štajersko, omože-na. Zapušča 3 majhne otročiče, žalujočega moža in 2 sestri.
Najbolj žalostna je pa smrt Franka Černevška. Dne 12. maja zvečer je prišla neka slovenska družba v salun g. Fužinarja. Tam jim je prišlo nekaj navskriž, da so se začeli prepirati sami med seboj in je prišlo do pretepa. Med njimi je bil Frank Černevšek, Ko gre ta čez salun, tedaj mu vrže nekdo kozarec v glavo; on se pa kar zasuče, pa si gre rano izmivat. Med tem ko si je on glavo izmival, so pa enega iz svoje druščine zelo naklepali. Potem so se pa razšli. Pa drugi dan so jih dali nekaj pod ključ, pa ko so bile položene neke svote zanje, so jih pa izpustili, potem pa zopet nazaj potegnili, ker je bil Frank Černevšek čez-dalje slabejši, tako da je moral iti v bolnišnico. Pa tudi v bolnišnici ni bilo pomoči zanj. Dne 23. maja je preminul. Pogreb se je vršil dne 25. maja. Ker je bil v društvu “Sloga”, je bil krasen pogreb. Društveni bratje so se namreč udeležili pogreba. Krasen venec so mu kupili, in tudi drugi so mu prinesli krasne vence in šopke. V izprevodu so mu igrali ža-lostinke, društvo “Zvon” mu je pelo krasne nagrobnice, da so si ljudje brisali solze. Lepa hvala gre ljudstvu za tako lepo udeležbo! V Ameriko je prišel pokojnik pred kakimi štirimi leti. Doma je bil iz Okonine na Štajerskem, po hišnem imenu Gregorjev. V starem kraju zapušča eno hčerko, očeta, sestro in enega brata.
Lahka bodi vsem omenjenim našim rojakom tuja zemljica! Go*tovo so prišli vsi sem, da bi si kaj opomogli v tujini, ali smrt jim je vse prekrižala.
Obravnava še ni izvršena in ne vemo, kako bodo obsojeni. Obžalovanja so vredni, da so se tako daleč zmotili; mogoče niso mislili tako hudo, kakor so pa storili. Nesrečni alkohol!.. . Slovenci, lepe knjige pa lepe časnike prebirajte, namesto preobilne
(Nadaljevanje na 7. strani.)
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111.
Bray-era Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
Jefferson St, blizu mosta, Joliet
Severov
želodčni
grenčeč
(Severa’s Stomach Bitters)
povrne dobro slast, popravi slab želodec, pomaga prebavi, olajša zabasana i reva.
Opominjamo vas, da poskusite steklenico danes. - - - Cena $1.00
Rev. Jaroslav Kučera, Academy, S. D. piše:	Severov želod-
čni Grenčec ustvari dobro slast. Je izborno zdravilo za slab želodec,-
Nadrgnite ga !
Za hitro olajšbo zoper bolečine in rane, izvinjenja in izpahe, liromost in otrdelost, otekline in okorelost, bolečine v hrbtu, straneh in prsih,
revmatične bolečine in nev-ralgije, nadrgnite
Severovo
Gothardsko
Olje
Severa’s Gothard Oil. 50c steklenica.
Severova Zdravila prodajajo vsi lekarniki povsod.
Zagotovite se, nosi nadpis:
da zavitel
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
A. Schoenstedt & Co.
Woodruff Bldg., Joliet, III. Oba tel. 169.
Zavarujemo proti požaru.
Prodajemo zemljišča.
Prodajemo bonde.
Oddajemo hiše v najem.
Prodajemo parobrodne liste.
Največja tvrdke te vrste v tej okolici.
Prej seje nahajala v Lougliran Blđg., za se nahaja pa na 2. nadstropju
WOODRUFF BLDG.
Yogal Chicago and Jefferson St.
JOLIET.
JOUCT.fiJU
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 26.
KNJIGARNA AMERIKANSKEGA SLOVENCA
je izdala svoj nov imenik knjig syoje zaloge, ki ga vsakomur pošljemo zastonj, če priloži pismu 2c znamko za pošiljatev. Kdor žela, da se mu pošlje ta imenik knjig naj piše ponj na:
Amerikanski Slovenec. Toliet. I1L
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 1. maja 31 Hrvatov in 63 Makedoncev; dne-4. maja 2 Slovenca, 10 Hrvatov in 60"Makedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 1. maja 119 Hrvatov in Makedoncev; dne 4. maja 30 Hrvatov in 5 Makedoncev.
—	Strašen požar v Tomačevem. V nedeljo, dne 12. maja ob 9. uri zvečer je začelo goreti za Semrajčevim podom v Tomačevem, in nastal je požar, kakršnega v ljubljanski okolici že dolgo časa niso doživeli. Močan veter je bliskoma razširil ogenj na drug konec vasi. Ko je zagorel Semrajčev pod, se je vnel kakih 150 metrov daleč Klancev pod in naenkrat je bilo vse v ognju — nastal je strašen požar. Pogorelo je, kolikor smo zvedeli za sedaj, devetim gospodarjem 22 poslopij, mno go orodja, voz, strojev in obleke. Škode je nad 110,000 K. Požar je bil večji kot zadnjič na Ježici. Pogoreli so Franc Babnik (Rode), Blaž Semrajc, kateremu je največ zgorelo in je prav malo zavarovan, Janez Blas, Jerneje Blaž, Miha Babnik (Sp. Zajc, ki je ravno pred par dnevi popravil hišo, pa mu je prav vse zgorelo, še pisma), Jakob Blas, (Zg. Zajc), M. Dovč, vdova, Mar. Semrajc, vdova, Janez Petkovšek, mnogim drugim je silno poškodovano. Požarnih bramb je bilo 13. Prva je došla z Ježice-Stožic, druga iz Št. Vida, tretja iz Most, zadnja mestna ljubljanska, ki se je pa potem mnogo trudila. Prišel je tudi big. okrajni glavar pl. Cron. Vse je delalo celo noč. Poškodovalo se je 7 ognjegascev. — Nadalje se poroča: Požar v Tomačevem je žal zahteval tudi človeških žrtev. Posestnico Marijo Marn, p. d. Lovren-čkovo, je goreč tram tako poškodoval, da je v ljubljanski bolnišnici drugo jutro umrla. Nevarno opečeni so bili gostilničar Rode, njegova starejša hčerka in dekla; potem posestnice sin v Stošcah Franc Peršin, 311etni delavec Jakob Naglič, gasilca Janez Dovč in Jožef Kos ter topničar Ostermann. Zavarovani so bili posestniki: Babnik-Rode za 7200 K, Semrajc za 3600 K, M. Semrajc za 3148 K, Blas Jaka za 4900 K, Mihal Blas za 2600 K, Iv. Blas za 3200 K, Babnik Janez za 4500 K. Koliko sta bila zavarovana Petkovšek in Dovč, še ni znano.
—	Drugi požari. Na sv. Florijana dan je ogenj do tal uničil vezan kozolec v Velkem vrhu pri Polh. Gradcu, teden pozneje pa je izbruhnil zopet v Polhovem Gradcu pri Jos. Trnovcu, p. d. Pojapovcu, ki je hišo vpepelil. — Strela je ondan zažgala gospodarsko poslopje Marije Aleš v Šmartinu pod Šmarno Goro. Poslopje je pogorelo. V njem sta vedrila Valentin Medved in njegov sin Janko. Oba sta bila.od strele ožgana in sin je umrl. — Strela je udarila tudi v neki kozolec pri Rupi nad Kranjem. — Janezu Robasu v Tacnu je pogorela hiša. — Pogorel je tudi Valentin Ribič v Zgornjih Pirničah in pa oljarnica v Grabnu pri Medvodah. — Dne 5. maja dop. je pogorel Janez Bukovec v Vavtivasi št. 38, p. d. pri Baronu. Škoda velika, zavarovalnina majhna.
—Petdesetletnica. V majniku 1. 1862 so v Ljubljani poglabljali Gruberjev kanal, da bi osušili barje. Podrli so v Kurji Vasi stari zidani most in napravili čez znižani kanal nov most. S tremi stroji je 70 delavcev zabijalo v zemljo pilote. Da se je moglo voziti na Dolenjsko, so napravili čez kanal najprej začasen lesen most. Te dni se je končalo poglabljanje Gruberjevega kanala, ki je trajalo 3 leta in 3 tedne. Poglobili so sedaj kanal za 2 metra.
—	Za priklopitev Spodnje Šiške k Ljubljani je govoril v nedeljo 5. maja na shodu v Spodnji Šiški ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar.
—	V spomin pokojnega Josipa vite-
za Gorupa so darovali njegovi sorod-niki-dediči svoto 60,500 K v razne narodne in dobrodelne namene, in to za slovenska in hrvaška društva, kakor za siromake na Reki. Izmed slovenskih društev in darov v dobrodelne namene navajamo naslednje:	siromaki
mesta Ljubljane 3000 K, siromaki občine Slavina 2000 K, “Slov. Straža” v Ljubljani 1000 K, Zveza Orlov v Lju-gljani 1000 K, Sokol I. v Ljubljani 1000 K, Družba sv. Cirila in Metoda 5000 K, Mladika 2000 K, Radogoj 1000 K, dijaško društvo “Domovina” 1000 K, siromaki občine Št. Peter na Krasu 1000 K, siromaki občine Zagorje pri Št. Petru na Krasu 1000 K, siromaki občine Vrhnika 1000 K, siromaki občine Postojna 1000 K, Gasilno društvo v Slavini 500 kron, Bralno in izobraževalno društvo v Slavini 50 K, “Glasbena Matica” v Ljubljani 500 K, Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani 500 K, siromaki občine Železniki 300 K, slovenska trgovska šola v Trstu 5000 K, Sokol v Trstu 1000 K, Sokol v Gorici 1000 K, Slovensko šolsko društvo v Gorici 1000 K, Delavsko podporno društvo v Trstu 1000 K, Dramatično društvo v Trstu 500 K, Slovenska čitalnica v Trstu 500 kron, Dijaška kuhinja v Celju 500 K, siromaki občine Kriva vrba 500 K.
—	Zgradba belokranjske železnice. Zdaj so začeli z zgradbo te železnice
tudi prav pri izhodišču iste. Nad cesto bodo odkopali velik hrib in porabili materijal za nasip tam, kjer se bo Dolenjska železnica neposredno podaljšala, oziroma kjer bo prešla v Belokranjsko. Tu so nameravali napraviti prvotno ozek nasip za enotirno železnico, potem so pa razširili profile tako, da bodo napravili dvotirno železnico. Tudi predora bodo bojda napravili dva, ki bosta imela skupen vhod. Izhod bo imel pa eden pod Ser-dešičevo vilo, drugi pa za novo gimnazijo zadaj. Prvi bo namenjen belokranjski železnici, drugi pa transver-zalki, ki bo tekla preko Rogatca in Brežic v Novo mesto.
—	Dva laška vohuna so vjeli na Bohinjski Bistrici in so ju prepeljali o-rožniki v ljubljansko ječo. Tretji, inženir, doma iz Čedada, ki je dobro govoril slovenski, jima je bil za tolmača. Lahi bolje vedo, kako teče železnica skozi Bohinj, kakor Avstrijci. Vohuna sta italijanska častnika.
—	Tržni nadzornik Adolf Ribnikar aretiran. Dne 10. maja dop. je povabil preiskovalni sodnik dr. Kaiser v svoj urad ljubljanskega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. Baje je tržni nadzornik zapleten v neke zadeve nesrečnih 20-septemberskih dogodkov. Po zaslišanju so Adolfa Ribnikarja pridržali v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča.
—	Odlikovanje. Naš rojak, višji komisar II. razreda pri mornarici g. Fr. Kukman je dobil povodom vpokojitve viteški križec Franc Jožefovega reda. Za domicil si je izbral Ljubljano.
—	Gostilničar Andrej Meze na Ra-deckega cesti štev. 16 je nagloma odpotoval iz Ljubljane in pustil ženo v precejšnji materijelni stiski. Kakor se poroča, je odpotoval s parnikom “Martha Washington” v Ameriko.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla ga. Ana Pogačnik, soproga g. Al. Pogačnika, posestnika in gostilničarja v Frančiškanski ulici. — V Selcih pri Vinodolu je umrla ga. Katarina Lončarič, stara 62 let. — V Ljubljani je umrl g. Avg. Sulič, c. kr. ju-stični nadpaznik, star 45 let. — V fari Leše na Gorenjskem je umrla 761etna Marija Rozman, pd. “Janeščova mati". —V Novem mestu je umrl davkar g. Anton Vavpotič, star 54 let. — V Ljubljani je umrla gdčna. Ivana Srebot, prodajalka I. delavskega konsumnega društva. — Na Potoku pri Polhovem Gradcu sta umrla sosednja gospodarja Jakob Zalaznik, pd. Kmet, in Janez Peklaj, pd. Plahtej.
—	Umrla, ker je poljubita mrtvega otroka. V Mengšu je umrla dne 9. maja Frančiška Grbec, rojena Tičar. Zastrupila si je kri, ko je poljubila svojega mrtvega otroka.
—	Kamniška železnica je povozila Marijo Kvas iz Jarš. Vlak ji je odtrgal obe nogi, eno roko in glavo.
—	Brat pok. knezoškofa Pogačarja umrl. V Ljubljani je umrl v 86. letu svoje starosti zadnji najmlajši brat pokojnega knezoškofa Krizostoma Pogačarja, c. kr. vojaški oskrbnik v pokoju in posestnik v Ljubljani, rojen v Vrbi na Gorenjskem. Za njim žalujeta sinova, Al. Pogačar, c. in kr. gene-ralkonzul v Odesi, K. Pogačar, c. in kr. finančni svetnik, zet dr. Fran Detela, vladni svetnik v Ljubljani.
