CELJE 26 APRIL, —   STEVILKA 16  —  LETO XTVn  —  CENA 1 DIN
NOVI TEDNIK
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE
^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
PROSLAVA
V ČETRTEK
Osrednja proslava v
počastitev ustanovitve OF
in praznika dela bo v če-
trtek, 26. aprila v kultur-
nem domu v Slovenskih
Konjicah. Pripravljata jo
občanska konferenca SZDL
in občinski sindikalni svet.
Iz okoliških krajev bo-
do vo2iili avtobusi v obe
smem, da bo proslava res
občinska in ne samo kra-
jevna, kot je to bila vča-
sih.
Na proslavi bodo pode-
ljena prizmanja OF, obča-
nom in delovnim organi-
zacijam, v kulturnem spo-
redu i>a bo igral godalni
ofkeeter iz Celja.
V MOZIRJU
BODO PELI
v nedeljo, 39. aprila po-
poldne, bo v Mozirju ob-
činska revija pevskih zbo-
rov. Na reviji, ki ima že
kar bogato tradicijo, bo-
do nastopili zbori iz Gor-
nje Savinjske doline in to
ženski, jm>škl in mešani.
Vsak od zborov bo zapel
tri pesmi, revija saana pa
bo imela seveda tudi
pra(znično obeležje. Z njo
bodo počastili tako piraiz-
nik OF kot tudi 1. maj.
AKCIJA ZA
KUMROVEC
Ko so na nedavni seji
medobčinskega sveta sin-
dikatov za celjsko območ-
je govorili o poteku ak-
cije za zbiranje sredstev
za spominski dom v
KiHnrovcu, so ugotovila,
da je akcija v vseh obči-
nah v začetni fazi, neko-
liko več so storili le v
celjski in laški občdiji,
kjer je dejavnost že pre-
šla iz občinskih forumov
v osnovne in politične or-
ganizacije. V vseh obči-
nah so ustanovili odbore,
ki bodo akcijo za zbira-
nje sredstev ix>si)ešili.
Delo svoj praznik slavi! Svečano vihrajo zastave, vihrajo v čast naših slavnih dni, ko smo se združeni v OSVOBODILNI
FRONTI in z našo partijo na čelu dvignili v upor, v novo rojstvo. Ponosno vihrajo v čast delovnim zmagam, ki kot rezultat
delavčevih rok tkejo naš boljši današnji in jutrišnji dan. Veselo vihrajo zastave v deželi samoupravljalcev, v deželi delov-
nih ljudi, ki združeni v bratstvu samoniklo grade svoj družbeni red. Praznujmo ponosni, praznujmo veselo naš delavski
praznik, praznik vseh naših ljudi, praznik veselja in slave! Navzlic težavam, ki jih bomo premagali.
Foto: BERNI STRMČNIK
urednikove mize
Kar 32 strani branja smo vam pripravili, dragi bralci. Tudi zato,
ker bomo prihodnjič izšli v četrtek, 10. maja. Radio Celje, za katere-
ga tudi skrbi naša redakcija, bo oddajal v soboto in nedeljo, potem
pa bo za tri dni utihnil. Malo počitka nam bo vsem koristilo. Po-
praznično vzdušje bo zato še bolj delavno.
V današnjem NT smo več zapisov neposredno povezali z obema
praznikoma — z dnevom OF in 1. majem. Zavestno. Kajti prav praz-
niki zavestno silijo k razmišljanju. Ne le o veseli podobi dneva, ki
ga praznujemo, pač pa o vsem. tistem, kar Tias vznemirja in želimo
spremeniti.
Pa še to — ne pozabimo, da sta dan OF in 1. maj naša praznika.
Zato poskusimo, da bo naše okolje praznično urejeno. Ne smemo
dovoliti, da bo 1. maj prazen praznik. Tako so rekli tudi naši anke-
tiranci. Preberite. In naj nam bo prijetno v teh dneh.
VAS UREDNIK
2 stran — NOVI TEDNIK
2P aprila 1973 — jt | S
Stanovanjska politika

Akcija za zgraditev 500 star
novanj vsako leto v Celju ni
nova. Stara je nekaj let. In
vsako leto je dobila novo i>o-
trditev. Ob spozaianju, da ni
moč računati na zaželen gos-
polarski in družbeni razvoj
občine, če hkrati ne bomo za
gotovili ustreznega števila sta-
novanj, je načrt o pospešeni,
gradnji stanovanj — najmanj
500 vsako leto — dobdl izired-
no močno družbeno podporo
Navzlic vsemu temu pa os-
taja v praksi na starih tiTni-
cah. Res je sicer, da lani spre-
jeti načrt ni mogoče uresniči-
ti takoj, v nekaj mesecih. To-
da, da se zadeva ni premakni-
la z mrtve točke tudi letos,
postavlja celotno akcijo v ču-
dno sliko. Kako daleč je od
besed, ki so utemeljene in
dokazane, do dejanj? Ali je
res to dolga in predolga, ni-
koli dosegljiva. ix>t?
Po neipopolnih jKKiatikiih bo
v obdoibju zadnjih dveh let,
lani in letos, 2^rajenih v obči-
ni okoli 300 stanovanj manj
kot bi vih naj glede na pK>tre-
be in težnjo, da bj t ne
kaj letih rešili vsaj najnujnej-
še aalhteve. Letos bo Celje do-
bilo le 264 stanovanj. Vseka-
kor premalo!
Ob teh, nič kaj razveseljivih
številkah pa. se samo po se-
bi i>oraja vprašanje, zakaj?
Zakaj v Celju nismo sposob-
ni zgraditi tistega, kar bi lah-
ko? Zakaj? Zakaj ne bomo
dosegli načrta, ki smo ga
sjprejeli?
Kot vprašanje, tako se po-
nujajo tudi odgovori. Niso dar
leč. So zelo blizu in rezultat
objektivnih pa tudi subjektiv-
nih gledanj na problem, ki bi
ga lahko postavili na prvo
mesto v občini, še zlasti v
mestu.
Se vedno lahko ugotavlja-
mo, da akcija o združevanju
sredstev, namenjenih za gra-
ditev stanovanj, ni uspela. Se
vedno so ta sredstva razdrob-
ljena v mnogih delovnih orga-
nizacijah, kjer ne pomenijo
dosti, vsaj za reševanje stano-
vanjskih vprašanj ne. Res je,
da ob apelu za združevanje
sredstev nismo napravili še
kaj več. Wbic^okje so z nezar
upjanjem sprejeli to povabilo.
še zlasti, ker ob njem ni bilo
programa, kako in kaj z zdru-
ženimi sredstvi. Tako smo
vsaj na tem področju ostali
pred ciljem. Kdo ve, če usta-
novitev občinskega solidar-
nostnega sklada za graditev
stanovanj, prinaša na to pod-
ročje novo pomlad?
Združena sredstva pa bi pa
menila več kot samo kapital
Za naikup večjega števila sta-
novanj, p>omenila bi tudi orož-
je do politike cen za graditev
stanovanj, če bi namreč bilo
v občini telo, pa naj bi se
imenovalo kakorkoli, ki bi
razpolagalo več let skupaj z
večjo vsoto denarja za gradi-
tev stanovanj, bi lahiko kot
investitor tudi drugače vpliva
lo na kolektive gradbenih
podjetij, ne samo kar se tiče
cen za posameema stanovanja,
marveč tudi na njihovo te
meljitejšo usmerjenost v bolj-
So, racionalnejšo in zato ce
nejšo graditev stanovanj.
Združena sredstva bi lahko
pomenila drugačen začetek v
aikiciji sploh. Takšna sredstva
bi laldto drugače oplemenitili
z bančnimi krediti kot raz-
drobljena. S takšnimi sredstvi
ti lahko nastopali na trgu kot
usmerjevalci, ne pa v podre-
jeni vlogi.
K vsemu temu je dodati še
prepočasno reševanje nekate-
rih vprašanj stanovanjskega
gospodarstva. V tej zvezi kaže
opozoriti na linearno subven-
cioniranje stanarin, ki prav
tako jemlje določena sredstva.
V celjski občini po nepopol-
nih podatkih okoli sto starih
milijonov. Zato vprašanje,
kdaj bo v praksi ukinjeno li-
nearno subvencioniranje sta-
Skupen kup denarja, ki bi
ga lahlco namenili za graditev
stanovanj, je manjši tudi za-
radi razdelitve stanarine. To
p>ostavko še vedno bremenijo
stroški za redno obratovanje.
Ce bi rešili to vprašanje, bi
dobili okoli 30 milijonov sta-
rih dinarjev. Ni malo.
Četudi ni popularno govo-
riti o povišanju stanarin, je
vendarle res, da ima trenutne
st>anje svoj vpliv na stano-
vanjsko gospodarstvo v celoti
Ce bi uveljavili povišanje sta-
narm, kot je bilo prvotno do-
ločeno, bi dobili okoli 500
milijonov starih dinarjev.
Skupaj vzeto, je primanj-
kljaj precejšen. To pa hkrati
tudi pomeni toliko in toliko
stanovanj manj. Realnost je
na mestu!
Nekoč, pred leti, je občin-
ska skupščina drugače pose
gala na to področje. Tudi z
najemanjem kreditov. Zdaj to
ni več mogoče. Občinske skup
ščine tudi za to izredno zah
tevno področje ne dobijo po-
sojil! Teoretično (in najbrž
več ali manj praktično) je
kreditno nesposobno tudi sta-
novanjsko podjetje.
Tako lahko med drugim za
ključimo, da sta si politika in
praksa na tem področju v
navzkrižnem ognju. Zakaj?
Nekaj optimizma prinaša na
novo ustanovljeni občinski so
lidarnostni sklad za graditev
stanovanj. Toda le v primeru
če bo združevanje dela sred
3tev za skupno reševanje pro
blema doseženo v največji me
ri. Trenutno pa imamo tudi
večje delovne organizacije, ki
so svoja stanovanjska
stva že vezala po svojijj
udarkih. Ne glede na to''
sklad letos zastavil g^J
150 novih stanovanj, ■j^
sklad mora dobiti osnovo
bo laliko temeljito posegi
reševanje stanovanjskega.
blema. To pa bo le tetlaj
mu bo uspelo združiti '
zbrati vsa razpoložljiva 5
stva.
K rešitvi problema laj
prispevajo tudi gradbena p
jetja. Toda, ta le tedaj,
do imela jasno in znano,
spektivo glede obsega g
nje. Tedaj bo moč uveljj
novo tehnologijo pa tudil
centrirano gradnjo. Svo]
lež bodo morale dati še
temske rešitve, zlasti zai
kreditov, ki bi jih naj dat
dobile za stanovanjsko p
ročje. In končno, kakšen
delež bank?
Eno drži — letos ne ba
dobih 500 novih stanovi
Toda, kako bo drugo leto
vsa naslednja? Ali se bo pt
žaj iziboljšal?
M. BOJ
Kdaj 500 stanovanj V),
ko leto v celjski ob^
— Zakaj manj — Lg ^
združevanju sredstev 1!
rešitvi nekaterih di-uJi
vprašanj tudi rešitev
blema številka ena        I

V počastitev svetovnega dneva zdravja in srebrnega jubileja   svetovne
zdravstvene organizacije ter ZLATEGA JUBILEJA ORGANIZIRANE ZDRAV-
STVENE SLUŽBE V CELJU je bila v petek preteklega tedna svečana akade-
mija, kjer so podelili 18 priznanj.
Skromna, a svečana sloves-
nost, ki so jo priredili v Na-
rodnem domu v Celju z na-
menom, da se poudari zasluž-
nost pionirjev prva organizi-
rane zdravstvene službe v
Sloveniji, je na svečani pro-
slavi dosegla dvojni namen.
Podeljena so bila priznanja
zdravstvenim delavcem, izka-
zano pa je bilo tudi prizna-
nje organizirani zdravstveni
službi, ki je svoje začetke
zabeležila že z letom 1923, ko
je bila ustanovljena »Stalna
državna bakteriološka Stani-
ča.« Za upravnika postaje je
bil imenovan rdravnik — bak-
teriolog dr. Jakob Rebemik.
Po pozdravnih besedah
predsednika medobčinskega
sveta za zdravstvo dr. Jožeta
Cakša, ki je z izbranimi be-
sedami pozdravil navzoče
zdravstvene delavce, je sle-
dil obširnejši oris zgodovine
zdravstvene sltižbe, ki jo je
podal dr. Franc Planinšek, na-
slednik dr. Jakoba Rebemika.
Za zasltižno pionirsko de-
lo pri oranju ledine je dobil
najprej priznanje nestor or-
ganizirane zdravstvene službe
v Celju 83 letni dr. Jakob Re-
bemik, ki je proslavo tudi po-
častil s svojo udeležbo.
Priznanja je dobilo še več
upokojenih zdravnikov, pa tu-
di tisti zaslužni ljudje, ki so
v preteklosti pomagali pri
razvoju zdravstva v celjski re-
giji. Priznanja so dobili: dr.
Jakob Rebemik, dr. Janez
Lovšin, dr. Drago Mušič, dr.
Ante Goričar, dr. Karel Mat-
ko, dr. Stanko Silan, dr.
Franc Repič, dr. Maks Bitenc,
dr. Franc Planinšek, dr. Jo-
že Cakš, Karolina Cencelj, Ol-
ga V rabi č Milan Loštrk, Mar-
jan Bele, Rudolf Fajgelj, He-
lena Borovšak, Andrej Sve-
tek in Vili Spat (mlajši).
Proslavo zlatega jubileja or-
ganizirane zdravstvene službe
v Celju je popestril kulturni
program, ki so ga izvajali
Mcški komorni zbor iz Celja
ter dijaki glasbene in sred-
nje zdravstvene šole.
PRAZNIK
FERRALITA
Člani delovnega kolektiva
Ferralita iz Žalca so preteklo
soboto praznovali »Dan pod-
jetja« v spomin na 22. april
leta 1947, ko je bilo po osvo-
boditvi ustanovljeno podjet^
je, ki se je kasneje vedno
bolj širilo in se leta 1956 pre-
imenovalo v Ferralit.
Praznovanje dneva p>odjet-
ja pa so izkoristili tudi za
podelitev priznanj ob zaključ-
ku rekreacijskih športnih
iger v podjetju. Posamezni-
kom so podelili priznanja ter
medalje, najuspešnejšim eki-
pam pa plakete. Delavci li-
varne pa sc si v minulih
igrah prislvižili tudi prehodni
pokal. Priznanje ter medalje
je podelil Oto EBERLINC, re-
ferent za rekreacijo v podjet-
ju.

Marjane Steblovnik, zapo-
sleno v marketingu v Aero,
doma iz Celja.
»Ce občutim delavski pra-
zaiik? Občutim ga, vendar
mnogo pogrešam. Ko sem še
bila majhna, sem hodila z
očetom na prvomajska sre-
čanja in videla, da so ljudje
te dneve jemaU zelo resno.
Nekaj slovesnega je bilo. Slo
je za akcijo. Videla sem, da
so na te praznike organizi-
rali zbore, po hribih so ku-
rili kresove, zjutraj smo po-
slušali budnice. Več je bilo
skupnih izletov v naravo.
Daries pogrešam skupnih ak-
cij, postali smo individuali-
std. Nihče nima časa, da bi
šel na skupno prvomajsko
srečanje v nara-vo. Vsak želi
po svoje.
Isto je tudi med mladimi.
Spomnim se, ko smo pred
leti prav mladi organizirali
akcije za urejevanje zelenic,
čiščenje okolice in podobno,
danes je to skoraj nemogo-
če izpeljati.
Prav tako bo tudi ob pra-
zniku, ki jih bo nekdo ugo-
dno izkoristil glede svojih
možnosti in p>oložaja, drugi
bo ostal doma in se veselil.
Razlike bi se morale spre-
meniti v skupne akcije, ki
so bile včasih, zlasti ob de-
lavskem praomiku, tako ve-
ličastne.«
SKUPŠČINA
SKUPNOSTI
ZDRAVSTVA
V Celju se bo danes sesta-
la skupščina skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja. Povab-
ljeni So tudi člani zborov de-
legatov v zdravstvenih delov-
nih organizacijah.
Razpravljali bodo o izho-
diščih za izvajanja m finansi-
ranje zdravstvenega varstva,
izhajajoč iz družbenega dogo-
vora, ki je bil sprejet na zad-
nji seji skupnosti zdravstve
nega zavarovanja. Komisija
za izseljeniška in manjšinska
vprašanja pa bo podala pred-
log o sofinansiranju sklada
za finansiranje dejavnosti za
Slovence v tujini.
Delavska kontrola: navznoter
in navzven
o samoupravni delavski
. kontroli je bilo v zadnjih
nekaj mesecih mnogo iz-
rečenega, precej manj na-
pisanega, a najmanj kon-
kretno narejenega, če bo-
do osnovne sindikalne in
partijske organizacije v
celjski občini dosledno
uresničile stališča zadnje
skupne seje predsedstva
občinskega sindikalnega
sveta in komiteja občin-
ske Konference ZKS Ce-
lje, potem bodo organi
samoupravne delavske
kontrole v delovnih orga-
nizacijah kmalu začeli z
delom.
Zakaj samoupravna de-
lavska kontrola? Zato, ker
bodo ti organi samoupra-
vnega nadzora v kolekti-
vu skupaj z drugimi orga-
nizmi (delavski sveti, po-
litične organizacije itd.J
prispevali h krepitvi de-
lavčevega samoupravnega
položaja. Ce bi samo za-
radi tega ustanavljali or-
gane delavske kontrole,
tedaj bi težko odgovorjali
na kritike posameznikov
— češ da imamo že itak
dovolj organizmov, ki
imajo zlasti v začetem
procesu ustavnih spre-
memb najpomembnejše
naloge prav pri uveljav-
ljanju neposredne vloge
delavca v vseh procesih
dogovarjanja in odloča-
nja. Organi samoupravne
kontrole sicer ne bodo
omejeni v vsebini dela.
Vendar pa naj bi zagoto-
vili tisto, kar smo doslej
v samoupravnem in poli-
tičnem delu pogrešali —
dosledno in učinkovito
U7 esničevanje sprejetih
sklepov, jasno določitev
individualne odgovornosti,
kontrolo dela zaradi do-
seganja boljših rezultatov,
boljšo obveščenost in jav-
nost dela v delovni orga-
nizaciji, nadzor nad ce-
lotno delitvijo dohodka in
osebnih dohodkov, zagota-
vljanje zakonitosti v po-
slovanju, odnosih in bor-
bo proti vsem različnim
škodljivim pojavom.
Najbrž bo držalo, da
bodo naloge in obseg de-
la organov samoupravne
delavske kontrole manjše
tam, kjer je samouprav-
Ijarije že dobro razvito.
Kjer delavski svet že se-
daj ni pozabil na konkret-
no preverjanje uresniče-
nih sklepov. Kjer seje ko-
legijev niso bile tajnost.
Kjer so bili delovni ljud-
je na razumljiv in pre-
prost način seznanjeni s
poslovanjem v podjetju.
Kjer pritožbe delavcev za-
radi slabih odnosov ali
šikaniranja niso naletele
na gluha ušesa in podob-
no. Da ne bo pomote —
organ delavske kontrole
ne bo noben zaščitnik de-
lavstva. Samoupravni de-
lavski nadzor je samo ena
izmed samoupravnih mo-
žnosti dela in uveljavlja-
nja delavčevega položaja
v delovnem procesu.
Zato je prav, da pod-
črtamo enakopravnost po
ložaja organov delavske-
ga nadzora z vsemi samo-
upravnimi in političnimi
subjekti v kolektivu.
Na skupni seji komite-
ja in sindikata so imeli
prav tisti razpravljalci, ki
so naglasili, da je nepo-
trebno razmišljati o vse-
bini dela organov delav-
ske kontrole. Naše demo-
kratično in samoupravno
življenje ponuja na vsa-
kem koraku primere, ki
kažejo, kako nam je ob
pomanjkanju zavesti in
samoupravne usposoblje-
nosti, razgledanosti po-
trebno več samodiscipline
in samonadzora. Konkret-
ne razmere bodo izobliko-
vale program dela orga-
nov nadzora. Pomembna
so pa enotna vsebiTiska
izhodišča.
Naravna je zahteva, da
mora delavčev nadzor se-
či tudi navzven. Delitev
ustvarjenega dohodka ie
kompliciran proces. Tako
vsaj navadno ugotavljamo,
ko dobimo v roke kuver-
to in ne vemo točno, kaj
vse plačujemo od bruto
osebnega dohod}:a. Z usta-
vnimi spremembami me-
njamo odnos med združe-
nim delom in porabo,
vendar bo še vedno v ob-
toku precej presežne vre-
dnosti, a na njeno deli-
tev delavec ne bo nepo-
sredno vplival. Delavec bi
zato moral, kot je pred-
lagal celjski sindikat, do-
biti v roke posebne info^
niativne obrazce delavskf
kontrole.- o elementih go-
spodarjenja v podjetju, o
stanju in porabi skladov,
o osebnih prejemkih de
lavcev na vodilnih delov-
nih mestih in vseh tistih,
ki imajo nad 60.000 din
letnega neto osebnega do-
hodka, o delavcih z naj-
nižjimi osebnimi dohodki,
o osebnih prejemkih tr-
govskih zastopnikov in tu-
di o porabi sredstev v
proračunih ali skladih zu-
naj delovne   organizacije.
Kako organizirati kon-
trolo?
Organ samoupravne de-
lavske kontrole bo usta-
novljen v vsaki temeljni
organizaciji združenega
dela in za celotno podjet-
je — po delegatskem si-
stemu. Svoje mesto bo
moral najti v samouprav-
nih aktih, delo pa bo mo-
ral uravnavati skladno *
svojim pravilnikom. Vsai
3/4 članov samoupravne
delavske kontrole morajo
sestavljati neposredni pro-
izvajalci, člani morajo
biti zgledni delavci, pošte-
ni in samoupravno dejcn>
ni. Ni za odvreči misli,
da bi morali vsem čla-
nom organov samouprav-
ne delavske kontrole za-
gotoviti politično imuni-
teto. Ni pa tudi naključje,
da vse več razprav o se-
stavi organov nadzora po-
udarja pomen družbeno-
politične razgledanosti č^'
nov. Idejnopolitično, dru-
žbeno izobraževanje mofij
doživeti v naših kolekti-
vih strm vzpon. Prepo-
rod. Ce tega ne bo, bodo
prizadevanja za učinko-
vitejše samoupravljan]^
manj uspešna.
Ali bodo odpori P^
uvajanju organov samo-
upravne delavske kontro-
le? Bodo. Se ve, da taj^'.
kjer so že doslej caplj^^'
za samoupravnim razvo-
jem, kjer še vedno nis'^
dojeli bistva ustav«'*
sprememb. Taki prim^
bodo zahtevali neposreH'
no idejno soočenje.
Jože VOLFAI^^
iS — 26. aprila 1973
NOVI TEDNIK — 3. stran
0arna - TMC
SodeTovanje
^DPIS POGODBE O POSLOVNEM IN
IpHNiČNEM SODELOVANJU MED CIN-
(/^rno in TEHNOMERCATORJEM
^.ovezujejo nas skupni in
so napisali v geslv
p(^pisu pogodbe o po
Lam in tehničnem sodelo
ni*^ Cinkarno in Teh
Jpercatorjem. Toda, bo ge
je dobilo konkretno obld
^ jjj je hkrati dokazalo iska^
jj vseh možnih oblik za bolj
(Sodelovanje in povezom
Ob podpisu je inž. Franjo
jjj^er, direktor Cinkarn«
drugim dejal: »Sodelo-
med našima kolektivo-
^ je že dolgo. V današnja
Pgodbi gre le za prvo fazo
skupnega dela. Z njim
pjejno dati svoj prispevek
I stabilizaciji gospodarstva in
j utrjevanju samoupravlja-
jo. Ikčnili so časi zapiranja
oielctivov. Zdaj moramo
pi nova pota in nove ob-
1^ za skupno delo pa tudd
I to, da se razkorak med
dusfcrijo in trgovino, ka je
I tako značilen za preteklo
idobje, zmanjša ali povsem
ipravi.
Naše skupno delo bo te-
idjilo na domačem in ino-
snskem tržišču, v povezova-
nju obratnih sredstev, y
uslužnostmh dejavnostih, v
medsebojnem ftnanoiraniju pa
tudii v skupnem vlaganju.«
Stanko Selšek, direktor
T-ehnomercatorja: »Ni naklju-
čje, da sodi podpis te pogod-
be v čas uresničevanja ustav-
nih dopolnil. Vendar to nI
edini razlog. Za nas je ta
pogodba pomembna 25lastii za-
radi teženj, da razširimo so-
delovanje na področju kemi-
je. V tej panogi pa tudd sicer
želimo postata močni, hkrati
pa zagotoviti našim ljudem
lepši jutrišnji dan. Prepričan^
sem, da bo današnji podJpis'
pogodbe rodil zaželene uspe-
he.«
Inž. Dušan Burnik, pred-
sednik celjske občinske skup-
ščine: »Obema kolektivoma
čestitam k uspehu. To je vse-
kakor lep primer t*ako ime-
novanega lokalnega sodelova-
nja, ki pa lahko postane mi-
kavno tud za druge kolek-
tive zunaj našega območja.
Vsekakor je podpis pkogodbe
uspešen zaključek dogovarja-
nja na tem področju!«
M. B.
Konjice
podvojena
kri
Nedavna proslava ob
20-letnici organiziranega
krvodajalstva, ki jo je
pripravil občinska odbor
Rdečega križa, je pokaza-
la na izredno razvejano
dejavnost v zadnjih letih.
To dokazuje podatek, da
se je v času od 1967. do
1972. leta število krvoda-
jalcev podvojilo. Iieta
1967 se je prijavilo za od-
vzem krvi 474 oseb, lan-
sko leto pa se je odzvalo
vabilu kar 922 ljudi- Naj-
večji napredek je bil do-
sežen v minulih treh le-
tih, iro je občina stalno
prekt. ačevala obveznosti
republiških planov.
Teonu primerna je bila
tudi količina odvajane kr-
vi, saj so v obdobju še-
stih let zbrali nad 1060 li-
trov krvi. Predsednica ob-
činskega odbora Rdečega
križa dr. Marta Šlibar je
v svojem poročilu na pro-
slavi omenila vse tiste
dejavnike, ki so prispevali
svoje moči za tako razve-
jano krvodajalsko življe-
nje v občini. Zahvalila se
je delovnim organizaci-
jam in razdeljenih je bilo
13 priznanj, posamezni-
kom in delovnim organi-
zacijam. Posebno prizna-
nje so podelili svojcem
p>okojnega VLADA MO-
HORICA, ki je kri daro-
val 42-krat. Podobna pri-
znanja so dobili še krvo-
dajalci, med njimi ŠTE-
FAN KOLAR iz Sloven-
skih Konjic in ANTON
VOH iz Loč.
Proslavo krvodajalstva
je popestril kulturni spo-
red, kjer so nastopali mo-
ški pevski zbor upokojen-
cev iz Zreč in Slovenskih
Konjic, učenci glasbene
šole in mladi pionirji z
izvirnim programom. Na
proslavi se je zbralo oko-
li 500 gledalcev iz vse ko-
njiške občine, kajti orga-
nizatorji so poskrbeli za
ustrezne prevoze.
V. LANGERHOLC
Celje

Kakšna naj bo nova organi
ziranost SZDL? O čem bomc
razmišljali v snovanju komu
nalnega in skupščinskega si-
stema, kot ga zahtevajo ustav-
ne spremembe? To sta bili os-
rednji vprašanji torkovega za-
sedanja občinske konference
SZDL v Celju.
Janko Zevart je pri ocend
republiških tez o novi organd-
ziranosta S2a)L med drugim
dejal, da so premalo jasne in
razumljive. Menil je, da obča-
ni še danes bolj p)oznajo te-
meljne naloge OF kot pa
SZDL. Njena družbena vlc^a
postaja v tem trenutku mno-
go večja. Prav zato pa bi mo-
rali zelo nadrobno opredeliti,
kaikšno možnost nudi občanu
SZDL za samoupravno in dru-
žbeno delo. In tudi jasno ia-
raziti osnovne naloge te naj-
bolj množične organizacije.
Po novem bodo temeljne or-
ganizacije združenega dela in
samoupravne interesne skup-
nosti izvolile delegacije v kra-
jevne in občinske konference
SZDL. Volile jih bodo po te-
ritorialnem, delovnem in in-
teresnem načelu. V krajevnih
konferencah bodo sekcije no-
ve oblike dela, v okviru ob-
činske konference pa naj bd
dobile večjo veljavo problem-
ske konference. Predvidene so
še nekatere druge spremem-
be.
Tuidi komunalni in skup-
ščinski sistem bo doživel pre-
cejišnjo preosnovo. Gradivo,
ki so ga sprejeli na konferen-
ci, bo dano v razpravo in bo-
mo o njem še pisali.
Na torkovi konferenci so
sklenili, Ida bodo letošnja pri-
znanja OF, diplomo in srebr-
no značko, prejeli: socialno-
varstvena komisija krajevne
skupnosti Šmartno t Rožnd
dolini. Odred II. grupe odre-
dov zveze tabornikov Celje,
Anton Aškerc starejši, Jurij
Bojanovlč, Slavko Kukovec,
Stanko Landekar, Ivanka Les-
jak, Jože Marolt, Slava Sma-
gur, 2k>fka Stojanovič, Vilma
Štucin in Ivan Tofant.
TEČAJI ZA
STRUGARJE
Pri konjički delavski uni-
verzi so v zAčetku aprila pri-
čeli s petmesečnimi tečaji za
strokovno izobraž-svanje ne-
zaposlenih delavce^- za stru-
garsko stroko. Tečaj obisku-
je okoli 20 fantov, največ pri-
učenih strugarejv potrebuje-
io v Kostroju in Konusu. S
teoretičnimi predavanji bodo
končali meser;a'' junija, sledi-
lo pa bo še pral:tično delo v
delavnicah Kostroja. Stroške
za tečaje je prevzel komimal-
ni zavod za zaposlovanje in
delovne organizacije, kjer so
delavci zaposleni.
KOMUNALNO OBRTNI
CENTER
TOZD Komunala
VELENJE, Koroška 46
razširja dejavnost nizkih gradenj in
vabiksodelovanju
GRADBENE DELOVODJE
za nizke gradnje
Nudimo soliden osebni dohodek in samska stano-
van^ja, kasneje tudi družinska.
Od kandidatjov pričakujemo ustrezno strokovno
izobrazbo in nekaj let praikse pri vodenju deila
na nizidh gradnjah.
Šentjurska ZK
^^^^ 8aj^^^jl^^^^^"f
Komunisti šentjurske obči-
ne so na svoji VI. razširjeni
seji, ki je bUa pretekli teden,
sprejeli pomembne sklepe.
Strinjali so se s tem, da naj
bi delovne organizacije Alpos,
Bohor, TOLO, KK, Žična,
PTT in Elektro pripravile
konkretne projekte tehnične
in ekonomske vsebine nadalj.
njih vlaganj, da ta lahko na-
stopale pri natečaju za sred-
stva v letu 1974. Skupščina
občine in oh^inska konferenca
SZDL morata takoj po spre-^
jetju zakonov s področja*
kmetijstva pristopiti k formi-
ranju zemljiške skupnosti in
kmetijskega sklada, posebej
pa je treba naročiti tudi izde-
lavo programov razvoja vseh
ostalih oblik turizma v obči-
ni, ki naj bi bili izdelani naj-
kasneje v prihodnjem letu.
Prisotni, so bili soglasni, da so
komunisti v delovnih organi-
zacijah gospodarstva in nego-
spodarstva odgovorni za pri-
stop k ix)dpisu družbenega do-
govora o kadrovski politiki,
zaposlovanju pripravnikov in
formiranju štipendijskega
sklada do konca tega meseca.
Skupščina, TIS in delovne or-
ganizacije pa JO odgovorni tu-
di za formiranje Delavske
univerze ter zagotovitev sred-
stev najkasneje do 1. seip-
temibra letos. Občinski sin-
dikalni svet, občinska konfe-
renca SZDL in ZMS so nosil-
ci formiranja otroško varstve-
ne in telesnovzgojne skupno-
sti v občini. Ti dve naj bi
ustanovili do 30. septemfbra
letos, poslovati pa bd pričeli
s 1. januarjem
K sprejetim zaključkom so
komunisti v Šentjurju dodali
še sklep, da se na nasled-
njem X. kongresu ZKJ izvoU
tovariša Tita za dosmrtnega
predsednika ZKJ. Nato so
udeleženci seje sprejeli feuxii
nov program organizacije, ki
zajema sprejemanje novih
članov, širše delovanje orga-
nizacije na področjih kulture,
izobraževanja, zdravstva in
sociale, ki so bila do zdaj
zanemarjena in temelyitejše
ter poglobljeno delo posa-
meznih komisij, katerih za-
ključke bi verificirala komite
in konferenca ZK.
Program dela komunistov v
šentitunski občini je obširen,
dobro 2sastavljen, treba ga bo
le še realizirati. Torej, resno
na delol
Ginekološko - porodniški oddelek odprt