—	Grozen čin Amerikanca. — Sin ustrelil očeta in sebe. Janez Eppich v Gorenji vasi pri Kočevju, star- 28 let. ki je prišel par dni poprej iz Amerike, je začel dne 11. maja popoldne po vasi streljati na več oseb. Ker zunaj ni nikogar zadel, je šel domov, ustrelil svojega očeta, ki se je takoj zgrudil. Potem je oddal 3 strele za svojim stricem, po drugi vesti za svojim bratom, ki ga, je zadel v pleče; potem je še sam sebe ustrelil v prsa. Vzrok umora in samoumora je neznan. Čuje se, da je bil storilec vedno nekoliko slaboumen.
—	Zavratni napad v Temenici pri Št. Vidu pri Zatičini. .V nedeljo 5. maja popoldne so šli temeniški župan Anton Grabljevec. posestnik na Grmu številka 2, star 36 let, njegov oče in neki iz Amerike prišli tovariš v zidanico na Čatežki vrh. Proti mraku so se vračali domov, sicer dobre volje, a trezni. Stopili so medpotoma še v gostilno. Tam pred gostilno je že raz sajal 191etni pretepač iz Temenice in kričal, 'da mu ni nič, če dva še nocoj podere. Anton Grabljevec je hotel svojega Amerikanca potegniti v sobo, a v tem trenutku izproži napadovalec dvakrat iz revolverja. Ena kroglja je zadela Grabljevca, ki je začutil bolečino. Drugi dan so ga pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so s pomočjo roentgenovih žarkov določili, da tiči kroglja med 6. in 7. rebrom. Gospodar je prišel popolnoma po nedolžnem in nepričakovano v to nesrečo.
—Sin bivšega kočevskega zdravnika obsojen kot vlomilec. Bivši praporščak Brunner iz Kočevja, ki je bil obtožen vlomov v dunajske trafike, je bil pred dunajskimi porotniki obsojen v lSfnesečno ječo.
—	Na cesti napaden. Dne 5. maja se je vračal Ferdinand Sterbenc iz Po jjan no cesti v Brezje. Na cčsti ga
napade tolpa ponočnjakov in ga z ročicami neusmiljeno premikasti. Napadalci niso znani. Sterbenc je dobil hude poškodbe, ima tudi črepinjo razbito. Pripeljali so ga v bolnišnico v Kandijo.
—	Očeta ubil. V nedeljo 5. maja zvečer je med kmetom Petrom Kojičem v Dalju in njegovim očetom, ki je bil pijan, nastal prepir. Oče nato ni dopustil, da bi sin večerjal pri mizi in v svoji pijanski razburjenosti je vrgel skledo svoji ženi v glavo, nato pa z velikim kuhinjskim nožem planil nad sina. Žena se je zagnala med oba ter možu nož izvila. Ves nastop je pa sina tako razburil, da je vrgel očeta na tla in ga večkrat s polenom po glavi udaril. Oče je čez pol ure izdihnil, sina so zaprli. Alkohol...
—	Vojak se je ustrelil. Dne 13. maja zjutraj se je v sv. Petra vojašnici u-strelil četovodja 17. pešpolka Ivan Je-retin, rodom iz Litije. Bil je takoj mrtev. Vzrok samoumora je neznan.
—	Ostra kazen ga je doletela. Andrej Bajželj, dninar v Ratečah, je razgrajal v Jelenovi gostilni v Ratečah. Ker vzlic opominu ni hotel mirovati, so ga postavili na prosto. Obdolženec je šel takoj v barako, vzel ostro na-brušen nož in se izrazil, da so ga iz hotela vun vrgli in da bo sedaj jeden “crknil”. Vrnil se je nazaj k hotelu ter jel razbijati* po vratih. Na krčmarjevo prigovarjanje, naj miruje in gre domov, ga je Bajželj z nožem po obrazu vrezal in mu prizadejal dolgo globoko rano na desni strani obraza; in ko je krčmar takoj padel na tla, mu je še nož zasadil v prsa. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
—	Dr. Šlajmer smrtnonevarno obo-
lel.	Ljubljanski “Slovenec” z dne 13. maja poroča: Dr. Šlajmerja je pred dnevi na nogi odrgnil čevelj, vsled česar je nastopilo zastrupljenje krvi. G. doktor si je vbrizgnil vsled tega teta-mus serum. Nato je nastopila’ silna vročina in je položaj postal še nevarnejši. Šest zdravnikov je prihitelo na pomoč, med temi eden iz Gradca. G. doktor se počuti danes boljše.

ŠTAJARSKO
1
kr. profesor na slovenski gimnaziji. Prof. Fon je bil rojen v Loki pri Zid. mostu. Služboval je v Mariboru, Novem mestu' in v Celju. Spisal je več komentarjev k latinskim klasikom.
—	Prof. dr. Jos. Schorn (Šorn) u-mrl. V Mariboru je umrl dne 15. maja c. kr. profesor na gimnaziji dr. Josip Schorn. Pokojnik je bil rojen leta 1855. v Ostrožnem pri Celju. Služboval je na Tirolskem, v Ljubljani (1888-1909) in nazadnje v Mariboru. Bil je dober filolog in dobrosrčen učitelj.
—	Požari. Zgorelo je ondan gospodarsko poslopje s hlevi zakonskih Franca in Marije Mastnak v Rečici. Škoda znaša več tisoč, zavarovalnina je neznatna. — V Krnicah nad Hrastnikom je pogorel Kreže, p. d. Podreka. Škoda znaša nad 7000 K, zavarovalnina le 600 K. — V Loki pri Framu je pogorel Štefan Hojnik popolnoma. Zavarovan ni bil.
—	Nemci obsodili germanizacijo. Ljubljanski “Slovenec” piše: Ena izmed največjih grdobij in vse obsodbe vredna je metoda, po kateri izkušajo nemški fanatiki naš narod germanizirati. Na popolnoma slovenski zemlji, kjer se je čula od pamtiveka slovenska govorica in kjer je slovenski kmet svojo zemljo obdeloval, ti ustanavljajo za par priseljenih družin nemške šole in bojna društva, ki naš narod trapijo, provzročajo narodne boje in požirajo milijone in milijone denarja, ki bi se lahko obrnil veliko boljše in koristnejše v socialne in gospodarske, namene. To, kar se sedaj v Avstriji godi, je prava blaznost. Najboljše sile se gube v teh narodnih preklarijah, in o-gromna premoženja se mečejo samo za nakup par tisočev slovenskih otrok! Stvar je prišla že tako daleč, da je vsled tega državni voz obtičal in kar je še huje, da je izginilo prepričanje, da je tako ravnanje krivica in zloba, ki jo je treba zatreti. Zato smo z zadoščenjem brali v “Tagesposti”, da je treba s to brutalnostjo prenehati. List pravi, da se danes o germanizaciji nekoliko bolj previdno sodi in izvaja: “Danes je vse drugače; danes staviš lahko predlog, naj se namesto nemških šol v slovenskem ozemlju postavijo slovenske na nemški zemlji, da se naši otroci nauče deželnih jezikov in ne samo tujih. In moža, ki je ta predlog tudi stavil, niso kamenjali in še danes hodi svoboden po zemlji. In tako se osmelimo tudi proti sedaj vladajočemu javnemu mnenju staviti predlog: Narodno vprašanje naj se reši potom narodnostne avtonomije, ki se prilagodi težnjam vsakega naroda in mu pripušča svobodno, udejstvovanje svojih narodnih pravic.” Samo bati se je, da so v nemškonacionalni zvezi taki ljudje bele vrane.
—	V Gradcu so nemški nacionalci, kakor znano, tako gospodarili, da so vse zagospodarili in so morali prositi za vladnega komisarja. Nove občinske volitve bodo, kakor se govori, šele jeseni v oktobru.
—	Električna luč v Žalcu. Elektrarna v Žalcu deluje že nad dva meseca ter je električna luč napeljana po trgu samem in tudi v skoro vseh privatnih hišah.
—	Smrtna kosa. V Lokah pri Mar. Nazaretu je umrl 30 letni mladenič Marko Vajd. — V Št. Andražu pri Velenju je umrla 221etna mladenka Marija Praprotnik. — V Celju je umrla gdč. Degen, hišna posestnica, stara 94 let. — V Št. liju v Slov. gor. je umrl brat nekdanjega šentiljskega župana Pistorja, g. Ervin vitez pl. Pistor; zadela ga je kap. — V Ormožu je umrl kleparski mojster Al. Topolovšek. — V Št. Petru pod Sv. gorami je umrl g. Jernej Rahle, stražmojster v pok., star 47 let. — V Hardeku pri Ormožu je umrl učitelj in posestnik Ivan Koc bek, star šele 30 let. — V Rogaški Sla tini je umrl Radeckijev veteran Janez Beg, oče potovalnega učitelja C. M.
D., Ante Bega, star 77 let. — V Vrhih je umrl g. Pavel Hovnik, p. d. Repnik. —V Starem trgu je umrl veleposestnik Anton Sitič. — V Št. Juriju ob Taboru sta umrla posestnik in mlinar Franc Bovni, star 62 let, in posestnik Franc Kotlan, p. d. Lesjak.
— Prof. Ivan Fon umrl. V Celju je umrl dne 11. maja g. Ivan Fon, c.
—	Prazniki na Koroškem. Krški knezoškof dr. Baltazar Kaltner je izdal odlok, po katerem se ohranijo dosedanji prazniki. Samo praznik sv. Janeza Krstnika se spoji z nedeljo pred praznikom sv-. Petra in Pavla.
—	Umor in samoumor. V Št. Vidu ob Glini je iz ljubosumnosti streljala neka Mici Doblacher, v službi pri celovški baronici Helversen, na nekega Frančiška Streinig iz Celovca in ga smrtno ranila. Deklica, stara kakih 16 let, je nato tudi sebe ustrelila.
—	Kako uradi pačijo slovenska imena. Koroški “Mir” piše: Znano je, da gotovi nemškonacionalni kričači očitajo slovenski duhovščini in to seveda po krivici, da ponareja imena v rojstnih maticah. Da, znani so na Koroškem celo slučaji, da so okrajna glavarstva, ozirajoč se na tozadevne neutemeljene pritožbe od strani nemških nacionalcev, poslala komisarja v župnijski urad slovenski, da je tam uvedel radi tega preiskavo rojstnih matrik. Poglejmo pa sedaj, kako znajo naši slavni deželni uradi grdo pačiti slovenska imena. Slovenski krčmar Valentin Kraševec v Vogrčah je nedavno dobil od urada deželnih naklad v Celovcu plačilni nalog z naslovom: “Herrn V. Krassovitsch”. Torej iz slovenskega Kraševca so naredili ger-mana Krassovitscha, akoravno je bilo dotičnemu uradu ime Kraševec dobro znano. Gospod Kraševec je poslal tisti plačilni nalog nazaj z opombo, da Krassovitseha ne pozna. Nato pa je dobil drugo pismo, v katerem se je pisava njegovega imena popravila v toliko, da so ga prekrstili v Krašovec. Tako pačijo naši uradi lepa slovenska imena, potem pa stikajo po župniščih ter preganjajo župnike in provizorje radi “ponarejanja” slovenskih imen.
—	Italijan o Slovencih in Hrvatih. Laški publicist Vivanti je izdal spis, v katerem se peča z iredentizmom in razmerjem Italijanov do sosednjih slovanskih narodov. Vivanti pobija mišljenje iredentistov, da bi italijanski živelj v Primorju kdaj mogel pogoltniti tamošnje Slovence in Hrvate. Za laž proglaša tudi trditve italijanskih listov, češ, da so Slovenci in Hrvati v Primorju samo pritepenci; ta naroda imata ondi krasno prošlost. Laž je tudi, da so Slovani gospodarsko in kulturno brez pomena. Na Goriškem je med Slovenci mnogo manj analfabetov, nego med Italijani. Hrvaškega analfabetizma v Istri so pa krivi Italijani, ker jim zavirajo pot v šolo. Gospodarsko moč so Slovenci v Trstu pokazali s. svojimi denarnimi zavodi. Trst sam, tudi ako bi pripadel Italiji, bi moral pasti, ker bi ne imel za sabo zaledja, iz katerega bi se mogla razvijati njegova trgovina. Trst more rasti samo v Avstriji in ker ne more ustaviti vedno večjega pritoka slovanskega življa, naj se z njim prijateljsko sporazume.
—	Novi parnik “Cesar Franc Jožef” proge “Austro-Americana”, ki so ga zgradili v Tržiču, je odplul dne 8. maja na svoje prvo potovanje v Sredozemsko morje in dne 25. maja na svojo prvo pot v New York. Ta parnik ima prvi od državne brzojavne uprave ustanovljeni brezžično delujoči “c. kr. krovni telegrafični urad.” Zgrajen je popolnoma iz Siemens-Martinovega jekla avstrijske produkcije v dolgosti 500 črevljev in v širokosti 62 črevljev. Visočina do zgornjega krova znaša 83 čevljev. Izpodrinja 16,500 tonelat in njegova nosilnost znaša 7500 tonelat. Prirejen je za 160 pasažirjev I., 480 II. in 1800 III. razreda. Stroji razvijajo
13,000	konjskih sil in poganjajo parnik s hitrostjo 19 pomorskih milj (1 pomorska milja enako 1852 metrov) na uro. Ta plavajoča palača je opremljena seveda z vsem modernim komfor-tom in posebna skrb je posvečena varnostnim pripravam.
urednik “Neues Agramer Tagblatta”, Bergstein, od zagrebške policije izgnan iz Zagreba na tri leta, češ, da je pisal proti zvezi Ogrske s Hrvatsko in proti Čuvajevi vladi. Dne 24. aprila pa je dobil Bergstein poziv na 24urni zapor, če ne odide takoj iz Zagreba. Bergstein je takoj ugodil pozivu in se je naselil v zagrebški okolici v vasi Šestinje. Dne 6. maja pa so v njegovo stanovanje udrli orožniki z nasajenimi bajoneti ter mu izročili takozvano “maršruto”, ki jo navadno izročajo vagabundom. Orožniki so tirali urednika Bergsteina na občinski urad, kjer so mu naznanili, da ga zvezanega odvedejo v Zagreb. Bergstein je v toliko preprosil občinski urad, da si je smel na svoj lastni račun nabaviti kmetski voz. Zvezan kakor cestni vagabund, v spremstvu dveh hrvatskih pandurjev, je bil nato odpeljan v Zagreb na policijo. Tukaj so mu naznanili, da mora tekom 24 ur zapustiti mesto Zagreb, in sicer bo izgnan na podlagi “marš-rute” kot navaden vagabund. Ker Bergstein ni hotel zapustiti tekom 24 ur mesta, so ga pandurji zopet prijeli ter ga v “zelenem Avgustu” odvedli do štajerske meje. Zagrebška policija pa je obenem naznanila na Dunaj, da je izgnala iz Zagreba vagabunda Frana Bergsteina, s katerim naj se postopa po zakonu o vagabundaži. Urednik Bergstein je namreč pristojen na Dunaj.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRT Ac Najpripravnejša in najcenejia paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva
vijaka:
MARTHA WASHINGTON. LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka oš sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i* vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, I»
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m< lahko najdete vsak čas in »e okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug; pijače.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali* fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILX»
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil v salun iu restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežba izborna— prav po domače.