Otvoritev ginekološko po-
jdniškega oddelka pri celj-
i bolnici tik pred prvomaj-
ani prazniki je velik dogo-
* za celotno celjsko regijo,
iledje, ki ga pokriva odde-
k regionalne bolnice s spe-
ilističnim in hospitalnim
tavljenjem,   znaša  210.000 |
porodnic in bolnic v gravita-
cijskem območju celjske re-
gije.
Utesnjenost oddelka, ki je
bil ustanovljen leta 1920 v
okviru takiatnega kirurškega
oddelka in kasneje leta 1929
postavljen t dosedanjem ob-
segu, izvira še iz tistega časa.
V povojnih letih se je šte-
vilo sprejemov več kot podvo-
jilo, število porodov pa sko-
raj potrojilo. Večalo pa se je
tudi število operativnih po-
segov, ki so narekovali pre-
ureditev drug^a nadstropja.
Leta 1966 so preuredili enoto
za dojenčke, leta 1956 pa iz-
koristiti bližnjo stavbo Mate-
rinskega doma za hospitaliza-
cijo ginekoloških bolnic.
Potreba po sodobnih pro-
storih, ki bodo tudi fimkci-
onahii, je narekovala zami-
sel, da se pristopi k adapta-
ciji in rekonstrukciji doseda-
njega porodniško-ginekoilo'
škega oddelka. Pred dvemi
leti začeta zamisel je danes
uresničena. Po sprejetem ia
vesticijskem programu, h ka-
teremu So pristopile tudi ob-
činske skupščine, razdeljen
pa je bil na vsakoletne eta-
pe, naj bi celotna rekonstruk-
cija del znašala preko tri mi-
lijone novih dinarjev^ (prispe-
vek občinskih skupščin je
znašal 27,35 odstotka)
In kaj je narejenega? V pr-
vem nadstropju so adaptirati
in razširili operacijski trakt.
Pridobili so eno večjo in eno
manjšo operacjisko sobo z
vsemi ustreznimi prostori. V
neposredni bližmi p>a je soba
za prebujanje in bolniška so-
ba za postoperativno inten-
zivno terapijo in nego. V
istem nadstrcpju je tudi
manjša aseptična intervencij-
ska soba za male kirurške in-
tervencije, čivjna kiihinja in
soba za dežurno sestro.
V drugem nadstropju je
devet dvoposteljnih in dve
enoposteljni sobi, ki se treti-
rajo kot posebna bolniška
enota z delovne sobo zdrav-
nika in dežurno sestro, z
ustreznimi sanitarijami in
kopalnico.
Vsi ostali prostori gineko-
loško — porodniškega oddelka
ostanejo nespremenjeni.
Skupna zmogljivost gine-
kološko porodniškega oddel-
ka znaša po končani adapta-
ciji in rekonsti-ukciji 137 bol-
niških p>ostelj za odrasle, 41
postelj za zdrave dojenčke,
12 postelj za nedonošenčke
ter 6 inkubatorjev.
Povezava med nadstropji
je urejena moderno z dvigali
in preko veznega hodnika. V
porodnih funkcionalnih pro-
storih je ob vhodu vgrajen
p>oseben filter s sanitarijami
za porodnic«.
hhniki govorijo
veselje do poklica
K>Ovahte
Miri«) Gajšek
\nion Franullč
J^^fat smo si za sc^ovor-
IJr ' rubriki »Tehniki govo
izbrali tri mlade tehni-
j'fi 30 zaposleni v Zeleaar-
jj'^ Cvahte, v podjetju že
1^'« pol, strojni tehnik,
^'«n v valjarni II: »Ved-
1 ^ Je veselilo delo s stro-
j »šraufanje« pa sem šel
^^fojnega tehnika. Po šoli
^ij' Petih delovnih organi-
)ke iskal zaposlitev, pa so
djj^od odklonili, ker je
4uj-^ pogoji za sprejem od-
vojaški rok. Končno
I zaposlil kot pripravnik
t^^mi, ocl koder pa sem
1^   šel na služenje vojaS-
\^ pred vojsko in sem
.     kljuib temu da je pri-
pravnišika doba dolga šest me-
secev. Je pa vse odvisno od
šefa: če te forsira uspeš, dru-
gače pa ... šola mi ni dala
dovolj znanja za to delovno
mesto in zdaj si pomagam z
literaturo in nasveti starejših
tovarišev.«
Mirko Gajšek, leto in pol v
Železarni, metalurški tehnik,
ki trenutno dela v valjarni:
»Veselilo me je delo v labora-
toriju in mehanske preiskave,
kar spada k metalurgiji. Zato
sem se tudi odločil 2» ta po-
klic. Kljub temu, da danes ne
delam v laboratoriju, temveč
v valjarni, sem z delom zado-
voljen, gola mi za ta pKDklic
ni dala dovolj, zato si poma-
gam s tujo in domaičo Mterar
turo ter posveti s starejšimi
delavci. Delovni pogoji so do-
bri in tudi možnosti za razvoj
imamo.«
Anton Franulič, ^onomsld
tehnik, v podjetju pet let, za-
poslen kot komercialni refe-
rent: »Ko sem prišel v delov-
no organizacijo sem dokončno
spoznal, da se praksa in teo-
rija močno ločita. Sola mi za
moje delovno mesto ni dala
dovolj in sem pravzaprav star-
tal znova. Teoretični predmeti
iz šole nam tukaj ne dajo sko-
raj nič. V tem poklicu se zelo
težko vključuješ in potrebno
je veliko nap>ora in rutine, da
sčasomo obvladaš ta pofclic.
še dobro, da imajo polno ra-
zumevanje za dodatno šolanje
4. stran -> NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 --j^
^^^^^ jI
Pomenek v KLIMI
^1 IVI 1^ IVI ^    ^
Celjska kovinsiko predeloval-
na industrija že dalj časa
sitagnira. Stopnje njene rasti
So skromne in ttidi ekonom-
ski rezultati nič kaj spodbud-
ni. Zato so bili v zadnjem ča-
su »kovinarji« večkrat delež-
ni kritik, češ da se slabo pri-
lagajajo traiim razmeram,
da prepočasi uvajajo moder-
no tehnologijo, da ne širijo
sestava piroizvodov in da so
stopnje njihove gospodarske
rasti vendarle prešibke. Ka-
ko pa menijo o tem v delov-
nih kolektivih? V celjski Kli-
mi smo se odločiU za kratek
prvomajski razgovor, ki so se
ga udeležili: Ivan Kajba, pred-
sednik poslovnega odbora in
vodja plansko-analitskega sek-
torja, Konrad Kavčič, pred-
sednik delavskega sveta in na
delovnem mestu kontrolor,
Franc Završnik, predsednik
sindikalne podružnice in teh-
nolog, in Ludvik Krajcer, se-
kretar OZK, dela pa kot vod-
ja skladiiščd.
V razgovor smo poskušaU
vplesti vsaj informativni pri-
kaz celotnega dela in življenja
v kolektivu.
XXX
Ivan Kajba: "Ksto, da slabo
stojimo, le deloma drži. Po-
glejte nekaj i>odatkov. Naš
lanski celotni dohodek je zna-
šal okrog 7 in pjol stare mili-
jarde, amortizacija znaša pre-
cej več, kot zahteva predpi-
sana stopnja, storilnost smo
lani povečali za 6 %, pa tudi
strojni park smo modernizi-
rali. Letos načrtujemo okrog
9 in ipol stare milijarde reaU-
zacije, povečanje storilnosti
za 7 %, nekoliko višje osebne
dohodke — od 7 do 10 % in
povečanje obratnih sredstev.
Lanii nam je manjkalo čez 800
starih milijonov obrartnih
sredstev, sedaj pa se stanje
izboljšuje. Res pa je, da je
naša tehnična opremljenost
v primeri s podobnimi delov-
ndmi organizacijami v Jugo-
slaviji pod povprečjem. Ven-
dar smo po storilnosti in ren-
tabilnosti na boljšem.
Kaj vas je še oviralo, da bi
dosegli boljše rezultate?
Ivan Kajba: Sanacijski pro-
gram dobro uresničujemo.
Ne smemo namreč pozabiti
na hudo inflacijo, na nepri-
merno politiko cen in na po-
dražitve reprodukcijskega
materiala. V proizvodnem
programu dajemo prvo mesto
grelnikom, strešnim ventila-
torjem, investicijski opremi
in montaži. V prvih mesecih
tega leta smo malce pod pla-
nom, toda moramo vedeti,
da za opremo in montažo še
pnide čas. Za nas je važno, da
je struktura proizvodnje skla-
dna z začrtnom gospodarskim
planom.
Vse torej kaže, da bo v va-
ših skladih letos več diohCti-
kai. Kakšne pa bodo spre-
membe v delitvi osebnih do-
hodkov?
Ludvik Krajcer: Delimo la-
hko tcfliko, kolikor zasluži-
mo. Želimo, da bi bili razpo-
ni med osebnimi dohodki
manjši. Lani je bil najnižji
osebni dohodek okrog 1.200
din, od letošnjega 1. aprila pa
bo znašal 1.400 din. Moram
še dodati, da smo leta 1971
dosegu v Klimi povprečni ose-
bni dohodek v višini 1.549
din, lani 1.769, v letošnji plan
pa smo zapisali številko —
1.980 dinarjev.
Konrad KavCič: OdločiU
smo se za novo ovrednotenje
delovnih mest. Sedanji sistem
nagrajevanja je star že štiri
leta in vemo, da ga moramo
menjati. Seveda pa je vse od-
visno od uspešnosti gospodar-
jenja. Se to, i2?plačali smo že
regres v višini 400 din na ose-
bo in po 30 din aa nepreskrb-
ljenega člana.
Ali se vam ne zdi to malo?
V mnogih delovnih kolektivih
so izplačali po 600 din.
Franc Završnik: Dobili smo
toliko, kolikor pač zmoremo
dobiti. Sicer pa je, kolikor
vem, višina regresa zelo raz-
lična. Od 300 do 600 din. To-
rej smo nekje v sredina.
Že v uvodu sem predlagal,
da bi se zaustavili predvsem
pri tistdh nalogah, na katere
so v zadnjem mesecu opozar-
jali mnog^ družbeni dokumen-
ti. Kako je s stanovanjskimi
problemi, z izgradnjo stano-
vanj za delavce?
Konradi Kavčič: Od lani
imamo še okrog 15 nerešenih
vprašanj, novnh pa nismo
sprejemaU, ker letos za to ne
bomo imeli možnosti. Za kre-
dite smo že lani odobriU 65
starih milijonov. Nekaj teh
sredstev še nismo razdelili.
Na zadnji seji delavnega sve-
ta smo se tudi odločiU, da
bomo 30 % sredstev oz zbra-
nega stanovanjskega prispev-
ka odvedli v občinski solidar-
nostni sklad. SprejeU smo tu-
di sklep o bančni oročitvi 40
odstotkov denarja iz tega pri-
spevka, tako da bomo drugo
leto najibrž lahko že več na-
menih za stanovanjsko iz-
gradnjo.
Kako ocenjujete samoup-
ravne odnose v podjetju?
Konrad Kavčič: Zdi se mi,
da dobro samoupravljamo. V
podjetju m bilo večjih kon-
fliktov. A tudi pri nas so
manjše napake kot vsepov-
sod in jih poskušamo odprav-
ljati.
Ludvik Krajcer: Najprej
naj povem, da so odnosi med
organizacijo ZK in samoup-
ravnimi organi zelo v redu.
Delavsko samoupravljanje pa
ni tako na ravni, kot bi lahko
bilo. Člani samoupravnih or-
ganov so premalo usposdb-
Ijeni. Vprašam se — ali de-
lavec vedno ve, za kaj dvigne
roko? Pol^ tega pa je v sa-
moupravnih orgiJiLh v Klimi
premalo mladih.
Franc Završnik: Včasih do-
bro samoupravljamo, včasih
slabše. Člani samoupravnih
organov so premalo povezani
z delavci, ki smo jih volili
Ivan Kajba: Veste, v odgo-
voru na vprašanje moramo
upoštevati dejansko razvi-
tost samoupravljanja. Mis-
lim, da je pri nas dobro. Evi-
dentiranje možnih kandidatov
Za delavski svet poteka zelo
demokratično. Manjka nam
še boljšega informiranja, sa-
moupravi j alce pa bi morali
tudi mnogo bolj usposoibiti.
Sedaj smo se odločili, da bo
časopis Klima izhajal vsake
tri mesece enkrat. Začeti pa
moramo tudi z načrtnim us-
posabljanjem.
Te vaše ocene so nam lah-
ko dobra iztočnica za pogovor
o uresničevanju ustavnih do-
polnil. Še posebej zato, ker
vemo, 'da je Klima med part-
nerji za bodočo integracijsko
celoto, ki naj bi jo sestavljali
Libela, Klima, Ferralit in Ko-
vinotehna.
Ivan Kajba: Na integracijo
se pripravljamo, še pred od-
ločitvijo pa moramo jasno do-
ločiti ekonomske prednosti
take združitve. Kljub temu pa
že razmišljamo o novi samo-
upravni organiziranosti pod-
jetja. PredlagaU smo tri te-
meljne organizacije združene-
ga dela! TOZD industrijsko
področje,   TOZD   montažno
področje in TOZD sOos,
strokovne službe. Ta pre^
smo že objavili v glasil^
1. juUjem mislimo začeti,
skusno delati po novem, j
ročili smo tudi elaborat,
naj bi ekonomsko utenii
spremenjeno samoupravi
zgradbo.
Franc Završnik: Sindj
podpora tako spremembo, j
ramo pa zagotoviti papoi
obveščanje delavcev o ures
čevanju dopolnil v naši del
ni organizaciji.
Za konec pa tole — koi
late in sddelujete družb«
politične organizacije v pi
jetju?
Ludvik Krajcer: Sodeloi
nje med organi upravljaj
in družbenopolitičnimi
nizacijami je vzorno. Preo
slabše je delo mladih, smo]
imeli nedavno mladinsko kj
ferenco in upamo, da bo o
slej bolje. Pripravljamo tt
sprejem novih članov v Z
Želimo sprejeti predvsf
mlajše. Sicer pa — delatnft
XXX
Skoraj 600-članski icolea
celjske KMme želi boljše j
spodariti' in bolje samoupu
Ijati. Tako so povedali štir
sogovorniki. Simpatično
njihovo realno ocenjevan
doseženega. In zavest, dak
ko še več storijo. Prav j€,(
tako vselej razmišljamo. 2
sti pa na delavska praznii.
J. VOLPAII
Konrad Kavčič
France Završnik
Ivan Kajba
Ludvik Krajcer
Celje
AVTO SALON IN...
Delovni kolektiv samostoj-
ne organizacije združenega
dela Avtomotor v Celju je
praznac dela, prvi maj, ix)ča-
stil s pomembno delovno
zmago. Namenu je namreč iz-
ročil nove poslovne in skla-
diščne prostor« ter avto sa-
lon, ki vzbuja največjo pozor-
nost.
Tako so znova izpolnili eno
izmed nalog, ki so jih spre-
jeU s sedemletnim načrtom,
razen tega pa dokazali, kaj
zmore enoten in čvrst kolek-
tiv, če se zaveda svoje vloge
in družbene odgovornosti.
Za nove prostore so odme-
rili 900 mUijonov starih di-
narjev, z njimi pa so dobili
pogoje za moderno in sodob-
no poslovanje. Zdaj je veliko
bolj prijetno ne samo članom
kolektiva, ki so se znašli v
novih prostorih, marveč tu-
di kupcem in poslovnim pri-
jateljem. Tudi okolje vpUva
na uspeh poslovanja.
Za celjski Avtomotor kot
samostojno organizacijo zdru-
ženega dela v okviru Slove-
nijaavto je značilna nenehna
rast, stalni uspehi. O njih so
na oivoritveni svečanosti go-
vorili predsednik delavskega
sveta enote Marjan Pogorelč-
nik, direktor enote inž. Jure
Klajnšek, direktor Slovenija-
avto Božidar AUč in ne na-
zadnje Peter Faktor, ki je
novo pridobitev kot naj stare j-
6i d^vec  Izročil  namenu.
Marjan Pogorelčnik, predsed-
nik delavskega sveta celjske-
ga Avtomotorja med otvorit-
venim govorom
Vtem ko je kolektiv 1954. le-
ta ustvaril v eni poslovalnici
okoli 80 milijonov realizaci-
je, je skupni promet v lan-
skem letu, vendar v petnaj-
stih iK>slovalnicali, ki delajo
v devetih občinah, dosegel že
nad 20 miUjard starih dinar-
jev.
Novi prostori »o velika pri-
dobitev zie samo za kolelctiv,
marveč tudi za gospodarsko
življenje Celja ki njegovega
širšega zaledja, M. B.
VEČ SPREJEMOV
V ZK
Celjska zveza komunistov
se je na ponedeljkovi konfe-
renci odločila za novo organi-
ziranost ZK v občini. Bistve-
na novost sprememb je, da
bodo odslej v vsaki sredini,
kjer je več kot 7 članov, lah-
lco ustanovili osnovno organi-
zacijo 23C. Kjer bo v organi-
zaciji zxiruženega dela ali v
krajevni skupnosti več OKZ,
bo ustanovljen svet osnovne
organizacije 22K. V občinski
organizaciji 2nK bo sedaj 76
osnovnih organizacij ZK.
V ponedeljek so na konfe-
renci izvolili Franca Jelenka
iz Slovenskih Konjic in Ro-
berta Holzerja iz Hrastnika
za delegata na 4. konferenci
ZKJ. Sprejeli pa so tudi enot-
ne organizacijske in vsebinske
osnove sprejemanja v ZK. V
teh osnovah je najbolj izpo-
stavljeno evidentiranje mož-
nih kandidatov za sprejem. V
prvih mesecih tega leta so v
Celju siprejeU v ZK 71 novih
članov. Občinska konferenca
ZK bo vsaj dvakrat letno oce-
ndla, kako osnovne organizaci-
je ZK uresničujejo sprejete
osnove načrtiiega siprejemanja
Y ZK.

Darilo za
praznik
Mostova in proizvodna hala
Libele
K številnim uspehom ta de-
lovnim zmagam, ki so bile
tako značilne za te dni, pa
naj so se kazale v otvoritvi
novih delovnih ali poslovnih
prostorov, novih bolnišničnih
zmogljivosti, podpisov pogodb
o poslovnem sodelovanju In
podobno sta se pridružila še
dva, ki prav tako potrjujeta
napore za ureditev komunal-
nih  in  proizvodnih  vprašanj.
Most čez Savinjo v Čopovi
ulici že nekaj dni služi svo-
jemu namenu. Zdaj so ureje-
ni tudi £estni in ostali pri-
ključki. Tako je povezava Lise
s mestom neprimerno boljša
kot je bila. Drugi most, na
Polulah, pa bo zaenkrat ure-
jen le za prehod pešcev, kajti
sredstev za ureditev ostalih
priključkov še ni. Investitor
teh del je bila celjska občin-
ska skupščina.
In končno bo jutri kolektiv
celjske Libele odprl novo pro-
izvodno halo v velikosti 120 x
40 metrov. Gre za ^halo, ▼
kateri bodo opravljali tri de-
lovne operacije. V prvem de-
lu bo prcdmontaža in izde-
lava polizdelkov, v drugem
kovinolakirnica in v tretjem
končna montaža. Jutrišnje slav-
je v Libeli pa bo pomembno
tudi zavoljo tega, ker se bo
zbral ves kolektiv, tudi tisti
člani, ki so zaposleni t os-
mih predstavništvih in .servis-
nih delavnicah sirom po Ju-
goslaviji.
V obeh primerih — lepo
darilo za praznik prv^a maja.
-an

V tem letu se počutijo gostinske delavke v celjski <*
ni enakopravne z ženami v drugih poklicih. Vsa leta i*
jih je njihov delovni čas obremenjeval, saj niso p«
prostih nedelj, ne sobot, ne praznikov. Letos je vse d«
če. ObiskaU smo dve in ju povprašali za njuni mnenji,
sita bili nad delovnim časom, ki jim dopušča nekaj lasti
življenja, navdušeni.
ZOFKA MATJAŽ natakari-
ca v Ljudski restavraciji: »23
let že delam v gostinstvu, pa
nisem bila še nikoli tako za-
dovoljna. Od novega leta de-
lam vsako tretjo nedeljo, ko
se pač s sodelavkami zvrsti-
mo in še to samo dopKJldne.
Ker sem samska, v prostem
času zahajg,m k sestri v Šmar-
je, rada imam naravo, veste.
Zdaj se i>očutim z ostalimi
ženskami enakopravna. Vem,
nekateri ljudje negodujejo, a
mi gostinski delavci smo z
našim delovnim časom več
kot zadovoljni. Zdaj lahko
planiramo dopust, preje ga
pa nisem mogla.«
MAJDA MIRNIK, natakari-
ca v restavraciji MAJOLKE:
»Več kot zadovoljna sera s
svojim delom, ki ga oprav-
ljam v Dovem delovnem ča-
su. Sem mati, zato mi j«'
lovni čas v tem letu prii*
tudi spremembo v našem d
žinskem življenju. Lahko I
niramo dopust, to preje
bilo mogoče. Nisem bUa P
sta nikoli, zdaj sem vS
drugo nedeljo. Za prvotf
ske praznike bom lahko P
stila en dan, po razpor*
pač. Naše delo ni bilo en*
pravno. z ostalimi poklici,
jih opravljajo žene. Tako
zdaj počutimo svobodne,'
jaz, da ne morem verjeti,
je vse celo res. Prosto ^
skratka lahko živim. Tudi
ši gostje so se že malo
diU. Skraja so res godrDi
potem pa so se imesli. 2»
sUie si, tudi po 4 mesece s
bila brez prostega dneva?
16 — 26. aprila 1973
NOVI TEDNIK — 5. stran

delajo krajevne orga
j«acije socialistične zveze \
^jci občini? Odgovore m
f^vprašanje je želela občin-
L konferenca SZDL, ki je
2 izdelala poseben vprašal-
^2 69 vprašanji. Nanje sc
jgovarjali razširjeni izvršni
n^ri krajevnih konferenc
»rtrašalnik je med drugim
^eval o organizacijskih
^blemih in kadrovski poli-
jjjj o delu in dejavnosti od-
^ teh konferenc, o pove-
f/^u in sodelovanju z ob-
Ijjislco konferenco, o obve-
^osti občanov, o prizade-
j^jjih odborov na področju
ociatoe politike in o pogojih
povzetek iz izpolnjenih
pjftšalnikov ugotavlja, da ži-
j na območju celjske občine
57.829 prebivalcev, od
ega okrog 40,000 volivcev. Po
lodatkih krajevnih organiza-
jj SZDL je članov SZDL
ff.645.      —
V odborih krajevnih organi-
jcij dela 257 občanov. V zad-
ijih petih mesecih pa so bili
I delo vključeni mladi, kmeč-
i proizvajalci in aktivi žena,
ako da se je število nepo-
irednio dejavnih v organih
iZDL na terenu povečalo na
V poprečju se odbori SZDL
t terenu v celjski občini se-
stajajo šestkrat na leto. Lani
so se največkrat sestala kra-
jevni odbori Vojnik, Teharje,
Gaberje, Lokovina, Šmartno
v Rožni diolini, Ctetrožno in
Sooka, najmanjkrat pa Sve-
tina, Frankolovo, Štore, Tr-
novlje in Dobrava. Zanimivo
je, da SZDL v krajevnih skup-
nostih dobro ocenjuje delo
gasilskih društev, odborov
Zveze borcev, organizacij
Rdečega križa in posebej sve-
tov Icrajevnih skupnosti.
Sodelovanje z občinsko
konferenco so člani izvršnih
odborov ugodno ocenili.
Večina odborov krajevnih
konferenc meni, da so obča-
ni dovolj obveščeni o medna-
rodnih političnih dogodkih.
Kritični pa so do obveščajnja
o dogajanjih znotraj občine.
Največ kritičnih pripomb ob-
čanov se nanaša na politiko
cen, na urbanistično in davč-
no politiko, na nerešene ko-
munalne probleme, na živ-
ljenjski standard in socialne
razlike, pa tudi na staniovanj-
sko problematiko in druge.
V vprašalniku je bilo nekaj
prostora namenjeno tudi in-
formativni vlogi Novega ted-
nika in radia Celje Večina
krajevnih odborov (16) je z
oceno dobro oziroma zadovo-
ljivo ocenilo NT. Dva odbora
sta izrekla oceno zelo dobro,
2 pa menita, da NT slabo
opravlja svojo informativno
vlogo. Nekoliko ugodnejše so
ocenili vlogo našega radia.
Takšna konkretna ocenjeva-
nja vloge obeh lokalnih me-
dijev — NT in RC so za re-
dakcijsko politiko zelo hva-
ležna. Posebej zanimava bodo
povzeta kritična mnenja iz-
vcršnih odborov o vsebinski
usmeritvi obeh medijev. Ko-
ristno bi bilo, če bi izvršni
odbori krajevnih konferenc
SZDL ha našem območju
(Celje, Laško, 2alec, Sloven-
ske Konjice, Šmarje in Šent-
jur) večkrat letno spregovo-
rili o uspešnem ali manj
uspešnem opravljarnju infor-
mativne vloge obeh medijev,
ki jih oblikuje naša redakci-
ja. Kritična in odprta razpra-
va bo nedvomno pripomogla
k izp>opolnitvi našega dela.
Res pa je, da si redakcija
NT in RC želi tudi konkret-
nega sodelovanja s strani
krajevnih konferenc. S pri-
spevki. S pismi, ki bi opo-
zarjali na krajevne uspehe in
probleme. Pri razširitvi No-
vega tednika, ki je zaenkrat
prijatelj predvsem delavskih
in kmečkih družin. In tudi
pri saniranju materialnega po-
ložaja Novega tednika in Ra-
dia Celje. CJeljotna družbena
pomoč za. oba lokalna infor-
mativna medija je lani znaša-
la nekaj manj kot 40 milijo-
nov. Starih seveda. Vse osta-
lo pa sta dala naročnina
(manjši del) in reklame ter
propaganda (večji del). Le-
tos pričakujeta Novi tednik
in Radio Celje od reklam
dve tretjini celotnega dohod-
ka — čez dvesto starih mili-
jonov. Tako visok delež re-
klam v sestavu dohodka pa
še ni čisto navaden problem.
Skratka — kljub različnim
ocenam in informativni vlogi
Novega tednika in Radia Ce-
lje vendar ne gre prezreti,
da Novi tednik poprečno be-
re okrog 60.000 do 70.000 ob-
čanov. Slišnost -radia prav ta-
ko ni majhna. Najbrž lahko
tudi naravno pričakujemo, da
bodo lokalna sredstva obve-
ščanja vse bolj popularna.
In da bo njihova vrednost
vse večja.
To je dejstvo, ki ga zlasti
SZDL ne more prezreti. Za-
to bi najbrž morali nekoliko
intenzivneje razmišljati o na-
daljnjem razvoju obeh regi-
onalnih medijev, ne glede na
spoznanje, da se je tudi na
tem področju Velenje oddo-
6ilo za svojo poliitiko.
J. VOLFAND
PROSLAVA
KMEČKIH
UPOROV
VIDEM OB ŠCAVNICI:
». 4.' 1973 — Otvoritev raz-
Jtave kmetijske  mehanizacije.
3. 5. ob 19. uri — Tekmo-
tanje v znanju o kmečkih
uporih in koncert, ki ga or-
pnizira glasbena mladina Slo-
»enije iz Ljubljane.
1. 5. ob 10. uri — Predava-
nje o kmečkih uporih bo imel
prof. dr. Jože Koropec iz Ma-
libora.
4. 5. ob 19. uri — Literarni
*!er s koncertom, ki ga or-
pnizira Partizanska knjiga
Uubljana. Sodelujejo književ-
niki. Anton Ingolič, Edvard
Mcbek, Karel Grabeljšek.
JjM Potrč, Tone Kuntner,
ofatko Kreft in Ignac Ko-
Jivc ter operni pevci — so-
»ti Zlata Ognjanovič, Rajko
Mritnik in Ladko Korošec.
W klavirju pa spremlja prof.
0« Cvetko.
5. 5. ob 19. uri — Slavnost-
J predstava igre Bratka Kref-
• »Velika  puntarija«.
•• 5. ob 10.30 — Slavnostni
{?*or akademika dr. Bratka
"efta, medobčinski festival
Madinskih pevskih zborov,
"»»ortm do BlaguSkega jezera.
Taborniki

V nedeljo je bila šesta red-
na letna skupščina zveze ta-
bornikov občine Celje. Skup-
ščine so se udeležili vidni
celjski družbeno politični de-
lavci in predstavniki taborni-
ških odredov iz Novega Beo-
grada, Šida, Kruševca, šabca,
Radeč in Mozirja ter častni
člani odreda Fran Roš in dru-
gi-
Predsednik odreda Jože
Krebs je omenil številne ak-
cije in pohode ter prireditve,
ki so jih izvedli oziroma so
se jih udeležili. Akcije so bile
v Sloveniji in v ostalih repub-
likah. Pohvalil je sodelova-
nje s pripadniki JLA celjske
gamizije in komandami v
Ljubljani in Mariboru. Za so-
delovanje  so  dobili knjižno
nagrado in plaketo JLA ljub-
ljanske armadne oblasti.
Pri urejevanju taborniške-
ga rekreacijskega centra v
Kokarju so vojaki opravili
nad 2500 delovnih ur in dali
na razpolago vso potrebno
mehanizacijo. Omenil je iz-
menjavo programov dela in
akcij s prijateljskimi taborni-
škimi organizacijami.
Največji problem, pred ka-
terim stoji organizacija, je
vprašanje kadrov in članstva.
Večini najbrž ni znano, da je
delo v vrstah tabornikov
brezplačno in da so skavti
morali žrtvovati veliko svoje-
ga prostega časa in vložiti
mnogo truda, da so organiza-
cijo obdržali na delovni rav-
ni. Prav tako so opravili mno-
go delovnih ur pri gradnji ta-
bornega prostora v Kokarju.
Sami si morajo finansirati
različne akcije in pohode. Vse
to pa povzroča pri mlar
dih nezadnteresiranost za de-
lo in članstvo v tej organi-
zaciji. Taborniška organizaci-
ja je specializirana mladinska
vzgojna organizacija, ki vklju-
čuje mladino od 7. leta nar
prej.
Družbeno politični faktorji
v Celju bi morah posvetiti
tem entuziastora malo več
pozornosti, kot so jo do se-
daj. Glede na zgoraj omenje-
ne naloge bi družba morala
finančno bolj podpreti tabor-
nike. -V času tridesetih mese-
cev so taborniki ustvarili
okoli 190.000 dinarjev do-
hodka, družba pa jim je da-
la samo 95.000 dinarjev.
obrazi'
PAVLE
BU^OVAC
^ati o človeku, pred-
^tavljati njega in njegovo
'p^. je včasih lahko tudi
ležfco. Težko, če se hočeš
^^ati naslova rubrike,
^^edstaviti PAVLA BU-
5P^CA pa je vse kaj
^f^ffegra. »Obrazi« tega
^^eka so tako zanimivi,
^i^ični,  včasih  presenet-
ljivo diametralni pa ven-
dar združeni v en sam
dobrosrčen malokdaj ne-
vesel obraz. Tako ni bo-
jazni, da bi s predstav-
ljanjem »Bukija« zgrešili
naslov in smisel rubrike.
Težava je le v tem, da je
treba predstaviti človeka,
ki ga pravzaprav skoraj
vsi Celjani in okoličani
dobro poznajo.
Po poklicu je prosvetni
delavec. Predmetni učitelj
glasbe na osnovni šoli na
Hudinji. Se prej je bil
učitelj in ravnatelj na Sve-
tini, nato je učiteljeval v
Šoštanju pa v Črešnjicah
in morda še kje. Toda
kjerkoli je bil, povsod je
bil dober prijatelj ne sa-
mo z otroki, ampak z vse-
mi, s katerimi je prišel
v stik in le-tega je tudi
povsod hitro našel. Pavle
Bukovac je človek, ki mo-
ra biti vedno v gibanju,
vedno v akciji, kar je
piavzaprav čudno, če ve-
mo da se v njem pretaka
tudi malo »počasna« voj-
vodinska kri. Je glasbenik,
športnik (sedaj že bolj
športni funkcionar) in
prometni vzgojitelj. Da.
tudi to. Šoferji-novinci ga
imajo prav gotovo v ...
spominu. Menda je naj-
bolj znan kot športnik.
Včasih aktiven rokometaS,
celo reprezentani, se je
pozneje posvetil predvsem
sojenju in je danes eden
najbolj priznanih zveznih
rokometnih sodnikov, pra-
vico pa delt tudi nogome-
tašem na zelenih poljanah.
Pravi, da je to njegov ne-
deljski konjiček. »Samo
včasih je bilo to lepše.
Naložil sem v avto vso
družino — oba otroka in
ženo, pa smo šli. Jaz sem
,odpiskaV, potem smo na-
redili družinski' piknik v
naravi in . tako smo zdru-
žili prijetno s koristnim.
No, danes je malo druga-
če, otroka sta zrastla . . .«
Dulče et utile ... —sladko
in koristno!
Rad ima šport. Rad ima
tudi glasbo, ki mu je
končno le poklic. Naj iz-
damo še skrivnost, da
ima rad tudi potovanja pa
še dobro jedačo, okrog
sebe pa predvsem vesele
ljudi, vesele, kot je sam,
vedno pripravljen za du-
hovito zbadljivko. A ma-
lokdaj na tuj račun. Tak-
šen je »Buki«.
čez mesec dni bo nasto-
pil tudi kot dirigent. Glav-
na atrakcija celjskega
mladinskega pevskega fe-
stivala so prav gotovo
množični nastopi združe-
nih pevskih zborov, ko
hkrati zapoje enotno več
kot tisoč pevcev Celja-
nom pa tudi drugim ude-
ležencem festivala so ti
nastopi dobro znani. Ma-
lokomu jfKL je znano, da
je bil pri skoraj vseh
množičnih koncertih ne-
kakšna »siva eminenca«
•tudi Pavle Bukovac. Bil
je stalno med tistimi, ki
je organiziral nastope te
pevske množice, jih do-
besedno pripeljal na oder,
razvrstil itd. Letos ga je
zasluženo doletela tudi ta
čast, da bo stopil na di-
rigentski podij in dirigi-
ral množici mladih pev-
cev. Mladih, ki jih ima
rad in jim vedno zaupa.
Saj pravi, da ga doslej še
nihče ni razočaral. Tako
kot tudi on ne zna razo-
čarati.
turizem^
Koločep — oaza sredi morja, nedaleč od Dubrov-
nika. Za miir in počitek več kot naročeno...
KOLOCEP VABI
Obljuba dela dolg. V prejšnji številki našega lista smo
opozorili na Jadran in možnosti za letovanja ne samo v
hotelih A in B kategorije, marveč tudi v krajih, mestih
in hotelih, ki si jih lahko privošči tudi skromen žep.
Otok Koločep, približno 5 km od Dubrovnika, je
prav gotovo tisita postojanka, ki je mikavna za turista s
skromnimi finančnimi možnostmi. Pri vsem tem ne gre
samo za cene, marveč tudi za druge pogoje, ki jih nudi
ta majhna, približno dva in pol kilometra velika zemeljska
IX)vršma sredi morja.
Otok ima dve naselji — (jomje in Spodnje Celo. Tu-
ristični objekti so združeni v hotelu Koločep. Na voljo
je blizu 300 postelj. Penzionske cene v pred in po sezoni'
se gibljejo ofcoli 65 dinarjev, v glavni sezoni pa od 75 do
95 dinarjev.
Morje je čisto, otok pa je močno porasel. Senoe je
dovolj, če si jo le zaželite. Zanimiv je del strme, skalnate
obale. Sprehodi so prijetni. Gostoljubnost domačinov iz-
redna.
Koločep ni otok, ki bi ga naši ljudje ne poznali. Tor
nimivo je, da so se mnogi Celjani na njem in med tam-
kajšnjimi ljudmi počutili že nekajkrat več kot prijetno.
In še nekaj, glavna sezona se ne konča avgusta. Tudi
september je več kot prijeten, morda še bolj kot drugi
meseci. Prav tako junij.
Sicer pa vso organizacijo in skrb za potovanje in bd-
vanje na otoku prepustite Izletniku, ki ima tudi tu rezer-
viranih dovolj kapacitet.
OČISTIMO OKOLJE
Akcija prihaja vsako leto v tem času. Prav zato dobi-
va več ali manj kampanjsko obeležje, čeprav je daleč
od tistega, da bi ji lahko dali oznako trenutnega pomena.
Njena kampanjščina je pač v tem, ker je treba (na žar
lost) ljudi venomer opozarjati, da naj očistijo okolja' svo-
jih bivališč, okolja tovarn in drugih prostorov, kjer živi-
jo in delajo. Ce bi bilo t» spoznanje v krvi in zavesti, po-
tem bi pozivi odpadli, potem bi se z geslom »očistimo
okolje« ne oglašaU vsako leto ob koncu aprila, torej pred
prvim majem. Potem bi bih takšni pozivi odveč.
Akcija je v tesni povezavi tudi s pričakovanjem turi-
stične sezjone, ko bi naj naše Israje in vasi prikazjaU go-
stom, domačim in tujim, v kar najlepjši podobi oziroma v
tisti, ki jo daje narava sama.
Pobuda je naletela na velik odmev. Nekaj zaslug za
to ima tudi republiško tekmovanje za najlepši kraj.
V Celju je akcija hitro stekla. Vanjo so se hvaležno
vključile tudi krajevne skupnosti. Primer Oboka je vseka-
kor zgleden. Z lepimi uspehi pa se lahko med drugim
ponašajo tudi v Preboldu, kjer se prav tako zavedajo, kaj
morajo napraviti, da bo kraj čim lepši za sprejem gostov
in da se bodo uvrstili na solidno mesto republiške lest-
vice.
Primera pa nista osamljena, čeprav izstopata. Kljub
temu je še nekaj krajev in vasi, kjer temu klicu doslej
še niso sledili. Naj ne bo zamude. Bodimo ponosni na ti-
sto, kar imamo in čuvajmo lepote takšne kot so!
PEKEL PRED PARKOM
»Kako ste zadovoljni z obiskom v jami Pekel in v an-
tičnem parku?« je bilo naše telefonsko vprašanje pred-
sedniku turističnega društva v Šempetru, Ivu Kuharju.
»Zelo. že v tem času, od 15. marca, odkar smo od-
prh oba objekta, smo imeli v jami okoli dva tisoč, v an-
tičnem parku pa nekaj nad tisoč i>e(tsto obiskovalcev. Vse-
kakor lepo!«
»Ca se ne motim, se predvidevanja glede števila obi-
skovalcev uresničujejo, mar ne?«
»Prav imate! Jama Pekel je trenutno bolj mikavna,
je i>a tudi nova!«
»Kako delate sicer?«
»Dela nam nikoH ne zmanjka. V tem času smo imeli
zlasti veliko šolskih poučnih izletov.«
GOiA OLIKA ODPRTA
Končno sta se Tovarna nogavic in Garant iz Polzele odločila,
da bosta prevzela gostinski objekt na Gori Oljld. Z deli so že pri-
stopili in bo že jutri, 27. aprila odprt. Predvsem so popravili cesto,
ki je bila ena od tistih, ki je zavračala goste. Preuredili bodo tudi
notranje prostore gostinskega objekta ter okolico. V planu je tudi,
da bo čez nekaj let cesta asfaltirana. T. Tavčar
NA OOLTEH 49 CM SHEGA
Zima se sicer po.slavlja, tudi na Golteh. Navzlic temu je še okoli
Medvedjaka okoli 40 cm snega (podatek od 24. aprila)! Smuka je
torej še kar prijetna, na vsak način pa privlačna za ta čas. ko
se mnogi odpravljajo že k morju.
FRIDERIKOV STOLP ODPRT
Friderikov razgledni stolp na celjskem Staran gradu je odprt
vsalt dan med deaeto in osemnajst« tu«..
6. stran — NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 — Št.