•••••J OLIET
GEO. UKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zahave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J OLIET, ILL
|iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii{
1 Kadar se mudite na vogaln 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. ss
= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
35
= Ruby and Broadway JOLIET
IiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiHHiiiniiiniinnHiiitniiii
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
National Buffet
v katere) bodem točil najbolji« por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domala vino in prodajal dišeče smodk«. Prodajam premog.
ANTON T. TERDIČ»,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovin«, hitro točno in po dnevnem kurzu. Predaja fina vina, likerje in smodke,
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3SOI E. 95th St Se Chicago, ML
HRVATSKO.
—	Dunaj. Za prihodnjega hrvaškega bana je določen ministerijalni svetnik baron Ivan Skerlecz, ki je rodom Slovenec.
—	Čuvaj proti časnikarjem. Čuvajeva policija pridno izganja Čuvaju neljube časnikarje. Dne 9. aprila je bil
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD P* 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO H RA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maaj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
«ajvečji in edini »lovenski-kaMliilci list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
y lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.......Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik.............John Grahek
Telefoni: Chitcago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Napisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
M spremembi bivališča prosimo na-ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Napise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Gaaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Mhe first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the •LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska
Iielro rn
	CERKVENI		KOLEDAR.
2.	junija	Nedelja	Sv. Trojica.
3.		Pondeljek Clotildijis.	
4.	<<	Torek	Quirinus.
5.	a	Sreda	Bonifacij, škof.
6.	a	Četrtek	Sv. Rešnje Telo.
7.	a	Petek	Robert, opat.
8.'	a	Sobota	Medard, škof.
NAUK ZA PRAZNIK SV. TROJICE.
Sv. Bernard je rekel nekoč: “Ako hočeš razumeti sv. Trojico, je to predrznost; ako veruješ v Njo, je to pobožnost; ako jo spoznavaš, je to življenje.” Skrivnost sv. Trojice je skrivnost in ostala bo skrivnost tudi tedaj, ko bomo Boga od obličja do obličja gledali; vendar pa je ravno ta verska skrivnost podlaga cele naše vere. Ko se je Gospod poslavljal od svojih apostolov jim je dal velevažno nalogo: "Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha!” S temi besedami je' Jezus jasno povedal ono veliko, večno skrivnost in mejse-bojno delovanje treh božjih oseb. Le ako verujemo v Boga, ki je trojedini, le tedaj razumemo, kako je mogel Jezus v neskončni svoji ljubezni svojemu Očetu zadostiti za vse grehe sveta in le na podlagi verske resnice o sv. Trojici razumemo skrivnost binkošt-nega praznika, prihod sv. Duha, ki je prišel nad apostole za to, da nadaljuje do konca sveta odrešenje in posvečenje človeštva v sv. cerkvi. Tudi mi smo bili sprejeti v cerkev, tudi mi smo postali tempeljni božji. Trojedini Bog je za nas nezmerno veliko dobrega storil; zato mu moramo biti hvaležni. Svojo hvaležnost bomo pokazali s tem, ako darujemo Bogu Očetu za milost stvarjenja in ohranjevanja svoje očiščevanje, Bogu Sinu za milost odrešenja svoje posvečenje in sv. Duhu, ki prebiva v nas, svoje združenje.
Bogu Očetu darujmo svoje očiščevanje. Ako so darovali v stari zavezi Bogu, tedaj so se morali pred daritvijo očiščevati. Čista je morala biti dežela, čisto je moralo biti ljudstvo, tempelj, altar, duhovniki in daritev sama. Nič nečistega, nesnažnega ni trpelo vsega-vidno božje oko. Tako moramo tudi mi, ako se hočemo darovati Bogu, očistiti svoje srce in odstraniti moramo vse, kar je Bogu zoprnega in naj nam bo še tako ljubo in drago.
Ti imaš morda kaj, kar ni tvojega,, ali pa tvoj dobiček ni popolnoma pridobljen po pravici. Ali veš kaj pravi sv. apostol Pavel? “Kaj ima pravičnost opraviti s krivičnostjo?” Ali pa hodiš pota teme in gojiš v svojem srcu kako strast. Ti gojiš misli in želje in delaš dela in občuješ z osebami in zahajaš v hiše in vse to zagrinjaš v temo, ker je .vse to nepošteno. Sv. apostol pa pravi: “Kako se more luč družiti s temo?” Ali pa si morda v časne reči' ves zatopljen in vse tvoje dejanje m
nehanje meri na to, da bi čem bolj obogatel. Sv. apostol ti pa pravi: “Kakšno zvezo ima Kristus z Belia-lom?” Morda gojiš sovraštvo in nevoščljivost v svojem srcu in teško si pripravljen svojemu bližnjemu iz srca odpustiti. Teško je to morda res, nemogoče pa ni. Ako je dal Bog sv. Štefanu in tisočerim drugim to milost, je tudi tebi ne bo odrekel.
Ne morem ti tukaj našteti vsega, kar moreš odpraviti in žrtvovati, toda odpravljeno mora to biti in naj ti bi bilo drago, kakor ti je drago lastno tvoje oko, glede katerega pravi Gospod: “Ako te tvoje oko pohujša, izderi ga in vrzi ga od sebe!” Vse to torej, kar te loči od Boga, vse to moraš odstraniti, vsega tega se moraš očistiti. Ako tega ne storiš, ne moreš k Bogu.
Bogu Sinu pa prinesi daritev posvečenja! Kaj je Jezus Kristus vse storil za nas, da nas je odrešil in nam zadobil posvečujočo milost božjo! Koliko vboštva, zatajevanja, koliko trpljenja je moral prestati za nas od zibeli do groba? S tem pa nam je zapustil zgled, da stopimo v njegove stopinje, da smo sveti, kakor je On svet. Ni nam torej zadosti, da se očiščujemo vsega tega, kar je napačno, marveč tudi posvetiti se moramo. V čem pa obstoji to posvečenje? V tem, da spolnujemo voljo božjo, božje in cerkvene zapovedi in zlasti dolžnosti svojega stanu. Kako pa je pri nas se spolnjevanjem stanovskih dolžnosti? Začnimo pri mladini. Božji Zveličar je živel do svojega tridesetega leta v hiši svojih starišev v Nazaretu. Kaj pa je delal? Sv. evangelij nam ne sporoča nič druzega kakor: “In bil je njima pokoren.” Ako otroci niso pokorni svojim starišem, ako jih ne ljubijo in ne spoštujejo, ne spolnujejo svojih stanovskih dolžnosti in vsled tega ne posvečujejo samega sebe. — Ako ljubi dorastla mladina razkošne veselice in nezmernost bolj, kakor službo božjo, skrbi s tem slabo za svoje posvečenje. Ako so stariši sicer pošteni, toda odurni, ako hočejo kazati le strogost ne pa ljubezni, ali pa ako se ne zmenijo za zveličanje svojih podložnih, zanemarjajo s tem dolžnosti svojega stanu in slabo skrbe za svoje posvečenje. So ljudje, na katerih jezik se pogostokrat poklada sv. Rešnje Telo, ki pa skrunijo ta jezik z obrekovanjem in opravljanjem. Tudi taki ljudje slabo skrbe za svoje posvečenje.
Kakor je sveti Duh nerazdružljivo združen z Očetom in Sinom, iz katerih izhaja, tako smo bili tudi mi po sv. Duhu vsled sv. krsta sprejeti v občestvo svetnikov, postali smo pravi tempelj božji. Vsled tega smo tudi mi z Bogom združeni in to združenje postane tem tesneje, čim bolj pogosto in čim vrednejše sprejemamo sv. zakramente. Ta vez ljubezni pa postane še bolj tesna, čim bolj mi ljubimo Boga. Ljubezen do Boga bo pa rastla v naših dušah, ako smo pripravljeni iz ljubezni do Boga in za Boga trpeti. Daritev očiščevanja, posvečenja in združenja zahteva Bog od nas. To je trojna pot, po kateri moramo hoditi, ako hočemo biti Bogu dopadljivi in ako hočemo enkrat večno srečni postati. Pomisli, dragi bravec, da te je Bog Oče vstvaril in da te On še vedno ohranjuje. Prosi ga, naj ti On iztrga iz tvojega srca vsako nerednost, vsako nesnago, da mu boš mogel s čistim srcem služiti. Bog Sin te je odrešil in to odrešenje ga je stalo njegovo srčno kri. Ta kri naj bo tebi predragocena, da bi bila za te zastonj prelita. Sv. Duh ti deli svoje milosti, ki so neprecenljive vrednosti. Ceni visoko te milosti, ki te z Bogom združujejo. Ohrani to posvečujočo milost, ostani združen z Bogom in skrbi za to, da boš vsled vedno večje in večje ljubezni do Boga, tudi z Bogom tesneje in tesneje združen, tako da boš enkrat z angelji in svetniki trojedinega Boga vekomaj slavil v sv. nebesih.
REV. JOS. POLLAK.
KREMATORIJ ALI SEŽIGANJE MRLIČEV.
Ni še tega dolgo, ko smo brali v nekem slovenskem listu članek, ki se je jako ogreval za sežiganje mrličev in je sklepal svoje navdušenje za krematorije z miglcjem na duhovščino, ki nasprotuje sežiganju, ker se ji gre za “business”. Kaj je torej s sežiganjem mrličev in zakaj se protivi sv. cerkev vstanovitvi krematorijev?
Truplo človekovo se vrne v zemljo, iz katere je bilo vzeto. Ali se to ne zgodi tudi pri sežiganju mrličevem? Gotovo da. Dokazalo se je namreč, da večina “pepela” zbeži skozi dimnik in prej ali slej se pomeša s zemeljskim prahom in ■ vresničijo se vendarle besede sv. pisma “v prah se povrneš”. Moderni Adamovi otroci, ki se dajo sežgati in hočejo na laž postaviti besede sv. pisma, se torej nehote celo trudijo, da se nad njimi že v teku 3 ali 4 ur izpolnijo besede, katere je govoril Bog našemu prvemu očetu.
Kaj hočejo novodobni neverci se sežiganjem mrličev? Na to vprašanje si veren človek, ki je brez predsodkov sploh ne ve dati odgovora. Kdor se navdušuje za sežiganje mrličev, ta dela to po našem mnenju ali iz sovraštva do cerkve, ali iz brezmiseljnosti ali pa neumnosti.
Res je in nihče ne more tajiti, da se ravno sovražniki Kristusovi in sovražniki sv. cerkve najbolj ogrevajo za to nekrščansko razvado. Tem slede nekateri drugi v svoji»brezmiseIjnosti in zopet drugi v svojem neumnem strahu, da bi ne bili živi pokopani, ali pa, da bi mrlič ne mogel več “hoditi nazaj”. Zadnji vzrok navdušenja za sežiganje mrličev je torej nevera in pra-
zna vera. Poglejmo z lučjo sv. vere nepristransko razvado sežiganja mrličev in reči moramo:
1.	Sežiganje mrličev je katoliški
veri nasprotna razvada.
Sv. cerkev ne odreka onemu, ki je testamentarično določil, da se mora njegovo truplo sežgati, le cerkvenega pogreba, marveč odreka mu celo na smrtni postelji sv. zakramente, ako noče te svoje določbe pravočasno preklicati.
V tej zadevi mora cerkev svoji strpnosti ali toleranci odločno staviti meje. Zakaj pa? Ker je sežiganje mrličev krščanskemu naziranju naravnost nasprotno.
Pravoverni kristjani smo vidna družba, ki popotuje v boljšo večnost sicer, vendar pa skušamo v kolikor je mogoče v boju zoper greh tudi prenoviti obličje zemeljsko. Zato pa oskrbuje cerkev tudi časne reči z ozirom na večnost vedno tako, da postane vse minljivo podoba neminljivega. Ako pokoplje cerkev kristjanovo truplo označi s tem pomenljivo, da najde duša v večnem miru cilj svojega potovanja. Sv. cerkvi je mrtvo kristjanovo truplo nekaj več, kakor kaka druga zemeljska snov. Naše živo telo je tempelj sv. duha in v mnogo večji meri bo naše telo tempelj sv. Duha, ko bo en krat častito spremenjeno vstalo jc novemu življenju. Prav zato skazuje sv. cerkev mrtvemu truplu vse spoštovanje. Da, trupla svetnikov časti sv. cerkev naravnost kot prave zaklade.
Katoličani se nikakor ne moremo sprijazniti z nespoštljivim ravnanjem z mrtvim truplom, ki je se sežiganjem združeno, to pa tem bolj, ker je ogenj podoba peklenskega trpljenja.
Glavni vzrok pa, da se protivi sv. cerkev sežiganju mrličev, je v tem, ker se je Jezus, ki je v vsem naš zgled in naš vzor, sam dal pokopati v grob, iz katerega je tretji dan potem kot zma-govavec smrti in trohnivosti od mrtvih vstal. Pravi kristjan tedaj niti premišljeval ne bo, marveč pripravljen bo slediti svojemu Zveličarju tudi v grob.