PRVOMAJSKI PORTRET JUBILANTKE HELENE BOROVŠAKOVE
Vsako človeško življenje ima mejnike. Nekatera življenja več, druga spet manj. Postavlja jih
čas, postavlja pa jih človek sam, zlasti takšen človek, ki se ne podredi goli usodi. Življenje
HELENE BOROVŠAKOVE, ki je pred dnevi praznovala sedemdesetletnico, ima veliko mejni-
kov. Le malo je med njimi takih, ki bi jih ne oblikovala tudi sama — tudi takrat, kadar so ji
jih postavljali drugi. Zato je njena življenjska pot kot napeta, vselej razburljiva zgodba. Je
zgodba kmečkega dekleta, ki je zrastlo v pogumno delavsko revolucionarko in voditeljico,
katere rdeča borbena nit je nenehno bila pretkana s toplim materinstvom, človečnostjo in
toploto v najbolj krutih, mrzlih trenutkih.
OTROŠKA LETA
ZAVRHOVŠKOVE
HELENCE
2Javrhovškovi v 2ervi-
šah blizu Svetine nad Ce-
ljem so bili kmetje. Še
danes so. Malo manj kot
kočarji, vendar daleč od
trdnih kmetov so bili.
Obilja, bogatije j)od nji-
hovo streho ni bilo niko-
li. Pač pa otrok. Osem
kričačev je že bilo pri hi-
ši, ko je Zavrhovškova
mama povila devetič. Bi-
lo je leta 1903 in bil je
15. april. Ker je že
zmanjkalo imen po stri-
cih in tetah, so ob roj-
stvu deklice pogledah na
koledar. In tako je dekli-
ca dobila ime Helena —
nič kaj kmečko ime.
Helencina ' otroška leta
so bila natanko takšna,
kot je bilo življenje nje-
nih kmečkih vrstnic. Ko
je shodila, je že bosopeta
tekala z brati in sestrami
za živino na i>aši. Kot šo-
larka je hodila v dvoraz-
rednico v Svetino. Kadar
so bili v 2^odovinski cer-
kvi božjepotni prazniki,
je pasla svoje oči na lec-
tu, turškem medu in bi-
žuteriji, ki so jo na stoj-
nicah razložili kramarji.
Šola, pomoč v kuhinji,
pjaša, delo na njivah, to
je bil njen vsakdan.
Kaj je čakalo Heleno,
devetega otroka na majh-
ni kmetiji? Starejši brat
Martin je že odrajžal v
daljno Francijo, dva bra-
ta sta se pri Ptuju učila
mizarstva. In ko je odra-
ščala v dekle, sta se oče
in mati začela ozirati,
kam bi deklina mogla aa
»ta mlado«. Dote ji nista
mogla dati veliko, zato
sta vedela, da na vehk
gnmt ne bo prišla. Učila
sta jo pridnosti, i>onižno-
sti, potrpljenja in skrom-
nosti. Koš, brenta, moti-
ka — to in nič drugega
se ji ni obetalo.
NEVESTA GRE MED
ČRNE KNAPE
Nakljiičje je naneslo,
da se je sosedov sin ože-
nil. Nevesto je dobil iz
Revirjev, pa jo je pogo-
sto obiskal njen brat, ru-
dar v hrastniškem rudni-
ku- Vrgel je oči na Hele-
no. Bil je všeč tudi njej.
Bil je visok, tršat, prija-
zen, odločnega p>onaša-
nja. Vnela se je ljubezen in
gotovo je Helenina mama
vztrepetala, ko jo je pri-
šel zaprosit. Med kmeti-
škimi ljudmi so bili »kna-
pi« zapisani kot piintarji.
Fajmoštri so jih s priž-
nic razglašali za Antikri-
ste, kajti v tistih časih se
je med delavci krepko
razvila razredna zavest,
ki še malo ni bila podob-
na ix>nižnasti, boguvdano-
sti in poslušnosti hribov-
cev. Toda skrb, da bi He-
lena imela kos kruha, ki
bi bil boljši kot kočarski,
je bila močnejša. Doku-
pili so devetnajstletni He-
leni dve leti in pri Zavr-
hovškovih je bila »ohcet«.
Obložena z nauki, manj
s popotnico in balo, je
Helena odšla s svojim
Adolfom v črno revirsko
dolino. V rudarski kolo-
niji sta dobila sobico s
kuhinjo. Mlada žena je
postala mati, preden je
imela svojega otroka.
Njen mož je bil vdovec,
ki mu je ostal siroti fan-
tič očetovega imena.
Začel se je Helenin
vsakdan nKteirske žene.
Budilka ji je odmerjala
utrip, ne več sonce in let-
ni čas. Nočni šiht, popol-
danski šiht, dopoldanski
šiht- Kmalu je mali Dol-
fek dobil bratca, Staneta,
p>otem pa po vrsti sestre
Milo, Štefko in Pavlo.
Helena se je vsa ix>sve-
tila družini. Hitro se je
privadila novemu življe-
nju. To je bila trda šo-
la. Tu ni bilo kot doma,
kjer je bil v kleti kup
krompirja, v kašči lonci
zabele, skrinje z žitom,
ali p>a vsaj fižol. Imela je
knjižico za rudarski »kon-
zum« in kolikokrat se je
ponoči zbudila od skrbi,
če ob koncu meseca se-
števek v knjigi ne bo več-
ji kot bo dinarjev v mo-
ževi kuvert. Pa se je zgo-
dilo tako, čeprav je še ta-
ko obračala vsako paro,'^
" čeprav je kak dinar za-
služila tudi sama s šiva-
njem in pletenjem, pri-
nesla prenekateri kos
kruha in bisago fižola s
kmetov, kamor je hodila
v »tavrh«.
Heleno so t koloniji ru-
darske žene sprva opazo-
vale s strani, češ kako se
bo obnesla ta novinka. I*a
je bila Helena hitro pri
kraju s kopico naukov o
pKMiižnosti, poti-pežljivosti
in vdanosti. Ko je izbruh-
nil prvi štrajk, se je pri-
družila »knapovkam«, ki
so organizirale prehrano
možem v jami, stražile
pred jamo in zavračale
stavkokaze. Postalo ji je
jasno, da je koristneje
stopiti v sprevod demon-
strantov kot v procesiji
žebrati molitve. Kruh za
njeno družino ni bil od-
visen od vremena, sonca,
dežja, marveč od gospo-
de, ki je odmerjala debe-
lino krušnih rezin. To pa
so tudi ljudje in ne bo-
govi. Kmalu se je v njej
pretrgalo- Svoja hotenja
in cilje je čvrsto omejila
na ta svet, ko da je od
prvega dne življenja vdi-
havala dušeč dim tovar-
niških dimnikov.
JAVNI NASTOP
PRED BANOM
. MARKOM
NATLAČENOM
že dolgo let prej je
Helena hodila na sestan-
ke, ki jih je partija skh-
cevala za najbolj zaup-
ljive sodelavce in simpa-
tizerje. Po direktivah par-
tije je delala pravzaprav
ves čas. Ves čais je vede-
la, da je mož Adolf ko-
mimist. V Hrastniku pa
so bile predvsem žene ko-
munistov znane organiza-
torice rudarskih in ste-
klarskih žena. Ob velikem
gladovnem štrajku leta
1934 je bila Helena že v
odboru, ki je imel na skr-
bi iK>vezavo med stavka-
jočimi in družinami, ki je
skrbel za oskrbo bolnih
in nazadnje organiziral
pravo politično manife-
stacijo, ko so se rudarji
po 72 urah vrnili iz ja-
me. Ko je partija organi-
zirala dništvo »Slovenska
družina«, je bila Helena
predsednica. Za šiviljski-
mi, pletilsktmi, heklarski-
mi, kuharskimi in drugi-
mi tečaji je bilo dobro
prikrito politično delo z
delavskimi ženami in
mladino, ki so jo povezio-
vali v p>evski zbor in dra-
matsko skupino.
Prav svojevrstna je bi-
la borbena taktika v re-
virjih. Ker so bili rudarji
zaradi protekcdje srbskih
in bosanskih rudnikov
vedno pod grožnjo brez-
poselnosti, so seveda bili
na spiskih najprej tisti,
ki so jih spoznali kot vo-
ditelje. Zato so zelo po-
gosto name>to njih spre-
govorile ženske. Takšna
priložnost se je ponudila
Heleni Borovšakovi leta
1938, ko je v Trbovlje
prišel ban Marko Natla-
čen. Ko je bil sprejem
režimu zvestih pri kraju,
se je Helena prebila iz
množice do Natlačena in
mu odkrito, brez opravi-
čevanj in ovinkov na ves
glas pripovedovala o kri-
vicah, ki se godijo rudar-
jem in drugim delavcem,
o pomanjkanju, ki pesti
družine, o življenju v be-
di. Po tej pretresljivi iz-
povedi ni ostalo nobeno
knapovsko oko suho. Na-
tlačen je bil prisiljen
sprejeti delegacijo žensk,
ki pa jih je seveda poto-
lažil z nekaj medlimi ob-
ljubami, ki jih nikoli ni
uresničil, kakor se je ved-
no dogajalo.
PRI PETINTRIDESETIH
V KOMUNISTIČNO
PARTIJO
že prekaljena, v nešte-
tih akcijah preizkušena
Helena je bila pri 35 letih
sprejeta v komimistično
partijo. Vsa njena dniži-
na je bila organizirana,
razen najmlajše Pavle.
Dolfe, ki je bil že rudar,
Stane, ki je delal v ste-
klarni, pa tudi Mila in
Štefka, vsi so bili sko-
jevci. Oba fanta sta si že
okusila policijske zapore
in gumijevke kot tako po-
gosto up>orabljeno orodje
zasliševalcev. Nenehno so
se pri Borovšakovih vr-
stile hišne preiskave. Ob
vsakem štrajku so sledi-
le represalije. Vedno je
kateri od moških ostal
brez dela. Leta 1940 so
bili odpuščeni vsi trije,
mož in oba sinova. Kot
že tohkokrat je Helena s
šivanjem in pletenjem za-
služila za kruh in sol ali
pa z dekleti prislužila
hrano pri kmetih. Pomoč
pa je dobila njihova dru-
žina iz blagajne »rdeče
pomoči«. Tako je Helena
v lastnem primeru bila
deležna solidarnosti med
delavci, ki jo je leta po-
magala razvijati.
VOJNA RAZBIJE
DRUŽINO   — SMRT
OBEH ADOLFOV
Leta 1941 je bila Hele-
nina družina med prvimi
na udarcu, ki ga je že
dolgo pripravljala peta
kolona in se je julija za-
čel z gestapovsfco akcijo.
17. julija so gestapovci
zaprU vse- V celjskem
starem piji^ru so Heleno
s hčerkami ločili od mo-
ža in obeh sinov. Moške
so odpeljali v Mauthau-
sen, kjer je mož AdoLf
za posledicami mučenja
umrl. Helena je z dekleti
bila pregnana na Hrva-
ško v okolieo Slavonske
PožiCge. Dodeljena jim je
bila hiša, ki je bila še
vsa krvava po pokolu, ki
so ga v tisti vasi uprizo-
riU ustaši. Vse do trenut-
ka, ko so dobile stik s
partizani, so Bo ro vsako ve
delale na poljih ped stra-
žo od zore do mraka, ob
pomanjkanju m nepresta-
ni grožnji.
Leta 1942 sta se oba
fanta vrnila iz taborišča
in po prihodu domov
kmalu odšla v partizane.
Starejši, Dolfe, ki je bil
po zaslugi izdajalca ujet,
je padel pod streli v Ptu-
ju februarja 1945. Stanko
se je srečno vrnil iz ho-
ste.
DOLGA POT
Kdo ve, če bi kdaj He-
lena in njene herčke Mi-
la, Štefka in Pavla prišle
žive iz vojne vihre, če bi
ne šle skozi šolo ilegal-
nega dela partije in Sko-
ja.
Potem ko so dobile zve-
zo z odporom na Hrva-
škem, so se z vso močjo
posvetile ilegalnemu delu
pri zbiranju sanitetnega
maiteriala, orožja, hrane,
pri prenašanju pošte. Ko
jim je postalo prevroče,
so šle na osvobojeno ob-
močje, toda v peti sov-
ražni ofenzivi so bile za-
jete. Golo naključje je bi-
lo, da so ušle usodi tiso-
čev, ki so jih zverinsko
pobili. Heleno so z de-
kleti poslali na prisilno
delo v Nemčijo. Od tam
so p>osamič, vendar po
dobro izdelanem načrtu
pobegnile druga za drugo
v domovino, kjer so se
končno vse našle na ob-
močju   Kozjanskega.   Tu
je Helena prevzela nalo-
ge aktivistice v takratnem
okrožju, vključile pa .^t
se tudi hčerke. Tu so do-
čakale osvoboditev, pa se
jim je kmalu za tem pri-
družil  še   Stanko.
RAZPETA MED
POLITIČNIM   DELOM
IN DRUŽINO
Po 23. letih se je Hele-
na vrnila v Celje čisto
drugačna, kot je pri de-
vetnajstih letih kot neve-
sta odhajala z rodne Sve-
tine. Za njo je bila dol-
gotrajna šola revolucio-
narnega dela. Zdaj se je
pravo delo šele začelo.
Vsa leta po vojni je kot
odgovorna funkcionarka v
okrajnem ljudskem odbo-
ru od jutra do noči, ob
nedeljah in praznikih bi-
la na dolžnostih. Vodila
je oddelek za zdravstvo
in socialno politiko, bila
članica vseh okrajnih po-
litičnih vodstev, dvakrat
zapored republiška ix)-
slanka in eno mandatno
dobo tudi zvezna poslan-
ka. Precej časa je bila
predsednica okrajnega od-
bora ZB NOV. Razpleta
med težko politično od-
govornostjo in domom je
dolga leta dajala prednost
javnemu delu v letih ob-
nove in izgradnje, šele le-
ta 1952 se je nekoliko od-
trgala in spet zbrala oko-
li sebe svoje otroke, ki
so se morali precej samo-
rastniško prebijati vsak
po svoji življenjski poti.
Redke trenutke je izko-
ristila 2ia svojo ljubezen
do hribov, i>a je bila še
pred tremi leti na Trigla-
vu.
SREČNA MED
SVOJIMI • POGREŠA
LJUDI
Heleno obdaja danes
poleg sina, hčera, zetov .
in snahe še osem vnukov
in štirje pravnuki. V
vrstni hiši pod Golovcem
je lepo. Sredi zelenia je
in še vedno je aktivna,
zlasti v krajevni organi-
zaciji ZB NOV. Njen sin
Stanko je v Velenju upo-
kojen rudar- Tudi Mila,
pri kateri živi, je že upo-
kojenka.
Srečna je Helena med
svojimi. Takega življenja
si pred petdesetimi leti še
sanjati ni upala. In ven-
dar pogreša ljudi. Toli-
kanj se je v življenju na-
vadila biti med ljudmi,
pozna jih osebno gotovo
na stotine. Zato rada gre
v mesto, kjer na vsakem
koraku sreča znanca.
JURE KRAŠOVBC
JI. 16 — 26. aprila 1973
>---:
NOVI TEDNIK — 7. stran
-v
Mladinski zbor „Severaček" CSSR
Danes nadaljujemo s
predstavljanjem tujih mla-
dinskih zborov, ki bodo
tekmovali na letošnjem
celjskem MPF. Na sliki
je mladinski zbor sSeve-
raček«! iz Ujberca —ČSSR,
ki je bil ustanovljen leta
1958 in združuje preko
250 otrok. Delujejo v pri-
pravnem zboru, dekliškem
komornem in glavnem
koncertnem zboru, ki bo
nastopil v Celju. Na re-
pertoarju imajo tako ot-
roške pesmi, kot tudi
skladbe starih mojstrov
ter ljudske pesmi. Zbor je
prepotoval že skoraj vso
Evropo, posnel vrsto
plošč in radijskih oddaj,
panaša pa se tudi s tremi
prvimi  mesti  na  Evrop-
O ometnikih
• Prejšnji teden je medob-
činski odbor sindikata delav-
cev družbenih dejavnosti v
Celju pripravil razgovor o
položaju samostojnih umetni-
kov in drugih samostojnih
poklicev ter o vrednotenju
njihovega dela. Posveta so se
udeležili tudi nekateri samo-
stojni umetniki z našega ob-
močja — Vaško četkovič,
Viktor Povše, Dušan Samec
in Marko Simčič. Samouprav-
ni in materialni položaj sa-
mostojnih umetnikov ni ure-
jen, zato bo republiški sindi-
kat predlagal sprejem druž-
benega dogovora o osnovah
za vrednotenje dela samostoj-
nih umetnikov in drugih sa-
mostojnih   poklicev.  Celjska |
razprava pa je tudi opozorila,
da bi morali samostojne
umetnike bolj vključiti v ne-
Ix>sredno samoupravno življe-
nje kulturnih skupnosti, de-
lovnih organizacij s področja
kulture in druge samouprav-
ne družbene organizme. V
občinah, tiidi v celjski obči-
ni, pa bi morali bolj materi-
alno spodbuditi delo samo-
stojnih umetnikov.
Na tej isti seji je bila pred-
videna še razprava o ustav-
nih spremembah in samo-
upravnih interesnih skupno-
stih za področje kulture. Zal
pa sta se posveta udeležila le
predstavnika žalske in celj-
ske kulturne skupnosti. AH
ni to malce čudno?
Koncert iz.
naših krajev
Radiotelevizija Ljubljana
prireja javno radijsko glas-
beno oddajo KONCERT IZ
NAŠIH KRAJEV v petek, 27.
aprila ob 10. uri dopoldan v
dvorani JURKLOŠTER.
Na oddaji bodo nastopili:
Slovenski oktet, ansambel
»Zadovoljni Kranjci« s pevci
Branko Strgar Stojanom Vene-
tom, Stane Mancini,instrumeax
talni trio — Nilka Zajca in čCan
kulturno prosvetnega društva
»Prežihov Voranc« Jurkk>šber
Franci Dobršek. Oddajo vodi
igralec Brane Ivane. Vse lju-
bitelje narodno zabavnih me-
lodij vabimo na obisk kon-
certa v Jurkloštru.
Prosvetno dnuštvo
Prežihov Voranc
Jurklošter
S časom naprej
Občinska knjižnica v Slo-
venskih Konjicah beleži že
nekaj let lepe uspehe. Žal ji za
svojo še bolj razgibano de-
javnost primanjkuje prosto-
rov, saj se stiska v dveh ne-
primernih prostorih v kulutr-
nem domu v Slovenskih Ko-
njicah. Kljub temu pa so se
letos odločili za pionirski ko-
tiček, kjer imajo vedno polno
mladih obiskovalcev.
Rodnih čitateljev ima občin-
ska knjižnica 2751, od tega
mladih ljudi 1622. Lansko le-
to je posodila bralcem 14.566
knjig, knjižnico pa je obiska-
lo 7.344 bralcev. Citateljem je
na razpolago 10.500 knjig,
kjer prevladujejo novejše iz-
daje.
Matična knjižnica v Sloven-
skih Konjicah zaposluje dve
knjižničarki in knjigovodjo z
eno tretjino delovnega časa.
Obseg njene dejavnosti pa se
je v zadnjem letu izredno po-
večal, ko je sprejela obvezno-
sti za knjižnice Svobod v po-
sameznih krajih. To so knjiž-
nice v Zrečah, Ločah, Vita^
nju. Stranicah, Žicah, Tepa-
nju in Gorenju. Največ knjiž-
nega fonda pa imajo v Zre-
čah, Stranicah in Ločah. Iz
svojega fonda pa matična
knjižnica posoja novejše knji-
ge tudi ostalim knjižnicam,
ki teh knjig nimajo. Tako kot
je stiska s prostori v matič-
ni knjižnici, ni prav nič bolje
na deželi. Urejene prostore
imajo samo v Zrečah in de-
loma Konjicah, v ostalih kra-
jih pa gostujejo po šolah, če
bo dovolj raziunevanja za te-
zave bralcev v konjiški obči-
ni, potem lahko pričakujemo,
da se bo kulturno poslanstvo,
ki ga prinaša knjiga, dvigni-
lo ha višjo raven, ki pa tudi
zdaj v konjiški občini ni
manjhna.
K. S.

Se dober mesec dni nas lo-
fll od največje letošnje kul-
turne in mladinske maoiife-
staoije v Celju. 31. maja zve-
6eir se bo dvignila zavesa Celj-
skega mladinskega pevskega
festivala 1973, festivala pojoče
mladine, festivala prijateljst-
va med mladino iz različnih
evropskih dežel.
Skorajda se nam še zdi,
da niti ni tako dolgo, ko je
bilo Celje polno mladih iz
vseh koncev Jugoslavije in
Evrope, ko je skoraj ves te-
clen donela pesem mladih grl
na nastopih v Narodnem do-
mu, na Muzejskem trgu pa v
Dobrni, Laškem, Rogaški Sla-
fei in še kje. Pa vondar je
i*?* že dve leti in na vrsti je
^ — deseti festival. Sicer
pa danes ne moremo več tr-
•iJti, da je festival zgolj tistih
"^j dni, ko se zgrnejo mla-
^ pevci IZ različnih delov
^eta v naše mesto. Festival
1«^ nekaj več. Danes je to že
ie — mladinsko zborov-
sko gibanje, ki traja od ene
do druge zakil'jučne priredit-
ve, se pravi kar skozi dve le-
ti. Festivalska prireditev je
bila namreč že od vsega za-
četka, 2a,četki pa segajo kar
27 let nazaj, mišljena kot za-
ključna prireditev, reztiltat
sistematičnega dela z mladin-
skimi zbori, kot rezultat
vključevanja mladih v kultur-
ne, pevske kolektive, kjer
mladi ne samo pojo, ampak
se tudi vzgajajo v zavedne
nosilce naše družbene stvar-
nosti. Ne nazadnje pa je »na-
men festivala medsebojno
spoznavanje, zbliževanje in
tekmovanje pojoče mladine
ter prikaz dosežkov mladin-
skega zborovstva in mladin-
ske peismi pri nas in v sve-
ti i-
Letošnji, deseti bo po ob-
segu spat nekolikp večji od
prejšnjih. Vključil bo namreč
tudi mednarodno teGcmovanje
predmutacijskih zborov, kar
bo vsekakor še povečalo za-
nimanje za celotno prireditev.
Taiko se je za mednarodno
tekmovanje prijavilo šest zbo-
rov iz Romunije, Nizozemske,
Nemške demokratične repub-
like, Bolgarije, CSSR in Fran-
cije. Izven konkurence pa še
iz Italije, Madžarske in Av-
strije. Seveda tudi tokrat ne
bodo izostala tekmovanja v
zveznem merilu tal«) v sku-
pini mla.dinskih, kot tudi v
skupini dekliških ter meša-
nih mladinskih zborov. Sku-
paj bo v ■ zvezni konkurenci
nastopilo okrog 25 zborov,
izbranih na republiških in ix)-
krajinskih revijah in tekmo-
vanjih. Seveda moramo k te-
mu prišteti še vsakokratne
tradicionalne festivalske pri-
reditve. Otvoritveni koncert
bodo imeli tokrat najboljši,
slovenski otroški zbori, na vi-
sokem nivoju bo tudi posve-
tovanje glasbenih pedagogov,
ne bo pa izostal tudi mno-
žični nastop združenih pev-
skih zborov na Muzejskem tr-
gu. Ne kaže preareti dejstva,
da bodo najboljši zbori, ki
se bodo zbradi v Celju nasto-
pali tudi na koncertih sirom
Slovenije od Ajdovščine do
Gornje Radgone in tako k
celjskemu festivalskemu giba-
nju pritegnili vso republiko.
Vedno širši obseg Celjske-
ga mladinske^ pevskega fe-
stivala nalaga marljivim or-
ganizatorjem z glavnim tajni-
kom Jurčetom Vrežetom na
čelu vedno večjih nalog.
Vprašanje je, kako dolgo jih
bo še moč tako dobro in
skrtHio izpolnjevati, kot so se
izpolnjevale doslej in kot se
bodo — v to lahko verjame-
mo — . tudi letos. Skromne
nooitvene, gostinske pa tudi
dvoranske kapacitete, so bile
že doslej vse večja ovira pri
organizaciji MPF. SteviJo zbo-
rov je vsekakor omejeno naj-
več zaradi teh dejsljev. S tem
pa seveda precej trpi tudi
kvaliiteta festivala, želja po
večji dvorani v Celju je pri
organizatorjih MPF vedno
bolj prisotna, vendar kaže,
da še nekaj let ne bo moč
organizirati kaj več kot le-
tos. To pa je pravzaprav šfko-
da za festival kot tudi za ce-
lotno celjsko dTužbeno in ne
nazadnje turistično življenje.
.Nič plina,
le toplina. ,\
Mrzlo aprilsko jutro.
Sneg in dež. Tudi nekaj
zaspanih obrazov- Takšen
je bil začetek poti 4.
aprila. Toda, vsega tega
aprilskega v prijetnem
Izletnikovem avtobusii nI
bilo čutiti. Na meji so
Se zbudili vsi. Pregled je
bil hitro opravljen in
kmalu onstran meje se je
Oglasila himna komorne-
ga zbora.
»So pa fantje zgodaj
vstaU...«
Da, danes so. Pred njl-
je bila dolga pot. V
prvi etapi vse do Niim-
berga.
Sneži, kot sredi zime.
Pot čez Ture je pokazala
2obe. šofer, Franc Lipov-
Sek, je tu opravil izpit z
odlično oceno. Pokazal se
je kot mojster v pravem
pomenu besede, in tudi
montiranje verig na zad-
nja kolesa, četudi je Fon-
za ugotovil, da bo potre-
boval štiri ure, je končal
hitreje. Dosti prej
Pesem in dobra volja.
Bodic ni manjkalo. Na-
mesto na zeleni trati, ob
gozdu in potoku, kjer naj
bi Stane kuhal kavo, dru-
gi pa se igrali ringa-raja,
(toda, s kavo ni bilo nič,
ker je Stane ix>zabil ku-
halnik doma), so se pev-
ci ustaviU v prijetni Ica-
varnica in prvič občutili
draginjo. Cene, oh kaj bd
z n^imi. D^vipio tudi na
drugi strani meje, pri so-
sedih.
Prehod čez avstrljsko-
nemško mejo je bil hiter.
Cemu so le te meje?
Posijalo je sonce. Pot
je vodila mimo znanih
nemških nasadov hmelja.
Nič betonskih stebrov. Sa-
mo leseni.
Niimberg. Staro mesto
povsem obnovljeno. Obi-
skali smo rojstno hišo
Albrechta Diirerja in se
ustavili pred starim mest-
nim obzidjem. Zvečer se
je požirek dobrega piva
več kot prilegel- »Dober
požirek v dobri volji ob-
riše prah s srca.«
Drugo jutro, 5. aprila,
spet na poti. Mimo
Frankfurta proti belgijski
meji. Tu, na tej črti,nas
še pogledah niso. Kakšna
meja?
Belgija. Europen. Me-
sto, kjer so med prvo
svetovno vojno prvič upo-
rabili strupene pline, nas
je sprejelo s toplino in
prijaznostjo. Takšen je
bil tudi večemd koncert.
Topel in prijeten. Priprar
vila ga je mladina. Po-
snela pa tudi domača ra-
dijska postaja, ki oddaja
v nemščini, francoščini in
flamščtni.
Prijetno mesto. Močna
industrija za izdelovanje
kablov. Toda dopoldne —
ulice prazne- Ljudje ven-
dar delajo!
Spah smo v mladin-
skem »pribežališču«. Nič
novega za komorni zbor.
Tudi red in disciplina.
Vse, kar velja za mlade,
velja tudi za goste. Tako
tudi pomivanje posode po
slehernem obroku.
»Nič hudega,« so ugo-
tovili nekateri, »se bo pač
»Pišek« počutil kot do-
ma.« In tako je tovariši-
ca Kunejeva, dirigentova
soproga, dobila zvestega
in izkušenega pomočnika
pri pomivanju in brisanju
posode. Bil je edini pro-
stovoljec za to delo. Po-
znanje!
Pred odhodom Iz Eup-
na še komemorajcija na
grobu prof. Willija Mom-
merja, ki je pravzaprav
Tovarlšica Kunejeva in »Pišek«: da bi ne pozabila na
dom...
začel načrtovati turnejo,
ki se je uresničila po nje-
govi smrti.
(Nadaljevanje prahod-
njK)
8. stran — NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 — jt ^
Vrtiljak
dogodkov
ŠENTJUR
O dopolnilih
Včeraj, v sredo, 25 aprila je bila v Šentjurju III. delovna kon-
ferenca občin.ske zveze sindikatov. Udeleženci so razpravljali o uve-
ljavljanju določil in smernic ustavnih amandmajev v delovnih orga-
nizacijah šentjurske občine in sprejeli akcl ski program za letošnje
leto, ki zajema ustavne spremembe, gospodarsko stabilizacijo, sa-
moupravljanje, usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, de-
lovne pogoje in varstvo pri delu, izobraževanje ter kulturo, šport in
rekreacijo. Na dnevnem redu pa je bilo tudi informiranje in začetek
javne razprave o reorganizaciji sindikatov.
PLANINA
Zbot aktivistov
Jutri, 27. aprila ob 10 uri dopoldne bo na Planini pri Sevnici
zbor aktivistov iz šestih kozjanskih občin. Na zboru bodo iz\'<»lili
odbor za dodeUtev domicila aktivi-tom Kozjanskega, ki bi ga pode-
lili v mesecu septembru ob občinskem prazniku v Kozjem. Prisotni
aktivisti bodo poročali o s\ojem delu in aktivnostih. Slovesnega
zbora pa se bo udeležila tudi Lidija Sentjuro.
ŠENTJUR
Skrb za okolje
v torek, 34. aprila je bila v Šentjurju razširjena seja občinske
organizacije RK. Dogovorili so se o akciji za varstvo okolja in člo-
veškega zdravja. To je akcija, h kateri bodo tudi v šenfjurju pristo-
pili čim prej in z vso resnostjo, ki jo zahteva ta pereč problem da-
našnjega časa
CEUE
R. Gajšek načelnik
Zaradi potoka mandata, reelekcije In odhoda na drugo dt>lovno
mesto, so odborniki celjske občinske skupščine na situpni seji, v pe-
tek, 20. t. m., naprej razrešili tajnika skupščine Oskarja Naglava,
ki odhaja v službo družbenega knjigovodstva in načelnika oddeJka za
gospodarstvo in družbeni službe Zvana Petauerja, ki je prevzel me-
sto direktorja LIK Savinja. Za novega tajnika jo imenovali Ivana
Mravljeta, doslej referenta za normativne akte v upravnem organu
občine Celje, za načelnika oddelka za gospodarstvo in družbene služ-
be pa Rlsta Gajška, doslej direktorja poslovnega združenja za tr-
govino Koneks.
Hkrati s tem so se strlnall da naj se mesto načelnika oddelka
za gradbene in komunalne zadeve ponovno razpiše. Dosedanji razpis
nI dal zaželenih rezultatov. Imenovanje načelnika oddelka za splošne
zadeve pa so preložili Pred tem bo namreč treba opraviti reorgani-
zacijo oddelka.
CELJE
Nadomestnih volitev ne bo
s prenehanjem mandata dos«lanjemu poslancu gospodarskega
sbora republLške skupščin« Stanetu Divaku je ostalo nezasedeno
poslansko mesto v t -seti volilni enoti celjske občine.
O tem in o vpra-sanju, ali na„" bi razpisali in izvedli nadomestne
volitve za poslanca gospodarskega /bora republiške skupščine, so
razpravljali tudi odborniki celjske občinske skupščine na svoji zad-
nji seji. Ko so ugotovili, da bi lahko volitve izvedli šele čez mesec
ali dva In da bi potem novt poslanec delal v skupščini le kratek
čas ,saj pričakujejo, da bodo nove volitve v predscdni.ška telesa na
začetku prihodnjega leta, so se odločili, da nadomestnih volitev ne
bodo razpisali Pričakujeio, da se ho s to odločitvijo strinjala tudi
republiška skup.šCina.
Tako bo imela celjska občina do izteka podaljšanega mandata v
gospodarskem zboru republiške skupščine le dva poslanca in to
Franca Petauerja in Toneta Zimska.
KOČEVJE
30-letnica zbora
Pod pirfiroviteljstvom SZDL je Imelo Sloven.sko zdravniško društvo
25. in 26. aprila v Kočevju svoj redni letni občni zbor, 110 po številu.
Sklican je bil v počastitev 30 let' zbora odptvslancev slovenskega
naroda v Kočevju. Istočasno so odprli razstavi »Partizansko wlrav-
stvo« in »Razvoj agdravstva na Dolenjskem.«
Na občnem zboru Sloven-skega zdravniškega društva so obravn*.
vali vrsto strokovnih tem s poudarkom na epidemioloških In ka-
rantenskih boleznih.
Naše šole vsepovsod

Precej časa že pišemo v rubriko »Naše šole vsepovsod««. Kar dosti
krajev, pa tudi vrhov smo že obiskali, da smo prišli do »hramov učenosti««,
ki 30 v marsikateri vasi tudi edino kulturno središče ljudi. Toda tokrat je
malce drugače. Odpravil sem se na II. osnovno šolo v Celju, saj je poleg
štorske, o kateri smo že pisali, prva šola v Celju, ki jo predstavljamo
v omenjeni rubriki. Z ravnateljico Vero Strehovčevo bi lahko govorila o šoli
cel dan, a še bi kaj ostalo. Zanimivo je predvsem to^ da marsikdo misli,
da šole, ki so v mestu, imajo najboljše pogoje dela in najbolj urejene pro-
store. Nekaj bo že držalo, nekaj pa tudi ne. h
ZGRADILI SO JO
Leta 1912. in jo namenili
osnovnemu šolstvu v Celju.
V letih Od dograditve do da-
nes pa je šola doživela že
vse oblike šolskega dela in
vse refonne. Njena šestdeset-
letnica, ki je bila lani, je kar
nekako anonimno zdrsnila
mimo nas. Med zadnjo vojno
je poslopje služilo nekaj časa
tudi kot nekakšen vojaški la-
zaret, takoj po vojni pa je
pouk spet normalno potekal.
Zadnje leto vojne pa tudi
prvo leto miru so učenci si-,
cer prejemali znanje kar na
šolskem dvorišču, jeseni pa
je bilo spet vse urejeno. Že
pred vojno je bila v poslop-
ju II. osnovne šole dveletna
trgovska šola, po vojni večer-
na tehniška šola in učitelji-
šče, zdaj pa tudi Pedagoški
šolski center in oddelek ma-
riborske Pedagoške akademi-
je.
POMANJKANJE
PROSTOROV?
To pravzaprav ni tisto zna-
čilno pomanjkanje kot pone-
kod, kjer nimajo ne telovad-
nice, ne oddelka otroškega
varstva, kabinetov ali šolske
kuhinje. Vse to na II. osnov-
ni šoli imajo, le kabineti so
centralni, tako da je v enem
učil za vse predmete. Z do-
grajevanjem drugih šol v me-
stu se je manjšalo tudi šte-
vilo učencev na II. osnovni.
Zdaj sprejme 16 oddelkov v
dveh paralelkah 436 učencev,
ki prihajajo v šolo kar iz šti-
riinsedemdesetih celjskih ulic,
nekateri pa celo izpod celj-
ske koče in Skalne kleti. Ta
podatek obenem zelo zgovor-
no govori, kako so neureje-
ni šolski okoliši, so pa tudi
drugi vzroki za takšno stanje.
Sedanje prostorske kapacite-
te narekujejo dvoizmenski
pK>uk. Letni učni uspeh, ki je
zelo dober, saj je bil lansko
leto ■95,5"/o, seveda govori v
prid »mestni« šoli. Otroci so
le bližje svoji šola in veliko
manj obremenjeni z domači-
mi deli kot pa otroci na kme-
tijah, kjer se skoraj enako-
pravno vključujejo v vsa do-
mača lunečka opravila. Tako
niha učni uspeh med 95 in
98 odstotki, kar je nedvomno
zelo zgovoren podatek o dedu
nekega šolskega kolektiva.
Kako s kadri? Vsa mesta
so strokovno zasedena, ven-
dar jih pesti nek drug prob-
lem. To je organizacija in
vsebina pouka. Kot tudi dru-
god so na II. osnovni šoli
prišli do zakLjučka, da je ne-
dvomno otrok preveč obre-
menjen pri samem pouku, saj
je tedensko čez trideset ur
zelo aktivno angažiran. To
narekuje pK>trebo, da bo tre-
ba učni načrt prilagoditi de-
janskim življenjskim zahte-
vam, pred katerimi se v po-
znejših letih vsi srečujemo.
Uspešno premagovanje vseh
problemov, ki nastajajo v šol-
skem in izvenšolskem delu,
pa zagotavlja resnična homo-
genost kolektiva. Delo z otro-
ki, pedagoško poslanstvo se
na šoLi v veliki meri odraža
v številnih izvenšolskih aktiv-
nostih. Na II. osnovni teh ne
manjka. In ko v zadnjem ča-
su mnogo govorimo o idejno-
sti pouka in angažiranju pro-
svetnih delavcev na tem pod-
ročju, ti pogovori v bistvu
na omenjeni šoli ne prinaša-
jo nič novega. Poslanstvo pax)-
svetnih delavcev, vsebina de-
la narekuje tudi idejnost. Mi-
mo tega ne morejo saj bi
drugače že v osnovi zgrešili
pravo pot pri vzgoji mladega
človeka ki je ravno v osnovni
šoli najbolj občutljiv za doje-
manje učne snovi. Problema-
tika o idejnosti pouka v zad-
njem času je na šoli le po-
spešila in oživila prizadeva-
nja za kar najboljšo kvali-
teto.
O USTVARJALNOSTI
2e prej sem omenil števil-
ne iz\'enšolske aktivnosti na
šoli. Mladi likovniki najbolj
stopajo v ospredje. Sodeluje-
jo na številnih likovnih raz-
stavah, tudi v Indiji in' Sov-
jetski zvezi. Veliko pozornost
pa že od nekdaj posvečajo te-
lesni vzgoji predvsem pa
orodni telovadbi. Tako so os-
^^ojili na republiškem prven-
stvu srebrno medalio. Mladi
šahisti so sestavili kar tri
ekipe za področno tekmova-
nje osnovnih šol. In kdo ne
pozna zmagovite ekipe, ki je
sodelovala na TV kvizu o
znanju iz zgodovine NOV. Po-
tem so tukaj še mladi »po-
znavalci« tujih jezikov, ki tu-
di tekmujejo v republiškem
merilu, v šoli i>a pomagajo
svojim tovarišem pri učenju
tujih jezikov. Vsako leto so-
deflujeijo na »Naši besedi« in
na Mladinskem pevskem fe-
stivalu, pa v Veseli šoli, iz-
dajajo stenski časopis Novi-
rKurček, obiskujejo filmsko in
pionirsko gledališče m mar-
ljivo prebirajo mladinci
tisk.
Vse to kaže na izredno rai
gibano&t dela na šoli. Veod^
uspeha' ne gre pripisoval
zgolj požrtvovalnemu delupi
dagogov z učenci, ampak tj
dd »majhnosti« kolektiva, kja
se vsi poznajo in je psiholo
ško delo ugotlneje pogojem
O NOVI ŠOLI
Prva zemeljska dela že pc
tekajo. Gradrnjo osnovne šoi
na Otoku je omogočil krajet
ni samoprispevek. V novih)
večjih prostorih bo enoipolj
menski pouk, ta »preselit«
pa bo narekovala tudi uretS
tev šolskih okolišev. Takob
potem celotno šolsko poslo)
je »nekdanje« II. osnovne Si
le namenjeno srednjemu j
višjemu šolstvu v Celju.
V iK>govoru z ravnatelji«
šole se mi je porajal obft
tek, da so se vsi že kar m«
no čustveno navezali na sedi
nje prostore. Na prostore, 1
so vrsto let opravljali tui
važne strokovne naloge. Nam
reč, v razredih II. oso""
šole so mladi učiteljiš^
opravljali praktični del '
kovnih izpitov, študentije '
dagoške akademije so v "
hospitirald. In bo ne ^
celjski, ampak iz cele
Torej, če govorimo
II. osnovne šole, o življ«*
ki se je odvijalo in ki
odvija za njenimi zidovi-
časi prihajamo do zakU^
podobe, ki pa pravzapr**
ma konca. Zato naj ta ^
ne velja kot slovo od ^
le, saj se bo življenje ^
vih in sodobnejših pro^
nadaljevalo še z večjo
moči in volje. In z ^
ljubezni, ki je potrebo*
leg  strokovnega  znanj«
hememu pedagoškemu ^
cu. To so na II. osno^
dokazali, čeprav vsi
delo prosvetnih de*'^|^
vedno ni ustrezno vre^
™>- Ji
Besedilo i«
DRAGO
Ravnateljica Vera Strehove«
Lahko je, če znaš ...
Resnično na kričiš^. m*
. ^26. aprila 1973
NOVI TEDNIK — 9. stran
Hjiho vo življenje je materinstvo
TAKO RADA JIH IMAM...
,,. je dejala in sti&ka-
setri najmlajšo He-
jgpco, staro komaj leto in
-(ji, ki je z velikimi tem-
^javimi očkami začude-
gledala neznano »te-
ki je tako radovedno
jpraševala njeno mamo.
jjeset jih imamo, dva sta
^^la,« je še pristavila
jjaiti Matilda Vodeb, sta-
42 let. Svojih let ne
j^re skriti. Roditi toliko
otrok, jih vzgajati, skr-
beti zanje, da niso lačni,
^ti jiin vso ljubezen, ki
jO potrebujejo, ni lahko,
ifo pusti sledove, vendar
5loveka zajame toplina,
^0 vidi njen žareč pogled
in srečen nasmeh, ki spre-
nilja vsako njeno besedo
o otrocih.
Ona je doma iz Tratne
blizu Gorice pri Slivnici,
mož Franc pa je iz Ra-
iutovca. Rada sta se ime-
la, seveda, pa sta se vze-
la. Najprej se jima je ro-
dil Martin, ki je danes
star že 21 let in je zapo-
slen v štorah. Po dveh
letih je prijokal na svet
Vinko, ki že tudi sam
služi svoj kruh v železar-
ni štore, šestnajstletni
Milan se je že zaposlil
pri Ingradu v Celju, kjer
se bo priučil za zidarja.
Cvetka, Martina in Mari-
ja hodijo v osnovno šolo
v Šentjurju, Ani, Branko
in Helenca pa še brez-
skrbno tekajo po tratah
okoU domačije.
»Rada jih imam«, je še
enkrat ponovila mati Ma-
tilda, »nikoli nisem imela
kakih posebnih težav z
njimi. Najvažnejše je, da
so vsi zdravi. Še ni dol-
go, ko se je naša Helen-
ca hudo prehladila. V
bobiici smo jo imeli, mi-
slila smo, da že ne bo nič
več z njo. Pa jo poglejte
zdaj!« še bolj je stisnila
k sebi rdečeUčno Helenoo
in jo poljubila na lička.
V njenih besedah sem za-
znala strah, ki jo je mo-
ril v nočeh, ko je bila
njena najmlajša bolna in
ponos, da so Vodebovi
otroci le korenjaki in ži-
lavi.
»Prehladila se je, ko
smo se selili prejšnji me-
sec. Z možen sva sd po-
stavila pred leti hišo v
Tratni. Ja, takrat je bilo
najhuje za nas. Pa člo-
vek vse potrpi, samo da
ima streho nad glavo. Le-
tos so v Tratni začeU gra-
diti vodno pregrado. Hi-
šo so nam odkupih, ne-
kaj pa smo morali seveda
še sami primakniti, da
smo si lahko kupili tole
kmetijo v Kamenem. Tu
smo zadovoljni. Otroci
imajo blizu do šole, sta-
rejši fantje pa se vozijo
t službo«
Nad ničemer se ni pri-
toževala, čeprav njeno
življenje prav gotovo ni z
rožami postlano. Mož
Franci je v službi pri
Cestnem podjetju. Malo-
kdaj je doma, tako da ve-
liko domačega dela pade
na njena ramena. Poma-
gajo pa ji seveda njeni
otroci. Za vsako njiihovo
pozornost jih nagrajuje s
svojo brezmejno ljubezni-
jo, ki ne bo usahnila tUr
di potem, ko bodo otroci
odšli v svoje življenje.   '
»Ce bi jih bilo še več,
vse bi imela enako rada,
za vse bi skrbela tako,
kot mora skrbeti za svo-
je otroke vsaka dobra
mati.«
Verjela sem ji in bila
t to tudi prepričana.
Dominika PoS
IZ MUHE SLON!
Na tržnici sta se sreča-
li sosedi Terezija in Ton-
čka. »Terezija, ti, sicer me.
ne čisto nič ne briga, am-
pak imam občutek, da se
s svojo novo snaho nič
kaj dobro ne razumeš.
Zadnjič sem nehote sliša-
la, da sta se prepirali.
Oprosti, ker sam radoved-
na, vendar meni že lahko
poveš. Saj se dobro poz-
nava. Pa jaz sploh nisem
taka, kot so druge sose-
de, ki ti hodijo prisluško-
vat pred vrata, jaz kar
naravnost vprašam.«
»Veš, Tončka, čtovek nič
kaj rad ne govori o takih
stvareh. Včasih je pa le
dobro, da komu malo po-
tožiš. Res je, ne razume-
va se. Ah, kaj bi ti pra-
vila. Danes mlade niso ta-
ko strogo vzgojene kot
smo bile me. Nobene stva-
ri ne zna pošteno napra-
viti. Saj drugače je kar
dobra punca in moj sin
jo ima rad, ampak . . .
Včeraj sta se odselila dru-
gam, nič ne vem kam, kar
na tiho sta napravila. Te-
žko mi je. Zdaj bodg lju-
dje rekli, da se pri meni
sploh ne da živeti.
»Ah, daj no, kdo bo kaj
govoril. Sicer pa nobene-
ga nič ne briga! Tako je
in nič drugače. Ti, Terezi-
ja, zdaj pa moram hitro
domov. Saj veš, posprav-
ljanje pa kuhanje . . .
Adijo!«
Tončka je z vso naglico
oddirjala, pa ne domov,
ampak k sosedi Milki.
»Milka, senzacija! Tereziji-
na snaha se je včeraj z
njenim sinom vred odseli-
la. Ti nisem rekla, da bo
do tega prišlo? Terezija
mi je rekla, da je bila ta
punca nemogoča. Meni se
je takoj zdela sumljiva.
Lena je bila, prepirljiva,
hudobna, raje je ležala na
umazani posteljnini, kot
pa da bi jo oprala. Samo
nas, sosede je obirala. Te-
režijo pa je celo zmerjala
in ji grozila. Ja, to mi je
Terezija    sama povedala.
Milka in Tončka sta
razburjeni odhiteli še k
sosedi Paniki. »Si lahko
misliš?« sta pripovedovali
kar obe hkrati, »pri Tere-
ziji so se vsak dan tepli.
Njena snaha je bila »od
hudiča«! Včeraj pa jo je
Terezija le nagnala pa še
svojega lastnega sina zra-
ven. Vidiš, do tega pride!
Terezija nama je poveda-
la, da jo je »ta mlada«
ravno včeraj udarila z
metlo po obrazu, sin pa
je potegnil z ženo in sunil
mater po tleh. Danes zjur
traj sva Terezijo videli vso
potolčeno in roko ima v
»gipsu«. Sramota!«
Skozi vrata je pokuka-
la še Vera iz prvega nad-
stropja: »Kaj je? Kaj se
je zgodilo?« Ogorčene so-
sede pa vse hkrati: »Joj,
Vera, Terezijo je njena
snaha včeraj hotela zas-
trupiti 2 . . . .   .«
Hahahahaha! Sosede,
sosede!
D. POS
iadentje v Ameriki
PELI IN PLESALI ZA INDIJANCE
matersfco udejstvovanje v
Saiihkoli kulturnih skupi-
1 danes ne pomeni več sa-
I izkoriščanje prostega ča-
' t€|j ali oni kulturni ob-
!> ampak tudi možnost po-
bija, možnost spoznavanja
•tih krajev in običajev. Ne
*inje tudi možnost pred-
%>ja slovenske kulturne
"»sti v daljnjih krajih,
'v Ameriki. In taki ama-
* Icultumi skupini sta bi-
M kakšnima dvema me-
akademska folklorna
^ »France Marolt« ter
'''®>siki pevsiki zbor »Tone
Ij*"^«, ki sta gostovala v
jj^^ipešnih nastopih na tej
^ je redno p>oročal naš
tisk, mi pa smo se
da smo v našo re-
^ povabili člane obeh
•^iblov iz našega območ-
l^so bili prav tako med
da so lahko peli in
^Pili pred ameriškim ob-
r^^. Takole so nam pri-
J*^aii Centrih Majda in
Šuštar iz Celje, Ma-
r^keta iz Žalca (vsi APZ
■/'^ie«) ter Marija Pivk
Jf"*ljane kot članica folk-
^ slcupine:
^mnogih problemih gle-
Jr^ave obeh skupin — šlo
zato, da je število
^jff'^   omejeno,    precej
J^t>d sodelujočih v obeh
Na     - smo v začetku
t j/^* končno odpotovali.
.Ijj^ je zanesla najprej
ti^s^' kjer so imeli prvi
ft 5 • Pričakovali smo hla-
P^^jem pa temu ni bilo
Uj' ^\ sjno s svojim nasto-
I      kmalu ogreli števil-
I t(w        med  katero je
J^redsednik islandske
»^^^- Tu — v Reykjavi-
jo ^^"^0 ostali tri dni, da
S^^ahko ogledali tudi
Sli ^^^> nato pa odpo-
KjJ' kanadski   Toronto,
prav tako takoj po
^^di nastopili. V so-
boto 4. februarja se je zače-
la turneja po Združenih dr-
žavah, ki je bila z eno bese-
do povedano izredno napor-
na. Skoraj vsak večer smo
nastopali v drugem mestu, se
prilagajali na druge dvorane
in se spoprijemali z njihovi-,
mi bolj ali manj slabimi aku-
stičnimi kvalitetami. Turneja
je bila naporna tudi zaradi
tega, ker smo prevozili čez
41 tisoč kilometrov, od tega
kar 18 tisoč v avtobiisih celo
s 16 iet starima avtobusi.
Imeli smo 33 koncertov v 22
državah. Ce pa povemo še
to, da smo imeli po vsakem
koncertu tudi družabne stike
zlasti s Slovenci, potem je
lahko razumljivo, da je bil
napor še toliko večji. Na
kratko pKJvedano, je bil naš
dnevni red takle: dopoldne
vožnja, popoldne priprava za
koncert (čiščenje oblek je zla-
sti folkloristom vzelo precej
časa), nastop, »i)arty« in na-
to nekaj spanja do odhoda v
drugo mesto. Kot zanimivost
naj povemo še to, da smo
morali v skoraj vseh dvora-
nah celo sami pometati — pa
ne za seboj, ampak pred na-
stopom. Sicer pa smo enkrat
nastopili tudi v telovadnici
in enkrat v kap>eli
Za nastope smo imeli pri-
pravljene štiri vrste spore-
dov — mi smo rekli štiri
šopke: slovenski, dva mešana
in makedonski. Na odru smo
se menjavali pevci in folfclo-
risti. Žal pevci nismo imeli
narodnih noš, kar bi koncer-
te vsekakor še bolj popestri-
lo. Poslušalci so bili v glav-
nem Slovenci in to ponekod
zelo stara generacija. Zgodi-
lo se je celo, da je bila po-
prečna starost poslušalcev
tam nekje okrog 70 let. Jasno
je, da tako vsepovsod rdsmo
mogli dobiti s publiko prave-
ga kontakta, zlasti še, če je
bila na sporedu kakšna mo-
dernejša priredba slovenske
ljudske i>esimi. Zgodilo se je,
da je na koncertu najbolj
»vžgal« popolnoma improvizi-
ran dodatek koroške N'mau
čez izaro. Pri takoimenovani
koncertni publiki, zlasti pa
na elitnem koncertu v Ken-
nedyjevem umetniškem cen-
tru v VVashingtonu pa so bile
dobro sprejete tudi moder-
nejše priredbe. Ce primerja-
mo slovensko publiko in slo-
vensko pesem, moramo vse-
kakor priznati, da pesem pri
nas bolje sprejemajo, cenijo
I>a jo onstran luže bolj. Se-
veda v glavnem čitalniško in
— Slakovo. Podobno je bilo
tudi pri sprejemanju folklor-
nega sporeda. Za tamkajšnje
Slovence je slovenska folklo-
ra zgolj — gorenjska. Medži-
murske ali belokranjske ple-
se pa so sprejemali kot srb-
ske in jim niso bili tako pri
srcu. Nasploh so tako pesem
kot plese, v glavnem sprem-
ljali s skromnim aplavzom,
čeprav ne moremo reči, da se
nismo potrudili, ali da izva-
janje ni bilo pestro. Med
folklornimi točkami je skoraj
povsod uspela »Ta ix>trkana«,
pa še to zaradi tega, ker v
. nekem trenutku eden od fan-
tov vrže po tleh prgišče nov-
cev.
Zanimiv je bil tudi naš
bolj ali manj aktivni počitek
— 10 dni v indijanskem re-
zervatu v Fort Wingateu. To
je pravzaprav gimnazija za
Indijance, v glavnem sirote —
nekakšen internat. Tu smo
imeii najdaljši in edini po-
čitek, ki smo ga najbolj iz-
koristili za to, da smo imeli
nekaj vaj in se očistili ter
oprali obleko. Seveda smo tu-
di ta pK>čitek izkoristili za na-
stop, ki je bil menda sploh
prvi za indijansko mladino.
Moramo priznati, mladi Indi-
janci so zlasti folkloro v za-
četku sprejeli z navdušenjem,
zraven ploskali in se smejali,
bolj ko pa je .šel koncert h
koncu, več je bilo tistih, ki
so spali. Tudi se je zgodilo,
da smo bili v nekem drugem
indijanskem rezervatu spre-
jeti precej hladno, p>a tudi z
besedami »go home« — poj-
dite domov. To je bilo ravno
v času, ko so tmeU v ZDA
resne težave z Indijanci.
Strokovne ocene o naših
nastopih še nismo dobili. Edi-
na je bila po nastopu v Eld-
wardsvillu, za katero mora-
mo reči, da je bila zelo po-
hvalna. Sicer -pa so biM vsi
naši nastopi zabeleženi v iz-
seljeniškem časoiMsju, seveda
v samih superlativih, kar pa
ne moremo sprejeti kot.kva-
litetne strokovne ocene. Se-
veda pa smo dobili tudi vr-
sto ponudb za prihodnje le-
to. Izpolniti te ponudbe pa
bo precej težko, saj imamo
že v bližnji prihodnosti pre-
cej obširen program, tako so-
delovanje na kmečki ohceti
turneja po Belgiji in Holan-
diji, v Benetke, Gradec pa
morda še na Fiisko. Skratka,
ponudb je tudd brez Ameinilke
dovolj, mi pa moramo podeg
sodelovanja v akademskih
folklornih skupinah skrbeti
še za svojo eksistenco. Že se-
daj smo zaradi gostovanja v
ZDA v več kot dvomese&iem
zaostanku pri študiju in to
bo vsekakor treba nadoknadi-
ti. Ce bomo tudi pri tem ta-
ko dobrohotno prenašali vse
težave, kot smo jih na napor-
nem potovanju, bodo naši
spomini na gostovanje cm-
stran luže toliko bolj ve-
seiLi.«
-6
Manica Škeia
Majda Centrih
Marinka Pivk
Marjan Šuštar
10. stran — NOVI TEDNIK
26. aprila 1973
O komisijah za ugotavljanje izvora premoženja