Kako daleč se je že odtujilo nazira-nje današnega modernega sveta globoko vernemu naziranju naših pradedov! Posledica nevera pa je vedno ta, da otemni tudi razum. Kateri pravomoćni razlogi pa ostanejo veljavni za to novodobno budalost, ako odštejemo edini pravi razlog: nevero in nepokorščino do cerkve; nič druzega kakor neumnost in bolna domišljija!
2.	Sežiganje mrličev je nepotrebno.
Glavni razlog za sežiganje pri veliki
večini, ki se za to navdušujejo je, ker hočejo ravno nasprotno od tega, kar cerkev hoče. Zato pa so prijatelji te razvade ali sovražniki cerkve ali pa sploh niso katoličani. Res je sramotno, da je med njimi sploh kaj katoličanov. Nekateri se ogrevajo za sežiganje, ker se boje, da bi ne bili živi pokopani. Ta strah je prazen. Dozdevna smrt se dandanes s pomočjo Roentgenovih žarkov lahko spozna. Dr. Valliant je dognal, da se s popolno gotovostjo dožene navidezna smrt, ako navidezno mrtvega preiščemo z Roentgenovimi žarki. Ta učenjak je dokazal, da Roentgen-fotografija pri navidezno mrtvem ne kaže jasnega prehoda želodca v črevesje, mej tem ko je ta prehod na fotografijah resnično mrtvih popolnoma razviden. Plini v želodcu res mrtvega človeka so žveplene kakovosti in pričnejo polagoma •svetiti. Ako razsvetli te fosforiscira-joče žarke Roentgenov aparat, tedaj vplivajo na fotografično ploščo tako krepko, da je lahko spoznati mejo med želodcem in črevesjem. Zato pa rabijo že v francoskih bolnišnicah povsod Roentgenov aparat, kadar je sum o-pravičen, da je človek le navidezno mrtev. Krematoriji so torej popolnoma odveč in mesta, ki hočejo zidati krematorije, naj zidajo rajše ubožne hiše!
3.	Sežiganje z ozirom na aestetiko in pieteto.
Očividec nam popisuje sežiganje mrličev takole: “V tako imenovano kapelo, do katere so spremili pogrebci mrliča, se popolnoma dobro čuje. ropot, katerega je povzročila rakev, ko je zadela na omrežje. Čuje drdranje koles in loputanje težkih železnih duri peči. Kakšna čustva napolnujejo pri tem pač ostale? Komaj pa je rakev potisnjena v peč, ki je razgreta do 1600 st. in že se je raztopila in v enem hipu se je sežgala tudi mrličeva obleka. Mrtvo trtiplo leži torej nago na ražnju. Mišice se vsled strašne vročine krčijo in raztegajo, kakor to lahko zapazimo na hudo razbeljenem trdem lesu. Dozdeva se .človeku, kakor bi hotelo še mrtvo truplo protestirati proti posiljenemu vničenju. Preden truplo popolnoma zgori, minejo 3 ure. Ostanki padejo slednjič skozi ražen na tla. Zdaj začne delovati neko orodje, katero sem na peč naslonjeno zapazil, to je nekak železen greben. S tem grebenom se postrgajo pod ražnjem ležeči ostanki železne rakve. Ko so se ti ohladili, se odbere kovina, drugo je pa “pepel” sežganega mrliča.
Med tem, ko sem še premišljeval ali ima sežiganje res kako prednost pred navadnim pokopom, me je poklical neki uslužbenec v sosedno sobo, v kateri so bile razpostavljene raznovrstne posode iz stekla, v katerih so bili spravljeni ostanki sežganih telet in prešičev, katere so za poskušnjo sežgali poprej, preden so začeli sežigati ljudi. V teh posodah pa nisem zapazil prav nobenega pepela, marveč le sežgane ali pa nažgane kosti. Strežnik me je poučil, da gre ves pravi pepel vsled hudega prepiha skozi dimnik v ziak. Ko sem začuden vprašal, kako je mogoče spraviti ostanke .velikih kosti v tako majhno posodo, se mi je
odgovorilo, da jih, ako so prevelike, zdrobe. V vse vetrove razpršeni pepel in zdrobljeni ostanki kosti — res lepa aestetika in pieteta! — Še nekaj! Ako sežigajo mrliča, ki je imel veliko tolšče, se pri grozni vročini mast tako naglo stopi, da je ogenj ne more takoj požgati in mast se cedi skozi vrata peči. Velike kosti se sploh ne morejo sežgati, ker so pa za posodice, v katere spravljajo “pepel” prevelike, zato jih poprej nekaj stolčejo, nekaj pa zavržejo.”
Komur je taka surovost po volji, ta naj se le navdušuje za sežiganje. Mi pa ostanemo v tem oziru konservativni in svoji cerkvi pokorni.
REV. JOS. POLLAK.
3T ---------■-
TRIALIZEM.
Kakor znano, stremijo avstrijski Jugoslovani za tem, da se združijo v eno skupino pod habsburškim žezlom ter se razdeli dvojna monarhija v trojno, tako da bi obstojala iz Avstrije in Ogrske in Jugoslavije pod enim vladarjem. Tudi zastopnik fevdalnega češkega plemstva, knez Schwarzenberg, je na zborovanju avstrijske delegacije označil za edino rešitev avstrijske krize preosnovo države na triali-škem temelju.
O tem piše “Gorenjec” z dne 11. ma ja t. 1. pod gorenjim naslovom takole:
“Še se bo odteklo nekaj Save, pred-no bo ideja o trializmu dobila meso in kri. Vendar smo stopili za korak bližje uresničenju te ideje mnogo preje, kakor smo se nadejali. Knez Schwarzenberg, ki je v delegaciji govoril za trializem, je sprožil z visokih krogov kamen, čigar kotalkanje je zbudilo mnogo pozornosti v vsej monarhiji. Zaječali so Nemci in Madjari. Nemci, ki so imeli v svojem programu osamosvojitev Dalmacije, so zdaj naenkrat spoznali, da to ni nič druzega, kakor začetek trializma. Začel se je podirati tudi nemški up na most do Adrije. Navdal jih je strah, da utegnejo Slovani zasesti Trst in Reko, s čimur bi bili Nemci odrezani od morja. Dozdevati se jim je začelo, da utegne priti še hujše. Ako bi se Hrvaška odtrgala od Ogrske in bi združena z Bosno, Her cegovino, Dalmacijo in drugimi jugoslovanskimi deželami dobila kaj bese de v avstrijski poslanski zbornici, po tem bi bila ondi čisto slovanska večina tako velika, da bi se pred njo nemški Mihel moral skriti pod klop. Madjari itak vedo, da bi bilo konec njih slave in razširjanju ‘domovine’, ako bi jugoslovanske dežele postale le količkaj samostojne. Volkovi so se začeli bati za svoje lačne želodce. Zato so Nemci in Madjari zakričali, da je misel o trializmu izdajstvo in so začeli podtikati možem, ki se zanjo vnemajo, srbo-filstvo in revolucijonarno politiko. Bobni in trobente nasprotnikov napovedujejo tedaj ljut boj. Kako se bo ta boj končal, ne ve nihče. Včasih smrt enega človeka odloči usodo celih narodov.”
SLADOLED.
Sedaj, ko spet pričenjamo vročo le no dobo, ki jo lahko nazivamo tui dobo sladoleda ali (po angleško) “ic< creama”, je času primerno vprašanj« Kdo je iznašel sladoled?
V vročih deželah in pokrajinah s imeli navado, najprej prekuhati pitn vodo ter jo potem v prstenih vrčih i; postaviti prepihu. V stari Greciji s prinašali iz visokih gora sneg v vrči ter ga shranjevali nepokvarjenega podzemeljskih shrambah do vročeg letnega časa. S pomočjo tega sneg so hladili svoje vino; dokler ni došl iz Arabije šega, zmešati z vodo sa peter, ter tako doseči iste učinke, k; kor jih ima led. Ta skrivnost je bil znana tudi potujočim šarlatanom, ki s kazali v srednjem veku na semnji svoje copernije ter spreminjevali rd< če vino, to je barvano vodo, v led. Pc zneje je nekdo iznašel tudi zmrzlini sol zmešano s snegom, s katero so n: rejali okusno ledeno limonado, ki j že v 17. veku osrečevala sladkosnedi že zahodnih dežel. Za iznajdbo sl; doleda, kakoršnega vživamo dandane pa se imamo zahvaliti nekemu Prc kopu Culteli, ki je iznašel to krepčil kot slaščičarski vajenec v Rimu. Sl; doled je izpodrinil kmalu ohlajeno 1 monado, ki je bila do tedaj razvajeni mu svetu edina tolažba v pasjih dnel Culteli je zapustil svojo domovino t< se naselil v Parizu, glavnem mestu ti danjega sveta. Tamkaj je odprl n najživahnejšem trgu, nasproti gledal šča “Cafe Procope” ter je kmalu pc stal bogat mož. Vsakdo je hotel p njem poskusiti čudežni led, ki se tak lepo raztopi in je tako okusen. Odlii ni Parižani so se‘ ravno tako rini okoli malih marmornatih mizic, kake došli tujci. Umni slaščičar je zn; svojo skrivnost desetletja prikriva svetu. Se-le nek njegov odpuščen pc močnik jo je izdal in od tedaj se j sladoled razširil po celem širnem sveti
Argentinski pridelek koruze za to leto cenijo na 8,000,000 ton.
Ravno kacih 10 odstotkov prebivav-cev na svetu govori angleški jezik.
Najvišja drevesa rasto v Avstraliji, od 400 do 500 čevljev visoka, neke vrste “eucalyptus”.
Prva deželna plinostrojna razstava v Združenih Državah bo v Milwaukee, Wis., v dneh od 17. do 22. junija.
Redna zrakoplovna poštna služba je uvedena na Nemškem med mesti Kolonija, Duesseldorf in Neuss.
V pruskem deželnem zboru je policija socijalnodemokraškega poslanca Borchardta dvakrat nesla iz bornice, ker ni dal miru z medklici.
Sestanek jugoslovanskih kraljev. V Sofiji se baje snidejo bolgarski, srbski in črnogorski kralj dogovorno z ruskim carjem.
Francosko zračno brodovje je dobilo novo organizacijo in obsega 7 kompanij. Njegov general nosi naslov: nadzornik vojaškega zrakoplovnega oddelka.
Češka šola na Dunaju. Nižjeavstrij-sko namestništvo je ukazalo dunajskemu županu, naj nemudoma otvori zaprto češko šolo na Landstrasse.
Bosensko - hercegovinski mohame-danci so izročili Turškemu rdečemu polumescu zbirko 250,000 kron, albanski mohamedanci pa po francoskem poslaniku 100,000 frankov.
V Milanu je neki podivjanec na ulici prerezal z velikim nožem vrat duhovniku Dela Valle. Potem je šestkrat ustrelil na ljudi, ki so se ondi izpreha-jali in je tri ranil. Napadavec je bil zmešan od branja slabih časopisov.
V Belgradu so Madjari napravili industrijsko razstavo, katero so Srbi radi razmer na Hrvaškem bojkotirali. Obiskovavcev je imela razstava le 175 in potem so jo Madjari zaprli.
Nemka za češko narodno obrambo.
V Pragi je umrla Nemka Ana Kreuz. Ko so odprli njeno oporoko, so našli, da je vse svoje premoženje 50,000 K zapustila češki Matici Školski. Njeni nemški sorodniki hočejo oporoko sodno izpodbijati, češ, da je bila pokojnica blazna.
Občutno kaznovani oderuh. Mona-kovsko kazensko sodišče je občutno kaznovalo oderuha Ljudevita Dembar-terja. Prisodilo mu je petletni zapor in 15,000 mark denarne globe. Če ne plača globe, bo moral sedeti eno leto več v zaporu.
Kakšen mraz je na severnem tečaju. Znani potnik na severni tečaj, Cook, je tudi velik humorist. V svojem predavanju v Berolinu je rekel sle deče: “Mraz na severnem tečaju je tako hud, da si nismo upali vsled mraza niti psov z rokami pogladiti.” Navzoči poslušalec odvrne: “Zakaj pa ne?” Raziskovalec: “Glejte, njihovi repi so bili tako primrznili, da so se takoj zlomili, če so začeli psi ž njimi migati.”
Irce so smatrali Angleži kot katoličane več stoletij za sovražnike države. Porabljali so Angleži razna sredstva, da bi bili zatrli katoliško cerkev na Irskem. Sedaj so pa angleški politiki prišli do prepričanja, da so Irci prav dobri državljani in da jim gre po vsi pravici avtonomija, katero bodo v kratkem dobili ravno zato, da se bodo mogli brzdati drugi revolucijonarni elementi, ki so državi res nevarni.
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Betliania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, III.
Chicago Phone 949. N. W. Phone 949
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
I Joliet Citizens Brewing Co- :
I	North Collins St., Joliet, 111.
IPiite Elk BrsLiici
pivo <
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ! •"•«040*0404{>«>+0+0^040*a*<»*0+0*0+0**0+C04040+0+*0+0'
""*iM**""*-**""""*"00000000000000000000000000^00000000000000000000000000M000000000^
Kaj delaš Z novci — Ali jih devlješ v banke, kjer jih lah-H 7 Z 7 , . ... ko zgubiš radi špekulacij banke in malimi svotami, k» jih propada?
prihraniš od plače?	Zakaj ne kupiš od mene dober kos
rodne zemlje tik moje farme v Michiganu, koje cena dnevno raste in se gotovo podvoji v petih letih ?
Ali nisi še sit delati za druge i to za malo plačo? Tu imaš lahko svoj dom, kamor se imaš zateči, in pridelaš lahko vsega zase, pa ti še ostane mnogo za prodajo — za gotov groš.
Cena $12.00 do $14.00 aker — na lahke obroke.