Komisije za ugotavljanje izvora premoženja so novi družbeni organi, ki so jih v lanskem letu ustano-
vile občinske skupščine. Nič kaj lahko delo ni bilo postavljeno pred te organe, saj zadevajo v najbolj
občutljivo področje — vprašanje izvora premoženja.
Komaj pa so bile komisije dodobra imenovane, že so se pri ljudeh pojavili prvi pomisleki, češ, ško-
da časa in truda, saj itak ne bodo ničesar ugotovile in podobno. Ker je od njihove ustanovitve po-
teklo že sorazmerno kar precej časa, so se pesimistični pogledi ljudi na njihovo delo še stopnjevali.
Že takoj uvodoma pa velja opozoriti, da so taka zaključevanja neosnovana in neutemeljena, kajti
delo komisij je povsod že steklo s polno paro. Za potrebno smatramo tudi zapisati, da je delo teh
komisij, poleg tega, da je izredno odgovorno, tudi naporno in zapleteno. Zmotno so mislili tisti, ki
so pričakovali prvih rezultatov že kar preko noči, saj komisije niso enkraten, začasni organ, temveč
telesa s trajnimi nalogami. Poleg tega, da je za delo komisij manjkalo slehernih izkušenj, je pogla-
vitni razlog časovno sorazmerno dolgotrajnega reševanja posameznih primerov tudi v tem, ker je
sam postopek odkrivanja izvora premoženja izredno zapleten. Predno pride do potrebnega pravno-
močnega sklepa, je nujno celoten postopek za vsak posamezni primer izpeljati kar najbolj natančno
in v skladu s predpisi, ki jih je ptrebno upoštevati.
No, kljub temu, delo je steklo in vidni so že prvi rezultati. Zlasti je pomembno to, da smo s tem
sploh pričeli (bil je skrajni čas) in da bo tako delo teklo tudi v bodoče. Da bi lahko našim bralcem
postregli z nekaj konkretnimi podatki, smo povabili v naše uredništvo na razgovor predsednike komi-
sij za ugotavljanje izvora premoženja iz vseh občin celjskega območja, v primerih pa, ko so bili pred-
sedniki zadržani, so se našemu vabilu odzvali drugi člani, ki delajo v teh komisijah.
CEUE
Predsednik komisije za ugo-
tavljanje izvora premoženja v
Oeljr je GOJMIR MELIK, po-
močnik direktorja AERO CE-
LJE Dosedanje delo komisi-
je je ocenil takole:
»Naša komisija je z delom
prič^a takoj ob imenovanju.
I>oslej smo se sestali na pe-
tih sejah, na katerih smo po-
leg konkretnih primerov, ki
smo jih obrevnavali, posebno
v zadnjem oMobju razprav-
IjaU tudi o nekaterih organi-
zacijskih in metodoloških
vprašanjih, še posebej v zve-
zi z novim zakonom o davkih
ter družbenem dogovoru, ki
zadeva področje prijavljanja
dohodkov. V zvezi s tem smo
ustreznim organom posredo-
vali tudi določene predk^e,
ki bi lahko pozitivno vphvaU
na bodoče delo naših komi-
sij. Tako smo podali pripom-
be v tem smislu, da bi bilo
potrebno zagotoviti krajši po-
stopek obravnavanja posa-
meznih primerov in da naj
bi pri ugotavljanju Izvora
premoženja posegli za obdob
je desetih let nazaj. Poleg te
ga smo tudi predlagali, da naj
bi se v predlagatelje za uved
bo postopka 7% posamezne
primere vključLe tudi druge
institucije, kot na primer
SDK in UJV. Pomembno vlo-
go pri tem bi lahko odigrali
tudi sveti krajevnih skupno
sti, saj le-ti najbolje poznajo
razmere, v katerih živijo ob
čani njihovega območja. Oseb-
no mislim, da smo ugodne
politično ozračje, ki je hiW
pri občanih, zamudili, saj ▼
celoti pogrešamo njihovo ak
tivne sodelovanje.
Delo komisije je seveda ze
lo težavno. Da bi zagotovili
še večjo učinkovitost njen^a
dela, je občinska skupščina
imenovala še namestnike vseh
članov komisije, da bo tako
vedno zagotovljena pohiošte-
vilna udeležba pri delu komi
sije. Resen problem, ki tre
nutno izredno ovira delo ko-
misije, je vprašanje tajnika
ki ga komisija po določilih
mora imeti, vendar ga doslej
še nimamo.
Doslej je bUo uvedenih šest
postopkov in izdanih prav to-
Uko sklepov, od katerih sta
dva že polnomočna. Prijave
smo dobili od davčne upra
ve, vendar j>a se vključuje tu
di že javni tožilec; v tem pri-
meru gre za nove prijave, ne
za te, ki smo jih doslej že
obravnavali. Časovno smo po-
segli pri raziskovanju izvora
premoženja v glavnem za čas
od 1967. letu naprej, v enem
primeru pa tudi od 1965. V
vseh obravnavanih primerih
gre skupno za okoli sto mi-
Ujonov starih dinarjev nepri-
javljenega dohodka.
O svojem delu je komisija
tudi že poročala občinski
skupščini na seji.«
LAŠKO
v Laškem je prišlo pred ne-
davnim do zamenjave pred-
sednika komisije za ugotav-
ljanje izvora premoženja, ker
je za razrešitev spričo odho-
da na novo dolžnost Miha
Prosen zaprosil sam. Za nove-
ga predsednika je bil imeno-
van MARKO MANFREDA,
predsednik Občinskega sindi-
kalnega sveta. Tole je pove-
dal:
»Poleg tega, da je prišlo do
menjave predsednika komisi-
je, je skupščina zamenjala š*
nekaj članov komisije. Odkar
vodim komisijo smo imeli
eno, to je tretjo sejo komi-
sije. Ni potrebno p>oudarjati,
da se tudi pri nas ubadamo
s podobnimi težavami kot
drugod. Vprašanje tajnika ko-
misije je tudi pri nas še od-
prto, kar delo komisije seve-
da močno ovira. Ker bo 1»
družbenem dogovoru prišlo
pred komisije nedvomno še
več primerov, ker se bo šte-
vilo prijav vsekakor poveča-
lo, je problem strokovnega
sodelavca tembolj pereč. No-
prepričan sem, da bomo pra-
vočasno rešili tudi to vpra-
šanje.
Doslej je naša komisija na
svojih sejah obravnavala de-
set prijav, ki smo jih v glav-
nem dobili od flavčne uprave.
Postopek smo uvedli v treh
primerih in računamo, da bo
zaključen do 25. aprila, pri
čemer pa seveda velja ui>ošte
vati, da imajo prizadeti po-
tem še pravico pritožile na
svet za finance. V enem pri-
meru, šlo je za prijave s stra-
ni občana, smo postopek
ustavili, ker smo ugotovili, da
prijava ni bila utemeljna. V
teh treh primerih, za katere
vodimo postopek, gre skupno
za 156 milijonov starih dinar-
jev neprijavljenega dohodka,
vsaj tako kažejo podatki, in
sicer gre v enem primeru za
78 milijonov, v drugem za
56 milijonov in v tretjem za
22 mUijonov starih dinarjev.
V dveh primerih smo zajeli
časovno obdobje od leta 1967
dalje, v enem pa od 1969 leta
naprej.
Naj ob zaključku povem še
to, da je naša komisija spre-
jela poseben program dela,
ki pa doslej ni bil dosledno
izvajan. Razlog je v tem, ker je
prišlo do personalnih spre-
memb v sami komisiji. Z de-
lom bomo intenzivno nada-
ljevali ter preko skupščine
javnost tudi obveščali o naših
ugotovitvah.«
ŠENTJUR
Ker se predsednik komisi-
je iz Šentjurja ni mogol ude-
ležiti sestanka, bU je zadržan,
nam je pred zaključkom re-
dakcije po telefonu sporočil
naslednje podatke in ugoto-
vitve. Naj povemo še to, da
je  predsednik  komisije  sa
ugotavljanje izvora premože-
nja v Šentjurju STANE KO-
ZJAN. Tole je povedal:
»Komisija je imela doslej
tri redne seje. Obravnavali
smo skupaj devetnajst pri-
merov, za katere smo prejeli
tri prijave od tožUstva, ene-
ga od davčne uprave, pet-
najst primerov pa smo ob-
ravnavali na zahtevo komisi-
je same, ko smo od občanov
zahtevali, da komisiji sami
prijavijo svoje premoženje.
Vse te primere smo doslej
analizirali, vendar sklepov še
nismo izdali, ker primeri zah-
tevajo še dodatne dopolnitve
in ugotavljanje. Poudaril bi
rad, da z našo davčno upravo
izredno dobro sodelujemo in
da nam le-ta pri našem delu
z marsičim pomaga. Vsaka
pomoč pa je v teh začetnih
pogojih seveda izredno do-
brodošla.
V primerih, ki jih obravna-
vamo, "se giblje višina nepri-
javljenega dohodka v razmer-
ju med deset in 45 starih mi-
lijonov dinarjev. Skupni zne-
sek v obravnavanih primerih
znaša 115 milijonov starih di-
narjev. O naših izsledkili bo-
mo poročali tudi na seji skup-
ščine in preko nje z izsledki,
ugotovitvami in sklepi obve-
ščali tudi širšo javnost.«
MOZIRJE
MILAN REPENSEK, sicer
stopek obravnavanja pos»>
misije za ugotavljanje izvora
premoženja v mozirski obči-
ni. Na sestanku v našem
lu-edništvu je o dosedanjih
rezultatih dela komisije pove-
dal naslednje:
»Kljub temu, da je bila na-
ša komisija ustanovljena še-
le novembra lani, smo doslej
že imeli sedem sej. Iz tega
pa nikakor ne kaše zaključe-
vati, da smo številu sej pri-
memo, obravnavali tudi šte-
vilo prijav. Nekatere seje so
bile posvečene organizacijske-
mu delu, saj smo, tako kot
drugod, pričeli brez slehernih
izkušenj.
Posebno vprašanje pri delu
je problem prijav. 2al v na-
šem primeru ne morem po-
trditi tega, kar so povedali
drugi, mislim namreč na so-
delovanje davčne uprave. Pri
nas doslej od davčne uprave
nismo prejeli niti ene prija-
ve. To pa ne pomeni, da za
primere ne vedo, oziroma, da
nimajo podatkov, saj samo
naša komisija ve za štiri pri-
mere, ki jih bomo morali
prej ali slej obravnavati.
Kljub temu, da smo podatke
zahtevali, jih doslej nismo
dobili. Zakaj, to mi ni znano.
Na komisiji smo doslej ob-
ravnavali en primer na po.
dlagi anonimne prijave obča-
na, za katero pa se je izka-
zalo, da je bila utemeljena.
Ko smo v tem konkretnem
primeru zahtevali dodatne po-
datke še od davčne uprave,
smo le-te tudi dobili. To nam
je vsekakor zelo pomagalo.
Zato nas tembolj čudi, da
nam ne posredujejo tudi pre-
ostalih podatkov, Id jih ima-
jo. Sicer pa smo na našo ko-
misijo dobili še deset ano.
nimnili prijav, ki pa razen
imen posameznikov, ki naj bi
jih obra\Tiavala komisija, ni-
so vsebovale nikakršnih dru-
"-ih podatkov. Verjetno gre v
teh prunerih tudi za podti-
kanje in nevoščljivost.
V primeru, ki ga obravna-
vamo, gre za neprijavljen do-
hodek v višini 52 milijonov
in je bil izdan tudi že sklep.
V pritožbenem postopku pa
o treba to vsoto še znižati
za okoU deset milijonov, vsaj
tako kaže. Sicer pa izgovar
ja na razne sorodnike, ki so
darovali in prispevali, verjet-
no tudi v drugih občinah ne
manjka.
Probleme imamo tudi pri
nas glede tajnika komisije, ki
ga za enkrat še nimamo. Tre-
nutno to delo opravlja davčni
inšpektor. Komisija ima svoj
program dela, ki ga bomo pa
še ustrezno dopolnili z nalo-
gami, ki izhajajo iz družbe-
nega dogovora.«
VELENJE
Predsednik komisije iz Ve-
lenja je bil službeno zadržan,
pa je zagotovil, da se je raz-
govora v našem uredništvu
udeležila DANICA LEDNIK,
ki je tajnica komisije za ugo-
tavljanje izvora premoženja,
sicer pa je zaposlena kot re-
ferent za kaznovanje prekr-
škov v davčni upravi skup-
ščine občine Velenje. Tole je
povedala-
»Komisija je bila imenova-
na julija lani in je imela do-
slej štiri seje. Da ne bi po-
navljala to, kar so povedali že
ostali, kajti težave so podob-
ne tudi pri nas, naj navedern
nekaj ugotovitev do katerih
smo prišli doslej. Vse štiri
primere, je komisija že ob-
ravnavala v redhodnem po-
stopku. V enem primeru smo
ugotovili, da je potrebno po-
stopek ustaviti, ker je bUo
premoženje legalno pridoblje-
no in ni razlogov, da bi s po-
stopkom nadaljevali. V dru-
gem primeru je občana davč-
na uprava že kaznovala in
komisija tega primera za se-
daj še ni obravnavala podrob-
neje, ker čakamo na pravno-
močnost že izdanega sklepa
po davčni upravi. V preosta-
lih dveh primerih pa tečejo
dodatne poizvedbe in prever-
janja. Sklepov doslej naša.
komisija še ni izdala, ker po-
stopki še niso zaključeni. Ča-
sovno smo posegli do leta
li)66, skupno pa gre za S6
milijonov starih dinarjev ne-
prijavljenega dohodka. Seve-
da — pri tem lahko pride še
do bistvenih sprememb, pred-
no bo postopek končan. V
teh štirih obravnavanih pri-
merih smo dobili tri prijave
od davčne uprave in enega
od javnega tožilca,
Z delom nadaljujemo in bo-
mo o izsledkih seveda poro-
čali tudi na seji občinske
skupščine.«
ŽALEC
Predsednik komisije za
ugotavljanje izvora premože-
nja v Žalcu pa je DRAGO
TER2AN, uslužbenec SDK, ki
I>a ga je hkrati doletela ta
čast, da je tudi član enake
komisije v Celju. O delu ko-
misije v 2alcu je povedal na-
slednje:
»Naša komisija je imela do-
slej štiri seje, od katerih sta
bili dve operativnega značaja,
na dveh pa smo obravnavah
predlog za odmero davka in
neprijavljenega dohodka. Ko-
misija ima doslej v obravna-
vi devet primerov, za kate-
re smo dobili osem pw, j
strani davčne uprave **L
od javnega tožilca. \
primeru smo izvedli
zaslišanje stranke zara((i f
vora in zadevo PosreiiH
svetu za finance ^
Konusija je lani decei,
spiejela program flek
konkretno določa p«^
ozu"onia obseg njenegg
ter vsebuje vse konk*
naloge, ki jih moramo 2.
viti. Naj omenim, da s J
tem našem programu
vili kot posebno nalogo j,
obveščanje samoupravni],
ganov tistih delovnih on,
zacij, kadar gre za posa^
nike, ki so člani njihovih
lovnih skupnosti. Sevedj
vsebuje program tudi še d
ga določila, med kateri^
obveščanje javnosti pravi,
zagotovljeno.
Razpolagamo že z obsej;
materialom in podatki o r
moženju posameznikov,
nam jih je zagotovila i^J
sredovala naša davčna ^
va. časovno smo pri otj
navanju teh primerov a
obdobje od 1968. leta napi
Višina neprijavljenega doli
ka se giblje med 11 in 56]
liJonov starih dinarjev, sk
na pa znaša v vseh obra^
vanih primerih vrednost
milijonov starih dinarjev.
Podobno kot drugod s
tudi mi že podali porol
pred občinsko skupščino,)
bomo seveda delali tudi
bodoče.«
Delo je torej steklo. Zji
ne težave so premagane
kljub temu, da se komis
ubadajo z  mnogimi prd
mi, njihovo delo sicer r
tivno počasi (kar pa Je
sumljivo),   vendar   vztn(
oapi^eduje.  Posameznim ]
merom zlorab in utajam]
toiej že stopili na prste
nobenega dvoma ni o tem,
bo to težavno in odgora
delo komisij rodilo tudi
željene rezultate. Razlogovi
malodušje torej ni, potrd
pa je strpnost, saj m
komisije pri svojem deh
števati m-aksimalno obj
nost ter izhajati iz teže i
vomosti, ki jo nosijo.
Kaj hitro je moč vt
spraviti ob dober glas, 1
ko mu ga je povrniti!
se zavedajo tudi komisiji
to ni 'potrebno od njih J
vati nemogočega in bit
strpen do rezultatov nj2
prizadevanj.
Za tokrat toliko, kdaj
gič pa še kaj več in o
še malo bolj konkretno!
P. S.
Občanom Solvenskih
njic ter Šmarja pri Jelš«l
moremo pK>sredovati I*
kov. Predsednik iz Konji
je za sejo opravičil, naj
obiska pisca tega sestavM
ga ni bilo podjetju, ker j«
na dopustu, čeprav sva ij
sestanek dogovorila. Iz »
ja smo dobili zagotoviK^
bomo v torek, še prf^
ključkom redakcije, dolW'
lefonsko poročilo, vendA'
sede niso držali!  -
BERNISTRM«
^ 26. aprila 1973
stran 11
0enki z delavci o delavskem prazniku

jg kri pordečila tlakovano cesto sredi Chicaga, ko je ducat delavskih demonstrantov obležalo ne-
v prahu, ker so zahtevali kanček svojih pravic, se je rodil delavski praznik PRVI MAJ. Druga
g^pacionala je v spomin na krvave dogodke v Ameriki razglasila 1. maj za mednarodni delavski
i^nik, za praznik, ob katerem je delavski razred zbiral svoje sile za boj proti izkoriščevalcem. Še
jfgtokrat je pordečila kri pločmke, tovarniška dvorišča, dolgo stoletje je še internacionala prodi-
^ izza rešetk zaporov, taborišč. Kri delavcev je dala barvo borbenim praporom na čelu pohodov,
irajočih nad jurišnimi oddelki revolucionarjev v razrednih revolucijah In osvobodilnih vojnah.
ta obdobja je prvi maj
praznik tudi pri nas. Le
let po »čikaških« do-
^ so takrat maloštevilni
praznovali s sloven-
^Ijesedo in slovensko pes-
pomeni Praznik dela v
^jera času, malone tri
^etja po tem, ko je de-
*i razred vzel usodo v
^roke, kaj več kot dve
jjtietji po zgodovinski od-
da se bo jugoslovan-
, družba razvijala -po sa-
Bpravni poti? To, kaj po-
jieznik čuti v pričakovanju
fcjih prazničnih dni, ko-
C) razliko čuti in zaznava
1, maju v minulih letih?
'q smo vprašali nekaj de-
Pa so takole povedali:
Itiriinštirideset let ima. 28
brusi steklo v Steklarni
»Borisa Kidriča« v Rogaški
Slatini. Ko pride prvi maj,
ga kar podzavestno objame
praznično vzdušje. To je glo-
boko vsajeno v njem. Dogo-
vori se doma, pomeni s pri-
jatelji in gredo kam v zele-
nje, v naravo. To je zanj ne-
kaj takega, kot lastovke na
jesen zbere nek nagon v jate
in na pot v toplejše kraje.
JOŽE HALOŽAN
OGREVA ME ODSEV
IZ PRETEKLOSTI
»Pravzaprav sem vedno ix>-
nosen, da s^n delavec, da mi
nihče ne more škiliti pod pr-
ste in v lonec. Pošteno si slu-
žim z& življenje. Prvi maj pa
je zame še posebna prilt^
nost, ko se zavem, da sem
član sto in stomilijonske dru-
žine delavcev. Imam nekaj
konjičkov in ker že ni pobud
od drugod, si praznik po sreo-
j9 naredim prijeten. Nekoč je
bilo drugače, še pred leti.
Prišli smo skupaj. PrišU smo
vsi od vratarja do najbolj od-
govornih. Skupaj smo pro-
slav Ijah, nosili parole, postav-
ljali mlaje, ■ prirejali baklade,
prižigali kresove. Zdaj smo
nekam vsak zase. Nekdanji
simbol prvega maja je oble-
del. To so samo še prosti
dnevi, ko se odpočijemo, ko
kam gremo, vsak po svojem
nagnjenju, p>o svojih zmožno-
stih. Ce bi se hoteli zbrati,
kot nekoč, bi ne bili več vsi
na okupu. Vikendi, avtomo-
bili, različno debele denarni-
ce nas delijo v skupinice, v
p>osameznike. Cilji so postali
zelo različni, ne tako kot ne-
koč, ko je bil kos kruha po-
glavitni. Zame v današnji pr-
vi maj sije blišč nekdanjih
praznovanj.«
S PRVIM MAJEM
SE ZAČENJA
POMLAD
Trinajst let je že delavka,
od t^a deset let v celjskem
TOPRU. Povedali so mi, da
se tudi družbeno uveljavlja v
kolektivu. Takole je povedala:
»Prvomajske praznike tež-
ko čakam. Letos bodo kar
obilni. Sest dni bomo proste.
Prvi maj je delavski praznik,
to vem. Njegovega zgodovin-
skega nastanka ne poznam.
Zame težko pričakovan praz-
nik že zato, ker se z majem
začenja pomlad, resnična to-
pla pomlad, ko se prebudi
narava in je vse bolj živo in
veselo. Ko sem bila še otrok,
se spominjam, da smo šli s
starši na proslave, šli v veli-
kih gručah kam ven, kjer je
igrala godba. Letos, če bo le-
po vreme, smo zmenjeni s
prijatelji in znanci za izlet
na Svetino. Iz različnih ko-
lektivov iDomo. Kar tako bo-
mo šli, da bomo skupaj, da
se nau/.ijemo zraka, da se po-
veselimo, da »e otroci nadiv-
jajo v zelenju ... Da bi spet
ves kolektiv kdo spravil na
noge? To bi šlo bolj težko.
Ne verjamem, da bi bih vsi
skupaj. »Izletnik« nam ponu-
ja izlet na morje. Ne vem,
koliko jih bo šlo. Šle bodo
mlajše. Nekatere sodelavke
bodo šle domov na kmete,
druge pravijo, da bodo uredi-
le stanovanje, postorile kaj
na svojih vrtovih. No, če sem
čisto odkrita, praznikov se
veselim zato, ker bom pro-
sta.«
FRAN  CIVIEDVED
VSAK ZASE IN ZA
SVOJ RAČUN
Strojm kovač, do nedavne-
ga preusednik sind^Jcata v ko-
vaški industriji Vitanje,
Franc Medved, ima 53 let. V
Vitanju je od leta 1934, ko se
je prišel učit kovnške obrti.
»Prvih praznikov, res praz-
nikov se spcnnjnjam dele M
povojni čas. Pred vojno vem
le to, da smovideL*. kako je
nek star kovač, ki je imel
nemške šole, v remščini izpi-
sal lepak z geslom »Naj živi
L maj« in ga nabil na neka
vrata v trgu. Mi, kovači, smo
v bivši Jugoslaviji praznova-
li bolj 4. maj, ko je bil praz-
nik zaščitniki kovačev svete-
ga Florjana ... Veste, dan-
današnji ni več tako, kot je
bilo leta i>o vojni. Takrat
smo za prvi maj prirejali
proslave. V sprevodih smo
pK>kazali kaj delamo, kakšni
so naši uspehi. Bili smo ix>-
nosni na vse, kar smo nare-
dili. Zdaj i>a je stvar taka,
da praznujemo i>o slojih. Ka-
kor kdo hoče, kar ga veseli
in kolikor zmore. Preprosti
delavci se odpočijejo ali pa
eden drugemu skočijo na po-
moč, če kdo gradi hišo ali se
loti večjega dela. Pa ne na
sam praznik 1. maja. Tega
vse bolj spoštujejo tudi kmet-
je, čeprav drugače delajo tudi
ob nedeljah, če jih sili vreme
in delo. Prvomajski oddih si
tudi sami plačamo. Nekaj z
doprir.ašanjem šihtov, sicer
pa — plače je le toliko, koli-
kor je opravljenih delovnih
ur. Kdo naj bi nam plačal
praznični dan, ko smo samo-
upravljalci?«
STANKA MIRNIK
SKUPNI SO NAM
RAZLIČNI  INTERESI
Mojstrica v kolektivu »To-
PER« t Celju Stanka Mimi-
kova je začela praznovati a
očetom, ko so Šoštanj ski de-
lavci vsako leto odhajali za
1. maj na goro Oljko, kjer je
igrala godba, kjer so prepe-
vali, se veselili. Zaposlila se
je drugo leto vojne. Takrat
so bili prvomajski prazniki
kak skrivaj pridobljen pri-
boljšek.
»Ne vem zakaj 1. maj ni
več tako svečan, kot je bil
nekoč. Po vojni smo czaljšali
tovarno, šli smo v prvomaj-
ski sprevod, s pKmosom srna
kazali naš* dosežke, veselili
smo se bb čaši vina in polo-
vici klobase, šli na izlete in
zameril bi se vodilni, ki bi
ne šel z nami. Zdaj smo sku-
paj le še za stroji iii na
kakšnem sestanku. Za tovar-
niškimi vrati smo vsak zase.
Letos bom šla z EMOvci na
Dunaj. Ljudska tehnika te to-
varne vsako leto priredi kaj
prijetnega. Lani smo bili »na
morju. Prvomajski prazniki so
postali neke vrst« dopust.
Ce bi bilo kaj, kar bi rada
izpovedovala ob javni prvo-
majski prireditvi? Seveda je.
Napisala bi parolo: Delavci
združite se v boju za mir! To
mi najbolj leži pri srcu. No,
tudi za domače razmere, za
nas v Jugoslaviji bi kaj napi-
sala. Recimo: Manj besed,
več delanj! O, še bi mogli v
prvomajskih pohodih nositi
izpisane cilje. Tudi pri nas
še ni vse, kakor bi moralo
biti, zato bi bil prvi maj de
vedno lahko borbeni delavski
praznik.«
i. K.
STEKLOBRUSILEC JOŽE
HALOŽAN:
Priučila šivilja MILICA
ROZMAN:
Strojni kovač FRANC
MEDVED:
Šiviljska mojstrica
STANKA MIRNIK:
Ob
podpisu
Direktor cinkarne inž.
Franjo Klinger podpisuje
F>ogodbo o poslovnem in
tehničnem sodelovanju
med ciinkarno tn Tehno-
mercatorjem. Zraven nje-
ga v sredini direktor
Tehnomercatorja Stanko
Seiše4<.
56 VINJENIH
Kljub poprejšnjim var-
nostno prometnim akci-
jam je tudi zadnja, ki je
bila v petek in soboto po-
noči, pokazala porazne re-
zultate. Delavci UJV so
ustavili 950 voznikov mo-
tornih vozil in jih 88 pre-
izkusili z alkoskopom, od
tega jih je bilo 56 vinje-
nih! Poleg tega so še iz-
reldi mandatne kazni v
višini 3010 din, izrekli 38
opozoril, odvzeli šest pro-
metnih dovoljenj, 23 voail
izključili iz prometa za-
radi tehničnih pomanj-
kljivosti in ugotovili 20
takšnih, ki so se v avto
podali brez vozniškega iz-
pita. Dokaj žalostni rezul-
tati, če pomislimo, da je
samo v letošnjem letu v
kratkem razmahu bilo or-
ganiziranih že pet takš-
nih akcij. Kdaj bodo ro-
dile uspeh, ko pa so re-
zultati  vedno poraznejši?
BREZ
VOZNIŠKEGA
IZPITA
MILAN SPOLENAK, 22,
iz Spodnje Ponikvice, je
prip>eljal iz smeri Mari-
borske ceste i>o Bežigraj-
ski cesti z osebnim avto-
mobilom in se v bližini
podjetja AgTopromet za-
radi neprimerne hitrosti
zaletel v električni drog
ob cesti. Ugotovili so, da
je vozil brez voendškega
izpita, pa tudi alkoskop
je pozelenei   nad podovi-
12. stran — NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 —^g^^
Pionirji in promet
veliko tekmovanje
"V Celju je bilo republiško tekmovanje pionirjev o varnosti v prometu in spretnostni vožnji
s kolesi. Pred začetkom tekmovanja je bila po celjskih ulicah velika povorka, v kateri je
sodelovalo preko 1500 pionirjev iz vse Slovenije. Tekmovanje je bilo pri I. osnovni šoU,
kjer so mladi tekmovalci pokazali veliko znanja. Vsekakor so takšna srečanja dobrodošla,
saj je najpametneje že v mladosti vzgajati ljudi, kako se naj obnašajo v prometu. Celjani,
so tekmovanje vzorno organizirali. Na sliki posnetek s prireditve.
Foto: B.STRMCNIK
Šempeter

člani mladinskih aktivov iz
osnuh razredov osnovnih šol
žalske občine so se minulo
nedeljo v dvorani Zadružne-
ga doma v Šempetru pome-
rili na občinskem kvizu, na
katerem so odgovarjali na
vprašanja iz teme: boj jugo-
slovanskih narodov za svobo-
do in socializem.
Osem tričlanskih ekip se je
na tekmovanje solidno pri-
pravilo, saj so poprej že na
šolah opravili temeljito selek-
cijo in na kviz poslali tiste,
ki so resnično znali največ.
Za uvod v prireditev je naj-
prej zapel pevski zbor osnov-
ne šole iz Šempetra, katere
učenci pa so s posameznimi
točkami nastopili tudi med
kvizom. čeprav kviz ni imel
tekmovalnega značaja, saj se
učenci niso poteg ■•vali za uvr-
stitev, temveč je bil namen
le v tem, da mladi pokažejo.
kako poznajo zgodovino naše
slavne revolucije, je med na-
stopajočimi vladal pravcati
tekmovalni duh. Ekipe so po-
kazale več kot odlično zna-
nje. Kar pet ekip je ob kon-
cu zbralo maksimalno števi-
lo točk, preostale tri pa tudi
niso veliko zaostajale. Naj
povemo, da so člani nastopa-
jočih ekip pravilno odgovorili
kar na 29 od 32 vprašanj, da
so na dve vprašanji dali ne-
popolni odgovor, v celoti
zgrešili le enkrat. Torej res-
nično več kot odlično!
Ob zaključku tekmovanja
pa je sekretar Občinske kon-
ference SZDL, IVO ROBIČ
razglasil še izid nagradnega
tekmovanja o pisanju spisov,
ki so jih pisali vsi učenci če-
trtih in osmih razredov. Še-
stim najboljšim je podelil
knjižne nagrade in nalivna
peresa, vsi nastopajoči pa bo
do odšU za nagrado še na
brezplačni enodnevni izlet v
Kočevski Rog.
Prireditev je ob sodelova-
nju Občinskega odbora ZZB
NOV ter Občinske srveze dru-
štev prijateljev mladine pri-
pravila Občinska konferenca
Zveze mladine Žalec. Nedelj-
ski kviz v Šempetru je bil
že tretji in ix>kazalo se je, da
se učenci kaj radi udeležuje-
jo tovrstnih prireditev.
Ce/je
Pečana prisega
Precej nerodno vreme je bi-
lo, padal je dež, ko so mladi
vojaki vojašnice Slavka Sian-
dra v Celju svečano prisegli
pred svojimi starešinami, da
bodo sluzih narodu in svo-
jemu maršalu Titu. Muhasto
vreme pa ni skalilo slavnost-
nega vzdušja, ki je tisti dan
vladalo med zidovi stare vo-
jašnice.
Vojake je pozdravil njihov
starešina, namestnik koman-
danta celjske gamizije, kape-
tan prve klase, Nikola šix>r-
čič in jih opozoril na njihove
dolžnosti ter obudil spomin
na njihove slavne prednike.
na partizansko vojsko. Za
njim je vojake pozdravil na-
rodni heroj in general v po-
koju, Franc Rojšek-Jaka. Ne-
kaj besed je spregovoril ttidi
predstavnik tabornikov odre-
da Druga grupa odredov.
Mlade ljudi, ki so za skoraj
leto dni prišli med ljudi v
mesto ob Savinji, je oiX)zoril
na vsestransko in plodno so
delovanje z njihovim odre-
dom in zaželel, da bi se to
sodelovanje še nadaljevalo.
Takoj nato so vojaki odšli
v prostore vojašnice, kjer so
podpisah prisego.
M.STRAŠEK
FILM: PRVI SPLITSKI ODRED
Celjsko Kinopodjetje bo v
počastitev dneva OF in delav-
"skega praznika piredvajalo v
teh dneh zanimivo in visoko
ocenjeno, pa tudi pri občin-
stvu popularno domače delo
Prvi splitski odred. Zgodba
priix>veduje resničen dogodek
iz narodnoosvobodilne borbe,
ko se je več hrvaških odredov
moralo premakniti proti Kai-
nu in Dinari. Prvi splitski od-
red pa se ujame v vroče ka-
menje, kjer ga napadejo fa-
šisti, vistaši in dom.obranci.
Režiser Vojdrag Berčič je
petindvajset let zbiral gradivo
za snemanje tega dela, ki je
bilo navzlic temu po projekci-
ji deležno hude polemike. V
fihnai igrajo najbolj anani ju-
gosJiovanskii igralcL
SKUPŠČINA OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU
Sklad za komunalno urejanje
stavbnih zemljišč
r azp isu je
na osnovi 5. člena odloka o urejanju in od-
dajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS,
št. 23/72)"
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenih stavbnih
zemljišč v urbanem naselju
Šentjur pri Celju:
1. Za gradnjo II enodružinskih stanovanjskih hiš T
stanovanjski soseski V. v Šentjurju pri Celju:
— parcela št. 506/15 v izmeri  661 m^ .
— parcela št. 506/16 v Izmeri  560 m*
— parcela št. 506/17 v izmeri  580 m'
— parcela št. 507/1  v izmeri 542 m^
— parcela št. 507/6 v izmeri 547 m^
— i>arcela št. 507/5  v izmeri 663 m*
— parcela št. 507/4  v izmeri  580 m«
— parcela št. 507/7  in 663/4 v izmeri 543 m«
— parcela št. 506/17 in 663/9 v izmeri 678 m'
— parcela št. 506/19 in 663/6 v izmeri 517 m«
— parcela št. 653/7  in 506/20 v izmeri 560 m^
2. Za gradnjo 10 enodružinskih stanovanjskih hiš v
stanovanjski soseski II. Pesnica v Šentjurju
— parcela št. 530/1 in 532/1 v izmeri  946 m^
— parcela št. 5(29 v izmeri  1007 m«
— parcela št. 530/3 in 532/3 v izmeri  1035 m^
— parcela št. 532/2 in 530/2 v izmeri    910 m^
— parcela št. 530/4 in 532/4 v izmeri  1282 m«
— parcela št. 530/5 in 532/5 in 531/1 v izmeri 966 m*
— parcela št. 530/6 in 531/1 v izmeri 775 m^
— parcela št. 530/7 in 569/2 v izmeri 668 m'
— parcela št. 568/1 v izmeri 714 m*
— parcela št. 568/2 in 560/3 v izmeri  586 m2
3. Za gradnjo mehanične delavnice z avtopralnico
in stanovanjsko hišo (pri bencinski črpalki):
— perceda št. 42/1 k. o. Setitjitr v lizmeil 2.600 m< .
4. Izklicna cena za m« delno urejenega stavbnega
zemljišča pod točko 1 in 2 znaša
— odškodnina za m2 zemljišča 23,00 din
— delna komimalna ureditev
za m^ (načrti in cesta v makadamski izvedbi)
15,00 din
Izklicna cena za m^ zemljišča pod točko 3, znaša
ZO.OO din in 5,00 din/m^ za ureditev vse dokumenta-
cije.
5. SPLOŠNI POGOJI NATEČAJA:
I. Za vse stnovanjske hiše so predvideni tipi po za-
zidalnem načrtu in je v soseski V. (točka 1) mož-
na gradnja montažnih hiš.
II. Rok za začetek gradnje je 1/5—1074, za dokon-
čanje 1/5—1977. Po preteku tega roka lahko Sklad
odvzame zemljišče ob enakih pogojih, ki ga je od-
dal, če ponudnik ne bi izpohidl tega F>ogoja.
III. Intereseniti vložijo pismene pMDnudbe na na-
slov SKLAD ZA KOMUNAI^O UREJANJE STAV-
BNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU.
V ponudbi mora interesent nedvoumno izjaviti, da
sprejema vse natečajne pogoje ter ponuditi ceno za
določeno parcelo. Ponudbi mora predložiti dokaz o
plačani varščini. Varščina znaša 10 % od ižkhcne
cene, vplača pa se na žiro račun št. 50700-652-25274
»Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč
občine Šentjur pri Cedju«.
Pismene ponudbe morajo biti vložene v roku 14
dni po objavi tega natečaja.
Za tiste parcele, za katere v tem roku ne bo pri-
spela nobena veljavna ponudba, ostane natečaj od-
prt do 31/12—1973.
IV. Stavbna zemljišča bodo oddana najugodnej-
šim ponudnikom. Ugodnejši ponudinik je tisti, ki
za določeno parcelo ponudi najvišjo ceno.
V. PlačHo v višini izklicne cene za zemljišče s ceno
za delno komimalno ureditev mora biti izvršeno v
korist Sklada za komunalno urejanje stavbnih zem-
ljišč v 10 (desetih) dneh od dneva prejema obve-
stila, da je bila ponudba uspešna, sicer zapade
varščina v korist Sklada za komimalno urejanje
stavbnih zemljišč občine Šentjur.
VI. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj in plačila pro-
metnega davka od nepremičnin nosi kupec.
VII. Parcele so delno opremljene ali pa bodo najka-
sneje do 31/12—1973.
Vse informacije dobite v sobi št. 3 oddelka za gP"
spodarstvo in finance SO Šentjur pri Celju in to
vsak dan od 7. do 14. ure.
ft. jg — 26. aprila 1973
NOVI TEDNIK —13. stran
Celje

gvet za urbanizem, gradbe-
jig_ lcomtma,lne in stanovaAj-
jije zadeve je za 52. skuipno
jjjo članov obeh zborov celj-
jjje občinske skuipščine pri-
pravil več aktualnih predlo-
Ta ugotovit€?v se ne na-
jj35a samo na razpravo o
j^edbi krajevnega samopri-
jpevka za asfaltiranje cest če-
trtega reda na območju kra-
igvne skupnosti š-kofja vas,
j^rveč tudi na nekatere dru-
ge zadeve. Skupščina je po-
tidUa pripravljenost občanov
y krajevni skupnosti Škof ja
vas, da s samoprispevkom
jberejo četrtino potrebnih
sredstev za asfaltiranje cest
na njihovem območju, hkra-
ti s tem pa se zavezala, da bo-
T skladu s tako zbranimi
sredstvi dajala svoje deleže k
pokritju vseh stroškov. Refe-
rendiun za uvedbo krajevnega
samoprispevka v škofjd vasi
bo v nedeljo, 6. maja.
Razprava o investicijskih
programih Pliname-vodovoda
in javnih naprav v letošnjem
letu je slej ko prej odprla
vprašanje bodoče organizacij-
povezanosti vseh komu-
nalnih delovnih organizacij v
občini sploh. Sicer pa velja
ugotovitev, da so njtihovi p>ro-
grami vsklajeni z razpoložlji-
vimi sredstvi. Ker pa je teh
vedno premalo, ostajajo mno-
ge naloge neizpolnjene.
Odborniki so sprejeli odlok
o splošni prepovedi gradnje
tn parcelacije zemljišč, južno
od avtoceste. Gre za ukrep, s
katerim zagotavljajo razvija-
joča se industriji dovolj pro-
stora za nove objektie. Ne
glede na to okokiost so potr-
dili, upamo, da zadnjič, se-
verno varianto trase hitre ce-
ste na ožjem celjskem območ-
ju, kar pomeni za mesto ugo-
dnejši razvoj proti Savinjski
dolini. Ta varianta pa je ust-
reznejša tudi za žalsko obči-
no.
Brez zadržkov so sprejeli
spremembo tiste točke odloka
o oprostitvi plačevanja pri-
stojbin za nekatera cestna
motoma vozila, ki se nanaša
na kmetijske traktorje oziro-
ma njihove priklopnike. Vtem
ko je dosedanji odlok upošte-
val pri tej ugodnosti le pri-
klopnike z nosilnostjo do
dveh ton, je popravek v tem,
da se ta olajšava nanaša na
priklopnike a nosilnostjo do
treh ton.
Ko so odlbomdM potrdili
poročilo o stanju požarnega
varstva v občini, so se med
drugim zavzeli za začetek pri-
prav na ustanovitev požarne
skupnosti pa tudi za večjo
skrb pri štipendiranju kadrov
z visoko in srednjo izobrazbo
za potrebe požamo-varnostne
službe.
S sprejemom dnu^benega
dogovora za uiresničitev pro
gra,ma kulturne skupnosti v
letošnjem letu je skupščina
znova potrdila svojo naklo-
njenost do reševanja kultur-
nih vprašanj v občini. Z ena-
kimi besedami bi lahko oce-
nili drug družbeni dogovor, ki
pa zadeva reševanje težkega
kadrovskega problema na celj-
skem občinskem sodišču. Gre
za dogovor, v katerem bosta
pri štipendiranju in dru-
gačnem reševanju kadrovskih
vprašanj za potrebe občinske-
ga sodišča sodelovali poleg
celjske še laška m šentjurska
občinska skupščina.
Šolstvo