Piši še danes za nadaljna pojasnila na:
JOS. KLUZAK, Room 2, Kaleva, Michigan.
'***"""""*"""""*"00 000*0000000000000000000*000000000000000000000000*000000^
		
vom»		9999*9
K. S. K. {		1 JEDNOTA
******		******
Bell Phone 1048.
OiflMizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:............Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
umrl 14. aprila 1912. Vzrok smrti: Vnetje srčne mrene. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. maja 1909. Razred 5.
6177 Anton Majdič, star 29 let, član društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umrl 20. marca 1912. Vzrok smrti: Razstrelba v premogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. okt. 1903. Razred 1.
52 Ana Pleše, stara 53 let, članica društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrla 24. aprila 1912. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. Razred 6.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec junij 1912 je reden brez vsake posebne doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E, 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, O., 18298 Josip Glivor, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18299 Ivan Kenik, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr.
19.	maja 1912.	Dr. št. 24 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 18300 Jurij Čemas, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 21. maja 1912.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18301 Anton Udovič, roj. 1886, zav. za $1000, 3. razred; 18302 Ivan Trol, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 211 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18303 Josip Matiček, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 18304 Anton Šimac, roj 1881, zav. za $1000,
4.	razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 18305 Ivan Lučič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 77 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 18306 Franc Sabolič, roj 1881, zav. za za $1000, 4. razred, spr. 22. maja 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 18307 Peter Jagošič, roj 1867, zav. za $1000,
6.	razred, spr. 27. maja 1912.	Dr. št. 69 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 16582 Anton Miklavčič, 19. maja 1912. I. dr. št. 167 članov.
II.	dr. št. 25 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 17644 Rev. Jos. F. Stukel, 22. maja 1912. I. dr. št. 21 članov.
II.	dr. št, 29 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8279 Andrej Dolenc, 25. maja 1912.
Dr. št. 193 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16236 Ivan Somrak, 28. maja 1912.	Dr. št. 127 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 696 Jakob Štukelj, 20. maja 1912.
Dr. št. 261 članov.
Od društva sv. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111., 17135 Josip Perše, 23. maja 1912.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minit., 11882 Jožef Grahek, 15962 Ign. Gregorčič, 20. maja 1912.	Dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16307 Aleš Šenk, 27. maja 1912.	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7636 Josip Vidmar, 24. maja 1912.
Dr. št. 59 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15111 Blaž Kružić, 17341 Jurij Švigelj, 13835 Jurij Jakovac, 21. maja 1912. Dr. št. 103 člane.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17229 Štefan Medveš, 21. maja 1912.	Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12127 Andrej Zlatoper, 22. maja 1912.	Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 6733 Ignac Verbič, 27. maja 1912.	Dr.	št.	45	članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 16551 Peter Kranjc, 24. maja 1912.	Dr.	št.	44	članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4708 Ivan Vinski, 27. maja 1912.
Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15552 Josip Likovič, 12. maja 1912.	Dr.	št.	89	članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9791 Franc Čampa, 21. maja 1912.	Dr.	št.	92	članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 17813 Josip Petan, 27. maja 1912.	Dr.	št.	44	članov.
Od društva	sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 17882 Jakob Fojkar,	17383 Ivan
Špeh, 18001 Josip Ambroš, 17755 Ivan Zavašnik, 22. maja 1912.
Dr. št. 4 člane.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5201 Marija Pucelj, roj 1894, zav. za $1000,
1.	razred, spr. 22. maja 1912.	Dr. št. 119 članic.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 5302 Marija Pirc, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 23. maja 1912.	Dr. št. 50 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 5303 Alice Grahek, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 12 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5304 Matilda Smolčič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5305 Lucija Markižič, roj 1885, zav. za $1000,
3.	razred; 5306 M^nda Pečic, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 19. maja 1912.	Dr. št. 115 članic.
K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 5307 Helena Malnič, roj 1873, zav. za $1000, 3/ razred; 5308 Barbara Berlin, roj 1873, zav. za $1000,
5.	razred, spr. 26. maja 1912.	Dr. št. 95 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., k društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 3943 Marija Steblaj, 26. maja 1912.	I. dr. št. 66 članic.
II.	dr. št. 6 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 472 Katarina Štukelj, 20. maja 1912.
Dr. št. 146 članic.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 4388 Marija Vidmar, 24. maja 1912.	Dr. št. 9 članic.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 2138 Uršula Verbič, 27. maja 1912.	Dr. št. 10 članic.
Od društva Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 3158 Neža Majerle, 19. maja 1912.	Dr. št. 16 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 5204 Marija Potočnik, 22. maja 1912.	Dr. št. 1 članico.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
13800 Ivan Ivetz, star 30 let, član društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., umrl 17. aprila 1912. Vzrok smrti: Ubit od električnega toka. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca 1912. Razred 3.
1789 Nikolaj Šumič, star 51 let, član društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., umrl 29. aprila 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. sept. 1900. Razred 5.
14030 Josip Penko, star 40 let, član društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.
IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K.
JEDNOTE.
V štev. 59. lista “Narodni'Vestnik” z dne 23. maja 1912 je priobčen sledeč napad na mene kot tajnika Jednote:
“Taktika glavnega tajnika K. S. K.
J.	—- Znano nam je, da se je na zadnji konvenciji K. S. K. Jednote v So. Chicago sklenila ter odobrila točka, da ima preskrbovati Jednotine tiskovine tozadevni pravni odbor, sesto-ječ iz treh uradnikov. Pri vsakem večjem naročilu mora se Jednota obrniti na vse slovenske ameriške tiskarne glede dela in cene. Kako lepo se pa izpolnjuje ta od 102 delegatov potrjena točka, smo pred kratkim raz-videli.
“Jednota je potrebovala gotovo število mrtvaških listov; vsled tega je poslal glavni tajnik začetkom meseca marca ponudbe za te tiskovine na več (???) slovenskih tiskaren. Čudno se nam zdi, da se je vsled te ponudbe odzvala samo ena tiskarna?? To lahko čitamo črno na belem v zadnjem uradnem glasilu Jednote pod uradnim naznanilom predsednika Pravnega odbora.
“Resnici na ljubo konstatiramo, da naša tiskarna, ali tiskarna N. V. ni prejela te ponudbe od glavnega tajnika. Naša tiskarna je dobila pač obvestilo od Jednotinega predsednika o tej zadevi, da je tajnik razposlal vsem tiskarnam okrožnice vsled tiskanja mrtvaških listov. Več o tem ne bomo govorili. Pripomnimo samo to, da je bilo postopanje glavnega tajnika skrajno netaktično, ker je delal pri tem gotove izjeme. Radovedni smo le, če je g. Zalar še kako drugo tiskarno svojevoljno izpustil?”
. *
Ker so predstojeće besede tako lepo skupaj zložene, sem primoran go-
spodu upravniku zgoraj imenovanega lista odgovoriti sledeče:
Javno priznavam, da nisem vprašal za cene tiskovinam K. S. K. Jednote Vas, gospod upravnik Narodnega Vestnika in tudi ne znam, imate tiskarno ali ne?
Res je, da pravila določujejo, da ima pravni odbor preskrbeti vse tiskovine za K. S. K. J. Da sem jaz vprašal in pisal za cene gotovim tiskovinam, sem to napravil na priprošnjo brata predsednika pravnega odbora.
Ni res, da se je sklenilo na zadnji konvenciji v So. Chicago, 111., da se mora Jednota pri vsacem večjem naročilu tiskovin obrniti na vse slovenske tiskarne glede cen, res pa je, da se je sklenilo in odobrilo, da se razpiše in povpraša za cene pri več slovenskih tiskarnah. Tako se glasi sklep zad-njega zborovanja in je označen v zapisniku na strani 19 in če pogledate ta zapisnik, bodete videli, da ste istega tudi Vi podpisali. Zakaj torej zavijati?
Jaz sem postopal popolnoma taktično in se ravnal po pravilih. Razposlal sem vzorce in pisal po cene tiskovinam štirim tiskarnam, in sicer: Ameri-kanskemu Slovencu, Glasu Naroda, Clev. Ameriki in Glasniku. Če niso vse tiskarne vposlale cen, ni moja krivda. Znano pa mi je, da je g. Fr. Banich, kot predsednik pravnega odbora, dobil cene le od tiskovne družbe “Glasnik” in tako tudi izročil delo imenovani tiskarni.
Vsled tega bi priporočal g. upravniku N. V., da v bodoče sam v svojih napadih bolj taktično postopa in resnico piše. In kot uredniku lista bi tudi priporočal, da naj ne zamenjava več z vse.
Toliko v odgovor in na znanje.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
S Filipinov na Kranjsko.
Za Am. Sl. spisal Jakob Cuznar.
transportnih parnikov, pripravljenih za vojaštvo. Iz ognjenika Vezuva so se spuščali komaj vidni oblački sopare. Popoldne smo zapustili krasno mesto Neapolj s prelepim pristaniščem in pluli severno proti Genovi do moje zadnje postaje, kamor smo pripluli drugi dan 5. okt. ob 3. uri pop.
V Genovi sem vzel slovo od Iadije in sopotnikov, kar jih je na njej še o-stalo. Ogledal sem si nekoliko mesto, drugi dan popoldne pa sem se peljal z železnico v Milan, ostal tam 6 ur in se nato peljal dalje proti Benetkam, kamor sem dospel dne 7. okt. ob 8. uri zjutraj. Dopoludne sem o-gledal prekrasno cerkev sv. Marka in vse zanimivosti v Loževi palači, popoldne pa mesto, in opolnoči pa sem se odpeljal s parnikom Avstrijskega Lloyda proti Trstu čez Adrijansko morje —	;
Buči, morje Adrijansko!
Nekdaj bilo si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod...
Pripluli smo v Trst zjutraj okrog 8. ure, ustavili se izven pristanišča in prišel je na ladijo zdravnik in še nekaj drugih gospodov v uniformah, ki so vse popotnike popisali, odkod in kam smo namenjeni. Nato je plula ladija v pristanišče, kjer sem po več letih zopet stopil na avstrijsko zemljo. Ostal sem v Trstu dva dni in si ogledal avstrijsko obmorsko stolico docela.
Dne 10. okt. sem se odpeljal iz Trsta po bohinjski železnici do Jesenic, od tam v Kranjsko Goro in v mojo rodno vas Podkoren.
Velik nisi, niti slavljen, ljubi moj Podkoren!
V svilo nisi mi opravljen, preprost si in boren.
A bolj kot mesta gladkih cest in bolj kot dvori slavnih mest priljubljen meni ti si, četudi slaven nisi.
(Konec prih.)
V menažeriji.
Žena možu, ko stojita pred levnja-kom: “Kaj bi ti rekel, če bi me lev popadel?”
Mož: “Dober tek!”
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, ns SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in: popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in deda kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cenet
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Težka vest.
(Dalje.)
Dne 25. sept. okrog polnoči smo pripluli pred mesto Aden. To mesto šteje 50.000 prebivavcev in leži na jugo-zapadnem koncu Arabije, pred vhodom v Rudeče morje. Tu je pomenljiva premogova postaja, kjer se Iadije, vozeče med Indijo in Evropo, zakla-dajo s premogom. Okolica okrog mesta je pusta in skalnata, kolikor oči nesejo, sama puščava. V mestu je zelo razvita kupčija nojevih peres; dasi je bilo ponoči, prišlo je na lađijo vse polno prodajalcev teh peres.
Vsidrali smo se za poldrugo miljo izven mesta, ker morje je preplitvo, da bi se približale kraju večje Iadije. Tu smo se ustavili le za dobre štiri ure, in ker je bilo ponoči, zato je ostala večina potnikov na ladiji. S spanjem ni bilo veliko to noč, ker bil je velik ropot na ladiji; naložili so nekaj premoga in blaga in nekaj tega tudi razložili. Kratkočasili smo se s prodajalci peres, tobaka, razglednic i. t. d. Prišlo jih je veliko število na ladijo.
Drugi kraji, druga mesta, druga morja, in če ni všeč mi tu, drugam urno me popelje ladja...
Dne 26. sept. ob 4. uri zjutraj smo odpluli izpred mesta Aden. Okrog desete ure smo pripluli skozi “Straits of Babel Mandeb” v Rudeče morje. Sredi tega preliva leži peščeni otok “Perim”, ki ga lastuje Angleška. Na otoku je svetilnik, signalna in brzojavna postaja in nekaj vojaških po-slopj.
Vožnjo skozi Rudeče morje smo imeli prijetno; mnogokrat je na tem morju neznosna vročina, katero delajo vetrovi, ki prihajajo iz vroče arabske puščave, a topot pa nam je nasproti od severa pihala prijetna hladna sapa. Večkrat v Rudečem morju se nam je prikazala suha zemlja, otoki s svetilniki ali pa obrežje puste, skalnate in peščene arabske puščave.
Med potom smo izvedeli potom brezžičnega brzojava o pričetku itali-jansko-turške vojske, o eksploziji francoske vojne Iadije i. t. d.
Dne 26. sept. zvečer ob 11. uri smo pripluli pred mesto Suez. To mesto leži na severnem koncu Rudečega morja ali južnem ustju Sueškega prekopa. Sueški prekop veže Rudeče in Sredozemsko morje. Bil je zgrajen po Newvelli n Ferdinandu Lesseps v letih 1856-69. Prekop je 160 km. dolg, 10 metrov globok in od 50—100 m. širok na površju.
Takoj ko smo se vsidrali, je prišel na ladijo zdravnik in vse potnike osebno pregledal in seštel, če so še vsi živi; našel je vse v redu.
Mesto Suez šteje 15,000 prebivavcev, med temi je 3—4000 Evropejcev. Mesto ima železnično zvezo s Kairo in Port Saidom.
Drugi dan zjutraj ob 6. uri smo nastopili vožnjo po prekopu. Vožnja tu skozi je zelo dolgočasna. Ladija vozi počasi. Ob obeh straneh so na mno-
gih krajih veliki peščeni nasipi, da se izmed njih nikamor ne vidi; kjer pa se vidi, pa ni druzega kot velika peščena puščava, kolikor daleč oči ne sejo. Med prekopom smo pluli skozi dve jezeri, Belah in Tirnseh. Ob enem teh jezer leži vas Ismailia.