Na 10. seji skupščine Izo-
braževalne skupnosti v Celju
so zaradi objektivnih razlogov
šele sedaj sprejeH finančni
načrt za letošnje leto ter de-
lovni program. Poudarili so,
da odobravajo razumevanje
skupščine občine Celje za po-
dročje vzgoje in izobraževa-
nja, da pa je omejitev na 12,5
odstotni porast napram lan-
skemu letu za to i>odročje do-
kaj dvorezna.
Finančni načrt za to leto
predvideva nekaj manj kot
35 milijonov din dohodkov in
izdatkov. Ob tem bi lahko za-
pisali, da je načrt dokaj na-
pet in da na tem področju ne
bomo mogli uresničiti vsega
tistega, kar so delavci ob za-
četku leta načrtovali. Pri tem
mislimo zlasti na zoženje sve-
tovalnih služb, odpovedi celo-
letne male šole, da o potre-
bah po novih adaptacijah in
večji iziboljšavi osebnih do-
hodkov prosvetnih delavcev
ne govorimo. Na skupščini so
poudarili, da se vsi delavci na
vzgojno-izobraževakiem pod-
ročju dobro zavedajo nujnosti
stabilizacije, da pa bo omeje-
vanje osebnih dohodkov na
95 % lanskega samoupravnega
siporaauma, kakor to nekateri
žele, dvorezno v toliko, ker so
že sedaj OD nizM (v SRS
je bil lani OD na pc^jno ne-
kvalificiranega delavca v celo-
ti 1090 din, v gospodarstvu
1110 din, v negospodarstvu
1020 din, v osnovnem šolstvu
964 din in v vzgojno varstve-
nih ustanovah 9^ din!) in bi
to pomenilo še večje odhaja-
nje iz prosvetnih vrst ter ve-
čanje števila tistih, ki ne pre-
morejo ustrezne izobrazbe.
Ob nalogah, ki jih ima sedaj
to področje, bomo ob tem do-
segli ravno obratni učinek, kot
ga želimo. Vse preradi govo-
rimo o delu, premalo pa o na-
grajevanju tega dela. Zato so
na skupščini sklenili o tem
problemu pismeno obvestiti
budi republiške organe, ki so
odgovorni za vzgojno-izobra-
ževalno področje.
Program dela ima več do-
brih lastnosti. Porazdeljen je
na nosilce — ki so v večini
posamezne sekcije, določeni
pa so tudi roki uresničitve po-
sameznih nalog. Vsebinsko so
naloge dobro izbrane, saj za-
jemajo skoraj vse tisto, kar
je najbolj značilno za delo
na vzgojno-izobraževalnem po-
dročju. Ne izognejo se tudi ti-
stim nalogam, ki so bile vča-
sih neke vrste »domena« Za-
voda za - šolstvo. To so učni
uspehi, šole v naravi in še bi
lahko naštevaili. Menimo j>a,
da lahko tu Izobraževalna
skupnost stori še korak na-
prej . Izobraževalna skupnost
mora postati z vsemi izredno
razvejanimi ©rgani neke vrs-
te motor, središče vzgojno-
izobraževalmega dela v Celju,
ki pa ga resnici na ljubo po-
vedano sedaj, tako organizira-
na kot je, ne more v celoti
opraviti. Ob tem bo razum-
ljivo tudi več možnosti za raz-
pravo ob novi ustavi, ki dokaj
jasno nakazuje delo interes-
nih skupnosti. Ob tem pa bo-
do morale svoje mnenje reči
tudi vse organizacije, ki so
kakorkoli povezane z vzgojno-
izobraževalnim področjem.
Na skiipščini so poudarili, da
je čas klasičnega financiranja
mimo, zato je v smislu svo-
bodne izmenjave dela potreb-
no pričeti že takoj s pripra-
vami na nove odnose, saj kon-
čno tudi vzgoja in izobraževa-
nje postajata sestavni del pro-
izvodnega procesa.
Na skupščini so še precej
govorili o stanovanjski pro-
blematiki, ker je pomanjka-
nje stanovanj za delavce na
vzgojno-izobraževalnem pod-
ročju tolikšno, da se lahko
zgodi, da bomo im.eli nove ob-
jekte za šolanje, pa nekvalifi-
cirane moči, ker boljšim ne
bomo mogli nuditi ustreznih
stanovanj. Kdo pa skrbi za
.stanovanje prosvetnih delav-
cev, trenutno nihče ne zna po-
vedati. Vemo le za potrebe in
teh je izredno veliko. Da bi
to problematiko pričeli vsaj
kolikor toliko organizirano
voditi, so v okviru Izobraže-
valne skupnosti ustanovili po-
sebno komisijo za stanovanj-
ske zadeve.
J. ZUPANČIČ
Krajevna skupnost Zidani most

»Zidani most je zapisan na vseh dobrih evropskih zemljevidih kot važno železniško križišče, vendar pa skupnost občanov,
ki tu živijo in delajo, ni svoji pomembnosti primerno upoštevana!« Tako je ob neki priložnosti povedal predsednik krajevne
skupnosti Zidani most Avgust Ernestl.
Zidani most je polnokrvni otrok takoimenovane južne železnice, zgneten in prislonjen na skopi prostor, ki je še preostal
od strug Save in Savinje, železniških tračnic in cest.
Zidani mostovi, ki prečkajo izliv Savinje v Savo, so dali kraju ime pred več kot sto leti. Tudi v breg prislonjeno naselje
skromnih hišic ima ime iz tistih časov. Italijani, ki so gradili mostove iz klesanega kamenja, so tam prebivali In svoje
selišče imenovali po Milanu — Majland.
Velika večina občanov si služi kruh na železnici, v hrastniških in radeških tovarnah, v domači cementarni in v kolodvor-
ski restavraciji, kjer se za točilnim pultom včasih zvrsti več potnikov v enem dnevu, kot je vseh krajanov v krajevni skupnosti.
Še pred leti, ko so se veliki državniki v gosteh v Jugoslaviji še vozili z vlakom, se je tu zgrinjalo na stotine ljudi k spre-
jemu. Seveda so prišli iz Laškega, Celja, vse Štajerske. To se je moralo uglednim gostom čudno zdeti, od kod se v tem »brez-
nu« jemlje takšna množica.
Po Zidanem mostu se ime-
''Uje krajevna skupnost deve-
^ naselij, ki jih je moč z
pogledom objeti le iz
'^tala. v dolini se na skopem
Prostoru stiskajo delavska se-
več sto metrov višje
^ečke naselbine na pobočju
5^itnika in ob vznožju Veli-
kega Kozja.
^ je v Zidanem mostu in
^^olici precej problemov, ki
^ bolj značilni za nerazvita
J'^»nočja, kot za kraj, ki je z
^leznimi tiri v stiku z vso
Evropo.
^oibiem so krajevne ceste,
•^jti vlak, ki odpelje iz Zida-
mosta, je prej na držav-
ni naeji kot kmet, ki iz doline
Poganja vprego volov v Veli-
Sirje. Po dolini vriskajo
^ektrični vlaki, v ducatu hiš
jj^^aj proč pa svetijo s pet-
jT^^^Jem. V naselju »Vila« pri
l^^olomu nimajo  urejene
j^alizaijije, čeprav mimo te-
. Savinja, velikanski zbiral-
* vseh ob reki nanizanih
^ ''^^^^ ^ stisnje-
^ kraju je vsaka smet vid-
Pa ni prostora za odlaga-
^odpadkov, ki jih tako pri-
pomagajo  kopičiti tudi
bip"^! iz vlakov, iz avtomo-
Zdravje in življenje tve-
• kdor se poda z vozilom po
Ob Savi proti Hrastnl-
^   hameček pa občane du-
šijo cementni prah in plini tr-
boveljske termoelektrarne. Pa
je cementni prah vsaj pove-
zan z njihovim kosom kruha,
medtem ko jim plin uničuje
posevke, zelena pljuča — dre-
vje in vrtnine.
V nečem pa se Zidani most
ne razhkuje od drugih, sosed-
njih krajevnih skupnosti. Ta-
ko kot njim so vselej prekrat-
ki za dinarje, ki bi jih krva-
vo potrebovali, da bi bil nji-
hov kraj za življenje in počut-
je prijetnejši.
Odbor krajevne skupnosti
se je skupaj s krajevno orga-
nizacijo i>otegoval za čast, da
bi bila letos pri njih osrednja
proslava občinskega praznika.
Svojo kandidaturo so priglasi-
li s programom, katerega po-
glavitni del je že izpolnjen.
Oglejmo si ga:
9 Nova krajevna cesta iz
Zidanega mosta v Veliko šir-
je. Lani so se zagrizli v strm
breg in izdolbli vanj 1.200
metrov dolgo traso do širja,
kakšnih 750 metrov nadmor-
ske višine visoko. Ta cesta ni
pomembna le za 17 gospodar-
stev. Nekoč, če bo KZ Laško
le nekaj uredila z graščino,
utegne tam zacveteti turizem.
Kako se je tu obrestoval ob-
činski milijon starih dinar-
jev? Poleg tega da so ga za dva-
krat oplemenitili z denarnimi
prispevki, 2ibrali so okoli mili-
jon in 800.000 dinarjev, so s
prostovoljnim delom in vož-
njami dodali še vrednost za
okoli štiri in pol milijona.
Precej jim je pomagala tudi
železnica. Do občinskega pra-
znika hočejo videti prve mo-
torizirane goste v Velikem
Širju.
9 Okoli 60 aktivnih strel-
cev, od mladih do starejših,
gradi strelsko lopo tn streli-
šče za streljanje z malokalibr-
sko, zračno puško in s pišto-
lo. V glavnem je vse plod nji-
hovih rok in ob skromni pod-
pori krajevne skupnosti, ki z
nekaj starimi tisočaki spod-
buja akcije nekajkrat večje
vrednosti.
% Gasilsko društvo, ki je
praznovalo lani 45-letnico, je
po opremi hudo revno, še la-
ni so morali nositi svojo mo-
torko zasopli med tekom na
pogorišče. Tako dela gasilska
enota v kraju, ki so ga z bom-
bami »pozdravile« nemške
štuke 6. aprila 1941 le nekaj
ur zatem, ko so zahrbtno nar
padle Beograd. Ob prazniku
pričakujejo gasilski avtomo-
bil, vsaj manjšega. Z^anj bodo
pozneje zgradili še garažo in
orodjarno, če bo kanilo kaj
gasilske opreme.
0 Ureditev okolja je na-
slednja naloga, predvsem pa
bi radi uredili otroško igri-
šče, očistili kraj, ga bolj
ozaljšali, zlasti Zidani most
in naselje »Vila«.
9 Seveda, če bi bila osred-
nja proslava v Zidanem mo-
stu, bi pripravili tudi obšir-
nejši kultuimi spored. Tako
pa, ko bo tu le del občinske
proslave, bo spored skrom-
nejši.
Politične organizacije v kra-
jevni skupnosti, tako S2a3L,
ZK, mladinska organizacija^
ZB NOV in organizacija Rde-
čega križa so izredno aktivne
Med seboj si pKMnagajo, saj
so občani aktivni člani v dosti
primerih kar v vseh teh orga-
nizacijah. Med društvi so zelo
uspešni gasilci, planinci in
strelci. Planinci ob pomoči
cementarne, predvsem pa s
svojimi žulji in prispevki pod
Velikim Kozjem urejajo »Gaš-
parjevo kočo«, ki je iz stare
zidanice zrasla v prijeten pla-
ninski domek, kjer so to zi-
mo za smučarje uredili tiidi
vlečnico. Mladina si je ure-
dila svoj mladinski klub, kaj
delajo strelci pa je tako že
zapisano.
In vendar zgledi najbolj
pridnih še vedno niso zdrami-
li vseh občanov. Nekateri še
vedno posedajo in poležavajo
po domačih kavčih, medtem
ko mnogi tekajo od strelišča
k planinski koči, od tam na
gradnjo ceste, s ceste pa na
sestanke, seje, vaje in še nam.'
Le-ti nimajo časa za kritizira-
nje povprek in počez, zato pa
si za te vrste dejavnosti vza-
mejo več časa neaktivni posa-
mezniki.
Med najbolj aktivne in tr-
dovratne kulturne skupine so-
dijo godbeniki, ki so land
praznovali visok jubilej oto-
stoja. Ker je malo denarja in
ker tudi ni ustreznih organi-
zatorjev, se drugačna kultur-
no-umetniška dejavnost ne
uveljavlja dovolj. V ku!.tur-
nem domu se zvrščajo gostu-
joča društva, no, mnoge pro-
slave pripravijo šolski otroci
s svojimi vzgojitelji, društva
pa prenekatero veselo prire-
ditev, ko kane v društvene
blagajne kak dinar, ki pa ga
takoj obrnejo v svojo dejav-
nost.
Nevzdržni delovni pogoji
pestijo delavce v cementarni,
ki je že nekajkrat bila na
tem, da bd prenehala obrato-
vati. Veliko upajo na pomoč
občine in matičnega podjetja
v Trbovljah, da bi obrat v Zi-
danem mostu preusmerili. Ko
bo čez leta ukinjena osnovna
šola, bodo otroke prešolali v
Racieče, se odpira možnost za
ustanovitev kakšnega obrata.
Predseldnik KS Zidand most.
Avgust Emes*l, upokojen že-
lesničar, je primer za mnoge.
Kljub temu, da ima skromno
pokojnino za potrebe družine,
vloži veliko svojega časa za
dobro vseh občanov, čeprav
bi mu kakšen »honorami di-
nar« prav prišel.
ki bi zaposloval predvsem že.
ne in mladinke. Močno si želi-
jo asfalta v naselje »Vila« in
pa modernizacijo ceste Zidani
most — Suhadol — Hrastnik.
Bolj kot vsega pa si žehjo,
da bi »nebodigatreba« — plin
iz dimnikov trboveljske ter-
moelektrarne ne pustošil več
posevkov, sadja, povrtnin, ne
uničeval zelenja in se ne za-
žiral v pljuča občanov.
Nekoč sem slišal nekoga, ki
je zrl skozi okno vlaka po
globeli Zidanega mosta in de-
jal, da bi tu še naslikan ne ži-
vel. Tisti, ki tam živijo, ne
mislijo tako. Radi imajo svoj
kraj, radi pa bi, da bi bil lep-
ši, znosnejši za življenje. To s
svojim trudom dokazujejo,
zato so tudi upraivnčeni na
večjo pomoč
JURE KRASOVEG
NT IN RC
ČESTITATA
BRALCEM IN
POSLUŠALCEM
DAN OF
IN 1. MAJ
14. stran —NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 — št.
Bralci pišeM
HVALEŽNOST
JE LEPA
ČEDNOST
Oprostite moji zamudi,
ker še nisem napravila
svoje doliaiosti, ki vam jo
dolgujem za tako prisr-
čen izlet, ki sem ga bila
deležna enkrat v svojih
53 letih. Najprej prisrčna
hvala tovarišici, ki ji žal
ne vem imena, spomnila
pa Se je na nas, kmečke
žene, ki smo revne in sd
ne moremo privoščiti tak.
snega lepega izleta, kot
ste nam ga pripravili pri
NT. Srčna hvala tudi Jo-
žetu Kakerju, ki nas je
ves čas vožnje tako lepo
zabaval. Torej prav vsem
tisočkrat hvala ter vam
želim mnogo sreče, zdrav-
ja in uspehov pri vašem
delu. Za prihodnje leto bi
vam pa predlagala izlet v
Titov rojstni kraj, ki si
ga tudi želim videti. Ma-
njša stroški bi bili, ker ne
bo tako daleč. Njemu pa
želim za njegov 81. rojst-
ni dan še mnogo zdravih
let. In da bi tudi njega
videla ta dan na njego-
vem domu v Kumrovcu.
Nekaj besed še o 11-krat-
ni kozjanski materi, o ka-
teri žal ni naslova, da bi
ji sama pisala in potola-
ži'la, da se naj nikar ne
sramuje svojih otrok. Nič
zato, če je revščina, saj
ne moremo biti vsi boga-
ti. Tudi meni se je isto
godilo, da sem bila obre-
kovana zaradi številnih
otrok. Danes, ko so pa
otroci dorasla in si že ust.
varjajo svoje dniž.ine, sem
pa zeflo srečna in ponosna,
ko me ob nedeljah tako
pridno obiskujejo in se
ebdrajo, tako da jih je
včasih polna hiša, ko pri-
haoa vsak s svojo druži-
no. Takrat sem najboOj
srečna.  Mnogo  modemdh
mamic s svojim edinčkom
aM edinko mi je že tožilo,
kakšne preglavice ji dela
otrok in da bo vse živce
izgubila. Jaz pa se samo
smejem od sreče in zado-
voljstva, ki mi ga naprav.
Ijajo otroci. Danes pa ti-
sti obrekljivci, ki so me
nekoč poniževali, zopet pa-
sejo nevoščljivost, ko vi-
dijo vsako nedeljo po 3
avtomobile pred hišo in
ko me večkrat kateri od
otrok popelje z avtom
kam v svet. Zato takšnim
materam polagam samo
to na srce, da ne bo po-
kazala, da ji je otrok od-
več, ampak da ga bo z
največjo ljubeznijo vzga-
jala in učila delavnosti
in poštenja. Ko jim otro-
ci do rastejo, jim bodo t
največje veselje m vrača-
li bodo isto ljubezen, ki
jo bo mati vcepila male-
mu otroku. In še na ne-
kaj bi vas želela obvestiti.
V naši občini, na Bregu
pri Polzeli, blizu Savinje
živi mati šestnajstih ot-
rok, to je upokojenka Ma-
rija Skomšek. l\idi pri
njej se bo splačalo ogla-
siti, ker bi vam vedela
marsikaj zanimivega po-
vedati.
Se enkrat desettisočkrat
hvala za izlet.
P. M., Polzela
MORALA BI
UMRETI ...
v sredo, 28. 3. se je ob
pol enih popoldne zgodila
prometna nesreča v sredi,
nd trga v Vojniku. žrtev
te nesreče sem bila jaz,
Oovirk Alojzija, Vojnak
160 in prosim nekaj v po-
jasnilo. Klicana sem bila
oib pol dvanajsti uni za
dvig nov^a posestnega li-
ste.. Bila sem točno ob
uri v uradu Krajevne
skupnosti. Morala sem ča.
katd,  ker   sta   bili   pred
mano še dve stranki. Od-
šla sem še na pošto, kjer
sem plačala naročnio za
Kmečki glas. Točno ob
pol enih sem šla iz pošte.
Na cesti pa se je obračal
preko asfalta lokalni av-
tobus Celje — Vcjnik —
Celje. Jaz pa sem morala
biti v bolnici ob tričetrt
na eno. Zato sem prečka-
la cesto na gornji zebri
pri trafiki. Ko sem bila
že na kockah, je z južne
strani pripeljal osebni av-
to s tako hitrostjo, da
sem samo videla, kako je
strašno zavrl pred mano.
Jaz pa sem bila pri-
sebna in sem pogna-
la kolo v levo izpred
njega. Ko bi tudi hotela
skočiti pred. avtom, da
bi me zmrcvaril m bi šla
v. pozabo — kriva, kot pi-
šejo vsi časopisi, nisem.
tega mogla. Imam namreč
težko revnio in skoraj
stalno vnet živec na levi
nogi.
Lahko bi rekla, da je že
zgodovina, saj je od t^a
že 32 let in že današnji
Vojnik malo pomni. Bilo
je v noči 10. aprila 1941,
ko je Žani Kovač z zna-
kom kljukastega križa in
z dver^ revolverjema div.
jal po '*trgu. Nekako rav-
no nasproti sedanje nesre-
če pri bivši Senčovi hiši,
se je zadri name: Jutri
zjutraj bo 19 Vojničanov
mrtvih in ti si med nijimi.
Srečala sva se nato s
pokojnim dr. Pokomom
in on mi je rekel,
da mu je isto izjavil. Z ma-
no sta bila Kerš Tinči in
Stavbe Franci, ustreljena
22 . 7. ,1942. Tako smo jo-
kali, ko smo šli domov.
2ani je bil že tisto noč
ubit na Zepini pri Celju,
mi pa smo še ostali.. Po-
tem so me v zaporu juni-
ja istega leta peljali Nem-
ci med špalirjem pušk
pred stražni stolp, da me
ustrele. Bilo je v kasarni
v Mariboni zaradi neke-
ga prekrška. Toda zoi>et
je prišlo povelje, da sem
dodeljena v neki oficirski
lager na Poljsko in na iz-
redno čudo sem prišla v
Srbijo, doživela sem, kar
. jse ., mora. ._ Bila ... scgn
na fronti v Sremu bolni-
čarka. V tisti krvavi tra-
gediji je zopet bilo javlje-
no na Slovenski odbor v
Beogradu, da sem prišla
na mizo in izgubila noge.
Vendar mi je tudi takrat
usoda prizanesla. Toliko
sem že dobila udarcev od
Nemcev in sedaj zopet.
Vse to je tako nevarno,
da se mi onirači um, ta-
krat mogoče he bi več ču.
tila krivic in zasmeha z^
vse rnoije ideale ljubezni
do slovenske zemlje, še
cedo pokojnino sem odbila,
češ da je bila vsa moja
družina postreljena, jaz
pa bi si dala to plačati.
Danes me to silno teži,
ker nisem zdrava. Mogo-
če bi res bilo bolje, da bi
bila izginila in si počila
v zemlji.
Isilcrena hvala vsem, ki
so b'!i dobri v trenutku
R?c:.roe?. Posebno družini
Muha za v''o skrb in ob-
ziiniost.
Alojzija Ocv:rk,
Voimk  160
OGNJEVIT
APLAVZ
Tone Koj.Ievčar, Andrej
štmkelj, Marjan fttefim-
čič, Peter Care, Danilo ča-
dež, Jože Kcres, Božo
Grošelj in Peter Ambrož,
to so imena, ki sestjivljajo
Slovenski oktet. 8. aprila
so nas obiskali in nas raz-
veselili z enoumim kon-
certom. Po predstavi sva
pripravila naslednji inter-
vju.
— Kdaj ste začeli peti?
Peti smo začeli leta 1951.
Ali je bila takrat ista
za.sedba kot sedaj?
Ne. V tistih dneh .sta že
pela in še danes pojeta
le Božo Grošelj in Tone
Kozlevčar.
Kje so vas najlepše spre-
jeli?
V Ameriki so nas zelo
lepo sprejeli slovenski iz-
seljenci; v Evropi pa Nor-
vežani, kjer smo se vozili
z ladjicami in so nam pri-
pravili zelo lep \'ečer. Na
Norveškem smo bila že
šestkrat.
Katere države ste že obi.
skali?
Bili smo že po vsej Ev-
ropi, v Ameriki, na Kitaj-
skem in Japonskem. Na
Japonskem smo posneli
enourno televizijsko barv.
no oddajo, ki jo je gleda-
lo okoli 100 milijonov Ja-
poncev in napisali pro-
spekt z japonskimi črka-
mi.
Katere države mislite v
kratkem obiskati?
Obiskati mislimo Italiji,
Češkoslovaško in Norve-
ško.
Koliko koncertov ste
imeli ob dvajsetletnici?
Imeli smo jih že okoli
1.500.
Ali ste dobili že kakšno
veliko priznanje?
I>a. Že dvakrat smo pre.
jeli Prešernovo nagrado.
Ali je to delo težko?
Veliko je treba delati.
Ponavljati stare pesmi,
učiti se novih. Razen tega
ima vsak še svoj poklic.
Vaje so vsak drugi ali
tretji dan. Naštudirali smo
že 200 pesmi.
Kje bi še radi gostova-
li?
Želimo si na Kubo.
Ali boste imeli danes še
kak koncert?
Da. Enega še v Kozjem
in enega na Planini.
Kdo je vaš organizacij-
ski vodja?
Bogdan Pogačnik.
In umetniški?
Darijan Božič.
Kdo je prJoravil vaše
.gostovanje v Kozjem?
Pripravil ga je Janez
Slovenec; pri tem pa so
mu pomagali vsi: vse
družbeno politične organi-
zacije in tudi vodstvo os-
novne šole Kozje.
»Vašemu novinarskemu
krožku želim mnogo uspe-
ha«, je na koncu dejal
Bogdan Pogačnik, eden
najuglednejših novinarjev
pri nas na Slovenskem.
Tudi mi želimo oktetu,
da bi obiskal še mnogo
dežel ter da bi se še kdaj
srečali v Kozjem — ne-
mara takrat, ko pridejo k
nam brigade.
TAJDA MEKINDA in
SREČKO BIZJAK,
6. a. OŠ Kozje
HUD
SPREVODNIK
Vedno čitam v Novem
tedniku rubriko Bralci pi.
šejo. Danes sem se tudi
jaz namenila, da napišem
par vrstic o primeru, ki
sem ga doživela.
Ali res lahko sprevod-
nik določa, kdo bo vsto-'
pil v avtobus? Ali je takš-
no ravnanje spievodn^ika
dostojno! Vem, da m lali-
ko opavljati .to delo pa
vendar vidim nekatere
sprevodnike, kako so pri-
jazni.
Dne 20. 3. 1973 .sem vsto-
pila na avtobus pri posta-
ji Gotovlje, ki ima reg.
št. Ce 192—11 in vozi na
relaciji Vransko—Ceije-^
EMO ob 5.22 ur:. Običajno
se peljem z osebnim av-
tomobilom v službo, en
teden pred 20. marcem pa
sem se vozila s tem a-i/to-
busom. Vstopila sem pri
zadnjih vratih, kjer je sta-
lo več potnikov kot pri
sprednjih. Pri sprednjih
vratih pa je vstopil sta-
rejši gospvod. Sprevodnik
zakriči nad menoj: »Kje pa
ste včeraj bili, da se danes
rinete, ko je poln!« »Na
tem avtobusu,« sem mu
odgovorila. »To pa že ne,«
je rekel, če bi rekel, naj
se potniki malo na.prej
pomaknejo, bi lahko bil
nemoten vstop. »Drugič
bom pa spredaj vstopila,
ker je bolj prazen, ko.
drugi vstopajo,« sem mu
rekla. »Kaj vas pa briga,
če je vstopil naš mojster.
Jutri se ne boste p>eljali
s tem avtobusom, da vam
povem!« Molčala sem. V
nasprotnem primeru bi se
začel prepir. Jezno me je
gledal, kot bi mu storila
ne vem kakšno krivico. V
Žalcu je izstopilo približ-
no deset potnikov in vsto-
pilo isto število. Izpred
postaje Žal^c še pelje av-
to-bus, ki prip>el;e iz Šo-
štanja in pelje do tovarne
EMO. Hočem povedati, če
lahko vstopi eden potnik,
lahko tudi donigi.
Če bi bil ta sprevodnik
trgovec in bi v trgovini
kazal to surovost, bi po
CELJANI V BOJIH ZA NAŠO SEVERNO«MCJO V LETIH 1918—^1919 — >IŠE: DR. ERVIN MEJAK
3.
NAJBOUŠI SO
PADLI
Nekaj dni pred božičem je naš oddelek pod povelj-
stvom nadporočnika Pavlina zasedel Trušnje, da bi pre-
prečiU vsak sovražni pohod proti Velikovcu. Tako smo
božič 1918 obhaijaJd v Trušnjah. čez praznike je bilo
z Avstrijci sklenjeno premirje. Po praznikih so Avstrij-
ci izvršUi nekega dne napad na Trušnje, saj so celo
s tankom prišli nad nas, vendar smo jih v nekaj urah
odbiM. Pozneje nas tu Avstrijci niso več nadlegovat.
Dne 13. januarja 1919 je bUo sklenjeno premirje.
Položaj naših enot se je med tem p>oslabšal. Sovraž-
nik je bil vedno drznejši. Dobro oboroženi so bili v
nekaj tednih že v veliki premoči.
V tem času je bil kljub dc^vorjenemu premirju od
13. januarja pa do 28. aprUa skoraj dan za dnem kak
spopad s sovražnikom. Bile so tudi človeške žrtve.
Obroč okrog Velikovca se je polagoma zožil. Gre-
binj je bil že v sovražnikovih rokah, št. Pavel v La-
budsfci dolini smo morali zapustiti že 27. decembra
1918, na zahodu se je bojna črta premaknila na Kara-
vanke.
Od 4. do 8. februarja so' bih hUdi boji okrog Boro-
velj, v katerih je bil hrabri major Alfi-ed Lavrič težko
ranjen, njegov adjutant poročnik Simik pa je padel.
Južna Koroška je s tem prešla v sovražnikove roke.
Nujna je bila pomoč naših iz zaledja. Ojačanj pa ni
bilo. Ljubljana je čakala. V tem mučnem položaju je
bil v noči pred 29. aprilom proti volji komandanta di-
vizije, pač pa p>o želji slovenskih političnih činiteljev,
izdan ukaz, naj drugo jutro pričnemo ofenzivo in naj
osvobodimo ves slovenski Korotan.
Sovražnik je bil v prvem trenutku presenečen. Ja-
dmo se je umikal s prednje črte nazaj, toda to ni tra-
jalo dolgo. Avstrijci so z veliko premočjo odgovorili s
splošno ofenzivo od vseh strani, ka je prisilila naše
čete, da so morale 2. maja zapustiti Velikovec. V na-
slednjih dneh je bila po težkih bojih vsa Koroška za
nas izgubljena. Naše čete so v redu zapuščale svoje
postojanke, bile so v stalnem stiku s sovražnikom, ki
I>a je pritiskal brez prestarika in dosegel 7. maja de-
želno mejo ter silil že z nje. Razlog za ta naš ne-
uspeh je bilo nezadostno število vojakov, njih izčrpa-
nost rn pomanjkanje rezerv, pa tudi disciplina ni bila
na višku.
V teh bojih so padli naši najboljši, med njimi kape-
tan Pavel Razlag in poročnik Franc Jurca, katerega so
Avstrijci 4. maja v šmarjeti v Rožu poleg še drugih
4 vojakov na zverinski način ubili. Padla sta tudi bivša
celjska dijaka Pranjo Malgaj in Srečko I*uncer. O ju-
naški smrti Puncerjevi pravijo, da se je 29. aprila zju-
traj prostovoljno pridružil oddeUcom, M so z nenadnim
napadom vrgli Avstrijce iz Vovberka nad Velikovcein.
Na poti skozi osvobojeno slovensko vas je Puncer mi-
mogrede stopil v hišo posestnika Grila ali Mentla. Bil
je še tešč in je prosil za zajtrk. Ura je bila šest. Nena-
doma so v bližini hiše pričeli padati streli. Avstrijci, ki
so se nad Vovbrami zopet zbrali, so ojačani popolnoma
nepričakovano napadli vas.
Naše slabotne čete so se umaknile iz vnsi. V hipu
so se Avstrijci pojavili ob hišah, od koder «0 streljali
za bežečimi. Kopica jih je vdrla v Grilovo hišo, kjer .se
je nahajal Pimcer. Brez orožja je bil izjavil, da je ujet,
saj je bil vsak drug izhod izključen. Ali tolpa je bila
žejna krvi in je Puncerja spoznala. Strel mu je predrl
prsi in Puncer se je zgrudil, še puškina kopita so pa-
dala po njem, skozi njegova usta pa se je zajedla ba-
jonetova ostrina še globoko v lesena tla slovenske Gri-
love hiše. Podivjanci so Puncerju in njegovim 4 tova-
rišem pobrali vse, kar je imelo kaj vrednosti, tudi ob-
leko, nato so vseh pet zakopali v skupen grob ob
starem cerkvenem zidu vovberške cerkvice.
V septembru istega leta je bilo I*unoerjevo truplo
izkopano in prepeljano v domači kraj, v Braslovoe. Tu
smo mu leta ia30, ob 10-letnici nesrečnega koroškega
plebiscita tovariši s pomočjo slovenske javnosti odkrili
lep spomenik.
Čez teden dni je Puncerju sledil v smrt Malgaj, ki
si je v kratkem času s svojim junaštvom in s svojo
sposobnostjo pridobil sloves legendarnega junaka. Kako
je bilo?
V tistem času se je Malgaj nahajal v Guštanju s
svojo hrabro četo. Ko so začeli Avstrijci prodirati
proti Guštanju, se je Malgajeva četa odločila, da se ne
bo umaknila s koroških tal. Uredili so postojanke na
Tolstem vrhu nad Guštanjem, od koder so Malgajev-
ci ure in ure krepko odbijali avstrijske napade. Kmalu
pa jim je primanjkovalo streliva. Malgaj je telefoniral
v Dravograd, čez eno uro je pridrdral avto, ki je pri-
peljal municijo, žal prepozno ...
Morda bi se bila hrabra Malgajeva četa še dr7>ala na
Koroškem, če bi bila dobila pojačanje. Toda našel se
je, kakor pripovedujejo, med vojaki izdajalec, ki je
zbežal k sovražniku ter mu izdal obupni položaj Mal-
gajeve čete. Ko se je junak Malgaj 6. maja 1919 po^
poldne okrog 14. ure plazil po svoji postojanki skozi
vejevje gozda, mu je ek&plodirala ročna granata, ki ji^
je nosil okrog pasu in ga usmrtila. Smrt je nastopila
po pripovedovanju očividcev hipoma.
Njegovim tovarišem ni bilo mogoče vzeti njegovega
trupla s seboj. Mrtvi junak je obležal na mestu, odko-
der so ga Avstrijci spravili v Guštanj in ga tam p>oko-
pali, potem ko so prej mrtvo truplo javno zasramo-
vali in opljuvali. Jeseni leta 1919 so dali sorodniki iz-
kppati njegovo truplo in prepeljali na domače ix>ko-
pališče v Šentjur pri Celju, kjer je bil 26. oktobra slo-
vesen pogreb. Isti dan so odkrili junaku Malgaju na
njegovi rojstni hiši v vasi Hruševec pri Šentjurju
spominsko ploščo. V letu 1924 so Malgaju ob navzoč-
nosti generala Maistra odkrili lep spomenik bliz^
mesta, kjer je izdahnil svojo junaško dušo.
Ni nobenega dvoma, da sta najdragocenejši žrtvi, ^i
smo jih Slovenci v koroških bojih utrpeli, komaj 24-let-
na Fran jo Malgaj in Srečko Puncer, moža, kakršnih si
je Jugoslavija v svojem nasfanku in v nadaljnjem raz-
voju mogla le želeti. Izhajala sta oba iz predvojni
celjske dijaške generacije, ki se je ravno v zadnjih
letih pred prvo svetovno vojno prerajala in se
zgledu Ljubljane poglabljala v revolucionarno slove«^
stvo.
Nadaljevanje prihodnji
16 — 26. aprila 1973
NOVI TEDNIK — 15 stran
pekaj dneh nihče ne ku-
poval v tisti trgovini. Pri
samopostrežbi Gaberje je
izstopila starejša tovarišica
jn rni je povedala, da se
je že tudi nad njo kregal
in da je bil prej sprevod-
nik nekje v Rogaški Slati-
^'   ANGELA HRUSTELJ,
Gotovlje, Žalec
SMO ZA ZGODBE
Smo redne bralke vaše-
ga lista in nam je zelo
všeč. Ker se slišijo razne
prijpombe starejših bral-
cev glede teh zgodb, ni-
kar ne dovolite, da bi jih
ukinili. Ce kdo ne prenese
tega branja, nao list obr-
ne in ga spregleda.
Upamo, da se nismo za-
merili Milki iz Prebolda,
ki je dala svoje mnesnje
v prejšnji številki NT
Vaše zveste. Mara m Zden-
ka Pocajt ter Silva
KAKO PISATI?
2e mesec dni je, odkar
sem poslal en članek, pa
ga niste objavili. Rad bi
še kao napisal, pa me za-
nima, kakšni pogoji so,
da bo prispevek objavljen.
M. A. Loče pri Polooanah
Odgovor: Zal mi je, ker
niste navedli, komu ste
članek oddali. Sicer pa,
sedaj .bi bil že itak neak-
tualen. Lepo pridno po-
ročajte in če bodo vaše
informacije zanimive ter
boste v njih spregovorili
o delu in življenju obča-
iM>v v vašem kraju, jih
bomo zagotovo objavili.
Prispevke pošljite kar na
nredn štvo.
ZAHVALI
Čutim se dolžno, da se
vam vsem pri NT zahva-
lim za lep izlet, ki ste ga
pripravili nam, kmečkim
ženam. Zelo ste se potru-
m.
Marija Lorger, Dramlje
Tudi jaz se vam, orga-
nizatorjem in spremljeval-
cem na našem izletu, le-
po zahvaljujem. Vem, da
je vse precej stalo in da
je bilo potrebno veliko
dobre volje tn razimieva-
nja.
Ivica Drobnak. Šmarje
Odgovor:    Tudi    vama,
draga Marija    in    Ivica,
hvala za lepe razglednice.
DOMOTOŽJE
IN ŽELJE
Majda Pergamož je do-
ma iz Zadrž v občini
Šmarje pri Jelšah. Lanski
mesec september jo je od-
trgal domu — odšla je v
Ljubljano, kjer je pričela
obiskovati prvi letnik tr-
govske šole. Učno mesto
je dobila v Centromer-
kurju.
»Majda, zakaj se nisi.
vpisala v celjsko trgovsko
Solo, saj jo imamo?«
»V Celju je bilo preveč
kandidatov za ta poklic.
Nisem dobila učnega me-
sta. Poleg tega nisem na-
meravala na to šolo. ča-
kala sem na odgovor iz
Administrativne šole, ven-
dar me niso sprejeli- Mo-
rala sem, čeprav nerada,
v -Ljubljano, kjer sem pri-
dela obiskovati prvi let-
*^k  trgovske šole.«
»In kako je šlo v šoli?«
»Uspešno sem naredila
t^retični del; čaka me še
praktični izpit — mislim,
^ ga bom delala enkrat
* j'Uniju.«
»Kako si zadovoljna s
praktičnim poukom?«
»Zelo   dobro se   poču-
predvsem zato,  ker
?^ obdajajo dobre sode-
lavke. Pomagajo  mi, ko-
^or morejo.«
internat plača pod.
*Ne, starši ga plačujejo.
njih, bo vsekakor v meni
kljuvalo domotožje.«
»Kako si se znašla v ve-
likem mestu? Znano je,
da se veliko mladih deklet
v takem primeru izgubi.
Kako preživiš čas, ki mu
pravimo, po dolgem de-
lovnem dnevu, kratek pre.
mor?«
»Dobro; sicer i>a, da se
ne bi izgubila, kot ti pra-
viš, me je mama dala v
internat tn mi zaenkrat
ne dovoli, da bi stanovala
v podnajemniški sobi. Ti-
sti kratek premor je za-
res kratek tn zato si ga
je treba pravilno poraz-
deliti. Včasih grem v ki-
no, gledališče ah na kak-
šen koncert. Ukvarjam se
tudi s športom. Igram te-
nis tn poleti rokomet. Ra-
da prebiram dobre knjige
in kot vsi mladi rada i>o-
slušal dobro glasbo.«
»Majda, kaj si želiš —
mislim za pozneje, ko boš
končala šolo?«
»Imam velike želje.
Predvsem bi se rada čim-
prej vrnila domov. Doma
je p>ač najlepše. To spx>
znaš šele potem, ko si
daleč od doma- želela bd
se zaposliti kje v Celju,
še rajši pa v Rogaški Sla-
tini. No, želim si še mar-
sikaj, a je vse ostalo za-
enkrat nepKMnembno...«
Marina Kocen
KOLIKO OTROK?
2e dalj časa sem bil
namenjen, da vam pišem,
pa sem kar naprej odla-
šal. Ko sem prebral v
zadnji številki rubriko
Njihovo življenje je mate-
rinstvo, sem se pa zares
odločil, da vam pišem.
Materi s Kozjanskega bd
svetoval, naj se svojih
otrok ne sramuje, ampak
naj bo ponosna nanje. Ma-
lo je mater, ki bi še ho-
tele roditi več otrok. Bo-
jijo se jih kot kmet sla-
be letine. Uredništvu NT
gre vse priznanje tn po-
hvala, da se je odločilo
pisati o teh naših pogum-
nih in hrabrih slovenskih
materah. To so svetnice,
nekatere pa žal tudi mu-
čenice. Nekatere so še na
starost mladostnega in ve-
selega obraza. To pa za-
to, ker imajo čisto vest,
ker niso bile morilke svo-
jih lastriih otrok. Mogoče
res niso bUi vsi zaželjeni.
Toda te matere so imele
(tn še imajo) veliko spo-
štovanje do življenja- Ni-
so bile zmožne, da bi na-
redile gnusno dejanje, da
bi vzele življenje še nero-
jenemu, a že spočetemu
in živemu bitju. Vsa čast
tem materam. Mnogokrat
so zaničevane. Toda to ni
pošteno. Godi se jim ve-
lika krivica.
Žal p>a je danes mnogo
žensk, ki sploh nočejo
imeti otrok. Če bi o njih
pisali v časopisu, bi mo-
rah dati rubriki naslov
Njihovo življenje je sebič-
nost, kontracejKJija in
splavi Janje. Če bi se naši
predniki tako bali otrok,
kakor se j-ih mi, bi danes
Slovencev ne bilo več. Res
ni lahko imeti veliko
otrok. Mi se jih preveč
bojimo. Moje mnenje je,
naj ima vsak toliko otrok,
kolikor si jih želi. Nihče
nima pravice nikomur
braniti, da ne bi smel
imeti otrok. Nikogar pa
ne smemo siliti, da jih
mora imeti. Toda življe-
nje je treba v vsakem
primeru spoštovati. Spla-
va ne bi smeli več dovo-
ljevati Tudi protispočet-
nih tablet ne bd smeli vsi-
ljevati (razen v nujnih
primerih). Ljudi bi bilo
treba o spolnosti bolj po-
učiti in jim vliti spošto-
vanje do življenja. V šoU
bi morali uvesti spolno
vzgojo, da bi otroke pra-
In sicer 6O0 din mesečno.
Precej ' stroškov imajo z
mano. Vsak mesec okoli
1.000 din.
»V Zadržah pri Šmarju
je tvoj dom, tvoji starši,
brat in sestra. Jih pogo-
sto obiskuješ?«
»Dokler nisem bila na
praksi, sem hodila domov
skoraj vsak petek. V šoli
smo imeli proste sobote.
Zdaj pa moram ob sobo-
tah delati in grem domov
zelo redko. Samo za en
dan se mi zares ne izpla-
ča, ker je precej daleč.«
»Pogrešaš domače?«
»Seveda- Predvsem v za-
četku mi je bilo hudo.
Nikogar nisem poznala,
nisem . imela prijateljic.
. Zdaj je že malo bolje.
Dokler bom tako daleč od
vočasno poučili o skriv-
nosti življenja. Jaz bi pri-
poročal, da bi se mladi
zakonci bolj oprijeli na-
ravne kontracepcije, da
bi upoštevali plodne tn
neplodne dneve pri ženi.
To iz svoje izkušnje vem,
da se dobro obnese, samo
treba se je včasih malo
»postiti«. To pa ne ško-
duje, ampak samo kori-
sti. Takšno je moje mne-
nje. Nočem pa ga niko-
mur vsiljevati.
Zvesti bralec
POTREBUJEMO
CESTO
Prebivalci iz Rifengoz-
da in dela Brstnika ima-
mo zelo velike težave gle-
de našega dostopa do ka-
terekoli ceste. Sedaj nam
je še najbližji izhod s čol-
nom čez reko Savinjo ali
čez železniški most vTre-
marju, kar pa ni varno.
Ne eno niti drugo. ICa-
morkoli se obrnemo, je
nevarno in še celo strogo
je prepovedan prehod čez
železniški most v Tremar-
jr, kar je že stalo več
človeških žrtev. Ker pand
drugega izhoda, se mora-
rno še vedno posluževati
tega prehoda, zato je naš
kraj 2selo zaostal. Mnoge
težave imajo šolarji, de-
lavci, problemi so z 2^av-
stveno pomočjo tn v pri-
meru požara je nemogoče
preprečiti tn obvarovati
katerikoli   objekt.   Prebi-
valci se borimo za cesto
že od bivše Jugoslavije,
od časov regulacije Savi-
nje, ki je potekala od De-
bra do Celja- To je bilo
leta 1932. Ker je pa bil v
Laškem za župana Topole,
ki je imel svoje zemljišče
v kraju, kjer bi se steka-
la cesta, je to preprečil
tn je ostalo pri tistem, kot
je bilo poprej in je še dar
nes. Leta 1942 smo zopet
stopili v akcijo za most
čez Savinjo, kar nam pa
zopet ni uspelo. Nabrane-
ga lesa za most smo že
dosti imeli in bi ga gra-
dili iz Zupančevega zem-
ljišča na nasprotno stran
na Rozmanovo, kar nam
je pa preprečil Poteko
Martin iz Jagoč, ker je bil
nemški funkcionar. Zato
je bil pravomočen in so
ta most postavili name-
sto pri Rozmanu pri laš-
kem zdravilišču. Tako smo
pvotem zopet čakaU do le-
ta 1965, nato pa zopet za-
čeli z novo akcijo za most
na kraju, kjer. je bil miš-
ljen pred 23 leti.
Tovariš Kune, nekdanji
gradbeni tehnik v La-
škem, nam je rekel, da
je to zagotovo in da si
naj priskrbimo situacij-
ski načrt. Mi smo ga ubo-
gali ter to storili na 'last-
ne stroške. On je pa nato
pK)tskal drugo službo tn
mi pa zopet nismo nič
dosegli. Ker so funkcio-
narji laške občine rekli,
da je škoda misliti na
most, ampak da naj za-
htevamo ustrezno cesto,
smo se tudi s tem strinja-
li, samo da bi dosegli pri-
hod v Rifengozd. Sedaj se
zavlačuje iz leta v leto, mi
pa še vedno koristimo
staro pot in sredstva za
prevažanje čez Savinjo,
kakor so jih pred več sto
leti. Lani, ko je bil refe-
rendum za samoprispevek;
so nam že zagotovili 30.000
Ndin, ali to le toliko ča-
sa, dokler niso bile voli-
tve končane in da so
uspeli. Nato so nam pa
zopet obrnili hrbet m se
začeli zgovarjati drug na
drugega. Mi mislimo, da
bi bilo za 35 hišnih šte-
vilk nujno potrebno rešiti
problem- Tudi delavcev je
tu 45 tn ne kaže, da bi se
število zmanjšalo. Zaen-
krat imamo tudi 45 šolo
obveznih otrok. Naslednje
leto se bo to število po-
višalo.
Moram tudd priznati, da
so v nelcaj letih 4 ženske
rodile v čolnu. Ljudje so
se zbrali in 2sačudeno ob-
čudovaU ta prizor in se
tudi celo zgražali. Tudi
mrliče moramo nositi p>et
kilometrov daleč. Mi mi-
slimo, da smo si zaslužiU
toliko, da nam to uredijo,
ker smo za časa vojske
vsa leta sodelovali z osvo-
bodilno vojsko, prevažali
smo partizane, skrbeli za
njihovo hrano in opravlja,
h kurirsko službo. Obču.
tili smo tudi mnogo stra-
hu pri tej akciji, ker so
na našo stran zelo pogo-
sto i>adali streli.
Vljudno vas prosimo, da
resnično vzamete tole pi-
smo za rubriko Bralci pi-
šejo.
S. A., Rifengozd,
Laško
ZOPET
O SPREVODNIKU
Zgodilo se je zopet ne-
kaj neprijetnega in to na
avtobusu CE 361-82, ki vo-
zi na progi Celje—Store—
Ostrožno.
Trije smo bili, ki smo
šli po piščance na Lopato.
In tako čakamo na Ostro-
žnem pri bifeju Irmanč-
nik na avtobus. Ko pripe-
lje avtobus ob 15.30, osta-
U potniki vstopijo, mi za
njimi tn mislimo plačati.
Sprevodnik pa reče: Kdor
ima piščance, naj gre dol,
me nič ne briga. In mi
izstopimo ter se peš od-
pravimo z Ostrožnega
proti C^lju. Ta dan, 10.
aprila, je hudo deževalo.
In kaj bi bilo, če bi nas
ta dan v avtobus ne spre-
jel sprevodnik, ki dela na
avtobusu na poti Celje—
Podčetrtek—Buče? Na sre-
čo smo se pripeljali na
j>ostajo Grobelce.
Moje mnenje je, da naj
tega sprevodnika izključi-
jo s te proge.
Franc Ferme,
Vinski vrh
Odgovor: V prejšnji šte-
vilki NT smo objavili od-
govor enega izmed Izlet-
nikovih sprevodnikov, ki
je tudi poja.snil, da je za-
konsko prepovedano pre-
važanje piščancev in dru-
gih živali.
NEPOZABNI
IZLET
Zahvala vsem tistim ose-
bam, ki so pred dnevom
žena sedeli za okroglo mi-
zo, se p>ogovarjali tn skle-
nili organizirati nepozab-
ni izlet žensk v Portorož.
Rezec Ana se zahvaljuje
v imenu vseh žensk dru-
gega avtobusa Juriju Kra.
šovcu, Jožetu Kakerju in
Dominiki Poš, ki nam je
zjutraj pred odhodom po-
stregla s peltnkovcem in
tabletami. Nasmejale smo
se za celo leto. Prišle smo
srečne in zdrave domov
z mnogimi lepimi spomi-
ni.
Pišem vam, da smo po
izletu, tisto soboto, pri
Rezevčevih kopali vino-
grad. Ko je zvonilo ix>l-
dan, so začeli prihajati
kopači. Prišli so vsi do-
bri sosedje in seveda vseh
šest sinov z ženami in
hčerka Štefka iz Rimskih
Toplic. Kakor po stari na-
vadi prinese mama malo
južino (seveda našemlje-
na). In spet je polno sme-
ha tn šaljivk. Razdelili
smo kose ocvirkove p>oti-
ce in nekaj salam, da se
lažje pije. Zvečer za U-
kof pa smo lepo zapeli.
Pa še ta hec. Kakor po
stari navadi so se kopači
začeli po podplatih kova-
ti. Kujejo in vriskajo, žen-
ske bežijo. Ko so se zju-
traj s pesmijo jutranjico
razšli, je za njimi pome-
tel sosed Konrad, ki je
šaljivec prve vrste- Kakor
je navadno, se na kmetih
delo dela drži. Odločili
smo se za povečanje ko-
zolca. Ce sosed sosedu po-
maga, je velika ■ zmaga.
Vsem, ki so nam pri ko-
zolcu pomagali, lepa hva-
la, posebno mojstru Jo-
žetu Gunzetou, da zdaj ob-
novljen koczolec i>onosno
stoji.
Ana Rezec, Reka 20,
Laško