Po 15urni vožnji skozi prekop smo 30. sept. zvečer ob 9. uri pripluli pred mesto Port Said.
Port Said je glavno mesto egiptovske vlade in leži na afriškem obrežju, ob severne-m vhodu v Sueški prekop. Prebivavcev šteje 50,000, od teh je 17,-000 Evropejcev, po večini so Francozi. Ob nabrežju Franca Jožefa (ime po avstrijskem cesarju) so konzulati različnih držav. Tu imajo svoje urade in zastopnike vse velike parobrodne družbe. V pristanišču je vedno veliko različnih ladij, ki so namenjene v Indijo in daljni vzhod ali obratno. Tu se tudi Iadije zalagajo s premogom.
Iz Port Saida smo odpluli dne 1. okt. zjutraj ob 3. uri in pluli po Sredozemskem morju proti solnčni Italiji. Dne 2. okt. smo se vozili mimo Krete. Vožnja je bila prijetna brez viharja. Dne 3. okt. smo že opazili južni del Italije; okrog 3. ure smo zapazili otok Sicilijo z goro Etna. Okrog 6. ure smo pluli mimo mesta Messina in dalje skozi Mesinsko morsko ožino.
Dne 4. oktobra smo pripluli okrog 6. ure zjutraj v pristanišče pred mesto Neapolj. Tu smo ostali do 3. ure popoldne. Potniki smo se razkropili po mestu ogledovat zanimivosti, kolikor je čas dopuščal. V mestu se je zbiralo številno vojaštvo, namenjeno za Tripolis; v pristanišču je bilo številno
Potepuh tovarišu: “Ali si oproščen?” Tovariš: “Da, moj zagovornik me je izrezal in še zdaj me vest peče, ker sem mu zlat prstan snel, ko mi je v roko segel in mi čestital!”
NA ZNANJE.
Čast mi je izvestiti poštovane mušterije da ču na 15. juna o. g. napustiti moje mjesto trg. poslovodje kod firme Kljaich & Dejanovič (Clothing Store) u Joliet, lil., pošto idem u staro domovinu.
Blagodareči na poverenju poklonjenom uri, umoljavam prijatelje i poz-namike, da to isto poverenje poklone i u buduče firmi Kljaich & Dejanovič. s poštovanjem
STEVE MRVOS.
DELO IŠČE 25 LETNI SLOVENEC z možen poleg slovenščine tudi nem-iščine ter delne angleščine v govoru, pisavi in računanju—v kaki trgovini ali saloonu. Vprašajte pri uredništvu tega lista.	t2
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi tv-aanai. Mi imamo v zalogi vsakovrst-'ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mtMa is «rdi les, late, cederne stebre, desk im iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainea tdlef bliza novega kanala.
Prsdn* kupiš LUMBER, «glad M pri nas in oglej si našo zalogo) Mi t* zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYON®
Naš Office in Lumber Yard na DBS PLAINES IN CLINTON ST*
Josip Klepec
javni notar,	2
N. Chicago St., Joliet, 111.
	Slavni kričistilec
Ir f g*41	krv i pomore naravnemu delovanju. Rabi Pure Clover Extract, da ozdraviš
	a rabi ga včasi i da ostaneš krepak. PIŠI PO KNJIGO, ki uči in navaja one, koji so Needham's Extract že rabili za čistenje krvi. Pra-šaj sosednega lekarja, on ga ima ali ga bo pa dobil za te. D. NEEDHAM’S SONS,
!iW	
	Lakeside Building, Chicago, 111,
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Blaff St., Joliet, 111.
Burja
Zgodovinska slika. — Spisal L. R.
□
d
Viharni časi so bili takrat.
Po Vipavski dolini so se po cesarski cesti pomikale dannadan dolge vrste vojakov, danes proti Gorici, jutri nazaj proti Vipavi in Ljubljani. Celi regimenti avstrijskih grenadirjev so korakali po gladki cesti, ali pa po blatu in prahu, kakor je naneslo. Boben je ropotal neprestano svoj taramtatam, taramtatam, pred četami so jezdili častniki v belih plaščih s svetlimi sabljami ob strani in z medaljami na prsih, za njimi so marširali soldati z visokimi čakami na glavi, sklonjeni, trudni in potni, včasih so peli, včasih molčali, včasih kleli, kakor je bil pač čas in cesta.
Kakor veter so vihrali ob njih oddelki konjikov v svojih lepih uniformah, ponoči so ropotali in drdrali kanoni za pešci, trobente so zapele kratko znamenje, za hip se je vse ustavilo, kratek odmor — zopet se je oglasil rog in cesta je oživela kakor pot mravljincev iz mravljišča do hruške, ki je prezgodaj padla zrela in sladka z drevesa, ker jo je bil načel črv.
Ljudje po vaseh so bili prestrašeni.
Od Gorice so grmeli kanoni. Francoz je silil tam čez Sočo.
“Kaj bo, če zmagajo vragi našega generala Karla in pridemo pod Francoza?” so se vpraševali Vipavci.
A nihče ni vedel odgovora.
Po vseh vaseh so bili nastanjeni vojaki, danes z rdečimi hlačami in sivimi suknjami, jutri z belimi hlačami in modrimi bluzami, danes so govorili hrvaško in kleli mažarsko, jutri jih živ krst ni mogel razumeti.
“Samo, da so izpod našega cesarja! Bog daj, da bi Francoza'ugnali!” so prosili Vipavci Boga in prenašali voljno vse križe in težave vojaške nadloge.
V Šempasu, beli vasi sredi Vipavske doline ob cesarski cesti, so bili nastanjeni neko noč hrvaški vojaki. Sami korenjaki, ki jim je bila puška kakor pero in sablja kakor bilka.
Oče župan jih je imel čez sto na svojem skednju in na senu, v kamrah pa je bilo deset ležišč pripravljenih za oficirje.
Zvečer so se zbrali v hiši na ognjišču in se greli pri ognju, zakaj bilo je sredi marca in zunaj še mraz.
Pisana majolika je krožila od rok do rok, za vsak bokal kakor zlato rumenega vipavca je zacingljala svetla cvancgarica v županov mošnjiček.
Nazadnje je dal župan par bokalov zastonj in ni hotel od oficirjev za noben denar plačila. Slednjič so se vdali in mu napili: “Neka živi naš gospodine župan!”
Oče župan so morali piti z njimi. Ko so odložili majoliko, so se popraskali za ušesom in izpregovorili: “Je že prav, gospodje oficirji... Ti bokali naj bodo za božji Ion. Samo nekaj bi vprašal, če dovolite, gospodje. Kaj pravite, ali bo dolgo še ta tepež in metež s Francozom? Če pojde tako naprej, ne vem, če se bo izplačalo to pomlad orati.”
“Gospodine kučegazda, to ne znamo ni mi, što če biti. Još če krvca teči, još puška pucati... Bog i sreča junačka!” je odgovoril mlad poročnik.
Tedaj je zunaj zatrobilo.
Vse je posluhnilo.
Alarm.
Kakor bi trenil, so bili konji iz hleva, oficirji v sedlih, vojaki v skednju so se oprtali, zgrabili za puške in kmalu je stala cela vrsta na dvorišču pripravljena za odhod.
“Kam pa tako naglo, gospodje? Ali je Francoz že blizu?” je vprašal župan in se je čudila družina.
A ni bilo časa odgovarjati. Preden bi človek mislil, je bila vas prazna, dolga vrsta grenadirjev se je pomikala brez bobnanja po cesti, a ne proti Gorici, marveč proti Vipavi.
Ljudje se niso čudili, saj so bili vajeni takih odhodov in prihodov.
A oče župan so pregruntali, da to ne kaže nič dobrega. In res ni kazalo nič dobrega, kajti tisto noč se je nadvojvoda Karel umaknil pred generalom Muratom, ki je s svojimi četami prekoračil Sočo, proti Kranjskemu.
* * *'
Dan pozneje je bila Vipavska,dolina tiha, zapuščena, kakor da je izumrla.
Pooblačilo se je bilo, megla je polegla na zemljo.
“Ne bo dobrega...” so govorili ljudje, zadelavali vrata v hrame in kašče, skrivali denar in žito in vino, kamor so mogli. Nihče ni maral izpod strehe, kaj še iz vasi.
Popoldne je prikrevsal berač Basaj v županovo hišo v Šempasu.
“Bog daj, oče župan in vsa družina!” je pozdravil in začel mrmrati očenaš.
“Kaj bi zdaj molil, povej, če kaj veš o vojski!” se je razjezil župan.
“Povem, povem... Od Gorice sem prišel. Tam se je že Francoz vgnez-dil. Na Lijaku je vse črno golobradcev. Iz platna so si naredili kolibice, tam kuhajo in pečejo, šivajo hlače in čistijo puške in kanone. Po vsem polju jih je kakor bi bili iz nebes padli. Strašan šum je, jezdeci dirjajo sem-irttje, bobni ropotajo, vmes pa čebrnja-jo ti neverniki tako čudno, da ne vem, ali molijo, ali kolnejo... Zdaj bi jih naši lahko nabrisali, ko so tako brez skrbi; pa vrag vedi, kakor daleč pelje cesta — naših nobenega, kakor bi jih bil vse veter izpihal... Bog pomagaj!”
“Torej naših vojakov ni -več nikjer?” je vprašal župan.
“Ne v nebu, ne v zemlji”, je odgovoril berač. “Pa mislim, da je naš general Karl že nastavil Francozom kje
kako past, da se polovijo kot miši. Drugače naj se mi ta hip noge posušijo!”
“Mica, daj Basaju kaj za pod zob! Jaz se grem tačas preoDleč in potem pojdeva z beračem gospodu župniku povedat, kako je. Oni nam bodo kaj svetovali, jaz sam ne vem več, kje se me glava drži,” je tožil župan in odšel v kamro.
Čez pol ure sta bila že v župnišču in Basaj je nadolgo in široko pripovedoval, kar je vedel. Če kaj ni vedel, se je debelo zlagal.
Tačas pa je pridirjal v vas oddelek francoskih konjenikov.
Pred županovimi so se ustavili.
Tako nenadoma so privihrali, da niso utegnili županovi niti zapreti vrat pred njimi.
Hlapca sta se skrila v seno, dekle so jokale v kamrah, županov Jakob pa, ki je imel petnajst let, je jezno gledal iz kota na rdečehlačarje, ki so bili poskakali s konj in s sabljami v rokah obstopili mater.
Kričali so nekaj nad njo, vihteli sablje, kazali semintje—mati županja pa je trepetala od strahu: “Kristus nebeški, kaj naj storim, ko nič ne razumem!”
Dolgo so kričali, a slednjič uvideli, da vse skupaj nič ne pomaga. Vtaknili so sablje v nožnice, le eden se je mogočno razkoračil in zavpil: “Baba, hopsa”!
Županja ni vedela, kaj hoče.
“Hopsa, hopsa”! ji je tulil na uho in kazal na konje.
“Moj Bog, kako bom hopsa, ko sem stara”! je tarnala.
“Hopsa”! se je jezil Francoz, mahal s sabljo in skakal semintje.
“Še ubijejo me ti neverniki, če jih ne bom slušala”! je zastokala županja in se začela spravljati na konja.
Francoz jo je potegnil proč, se zasmejal in ji milejše povedal: “Hopsa”!
“Hočejo nemara, da zaplešem...”, je vzdihnila županja, se vdala v svojo osodo, prijela za predpasnik in se zavrtela pred vojaki v najlepši polki, kakor jo je plesala na svoj poročni dan.
Francoze pa je lomil smeh, začeli so se krohotati, da je odmevalo po vsem dvorišču.
Njen sin Jakob je stisnil pesti, se potuhnil in zlezel skoz okno na drugi strani hiše.
“Čakajte vragi, očeta grem poklicat, on vam pokaže mater imeti tako za norca!”
Stekel je proti župnišču klicat očeta.
Kmalu j e bil župan z beračem doma. Mati županja je vsa upehana jokala na klopi pred hišo, Francozi pa so rogovilili po veži in po dvorišču.
“Hopsa”! so zakričali nad županom, ko je vstopil.
“Hudir vas nesi, nevernike”! je za-rentačil župan, a vendar je bil v strahu.
“Bog ve, kaj kričijo ti hlačarji. Basaj, sedaj pokaži, kar znaš! Saj si pravil, da znaš vse jezike!”
“Kaj bom, reva, znal...”, je vzdihoval berač.
Francozi pa so kričali še huje “hopsa” in kazali na konje.
Slednjič se je beraču posvetilo.
“Meni se zdi, oče župan, hopsa je najbrž francoski to, kar je po naše ovsa. Svoje mrhe bi nemara radi nakrmili.. .”
Začel se je nekaj meniti z vojaki po laški in kmalu povedal županu: “Krme hočejo, sem že prav povedal. Če imate kaj ovsa pri hiši, ga jim le dajte, drugače še hišo zažgejo te mrcine.”
“Ovsa nimam, sena pa, če že ni drugače!" je pokimal župan, prijel Francoza, ki se je najbolj drl, za roko, ga peljal v hlev, pokazal tam seno, in ko ga je ta vprašal: hopsa, je župan sko-mizgnil z rameni in pokazal, da ga nima.
No, Francozi so bili tudi s senom zadovoljni.
Nehali so kričati, nanesli sena pred konje; majhen, črnikast Francoz, nemara oficir, pa je ogledoval hišo, stopil z dvorišča in sc oziral tudi po vasi.
Posebno ga je zanimalo kamenje, ki je bilo na korcih po strehahl Zdelo se mu je sumljivo in obrnil se je na berača, ki se mu je zdel izmed vseh še najbolj brihten, pokazal na streho in ga nekaj vprašal.
Basaj seveda ni razumel besedice, a zdelo se mu je, da ga vpraša, čemu je kamenje na strehah.