Čudovita mavrica barv na jutranjem nebu je nazna-
njala sončen in lep julijski dan. že samo iskra obseva-
jočega sončnega žarka skozi okno je bila dovolj, da so
se odprle moje trudne in objokane oči. Nemo sem
zrla predse in splet morečih sanj je vedno hitreje iz-
ginjal. Bežni pogledi po sobi pa so se mi nehote usta-
vili na sliki, ki je visela nekako v diagonalni razdalji
od postelje. Ob tej sliki, ki sicer ni bila nič nenavad-
nega, sem se popolnoma predramila. Utrip srca se mi
je umiril in na ustnicah se mi je pojavil droben nxi-
smeh. Na tej sliki sem namreč zagledala njega, o kate-
rem sem vso noč sanjala same žalostne, naravnost
strašne stvari. Sedaj pa sem mu zrla v nasmejan in
nežen, še skoraj otroški obraz. Toda kaj, ko je bila
vse to samo slika, njegove ustnice negibne in sijoče oči
odsev razpoloženja preteklosti. Ostala mi je le še ve-
lika želja in hkrati tudi upanje, da ga čimprej vidim
pred sabo takšnega, kakršen je bil takrat, ko mi je po-
daril to sliko v spomin na najino prvo srečanje.
In res, na uresničitev te želje mi ni bilo treba dol-
go čakati. Kmalu potem, ko je zvonec farne cerkve na-'
znanil poldan in ko je nastopila najhujša vročina, sem
nenadoma zaslišala, da se je na dvorišču ustavili neki
avtomobil. Sprva se zanj nisem niti dosti zmenila, za-
kaj veliko je avtomobilov, ki si ob vročih poletnih
dneh poiščejo prostor za osvežitev prav na našem, pre-
cej senčnem dvorišču. Kasneje pa me je le pritegnilo
k oknu čedalje glasneje hupanje. še preden sem lahKO
videla osebo v avtomobilu, sem po številki spoznala,
kdo je tisti fant, ki tako vznemirjeno in sramežljivo
sedi za volanom. Rahlo sem zardela, pustila plošče, ki
sem jih takrat poslušala ter stekla po stopnicah na
dvorišče. Ko sem pritekla do avtomobila in zagledala
Tadejev vesel, nasmejan obraz, se mi je zdelo, kakor
da se mi je odvalil od srca velik kamen negotovosti in
pričakovanja. Sedla sem v avtomobil. Najin sproščen
in prijeten pogovor je tu in tam motil le hrup mimo-
vozečih avtomobilov. Tadejev prihod me je tisti dan
tako presenetil, da sem bila nekaj časa popolnoma
zmedena, hkrati pa seveda tudi vesela, da je prišel.
Kmalu je predlagal, da bi se peljala na krajši popol-
danski izlet. S tem predlogom sem se takoj strinjala,
saj sem si tudi jaz želela malce ven iz mestnega vrveža,
v naravo.
Peljala sva se proti Mariboru in se ustavila ob maj-
hnem, komaj opaznem jezeru ob vznožju gradu, čeprav
je takrat sonce močno pripekalo, in je bila prav nede-
lja, kopalcev ob tej, prej veliki mlaki kakor jezeru pch
dobni stoječi vodi, ni bilo. Tudi midva se nisva imela
namena kopati, niti izpostavljati se sončnim žarkom,
ampak le poiskati majhen senčni prostor, kjer bi lahko
sedla, se pogovarjala in občudovala naravne lepote,
okrog tega, za naju takrat najlepšega jezerca pod ko-
pastimi pobočji Konjiške gore. Ta željeni prostor sva
kmalu tudi našla. Sedla sva sredi visoke in goste trate.
Pogovarjala sva se o najrazličnejših vsakdanjih stva-
reh, o šoli, izpitih, tu in tam pa sva si izmenjala tudi
kakšno šalo, ki sva se ji oba od srca nasmejala. Tadej
je bil takrat tako vesel in dobro razpoložen kot že dol-
go ne. Z nežnimi in na videz preveč moškimi rokami
mi je nagajivo kuštral lase, mi božal lica, zraven pa
mrmral tisto lepo in znano popevko: »Vse je lepše, ker
te ljubim...« Njegov prijeten in nežen glas mi je tako
ugajal, da bi ga lahko poslušala še in še in se ga niko-
li ne bi mogla naveličati. Ob tem prijetnem mrmranju,
ki so ga harmonično spremljale ptičke na vejah smrek,
sva se naenkrat znašla v dolgem in vročem objemu.
Tako sem si želela, da bi bil ta objem večeri in da bi
še naprej molče zrla v oči, ki so nama povedale več
kakor usta. Toda — vse, kar je lepo, kmalu premine.
Ta slovenski pregovor se je tokrat uresničil. Minilo je
nedeljsko popoldne in s Tadejem sva se vrnila v uma-
zano in hruščeče mesto. Nato je odšel domov. Poslovila
sva se kot vedno, z drobnim poljubčkom, in niti naj-
manj nisem mislila, da bo ta poljubček zadnji.
Toda ne, ni se zgodilo tisto, kar verjetno sedaj vsi
pričakujete. Ni me zapustil in odšel z drugo, ampak že
drugi dan se je zaradi neprevidnosti in malomarnosti
nemškega državljana z avtomobilom na poti v Ljublja-
no smrtno ponesrečil. Ostala sem sama, spomin nanj,
podoba, tiste grozne moreče sanje pa so se uresničile.
Marjana
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD 6
mini reportaža
skrita ljubezen
Malokdaj ima človek pri-
ložnost, da pokuka v skrite
kotičke srca, zlasti če je to
upeto v majčkeno telesce fan-
tiča devetih let. Ker mi je
razkril skrivnost, naj ostane
njegovo ime zamolčano, re-
cimo pa mu Matjaž.
V šoli so se v dramskem
krožku pripravljali na prire-
ditev. Proslav je res toliko,
da morajo imeti za železno
rezervo naštudiran vsaj en
komad. Vaje so se začele,
najprej poredkeje, potem pa
vedno pogosteje. Med otroci
Se je spletalo prijateljstvo in
tudi prve ljubezni. Dekletom
je bil najbolj všeč dolgolasi
Matjaž. Veliko se jih ie._jpo-
tegovalo za njegovo naklonje-
nost, dokler. . .
Dokler ni pričel dobivati
njihovih pisem, ki so bile
»babje čenče«, »neumnosti«,
traparije«, kakor je to pisa-
nje označeval sam. Rekel je,
da mu je skraja bilo celo
malo všeč, a kaj, ko se je
zgodilo, da je na dan dobil
tudi po več pisemc, ki pa
niso bila nikoli podpisana.
Opremljena so bila z risbami,
prebodenim srčkom ali po-
dobno risarsko umetnostjo,
in vsa so imela samo en re-
fren — ai Lave ju, kar naj
bi pomenilo — ljubim te.
Matjažu je postalo pisanja
dovolj, zvedel pa bi tu A rad,
katera ga tako neskončno lju-
bi, zato je v razredu začel ka-
zati svoja ljubezenska pisma.
Mislil si je, če jih pokažem,
bodo babnice že odnehale. Pa
res! Nekaj jih je utihnilo,
vztrajnica s prebodenim sr-
cem pa je še vedno izražala
ljubezen na neslovnični na-
čin. Tudi tega mu je bilo že
dovolj. Pisma je pokazal to-
varišici za angleščino, da se
je pošteno ponorčevala iz an-
gleške ljubezni Pomagalo je,
pisma . z angleško vsebino so
izostala, nadomestila pa so
jih črno obrobljena. Vsak
dan mu ga je stisnila v roke
sošolka, ki pa ni hotela po-
vedati, kje ga dobi. Zdaj se
je v otroški pameti nekaj za-
taknilo, Matjaž ni vedel, kaj
to pomeni. Povpraša' in po-
kazal je doma pisma mami,
in ta je seveda njegovo ko-
respondenco vzela zelo resno.
Matjažu je razložila, da črno
obrobljena   pisma   pomenijo
žalost, žalovanje in se poši-
ljajo le v primeru, če kdo
žaluje za kakšno osebo.
Matjažu je postalo kmalu
jasno, kako je s tc stvarjo.
Deklica je žalovala za njim,
pa mu je pričela pisati taka
pisemca. Bila je žalostna, ker
je njeno ljubezen javno raz-
glasil, jo odprl svojim sošol-
cem, čeprav je ostala ona
anonimna. A ljubezen, ki je
bila skrita, je postala last
vseh in -to jo je užalostilo.
V Matjažu pa se še vedno
utrne misel, katera sošolka iz
amaterske skupine je bila ti-
sta, ki mu je tako zvesto pi-
sala vsak dan. Ošine eno, oši-
ne drugo, a nobena se ne iz-
da. Radovednost ga še ved-
no muči in vrta, končno ni
kar tako pri devetih letih do-
j bivati toliko pisem in ne ve-
deti za ljubezen, ki se skriva
za njimi!
Z S.
VELENJE
ŽIVAHNA
DEJAVNOST
Življenje v velenjski občini
je letos izpolnjeno s številni-
mi kulturnimi dogodki. V
knjižnici se vrstijo klubski
večeri in razstave, v vseh dru-
gih krajih pa uprizarjajo do-
mača prosvetna društva igre.
Komaj so izzveneli akordi tri-
sto harmonik na drugi repu-
bliški reviji v domu kulture,
že so tu nove naloge.
Občinska zveza ZKPO bo
sodelovala na republiškem
srečanju pionirskih in mladin-
skih folklornih skupin, ki bo
25. m 26. maja v Velenju.
Nastopilo bo 400 pionirjev in
mtadincev. V tem času bo tu-
di lazstava narodnih vezenih.
Vrh tega bodo tudi v Vele-
nju počastiU 400 letnico kmeč-
kih puntov. Ta jubilej in 30
letmco AVNOJ bodo prazno
vali ob 2!}. novembru. Takrat
naj bi združeni pevski zbori
izvedli kantato !)nej partizan«.
Sicer pa bo v maju močno
razgibano življenje. V Vele-
nju bo zakijučno republiško
srečanje »Naš beseda 1973«.
Dvanajstega maja bo v Vele-
nju področno srečanje pihal-
nih ansambiov, ki bo imelo
tekmovalni značaj. S tem pa
nalog in načrte v ni konec, saj
bodo v Velenju in v drugih
krajih v občini še druge zani-
mive kulturne prireditve.
ccue
NOVOSTI
SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA
Zavod za napredek gospo-
8. maja ob 9. uri priredil de-
lovni ra2^ovar pod naslovom
LETOŠNJE NOVOSTI V SO
CIALNEM ZAVAROVANJU,
Razgovor je namenjen odgo
vomim osebam kadrovskih
služb ter predstavnikom or-
ganov samoupravljanja v de-
lovnih organizacijah. Na raz-
govoru bodo obravnayali sis-
tem in organizacijo socialne
ga zavarovanja in njegovega
finansiranja, obračunavanje
stopenj prispevkov in spre-
membe v pK>kojninskem zava-
rovanju.
Razgovore bodo vodili sode-
lavci Komimalnega zavoda za
socialno zavarovanje v Celju
In to v prostorih doma JLA
v Celju.
V REKLAMI
DRUGAČE
v celjskem podjetju Rekla-
ma so pred dvema letoma po-
slovali na svojevrsten način —
pri njih sie lanko naročili,
kar ste želeli, brez naročilni-
ce. Kar na besedo in vse bolj
po domače. Sedaj je drugače
— drugačni ča.^i Se vedno
pa so v Reklami zanimivi za-
radi »oolidnih« cen in poseb-
nih )/ekskluzlvnih« pravic, ki
jim pripadaj<; — plakate sme
lepiti po Celju samo Rekla-
ma, in sicer od dveh dinar-
jev-novih dalje. Malo? Ne!
T. ERJAVEC
V POKOJU
Tone Erjavec, znan celjski
družbenopolitični delavec, je
odšel s 1. aprilcan v pokoj.
Njegovo zadnje delovno me-
sto je bilo v Aeru. Tone Erja-
vec pa še ne bo odnehal z
družbenim delom. Prav sedaj
vodi sindikalno partijsko de-
lovno skupino, ki bo povezo-
vala akcijo za uresničevanje
samoupravne delavske kon-
trole v delovnih kolektivih
•LOVENtKE
KONJICE
PRIPRAVE
NA 100-LETNICO
v Slovenskih Konjicah, Lo-
čah in Vitanju se že pridno
pripravljajo na proslavo v
počastitev 100-letnice gasilst-
va, ki bo letos v Slovenskih
Konjicah, drugo leto pa v Vi-
tanju. Tudi v Ločah imajo že
70-letni staž, zato se pridno
vključujejo v program prire-
ditev. Tako kot v Vitanju bi
radi tudi Konjičani popravili
gasilski dom, ki je star že
68 let in nujno potreben 1»
pravila. Upajo, da se jim bo
nateklo vsaj toliko denarja,
da bi bil ob proslavi dom
vzgledno urejen. Radi pa bi
posodobili tudi opremo. Izvo-
ljen je častni odbor gasilske-
ga društva, ki bo skrbel, da
bodo priprave na 100-letnico
gasilstva v redu potekale.
SEJA SKUPŠČINE
Danes se bosta sestali na
skupni seji občinski zbor in
zbor delovne skupnosti ko-
njiške občinske skupščine,
kjer bosta razpravljala o
predlogih svetov za gospodar-
stvo in družbeni plan, za fi-
nance in kmetijstvo ter sveta
za komvmalne zadeve.
SlediU bodo še predlogi za
voUtve in imenovanja ter po-
ročilo občinske volilne komi-
sije o izidu referenduma. Te-
mu poročilu bo svoja opaža-
nja dodal še občinski javni
tožilec.
KOZJANSKO
OBSOTELJSKI
DROBIŽ
v šmarski občini so se, kot
mnogo drugih slovenskih ob-
čin, odločih, da bodo tudi
oni pc svojih močeh prispe-
vali k gradnji spominskega
doma borcev in mladine v
Kumrovcu. Domenil; se,
da bodo zbrali 160.000 dinar-
jev, organizacijo zbiranja
sredstev pa je prevzel občin-
ski odbor Združenja ZB NOV
in konferenc ZMS. Akcija je
že stekla, v njej pa bodo so-
delovali vsi terenski odbori
Zveze borcev, aktivi ZMS in
krajevne skupnosti.
Kakor vsako leto bodo tudi
letos v šmarski občini ix)de-
lih priznanja Osvobodilne
fronte. Priznanja bodo pode-
ljena šestim kandidatom:
krajevnim skupnostim, dru-
štvom ir. pa dvema posamez-
nikoma. Podelitev priznanj bo
IX)vezana s kulturnim progra-
mom ob priliki praznovanja
te obletnice in praznika dela
in bo po vsej verjetnosti v
Rogaški Sla.tini. Kandidati za
priznanja še niso znaiw
Priprave za proslavljanje
400-1etnice kmečkih uporov v
bistriški dolini so že v pol-
nem teku. Se posebej se mla-
di mladinskega aktiva Pil-
štanj-Lesično pripravljajo na
uprizoritev zgodovinske -Ira-
me Ob kamnu, ki jo bodo
igrali v Pilštanju, 26, maja
v večernil. urah. Igralska sku-
pina, ki že dalj časa deluje
v okviru mladinskega aktiva,
bo celotno prireditev organi-
zirala sam^. Sami bodo nare-
dili tudi sceno in vse ostalo.
Prizorišče bo v središču trga
Pilštanj ob sramotilnem kam-
nu. Mladinci bistriške doline
so prevzeli na svoja ramena
tudi vse obveznosti: kresove,
ki naj bi goreli na vseh vid-
nejših točkah, ureditev okolja
in postavitev smrečic s poz^
dravnimi gesli.
Končno so se dela pri as-
faltiranju že pripravljene tra-
se 'Podčetrtek-Golobinjek za-
čela. Minuli teden so položili
asfaltno plast do kraja Ime-
no, kjer se odcepi cesta pro-
ti hr\'atski meji do Miljane.
Na hrvatski strani je že as-
falt in tako bo do najbližje
asfaltne povezave s sosednjo
republiko le dober kilometer
makadamske ceste.
Od Imena do Golobinjeka,
kjer se odcepi cesta za ožje
Ko/jansko, v središče vir-
štanjskin goric, Virštanj, bo-
do položili asfaltno oblogo do
prvega maja, če bodo seveda
viemenske razmere to dovo-
ljevale. Se letos bodo nadalje-
vali z zempi,'skimi deli pri
modernizaciji obsoteljske ma-
gistrale od predvidenega za-
ključnega odseka Golobinjek
do Bistrice ob 5?otli. Tako so
narn nedolgo tega povedali na
Cestnem podjetju v Celju.
že teden dni je od bega,
kar so se v Kozjem sestali
predstavniki šmar^kih delov-
nih organizacij. Na sestanku
so bili Ladislav Najžer, direk-
tor Lesnoindustrijskega kom-
binata Šentjur, Veljko Repič,
direktor Metke Celje, Vojo
Djinovskt, direktor Steklarne
Rogaška Slatina in Miloš Kla-
jnšek, direktor trgovskega po-
djetja Jelša ter Joško Lojen,
komercialni direktor Zdravi-
lišča Rogaška Slatina. Sestan-
ka so se udeležili tudi pred-
stavniki dom8x5ih družbeno
političnih organizacij.
V Kozjem so se sestaU
predvsem zaradi čedalje bolj
perečega vprašanja povezave
Kozjega z ostalimi industrij-
skimi kraji v občini. Do tak-
šnega razgovora je prišlo pred-
vsem zaradi nameravane gra-
ditve obrata Steklarne in pa
razširitve Metke ter gradnje
samopostrežne trgovine v Ko
zjem. Postavlja se vprašanje
rentabilnosti teh obratov. Ce-
sta bo morala biti sposobna
za promet s težkimi tovor-
njaki-prikoličarji, ki bodo vo-
zili finalne izdelke v Rogaško
Slatino ali kam drugam. Se-
danja trasa temu nikakor ne
bi ustrezala, sploh za steklar-
ske izdelke ne. Na sestanku
v Kozjem so poizkušali najti
rešitev povezave na najpri-
mernejši način in upajo, da
bodo dosegli razumevanje pri
pristojnih institucijah.
Po vsej verjetnosti bodo
nastale tudi težave z gradit-
vijo samopostrežne trgovine
v Kozjem, ker je bilo že skle-
njeno. Sedaj se je vse skupaj
zataknilo zaradi stabilizacij-
skih ukrepov, vendar v trgov-
skem podjetju Jelša v Šmar-
ju upajo, da bodo še do kon-
ca tega leta zadevo rešili, ta-
ko da bi le gradili prepotreb-
no trgovino.
Na sestanku so se še dogo-
vorili, da bodo 26. aprila po-
ložiU temeljni kamen za obrat
Steklarne in pa otvorili novi
obrat Metke, v katerem že de-
lajo.
MILENKO STRAŠEK
mali intervju
SPRAŠUJE:   MILENKO
STRAŠEK
ODGOVARJA: VERONIKa
DENŽIC
Študentskemu hrupu v
Ljubljani in Mariboru se
je pridružil še najnovej-
ši, celjski. Dolgo je nam-
reč že znano, da imamo
tudi v Celju oddelke viš-
jih šol in prav ponosni
smo na to- novo pridobi-
tev. Iz dneva v dan ča-
kamo, kdaj se bo začelo
tudi v Celju pojavljati ti-
sto nemirno in po svoje
tako prijetno življenje, ki
je že od nekdaj značilno
za mesta z univerzitetni-
mi ustanovami.' Prej ko
slej bomo na ta utrip mo-
rali še čakati. Takšne
stvari ne nastanejo čez
noč . • .
Odšli smo na pedago-
ško gimnazijo, kjer se v
dveh prostorih stiska pe-
dagoška akademija, ki je
le del mariborske višje
šole. V enem izmed raz-
redov je bilo pravkar ži-
vahno in za naš razgovor
smo izbrali Veroniko
Denžič iz Bistrice ob Sot-
li.
»V prvi letnik hodite.
Kako se počutite kot štu-
dentka v Celju, ki doslej
takšnih šol ni poznalo?«
»Nič kaj prijeten obču-
tek to ni. Pedagoški ka-
der je že od nekdaj za-
postavljen, ra.zen tega pa
vsi gledajo na nas malce
■postrani, češ Ljubljana
ali pa Maribor sta čisto
ška izobraževalna skup-
nekaj drugega. Drugače
je vse v redu. Republi-
nost mi je dala štipendi-
jo, ni velik denar, a ven-
darle. Z njim se v ome-
njenih šolskih centrih ne
bi dalo živeti in že to je
prednost  naše  šole.«
»Vas morda še kaj mo-
ti?«
»To, da se za našo šo-
lo odločajo zgolj dijaki s
slabšimi učnimi uspehi.
Druga stvar je pomanjka-
nje prostorov. V enem
razredu je bila včasih gar-
deroba. Govorili bi lahko
tudi o pomanjkanju hte-
rature, ki jo potrebujemo
za študij. To bomo v so-
delo\'anju z mariborskimi
kolegi nekako rešili, ne-
kaj študijskega gradiva
pa bomo dobili iz celjske
študijske knjižnice. Pre-
pričana sem, da se bodo
ti problemi z leti umak-
nili, sploh še, "ker bomo
naslednje leto najbrž do-
bili še štiri prostore.«
»Pogrešaš tisto študent-
sko življenje, o katerem
si najbrž že veliko slišala
od svojih vrstnikov?«
»Prav gotovo. Z VEKŠ
iz Maribora poizkušamo
najti stike, a se nič prav
ne posreči. V samem Ce-
lju je še slabše. Preveli-
ka zaprtost je tisto, kar
mnjči v Celju mlade lju-
di.«
Laško

v Laškem bo v ]q.
praznovala častitljiv ■
80-letna babica v p^jj'
Marija Razboršek, roj«
maja 1893 na Vrhu im
kim. Juibilantka
trdne kmečke rodovin^i
nik, ki je gospodarila,
hu okoli 350 let. V ,
Hrastnikovi družini j
lo rojenih 11 otrok: 2.
in 9 hčera. Izmed nj
drugi otrok naša jubu
Na Vrhu je končala og,
šolo. Globoko v srcu j«
začutila, da je rojena «
menito poslanstvo v p,
babice. Domači cerkoi
sin Janez Novak je čitaj
sopisu oglas o razpisu
učenke babiške šole in
pobudo, da se je odloj
odšla leta 1922 v Ljub]]
babiško šolo na Polja
nasipu. Skupno je biloi
v šoli 42 učerik. Imele
predavatelje in rada s(
minja resnega, a po sn
gega ravnatelja prof. Za
ja, ki jim je v lepih b(
predočil, kako nepre«
človekoljuben poklic bo(
ravljale v človeški dnd
Kot babica je službo«
leta 1923 na Vrhu, v :
in v Laškem do 1942, ]
LAŠKO
MESEC MLADO!
v okviru praznovanj
seca mladosti želijo %
občini mladi s svojimi
nostmi na raznih pod
opozoriti na svoje del(
ko bodo od 27. aprilai
maja organizirali ku
kresov po okoliških I
Ob kurjenju kresov, I
se bodo udeležili tudi
bodo izvedli krajše ku
programe.
V soboto, 5. maja ob!
bo v Radečah sla-mostri
■jem  zvezne  štefete. S
bo potem krenila proti ^
niku in se v nedeljo, (
ja vrnila na območje (
Ijaško v Breznem. Od
preko Rimskih Toplic M
v Laško, kjer to sla^
sprejem pri Domu
Poženela« ob 9. uri. S«j
do prišle tudi lokalne J
iz delovnih organizacij i
planinci pa jo bodo
s  Smohorja.