“E — per burja...”, se je odrezal nakratko.
Francoz ga je grdo pogledal, poklical vojaka, ki je za silo lomil laščino, in začela sta izpraševati Basaja na take načine, da mu je postalo kmalu vroče.
Basaj je trdil, da je kamenje zato naloženo po korcih, da jih burja ne odnese, Francoz se je pa rotil, da je burja kak avstrijski general, ki je ukazal naložiti zato kamenje po strehah, da bi pobil z njim Francoze, ko bi prišli v vas.
Basaj ni razumel dosti laščine, francoščine pa nič, a videl je, da mu prede slaba. Francoza sta kričala nad njim in rpu žugala s sabljo, on pa od traha ni več vedel, kaj pravzaprav ho-eta.
_ Slednjič je spoznal, da hočeta vedeti, odkod je burja.
“Sem od Čavna piha, naj mi malha na hrbet priraste, če ni res!” se je rotil in kazal na ono stran, kjer je Čaven.
Oficir jc zadovoljno pokimal in se
obrnil, Basaja pa so vzeli vojaki medse in tisti, ki je tolkel laški, mu je koncem koncev dopovedal, da jim bo moral pokazati pot do burje.
“Ta bo lepa...”, je vzdihnil berač in začel premišljevati, kako bi se Francozom izvil.
Tačas se je znočilo. Mrzla, črna noč se je napravljala, brez zvezd, in burja se je ponujala.
Z nočjo je prišel nov oddelek Francozov v vas.
Ta se je raztresel po celi vasi, pri županovih pa so Francozi zasedli konje, berač je dobil svetilko v roke in zapovedali so mu, naj jim kaže pot.
“Kam moraš, Basaj?” ga je vprašal oče župan pred odhodom, ko mu je prižgal luč.
“Burjo me gonijo iskat ti pasjeverci. pa jaz jim bom že pokazal. Z Bogom!”
Počasi so odjezdili konjeniki po cesti na vipavsko stran, pred njimi je krevsal berač s svetilko v roki in se delal še bolj nadložnega, nego je bil.
Kako jim uidem, kako jim uidem? je tuhtal, a nobena pametna misel mu ni hotela priti v glavo.
“Presneta burja, da mi delaš toliko sitnosti. Od Čavna pihaš, da me ušesa in nos bole in pečejo, in zdaj naj te grem še iskat. Da bi mi vsaj kako pametno misel prinesla, kako bi jo popihal izmed teh rokovnjačev!” je mrmral in si privezal klobuk z ruto, da bi mu ga burja ne odnesla.
Premišljeval je dalje.
Zapeljem te hudobe kam, luč upihnem, tema je kakor v rogu, pa naj me dobijo, če morejo! Seve, če me dobijo, bom kmalu visel na veji in Bog naj bo milosten moji ubogi duši!
Zmolil je očenaš za srečen konec in jo ubral po ozki stezi, da je mogel komaj posameznik za njim.
Francozi so ga ustavili, a Basaj jim je na roke pokazal, da je cesta seženj dolga, steza pa ped, ker jim drugače ni mogel dopovedati, da je to bližnjica.
“Tam je most,” je modroval berač dalje, “širok most kmalu potem, ko pride steza na cesto. Steza je nerodna. če bom urnih nog, se Francozi vsi polomijo, preden pridejo na cesto. Tam pustim malho in klobuk in iskali me bodo pod mostom, jaz jo pa ubri-šem skozi Osek v gore. Trnovski gozd je velik, ljudje tam gori dobri, se že skrijem in preživim...”
Zmolil je še eh očenaš, podvizal korake in nenadoma je bila svetilnica razbita in ugasla v kamenju, Basaj pa jo je drobil že streljaj pred Francozi po stezi, ki jo je poznal kakor svojo malho.
Za njim kričanje in preklinjanje.
Prisopihal je do ceste, bežal do mosta, Vrgel tam malho in klobuk v suh potok pod cesto in hitel po travnikih in njivah proti gorovju.
Daleč je že bil, ko se je oddahnil in poslušal. Čul je peketanje na cesti, drobna luč je zatrepetala tam doli, nenadoma se je zabliskalo in strel je počil.
“Glej jih, ziomke, pod most streljajo...” se je zasmejal. “O, ti preljubi Basaj, zahvali Boga, da ti je dal tako bistro glavico, da nisi šel pod most, ampak si jo rajši popihal sem gori!”
A ni še dobro nehal, ko se je zasvetilo tam pod Gradcem, mali višini ob cesti, nato še enkrat in potem neštetokrat. Pok za pokom, iz grmovja nad cesto so žvižgale svinčenke na Francoze, ki so iskali svojega ubeglega vodnika.
“Glej,.to so pa naši fantje...” se je vzradostil berač. “Tam je nastavil Karel, general našega cesarja, tako past, da bo Francozom gorje, ko jih prime za vrat. Zdaj bodo te šleve mislile, da je tam Čaven in tam general Burja. Le da bi Bog dal srečo našim soldatom. jaz jo pa potegnem na varno...”
Po cesti je dirjala francoska pred-straža nazaj proti Šempasu, Basaj pa je hvalil Boga za srečno rešitev in složno stopal po poti, ki pelje v Trnovski gozd.
FARMA NA PRODAJ.
54 akrov zemlje, 12 akrov hoste, to drugo pa je orano. Veliko mladih sadnih dreves, starih po kakih 8 let, katera vse rodijo — jabolka, hruške, različne slive, breskve in črešnje. Dva studenca —- prav dobra voda v kateri nikoli ni še zmanjkalo vode; čez sredino farme pa teče potok. Na farmi je ena hiša s 6. sobami, en hlev za 12 glav živine in svinjaki. Če kdo izmed rojakov želi kupiti farmo, zdaj je čas, ker si lahko ogleda kako lepo vse ra ste na farmi, ki je dve milje od želez-nične proge in od “strit” kare; dve milje od mesta Dauphin in 6 milj od glavnega mesta Harrisburga, ki je glavno mesto Pennsvlvanije. V Har-risburgu stanuj« veliko Slavjanov. ter je 9 milj od mesta Steelton, v kojem stanuje nad tritisoč Slavjanov, z dvema slavjanskima kat. cerkvama. Cena farmi je tritisoč dolarjev. Za večje pojasnilo vprašajte in pišite na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš "sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
4,
Telefon S. Chi. 439. iOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVš SO. CHICAGO. ILL.
<6
Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLADONNfl” OBLIŽI
Ali OBUŽZ C VOLČJIH ČJtEŠENJ SO KORISTNI PRI,
REVMATIZMU	SLABOSTIH r ĆLENK1H
HROMOSTI	PLJUČNIH	IN	PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI r KOLKU	MRAZENJU * ŽIVOTU
BOLESTIH V ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRENE. NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSU MIŠIC	BOLESTIH v LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Anton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway
Joliet, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboLjie me jo po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
i. & A. Pasderti
it dobijo najboljše sveže in prek* ¿ene klobase in najokusnejie mete vse po najnižji ceni. Pridite teraj i* poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba I« seše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v nažej mesnici in groceriji na voga-1« Broadway and Granite Streets. Chic Phone 4531. N. W. Phoeae tuj
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašaji« za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
in A. W. Mer Dri Co.
LEKARNARJL
'or. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
til izpolnimo naročila vseh zdravnika« na pravi način.
mwwwwwwwwwrt1!
t Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
J^V^TVX NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi.
Zavaruje tud, življenje proti nezgodam in boleznim.	¡1
Izdeluje vsakovrstna v notar- ? sko si, oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
wyvmw/vwwwww
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno, NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žga* nje, smodke in izvrstno domače vino, ki je radeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» Ule,
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepe očišč*-no perilo pošljite ga v edino slovensk» perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 13CMJ.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo cbrtt
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, III.
Edina slovanske fotografija v Joliet«.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, Jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri sc temelj zdiavja celega telesa. To zdravilo morate ra-biti P«	U.....
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
BITTER-W1NE
/ TTer
tain E ROVO
tovo
Horké vího
- ,________.
'Msttgred by JOSEPH TR1NER SAsMaud Ave.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH »SILAMI IVE.	OHIOM, ILL
j Iz malega raste veliko! |
p	?-
g Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National \ Bank |
JOLIET, ILLINOIS |
Kapital in rezervni «klad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..	_
CHAS. G. PEARCE, kailr £
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
!
gmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinniiiiiiiiEiiiiniiiiiiiaiMiiiiiHniiiHiiiii
A. NEMANICH, pred».	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag

S
B
i	->\ r. ,
Ï 1*^5-fr ' •^•1'- ■ *
wZ v&čsn ¡m -frx >


Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustaii. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
=
s
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
BniiuiiiiiHiiiiiimiiniiaiuiuiiEniiiinn«nmnnBBmniimiini
SLAVN0ZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 c
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice,, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
S
MUniHii m i ira i
pomim na moje roma- g
nje v Sv. Deželo. g‘ Pollak
Rev. Jos.
21. Iz Betanije čez Betfage na Oljisko goro.
(Dalje.)
Mi pa nismo šli še nazaj v Jeruzalem, krenili smo marveč na Oljisko goro. Že od daleč se vidi tam prostoren samostan, z veliko cerkvijo in visokim zvonikom. Ta cerkev je katoliška in se imenuje cerkev “očenaša”. Sezidana je na mestu, kjer je po izročilu Gospod učil svoje učence očenaš. Cerkev iti samostan karmeličanek stoji malo pod najvišjim verhom Oljiske gore. Kneginja Avrelija De La Tour d’ Auvergne je na lastne stroške z res kraljevo radodarnostjo sezidala to cerkev in samostan redovnicam, ki noč in dan tukaj molijo Gospodovo molitev “očenaš”. Menim, da ga na celem svetu ni kraja, ki bi bil tako primeren za pobožno redovno naselbino, kakor je ravno ta samostan na Oljiski gori. Par korakov od samostana je vrh Oljiske gore, raz katero se je božji Izveli-čar vzdignil proti nebu. Pred seboj gledaš sv. mesto Jeruzalem, ki se ravno z Oljiske gore najlepše vidi. Pod seboj imaš otožno dolino Jozafat, ki te vedno spominja poslednje sodbe. Ta razgled je za premišljevanja vajeno dušo odprta knjiga, v katero so zapisani najvažnejši dogodki naše sv. vere. Zbujajo se ti tukaj spomini na preteklost, tukaj gledaš v trenotno sedanjost in v neskončno prihodnjost. Tukaj se duša kaj lahko povzdigne na peruti premišljevanja do Boga in vto-pi v njegovo neizmernost. Do tega samostana ne sega posvetni hrup in šum. Tukaj je le samota, molčečnost in mir; tukaj so nebesa na zemlji. Blagor vam pobožne francoske redovnice, akoravno ste kakor mi popotnice, vži-vate vendar tu na vrhu Oljiske gore predokus sreče in miru, ki je delež svetnikov. — Cerkev je zidana v goti-škem slogu. V prezbiteriju na desno je gosta mreža, katera se deloma odpre le tedaj, ko prejemajo redovnice sv. obhajilo.
Pred cerkvijo je dvorišče, krog katerega je hodnik z lepimi lopami in stebri. V te lope so vzidane plošče, v katerih je vdolben očenaš, pisan v 32 jezikih. Pokojni blagi gospod kanonik dr. Lampe piše v svojem Jeruzalemskem romarju: “Bode li kedaj tudi slovenska plošča vzidana? Kedar bo šla velika slovenska karavana v sv. Deželo, tedaj naj preskrbi tudi tako loščo na onem hodišču”. Naj bi ta opomin blagega pokojnika ne ostal brez sadu! Naj bi pokazali tudi mi Slovenci s ploščo, v katero bi bil vdolben naš “očenaš”," da smo pobožno," verno ljudstvo, ki rado moli in visoko ceni Gospodovo molitev.*)
Globoko ginjen poklekne tukaj romar in moli vsak v svojem milem domačem jeziku “očenaš”. Kako zaupljivo se moli zlasti tukaj na mestu blizu kraja Gospodovega vnebohoda prošnja: “Pridi k nam tvoje kraljestvo!”
Potem smo šli po dvorišču in po mnogih stopnjicah navzdol do podzemeljske kapele. Izročilo trdi, da so tukaj zložili apostolji apostoljsko vero, preden so se razkropili po širnem svetu.
Na vrhu Oljiske gore, ki je 130 m nad potokom Cedronom in 50 m nad Jeruzalemom je vasica Zeitun, Sredi te vasice je stala nekdaj imenitna cerkev Gospodovega vnebovhoda, katero večkrat omenja sv. Jeronim. To krasno cerkev je sezidala sv. Helena, razdejali so jo pa’ leta 614 perzijani. Škof Modest jo je zopet sezidal in Karolj Veliki je sezidal poleg cerkve velik benediktinski samostan, ki so ga pozneje sovražniki krščanstva razdejali, pa križarji zopet sezidali in avguštincem izročili. Ko so se morali leta 1187 križarji vmakniti, sta bila tudi samostan in cerkev kmalu razdejana. Namesto cerkve so postavili mohamedani mošejo. Kraj, na katerem je stala nekdanja krasna cerkev, je še dandanašnji obzidan, tako, da je podoben dvorišču, v katerega sredi stoji majhna osemvo-glata mošeja, ki jo krije kuplja. Sredi mošeje je živa skala, v katero je vtisnjena stopinja. To stopinjo je vtisnil Gospod, ko je šel v nebesa. Romar poklekne in se zamisli v trenutek, ki ga popisuje sv. Lukež tako le: “Peljal jih je pa vunkaj v Betanijo in je vzdignil svoje roke in jih blagoslovil. In prigodilo se je, kadar jih je blagoslovil, da se je od njih ločil in je v nebo šel. In oni so ga molili, in se z velikim veseljem v Jeruzalem vrnili.” (Luk. 24, 50—52.) Ginjen premišljuje romar na tem svetem mestu, kako je Gospod na Oljiski gori zapustil solzno dolino in kako je šel slavnostno kot zmagovavec na peklom in smrtjo v nebeške višave. Njemu slede pravični stare zaveze, njega časte angeljski duhovi, katere mu je nebeški Oče naproti poslal. Kako lepo, kako veličastno je moralo biti, ko je v slavi zapuščal vrh gore, na katere vznožju je pričel svoje britko trpljenje. Po trnjevi poti v nebeške višave! Ljubi bra-vec, pot, ki jo je hodil Kristus, moramo hoditi tudi mi! Ako je tedaj tvojega življenja pot trnjeva, hodi pogumno naprej! Ne obupaj! Prišel boš tudi ti enkrat v nebeške višave! Romar pobožno poljubi v skalo vtisnjeno sto pinjo. Da je to res prava Kristusova
*) To se je v resnici zgodilo lansko leto, ko so ob priliki prvega slovenskega romanja vzidali tudi slovensko plo-
stopinja, sicer ni verska resnica. Vendar pa je izročilo, ki to trdi, jako staro. Ako je pokala skala Kalvarije pri Gospodovi smrti, zakaj naj bi se ne bil omehčal kamen Oljiske gore pod Gospodovimi svetimi nogami.
Na predvečer praznika vnebohoda pridejo frančiškani v to turško mošejo ter jo lepo preprežejo z rudečo svilo. Okrog skale, na kateri je vtisnjena stopinja, prižgo luči in postavijo lepih cvetlic. Na večer pojo slovesne večernice, po noči jutranjice, zjutraj pa mašujejo na nalašč v ta namen postavljenih oltarjih.
Razgled z Oljiske gore je krasen. Najlepši je pač z ruskega stolpa, kamor nas pa ni hotel peljati naš vodnik. Zlezli pa smo na minaret mošeje Gospodovega vnebohoda. Tudi raz ta minaret je razgled jako veličasten. Proti jutru vidiš pred seboj dolino Jozafat, vrt Getsemani, duplino, v kateri je Gospod krvavi pot potil, grob Matere božje. Pred seboj vidiš sveto mesto se svojimi zvoniki, minareti in kupi jami. Proti jugu gledaš Betlehem, dolino Mambre in v daljavi Hebron. Proti vshodu se vidi ob lepem vremenu mrtvo morje, Jordan, Jeriho in ravnina Galzala, ki je bila prva postojanka izvoljenega ljudstva v obljubljeni deželi. Blizu na levo imaš Betanijo in Betfage. Proti severu se vidi Rama-tajm-Sofim, sedanji Nebi-Samuel, rojstni kraj preroka Samuela. Vidijo se Samarijske, Galilejske gore in celo Libanon. Raz Oljisko goro vidiš tedaj skoraj vse kraje, na katerih so se vršili najvažnejši dogodki stare in nove zaveze.
Okoli poldne smo prišli do avstrijskega gostišča, kamor smo bili povabljeni z avstrijskim konzulom na obed, ki smo ga pričeli z velikim smehom. Strežnik je nesel namreč juho na mizo, ki je od daleč prav prijetno dišala in gotovo bi bila tudi teknila našim od hoje precej vtrujenim želodcem. Toda ni nam bilo sojeno vživati to po domače pripravljeno jed. Strežnik nekoliko spodrkne po kamenitih tleh, in skleda z juho mu pade iz rok— v splošno veselje zbranih gostov.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje z 2. strani.)
pijače, pa se ne bo več kaj takega dogodilo!
Kar se pa tiče delavskih razmer, so pa bile tukaj že 5 let zelo slabe, sedaj so se pa nekoliko izboljšale; samo zaslužek je bolj majhen, a dela pa sedaj vsak lahko, kateremu delo diši.
John Vodovnik.
Ely, Minn., 25. maja. — Pri odprtem oknu poslušam lepo žvrgolenje črnega ptiča kosa tam v zelenem brezovju. In v tem času sem se tudi zinislil, da malo napišem novic za A. S. Zatorej, g. urednik, blagovolite priobčiti. Bilo je tisti dan po plači. Parna piščalka je zahreščala, oznanjajoč 6. uro. Žena kliče moža: “Fr., vstani! Čas se bliža, da se podaš na delo v rudnik. Zapravil si polovico plače, sedaj bi rad še izostal od zaslužka. Bog se usmili vendar, kam pridemo!” Tako je godrnjala skrbna gospodinja, želeč zbuditi svojega moža iz spanja. Fr. se je obrnil in skušal spati naprej, ali žena ni mirovala in ga je tresla, da je zaspanih oči zapustil posteljo. “Hudnik, komaj se vležem in ti me kličeš na delo!” ‘Kajpak kakor na delo! Od koga naj potem živimo,” tarna žena. Fr. skoči, da bode ženo udaril, ali njen žalostni pogled ga odvrne. Fr. je čutil od pijanosti, da ga glava boli in v želodcu bolezen. Tiho je postavila njegova žena skledico kave pred njega in kruh. Že skoči k suknji, odkoder izvleče steklenico žganja, ki ga precej vlije v kavo. “Za božjo voljo, ali ti ni zadosti včerajšne pijanosti?” je govorila žena. “Tiho, baba,” je govoril mož, ter drugič hotel jo udariti. Ali pa jo je udaril, ne vem, ker jaz sem šel krompir sadit. Vidite, gg. čitatelji, takšne in večje posledice prinese pijančevanje. Srečna je dekle; ki pijanca v zakon ne dobi! Ali ni res? Resnici na ljubo moram priznati, da se nekateri spreobrnejo, toda redki so. — Iz farme onkraj Eveleth, Minn., je bila M. Tekauc s svojo hčerko v Ely pri sestri na obisku. Dekleta iz Slovenskega prihajajo in zares, z napredkom spomladi je pri nas “ohceti”! Pošiljam vesele pozdrave.	Ivo Težak, box 429.

Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za «v« slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan o svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Svoj lastni dolžnik.
Vsakdo ima kake dolžnosti. Dolžan je nekaj narodu, občini, družini, in mnogo dolguje^svojemu lastnemu telesu in duhu. Telo imej čisto, zdravo in krepko ter je čuvaj poškodbe. Ob prvem znaku kacega nerazpoloženja se spomni svoje dolžnosti in stori vse v svojih močeh, da vrneš telesu popolno zdravje. Če prihaja to nerazpoloženje iz želodca, je takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izčisti telo, je okrepi in usposobi za delo, podeli novo moč. Nadalje uredi prebavo, očisti kri, ojača živce in zboljša obtok. Otrpla jetra prisili k njihovemu delu, olajša zapeko, tudi zastarelo, in vse njene posledice. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, lil.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih dru-štev.
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Anton Koši ček
Slovenski
gostilničar
Pri meni je redno največ zabave □ in¿najl)oljse pijače.-
<<
Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne «l«t ter poiilja denar na vse dele svet*.
Kapital in preostanek $300,o**.**.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj*' in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje steaskegi papirja po nizkih cenah.
Alexander Barash
Chi. Phone 376. U N. W. 927.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.	Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače iri importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—* 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakšo, lastnik.
Bok 657.	Crockett, Cal
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
The U. S.” 10c. in “Meerachaum” le, Na drobno se prodajajo povaod, na debelo pa na
IM Jefferson Street. J*li*t, !K
Mirovni Lsodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge lurphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijsha prodajalna
N. W. telefon 808.
♦02 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolj!* californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Joliet Steam M Im
Professional Cleaners and Dyers STR AK A & C O.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*.
J. C. Adler ¿ Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, lil.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerij»,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, IH. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cen* najnižje.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
f 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik; Franc ganich, 1858 W. 72nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1824 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111.' Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahko-, vec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo.
0 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanich, St., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; zastopnik: Rev. Alouis
J.	Kastigar, 542 Crosat St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predesedeniek:	John Stefanič, 608
Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Math. Baudek, Box 178. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. Radmelich, 1260 Farrel St.; tajnik: John Krašovec 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 37 Plum St. E. Seje drugo in četrto sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Progress St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Čoš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box lljd; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2, No. 11J4; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburgh Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Sutler St. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bižal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R. F. D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
r
Rezervni sklad
r- »
nad
'L: •"	'
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1 0/
brez odbitka rentnega davka.	XXX S /O
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321 —3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, 311 —3rd Ave.; del.: Anton Kromar, 216— 3rd Ave.Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik:. Frank Miklaučič. 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik:	Martin Krašovec,
Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papič, 128 Friderick St. Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Štefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9483-9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Dr. sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik John Ša-sek, Box 110; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli 423 E. 16th St. Seja drugo ned.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,
111.	Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Rudolf Požek, 201 — 57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—4bth St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: An ton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 764 N. Warman Ave.; del. Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. ’
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan
111.	Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Janez Petkovšek, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Min. Predsednik:	Karol
Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Anton Matkovič; tajnik in zastopnik: Frank Gorišek. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Jos. Švalj, 58 Ten Eyck St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 Ten-Eyck St. Seja vsako I. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Knez, Claridge, Pa.; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F, D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Anton Zallar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja 2. ned.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We~ nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Resnik, 3599 E. 81 st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81st St. S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-
man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 342 Reed St.; tajnik: Anton Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja prvo nedeljo v mesecu.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šuštaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S._E.;_dele-
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Josip Krašovec, Box 196; delegat: Matija Petrič, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, P. O. Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Ignac Uršič, Crabtree, Pa., Box 374. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnjk Josip Palčar, Box 385; delegat: John Škraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Jernev Končar, Box 652; tajnik: John Oso lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2059 W. 23rd St. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč.„ So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jo žefa Fortun, 4822 Plum Alley; dele gatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming Kans. Predsednik: Avgust Končar R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajijik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; taj niča: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770 E. 28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A.
UuSapp	pj££—ggj ‘doaosbjjj
Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.

91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Kočevar, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alajzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat Starešinič; tajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: Fr. Čampa, P. O. Box 4. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, III. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo. ,
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N. J. Preds.:	Fr. Skebe, 337 New
York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar 21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 208 Grove St. West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailcr Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Julijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Jennie Pirnat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn,
N.	Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
111.	Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsedniki John Rataj, 337—-1st St.; tajnik Mihael Železnikar, P. O Box 148; delegat: Anton Petrič, 234— 4th Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Alojzij Andolšek, 5173 Clarkson St.; del.: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, 611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Mary Guštin, 424 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casler St.; tajnik: Mihael Kramar, 18 Seeley St.; delegat: Frank Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Antonija Že-
ravec, 310 Bellyiew Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica:	Angela Oražem,
Susqîi. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 312 Mary St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-
springs, Wyo. Predsednik:	Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. lljž; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. 11}4; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78Vi. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: deiegati-nja: Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. i8th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 27 R. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St,; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 768 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn: Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box^ 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275/; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak, Box 21; tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane^La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. 5th St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Ana Povše, 307 —8th St. Seja drugo nedeljo v mes.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: John Potočnik, R. R. 5, Box 12. Seja 2. ned.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P.
O.	Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. M. Grill, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, N. Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan
Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 1222 Alabama Ave., delegat: Pavel Valentinčič, 918 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin, 226—18th St.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja drugo nedeljo.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3559
E.	80th St.; tajnik: Matevž Zakrajšek, 7725 Osage St.; delegat: Josip Lekan, 3556 E. 80th St. Seja tretjo nedeljo.
MALI OGLASI
Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo .............................25	c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo ........................50c
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnorejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijiki ee-ni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st, Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAH A. F. M. Stanov, tek Chicago 109#. urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D’Arey Hammond Bldg, Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo._
NAPRODAJ LEPO UREJENA LK-karna, ki ima dober promet. Lepe prilika za Slovenca. Več pove uprav.
“A. S.”	ufn.
HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St, vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St, Joliet, 111.	4
HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St, La Salle, 111. 5t
AKO KATERI ROJAKOV VE KJE je Janko Vouk, doma iz Jesenice, Gorenjsko; 10. aprila odpeljal se je z parnikom v Ameriko in še ni ni-kakega poročila od njega. Prosim naj se naznani njegovemu stricu: John Poglajen, St. Joseph, Minn,
R.	R. No. 1, Box 29.
NAPRODAJ 2 VELIKI LOTI S 3 hišami, ker se moram seliti v drugo mesto. Tu je prilika — ceno. C. Johnson, 405 Shelby-St, Joliet, 111.
KJE JE JOS. FURAČ, DOMA OD Karlovca na Hrvaškem? Prosim, da se mi javi njegov naslov. Ant. Ste-fanec, Box 963, Manistique, Mich.
IŠČEM ŽENSKO KATERA ŽELI v zakon stopiti. Vzame se vdovo ali dekle, bolj priletno, staro okoli - 35 let. Imam svoj dom in pohištvo. Bog mi je ženo pobral, zato sem primoran poiskati druge. Naj mi piše takoj. Naslov se glasi: M. K, Box 336, Ironwood, Mich.
Naprodaj farma.
160 akrov čiste zemlje s poslopji. Hiša z 11 sobami, hlevi, par konj, 10 glav govedi in vsakovrstno kmet. orodje, 100 kokoši in 3 prešiči. Vse prodam za $3,500; lahko se tudi farma na pol razdeli. Več pove:
JOS. STARIHA,	8t
R. F. D. No. 1.	Holton, Mich.
Za vse lase kar jih imate
bi morali dobro skrbeti in jih skrbno ohranjevati, da ne izpadajo. Da pospešujete zdravje, rast in lepoto las» umivajte si jih s Severovim Zdravilnim milom in rabite pogostoma Seve-rovo Toniko za lase (Severa’s Hair Tonic). Popoln navod za rabo je pri-dejan vsaki steklenici. Cena 50c in $1. Za vse potrebe toalete, kopelji in čiščenja je Severovo Zdravilno milo (Severa’s Medicated Skin Soap) ne-obhodno potrebno. Prodaja se v vseh lekarnah; cena 25 centov. W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa.
Pri vojakih.
General: “Kaj si mislite, če vidite vihrati zastavo?”	t
Vojak: “Da veter piha, gospod general!”