Že jeseni naj ^
že pod streho (na sJJ^
oddelki, kuhinjo i" ,
in upravnih prostoif"
akcijo so se izkazaU
gradi celjki Ingrad t^'
V vsak dom^
NOVI
TEDNIK
aiios 00 3>l^ ui ao — aiios oa an m ao — aiios oa iMNia ao — aaos oq ^mm ao   aiJios oa aMNiu ao — ai^^
^^l^ op RINKE DO SOTLE — OD RINKF DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLC
mm
jj do 1^*7' nato pa
^em do upokojit-
54, Prvič se je po-
^1926 z rudarjem, a
, 1^ tudi z rudar-
ja v zimskem času
nikoli ni prezeba-
jot rudarja vedno
ilj premoga. Ona pa
^ot babica na |x>t
itasu in vremenu:
jirazu, viharju, me-
iju in to skoraj ve-
ler tedaj še ni bilo
il kakor dandanes
ena stotisoče kilo-
ihrib in dol. Takrat
niso zatekale v bol-
^or danes, zato so
JO venomer kldcale na pomoč.
Naša jubilantka je to pomoč
opravljala z nesebično požrt-
vovalnostjo nad 30 let. Z nje-
no plemenito nego je priveka-
lo na beli dan nad tri tisoč
novorojenčkov. Se danes hra-
ni zajetne knjige o vpisih roj-
stev, ki jo spominjajo na nek-
danje stike z družinami po
številnih naseljih.
Leta 1947 se je preselila z
možem iz Trbovelj v Laško,
kjer s1^ si uredila lasten dom
in v zelenju uživata jesen živ-
ljenja.
Rada posedi pred televiaor-
jem, prebira knjige in časopi-
se, s smehom sprejema stare
znance in sorodnike in, če-
prav že 80-letna, še sama ob-
deluje svoj vrt.
Kot članica Hortikultumega
društva in Društva upokojen-
cev se rada udeležujem skup-
nih izletov po Sloveniji, da
vidi njene lepote. Kot bivša
socialna delavka-babica je tu-
di zvesta članica RK.
Ob njenem častitljivem ju-
bileju se je vsi Laščani in
okoiličani radi spominjajo in
ji iz srca želijo, da bi jo sre
čevali čilo in zdravo še mno-
go let! EDO JELOVŠEK
LAŠKO
m v TIMU
tovarni Izjolacijske-
ila Laško so se v
sali na ustanovni
mladinskega akti-
tju. V kolektvu je
<)Oslenimi tudi sto
predstavljajo novo
i klub. Na konfe-
?rejeli novo pro-
■meritev. Dogovo-
» aktivnost na na-
idročjih: problema-
i)dnje, delitev do-
lo organov uprav-
kadrovska politika,
pomembna pa so
Mture, športa in
* dejavnosti. Za
feo delo v samo-
organih podjetja
^ posvetiti precej
svojemu druž;beno
usposabljanju.
naloge   v   bliž
zajemajo  so-
' Jtafeti mladosti,
orientacijskem
'in športnih tur-
■•»evu mladosti
A.  MAVRI
NOVI ŠOLI
''iojj!^^ poslopju v Šempetru. Šola, ki je sedaj
'    Li^*"^^^' ^""^^^ ^ deset lepih učilnic s 14
h      pričeli že z gradnjo večje telovadnice
' 4t|       1,7 milijona dodatnih sredstev. Pri tej
Sredstev prispevali s samoprispevkom. Solo
■"vestitorji zadovoljni. Tekst in foto: T. Tavčar^
KONJICE
DELAVSKA
KONTROLA
Člani medobčinskega sve-
ta zveze sindikatov celjskega
območja so na seji v Žalcu
sklenili ustanoviti posebno
komisijo, ki bo pripravljala
predloge za sestavo delavske
kontrole v delovnih organi-
zacijah. V ta organ bo vsak
občinski sindikalni svet ime-
noval po enega člana. Na se-
ji so se odločili, da to za
naslednjih šest mesecev se-
dež medobčinskega sveta v
Celju- Kot je znano, je bil v
prvi mandatni dobi sedež v
Slovenskih Konjicah, v dru-
gi v Žalcu, do letošnjega ok-
tobra pa bo v Celju, pri če-
mer so upoštevali tudi ob-
čino, v kateri ima v določe-
nem obdobju sedež svet os-
mih občin.
......__________________.....Y.L.
Konjice
gasilci in
100-letnica
Gasilsko društvo v Sloven-
skih Konjicah je ena izmed
redkih tovrstnih organizacij
na Slovenskem, ki bo letos
praznovalo že 100 letnico ob-
stoja in uspešnega delova-
nja. Ustanovljeno je bilo le-
ta 1873, svoj pomembni in
visoki jubilej pa bodo pro-
slavljali od 2. do 9. septem-
bra letos.
S prvimi pripravami pro-
slav so začeli že proti koncu
lanskega leta, na eni izmed
prvih letošnjih sej pa je
skupščina občine imenovala
častni odbor za vodenje raz-
ličnih akcij in opravil, ki jih
bo potrebno izvesti v nasled-
njih mesecih. V njem je 23
članov, odgovornih gospodar-
skih in družbenih delavcev v
konjiški komtmi, posamezni
pa so tudi iz Celja in Ljub-
ljane. Vodi ga predsednik
občine Franjo Tepej.
Ko so se člani častnega od-
bora pred kratkim zbrali na
prvi seji, so lahko ugotovili,
da so v vodstvu konjiškega
gasilsk^a društva in občin-
ske zveze opravih že veliko
nalog. Tako je predvideno,
da se bodo slavnostne prire-
ditve začele že v nedeljo, 2.
septembra z velikimi gasil-
skimi vajami. Računajo, da
bo na njih sodelovalo okoU
400 gasilcev iz bližnje in
daljne okolice. Potem, ko bo
med tednom več manjših
prireditev, pa bo osrednja
slovesnost 9. septembra. Ta-
krat bodo  predali svojemu
namenu prenovljeni in do-
grajeni gasilski dom, kjer bo
kulturni del sporeda z raz-
delitvijo pri2aianj in odliko-
vanj   gasilcem.
Po izdelanem načrtu bodo
do tega časa tudi v celoti
preuredili in deloma dogra-
diU gasilski dom, ki je star
že 68 let. V njem bodo pri-
dobili garaže za štiri avto-
mobile, manjšo dvorano za
sestanke članstva, društveno
pisarno, v kateri bo dobila
svoj delež tudi občinska ga-
silska zveza, dalje nov stolp
za sušenje cevi in nujno po-
trebno kopalnico. To bo za
društvo vsekakor velika pri-
dobitev, saj sedanji utesnje-
ni prostori ne odgovarjajo
potrebam in delovanju te or-
ganizacije. Po iadelanem
predračimu bodo za vsa ta
dela potrebovali približno
510.000 dinarjev. Že opravlje-
ni razgovori s predstavniki
nekaterih večjOi gospodar-
skih organizacij pričakujejo,
da bodo ta sredstva lahko
zbrati, svoj delež pa je ob-
ljubila še poslovna enota za-
varovalnice Sava v Celju. Za
kritje stroškov ramih prire-
ditev bodo zagotovili še dru-
ge vire finansiranja. Društvo
bo Izdalo še večje število
sp>omtnskih kuvert in jih nar
to prodalo delovnim organi-
zacijam, na njih pa je razen
konjiškega grba zapisana še
obletnica gasilstva v konjiški
občini. V. L.
Nemirno tli v srcih te dni in še bo tlelo — konec b.,
šolskih dni in konec marsičesa lepega, razburljivega in ne-
malokrat žalostnega. Odločiti se bo treba, kaj je komu sto
riti in odločitev najbrž ne bo za vsakega čisto enostavna.
Tisoče preprek se bo postavilo v tistem odločilnem trenut-
ku pred mladega človeka in na koncu bo morala ostati ena
sama, tista, ki ga bo zapeljala v svet in mu skrojila usodo.
Podreti to prepreko, bo pomenilo tudi odločiti se za smi-
sel, za namen in vsebino življenja.
Tako nekako razmišljajo tudi dijakinje ekonomske šole
v Celju. Težav, vsaj velikih, najbrž ne bodo imele — zanje
se takorekoč bore ...
DRAGICA ARLIC iz Vinske
gore pri Velenju: »Kaj bom
po končanem študiju, še ne^
vem. Ver letno bom kdaj p>o-^
zneje izredno študirala, sedaj
pa bom š a kar naravnost v
službo. Ta mi je zagotovljena
pri štipenditorju, komunal
nem obrtnem centru v Vele-
nju, ki bi me štipendiral tudi
v naprej, če bi hotela.
Zavedam se, da bo ločitev
od šolskih klopi težka, da bo
do predme stopile nove nalo
ge in da se bo marsikaj spre
menilo.«
LEONIDA LUBEJ iz Sešč
pri Preboldu: »Po končanem
študiju bom šla v Ljubljano
na Ekonomsko fakvilteto. Ker
je stopenjski študij, se bom
po drugem letu odločila za
turizem, ki me veseli. Rada
sem med ljudmi, rada imam
ždv stik z njfimi. Pisarne ne
maram. Kje bom dobila šti-
pendijo, ne vem, če pa ne bo
šlo drugače, me bodo vzdrže-
vah doma. Študija se vese-
lim, žal pa mi je dijaškega
življenja.« ________
IDA NATEK iz Tabora pri
Vranskem: »Zelo rada bi šla
študirat naprej, pa nas je
doma še pet. Sicer pa bom
za to še imela priložnost. Žal-
ski Juteks mi je dal štipen-
dijo in zato bom šla k njim
v službo. Priznati moram, da
ee tega kar veselim, ker je
kolektiv dober, prijazni so in
složni. To sem spoznala še
med prakso tn zato mi ni
hudo, ker ne bom šla naprej.«
IRENA PAVLIC iz Velenja:
»V jeseni bom odrinila t
Ljubljano na Ekonomsko fa-
kulteto, štipendiral me bo
Rudnik Velenje, ki me je
ixxipiral tudi sedaj. Odločila
sem se za poslovno smer.
Ljubljane me je kar nekam
strah, saj se zavedam, da
bom kmalu prišla v novo
okolje, kjer bo treba še bolj
delati in še bodj resno misliti
kot do sedaj. Skrbi me tudi
stanovanje, vendar upam, da
se bo našlo tudi zame«.
MARIJA KOZOVINC iz La-
šk^a: »Ko se bodo zaprla
šolska vrata, bom najprej te-
meljito Izkoristila piočitnice,
potem F>a bom šla v službo
v LIP BOR Laško, na katere-
ga me veže tudi pogodba, ki
me obvezuje, da moram po
končanem študiju delati pri
njih. Rada bi študirala. Pre-
pričana sem, da bom kdaj
p>ozneje študij nadaljevala.
Strah me je pred samostoj-
nostjo. Vem, da napak ne
bom mogla več delati.«
Vseh pet se je že odločilo tn odločile so se že tudi nji-
hove kolegice: pot v svet je odprta, včasih ravna, včasih
zavita. A pot vendarle je. S štip>endijami ni težav, dekleta
že čakajo vabila za službe, tudi z visokošolskim študijem si
ne tarejo glav. Kako lepo bi bilo, če bi laliko rekh z isti-
mi besedami za vsak pokhc, ki si ga izbere mlad človek.
Zaenkrat se lahko pohvalijo menda le dekleta, ki so štiri
leta družno sedele v klopeh ekonomskih šol po Sloveniji.
Milenko Strašek
3iios oa 3>iNia 10   aiios oa ^mm ao — aiios oa 3] iNiu ao — aiios oa 3> mu ao — aiips oa; i>iNia oo
18. stran —NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 — §t,
Srečanje z železničarji

Ne bi bil aprilski dan, če ne bi deževalo. Mrzel veter je vlekel tisto jutro na celjski železniški
postaji, ko sem se »vkrcal« na staro parno lokomotivo potniškega vlaka 3513, da se popeljem do
Zaboka in nazaj. V svojo kabino sta me sprejela strojevodja Jože Vodušek in kurjač Franc Kores. Še
prej pa so mi predstavilf »šefa« vlaka, vlakovodjo Petra Peklarja. To je posadka, od katere je v celoti
odvisen srečen konec potovanja. Sprevodnikovo delo poznamo vsi, čeprav.se moti tisti, ki misli, da
samo karte luknja. Zato sem se bolj pomudil v sami lokomotivi, v starem dobrem hlapončku iz leta
1927, kjer sta mi strojevodja in kurjač povedala marsikaj zanimivega, v Durmancu pa se je pogovoru
pridružil še vlakovodja.
— Dobro jiUitro! A me vza-
mete gor? (šele zdaj, ko sem
moral stopiti na stopnico, da
bi se povzpei v lokomotivo
vidim, kako visoko je to). Ko-
maj pretovorim svoj magne-
tofon in ostale delovne pri-
pomočke v lokomotivo. Takoj
mi priskoči na pomoč stroje-
vodja JOŽE VODUŠEK. toem
pač na njegovi strani vstopil.
Na drugi strani lokomotive je
stal ves očmel od premoga
kurjač FRANC KORES. Še
predno pa sem prišel na
stroj, sem se seznanil z vla-
kovodjem PETROM PE-
KLARJEM, ki je na vlaku
»glavni«.
Sežemo si v roke. Moja
bolj drobna, strojevodjina in
kurjačeva pa bolj krepki,
malce hrapavih dlani, a topli
in trdnJ.
— Boste kaj napisali o nas?
Ha, ha ...
Tako se smeji kurjač Franc,
ki je ves črn in se mu beU
zobje svetijo v poltemi kabi-
ne parnega stroja. Stara lo-
komotiva še počiva. Petdeset
ton želez j a povsem miruje na
tirih, le tu in tam iz nje uha-
ja para v drobnih oblačkih.
Tiho sikanje moti sicer mimo
jutro. Pred skoraj petdeseti-
mi leti so jo izdelali v Av-
striji. Zvesto služi ljudem, ki
s premiki ročic vodijo njeno
moč in težo.
— Zdaj bo pa odhod, pra-
vi strojevodja, ko opazi mo-
ža z rdečo kapo in dvignjeno
roko. Z levico seže po veli-
kem vzvodu, ga povleče k se-
bi, potem seže niže, kjer je
regulator dovoda pare (kot
pri avtomobilu, ce daš v pr-
vo) in že krenemo. Lokomo-
tiva se malce zaziblje, strese,
zapuha in tek postane ena-
komernejši. Kurjač odpre
peč, da nenadoma v prostoru
močno zabuči. Z veliko lopa-
to spretno meče v nenasitno
žareče žrelo, zapre vrata in
spet pomoH glavo na drugi
strani skozi okno in pomaga
strojevodji pri opazovanju sif-
gnalnih naprav, ki so ob pro-
gi. Strojevodja venomer bud-
no spremlja vse, kar se ob
progi dogaja .. . Jože vodi ta
stroj po rogaški prcgi že ce-
lih triindvajset let. Takole
pripoveduje:
— .Za strojevodjo sem mo
ral   končati   poseben   tečaj.
Moram reči, da me je to ve-
dno veselilo, čeprav sem iz-
učen ključavničar in sem za
strojevodjo šel šele pozneje.
Zanimali so me ... vožnja, pa
stroj sam, deli lokomotive ...
Prvo delovno mesto pa sem
nastopil na najtežji progi. To
je Ljubljana—Jesenice.
— Zakaj pa je to najtežja
proga?
— Proga je bolj hribovita,
pa enotirna, promet pa gost.
Imeli smo tudi raznovrstne
serije lokomotiv, tako v Lju-
bljani kot na Jesenicah. Zato
sem vedno vozil različne vr-
ste lokomotiv.
— Kaj mislite s tem —
gost promet?
— Ja, na sami progi, bila
je enotirna, pa tudi promet
ob progi, po cestah, ki preč-
kajo tire, pa ceste niso zava-
rovane. To progo sploh šteje-
jo za najtežjo, pa ji seveda
velja tudi večja pozornost.
Sest mesecev sem vozil po
njej.
— Od kdaj pa ste na progi
Celje—Zabok?
— Od leta 1952.
Pogleda skozi okno in me
opozarja na Signale. Kar pre-
cej jih je, niti polovico jih ni-
sem videl. Osebno sem bil
mnenja, da bi morali biti si-
gnali ob progi veliko bolj kri-
čeče' bai-ve. Toda zdi se mi,
da to strokovnjakom ni jk)-
trebno, saj sta Jože in Franc
takoj vsak^a opazila že na
sto metrov.
— Vidite, tukaj pri tem
oknu je taile zaslon s steklom.
Tu skozi mi gledamo na pro
go in na signale. In samo do
tu se smete nagniti čez, dru-
gače bo hudo. Nekemu stro-
jevodji je tako že glavo od-
bilo, ko se je preveč nagnil
čez. Zdaj so tu do Grobelne-
ga še dro.govi za elektriko, pa
je treba biti kar precej previ-
den.
Vrata na peči se spet od-
pro. Franc grabi premog in
godrnja. Od Celja do Šent-
jurja je gotovo že desetkrat
naložil peč.
— Zelo slab premog ima-
mo, pravi Franc. Najslabši!
— Koliko pa ga i>okurite
od Celja do Zaboka?
— Tega, ko je slab, tudi tri
tone, če jt pa dober, pa sa-
mo eno.
Franc se   spet  nasmehne.
Spet pokaže dve vrsti belih
zob. Zadaj, na steni lokomo-
tive binglja črna aktovka —
»šihtna«, v kateri je malica.
Nad pečjo, na polički leži
steklenica s čajem in se gre-
je.
— Tole je pa ura, brzino-
mer, me oix)zori Jože.
Kar 80 km na uro sem pre-
bral oznako. Nad njo je veU-
ka kovinska tablica, na kate-
ri piše, da je največja dovo-
ljena hitrost 60 km na uro.
A že pri petdesetih se je re-
vica tako tresla in tako je
grmelo na lokomotivi, kot da
je sam sodni dan. Torej, ni
se treba bati, da bi kdaj pre-
koračila svojo dovoljeno hi-
trost.
— Zdaj gremo pa na »NA-
ŠO« progo in zavijemo na
drugo stran postaje v Gro
belnem. Jože sprejme od mo-
ža z rdečo kapo rdeč listek,
na katerem piše, da se bo-
mo nekje srečali še z enim
vlakom. Ouden občutek je
to, saj proga je le enotirna.
— Toda to srečanje bo na
postaji, me pomiri Jože. En
izvod tega lista dobi' vlako
vodja, drugega pa strojevod-
ja.
Potem pa jo mahnemo pro-
ti Šmarju. Ko i)eljemo skozi
tunel, tako p>eklensko ropoče
ta stara parna teta, da res
misliš, da sami peklenščki
vreščijo okoli tebe. Tema je,
dim priti^a na oči in vsaj
jaz sem imel ta občutek, da
peljemo z blazno hitrostjo.
Pa nikjer konca tunelu. Ko
le zadihamo svež zrak, pa
pravi Jože, da je tunel dolg
400 metrov in še nekaj ...
Na postaji vlak ustavi. Po
časi in čisto narahlo. Res do-
bro.
— Ste kaj čutili, da sem
ustavil, vpraša Jože.
— Nič, sem odvrnil in res
je ustavil vlak kot avto.
— Pa pravijo ljudje, da ču-
ka, ko vlak ustavi...
— Ker se vagoni zaletijo
drug v drugega, sem strokov-
no dodal.
— Ja, ampak če je stroje-
vodja dober, mora že prej ta-
ko zavirati, da vagone lepo
skupaj stisne in ko ustavi
stroj, se morajo tudi vagoni
lepo ustaviti...
— Kaj pa povozili ste že
koga?
— O, ja. V teh letih, koli-
kor sem na železnici, se ti
mora kaj takega zgoditi. En-
krat sem vozil ob cesti, po
njej pa fičo- Vozila sva vštric.
Kar naenkrat pa on na des-
no na stransko cesto, pa pod
vlak . . . Zato piskamo na
vseh zavarovanih in nezava-
rovanih prehodih čez progo.
Najhujšo nesrečo sem pa do
živel pred leti v Krapini, ko
sva trčila dva tovornjaka. Jaz
sem peljal v postajo, naspro-
ti pa tovorni iz postaje. Kar
lepo hitrost sva že imela. Ni
bilo časa za drugo, kot hop
iz lokomotive v jarek. Samo
verižica na žepni uri se mi
je pretrgala. Drugače pa bi
bil mrtev, ker bi me železje
stisnilo. Tudi kurjač je sko-
čil. Vsak skozi svoja vrata.
Nas na tečajih učijo skakati.
Vsak mesec imamo tečaje,
kjer nas seznanjajo z novost-
mi v predpisih.
V Rogatcu dobi lokomotiva
piti, Franc pa malo »pospra-
vi« v peči, da odleti nekaj
pepela. Pot nadaljujejo do
Djurmanca, tam pa je konec,
ker popravljajo timel. Potni-
ki na avtobus s sprevodniko
ma, mi pa ostanemo na po-
staji. Pripnejo nam tovorni
vagon s peskom in ga pelje-
mo do tunela, kjer pesek ra-
bijo- Tako nam ostane dve
uri časa. Izkoristim prilož-
nost in pokramljava z vlako-
vodjerri, Petrom IPeklarjem.
— Kakšno je vaše delo? Vi
ste vodja vlaka in odgovarja-
te zanj. Prav gotovo imate
dovolj dela med samo vož-
njo?
— Ja, med vožnjo pa je
kar dovolj dela. Paziti mo-
ram na vse signale kot stro-
jevodja, vedeti moram, koli-
ko je kompozicija obreme-
njena, da te jKKlatke sporo
čam strojevodji, vodim skrb
okoli voznega   reda,   vodim
dokumentacijo o tovoru,
imam pa tudi delovni list, na
katerem so vsi podatki
o osebju, ki vlak vodi. Na
končni pKJstaji moram preda-
ti blago, vse dokumente o
vožnji... Ko vse končam,
grem domov v Rimske topli-
ce. Težko je naše delo. Na
potniškem vlaku ni tako. Hu-
je je na tovornjakih, takoi-
menovanih nabiralnih vlakih,
ki delajo po vseh postajah.
Tekati je treba okoli vago-
nov, pomagati premikačem,
popisovati... tisto je najtež-
je delo. Vedno si izpostavljen
slabemu vremenu. To bi nam
morah priznati- Vlakovoi
nimamo beruficiranega stj
a naše minulo delo bi me
U bolj upoštevati. Sam s
bil najprej premikač, pon
sprevodnik in šele sedaj s
sedem let vlakovodja. 2ei
pa Si Luui, ua Di uouiu v i
šo službo več miauih ijuoi,
bi potem tudi ostali. T«
je venomer začetnikom i
na novo razlagati m pojaa
vati. Ce bi bih ljuaje i>
i,ta.uii v SVOJIH siuzDah, bi
11 tudi bolj vešči m seznaj
m z delom. Tudi manj i
sreč bi bilo ...
— Najnuje pa je pn d
poleti, pravi kurjač tranci
v Kabuu je tuui uo 10 si^pi
vročme. Ne, zima ni nikoli I
ko neprijetna kol poi^
Najhuje mu je bilo, ko
povozili v Kogatcu atme,
je sama skocua pod vlaK.i
so zavirali, je j^ranc &m
padel iz lokomotive nanjo,
Taitsno je njiiiovo de
Zjutraj je treba vstati ob|
dveh, potem pa k stroju- V
stt.ru m znanje niu je Ut
posvetiti- ttiroj je star, oo
žU je že, deial je za nove
dobnejše stroje.
Ko peijemo nazaj proti
lju, me Franc m Jože
stila v Rogatcu. Domov i
scu K druziiij. Nekoč ju je
sul neg in sta namesio
destih zvečer prišia doD
šele ob sedmih zjutraj. -.
Na lokomotivo pride stn
vodja MiRU Ri^xaiiu. iNa*
jan, vedrega obraza. Že {
mi je Jože dejal, da je s
sten lovec. In ravno ko
vzpenja v lokomotivo, ga
če poštar, ki je pritekel
hribu. V roki vihti najno
šo številko revije Lovec-
dovoljen jo Miro spravi '
no aktovko m že potegne
čico, da krenemo proti do
Peč ponovno zabuči. Zda,
pred njenim nenasitnim
lom kurjač KARL HOJTEl
in meče vanj debele kose
moga. In takole vsak dan
to za letom.
Lokomotiva   spet   zap'
Nezavarovani železniški
laz. Krave z vozom, pa '
tor, fičko, otroci .. Stro,
trese, kolesa meljejo od
ga signala do drugega. '
bodo čez leto, dve ali
malo več prispela tudi do
slednjega signala. Tam ^
do ustavila za vedno ^
menjala jih bodo nova.
rejša. Nič več ne bo <^
veselega belega dima i^ '
nika, ki FK>skakuje nad '•
hami vagonov, pa tudi ^
ga težkega črnega ne, ^
iskro v oko. Z njim bo ^
pokoj tudi strojevodja
Miro pa bi si želel še
kakšno »dizlovko«. Kot o*
je  že  triinštiridesetega
bil na progi. Potem je
zvest železni cesti do ^
in tudi jutri bi rad z ^
strojem potrdil  čas, i-jH
hov kruh ne bo več saj^
Besedilo in slike:       <
DRAGO MB^j
Vlakovodja Peter Peklar: »Točno po navodilih ...!«
Strojevodja Miro Rehar: »Z ljubeznijo pri delu«
Kurjač Karel Hojteter: »Tež-
ka je naša služba ...«
Strojevodja Jože VcMieb: »S parno lokomotivo tudi jaz v pokojs
jt.l6 — 26. aprila 1973
stran 19
SAMO
ZA
VČASIH
o dobri dve dlani
nebo in zemlja.
Kako je le mogoče
toliko imeti.
(Nataša KastelicJ
Prišla je, Naša beseda, takorekoč čisto ti-
ho In nenapovedano, kot oblak se je utrgala
z neba in nas presenetila. Bila je polna In
presenečujoča, vedra In globoka in sleherna
njena misel je bila del mladih, del življenja,
delček travnikov in klopi se je zrcalij v njej.
In ko je bilo vse to za nami, ko se je zaprl
Talijin hram in smo bili postavljeni nazaj v
svet vsakdanjosti ln'poulične travme, se nam
je zazdelo, da smo nekaj dobllF, da smo pol-
nejši in za veliko spoznanje bogatejši. Globo-
ko sled je pustila v nas In naenkrat smo spo-
znali, da temu ne sme biti konca .. .
Odveč bi bilo razmišlja-
ti o prireditvi Naša bese-
da še naprej, v istem
smislu, pod vplivom do-
gajanja na odru Sloven-
skega ljudskega gledališča
v Celju, še bolj odveč bi
bilo dajati kakršne koli
ocene. Najbrž smo si vsi
edini, da je nemogoče ena-
, ko pojmovati nastop sred-
nješolcev in nastop osnov-
nošolcev. Kljub temu je v
vseh nastopih le bilo ne-
kaj skupnega in to je bi-
la volja, pokazati ljudem
nekaj lepega, nekaj, kar
ni vsak dan, nekaj, kar
bo ostalo. Pokazati del
življenja, vreči z odra do-
godek, ki ga človek ne po-
zabi, ki živi v njegovem
spominu še naprej m za-
radi katerega je prisiljen,
da razmišlja. Če vzame-
mo takšno stališče za iz-
hodiščno točko našega
razmišljanja o Naši bese-
di, potem je treba pove-
dati, da se je mladim iz-
Dušan Florjane
vajalcem to tudi posreči-
lo. Naša beseda 1973 je do-
segla svoj nanien in takš-
no je bilo tudi mnenje
posebne republiške komi-
sije, ki je celoten potek
prireditve    zasledovala.
Iz celotnega dogajanja
na odru Slovenskega ljud-
skega gledališča je prav
gotovo najbolj izstopal re-
cital, ki ga je izvedla sku-
pma srednješolcev Teh-
niške srednje šole iz Ce-
lja pod naslovom Samo za
včasih. Recital je bil zdru-
žen s pantomimo, ki se je
čudovito vključevala v
tekst, tako da je bilo ce-
lotno dogajanje na odru
kot ena sama celota, ki jo
je nemogoče razdružiti.
Morda je bil recital za
občinstvo, pretežni del gle-
dalcev je bilo mladih, pre-
režak in ni pomenil tiste-
ga, kar bi lahko starejšim.
Beseda tistega torkovega
dne, ki je izvenela na od-
ru, je v nas pustila trden
sklep, da predstavimo
njene interprete našim
bralcem in ne samo to;
nekako dolžni smo se po-
čutili, da povemo kaj več
o mladih entuziastih iz
Tehniške srednje šole. V
Uredništvo smo povabili
njihovega mentorja Štefa-
na Volfa, z njim pa so
prišli še štirje mladi: Ju-
re Cekuta, Ivan Sečki,
Dušan Florjane in Dušan
Znidar.
Kako je prišlo do reci-
tala, do vsega, kar smo
videli na odru?
JURE  CEKUTA:     »Na
šoli imamo krožek, ki de-
la samo ob izrednih pri-
likah. Ena takšnih prilik
je bila tudi Naša beseda.
Zberemo se ob vseh pro-
slavah in takrat smo kot
eden. Dobro se ujemamo,
to pa je tudi tradicija
prejšnjih let. Na Naši be-
sedi smo sodelovali pet-
krat in vsakokrat smo bi-
li deležni priznanja: tri-
krat smo bili uradno pro-
glašeni za zmagovalce, en-
krat pa neuradno. Takšno
delo nam pomeni združe-
vanje, višji cilj, kjer niti
ni tako važno, kdo bo prvi
in kdo drugi. To včasih
ljudi razdružuje, nas pa
je nasprotno, kot sem že
poudaril, združilo v eno
samo celoto, ki ji je cilj
pokazati ljudem lepoto
besede.
Dušan Žnidar
Poudariti moram še to,
da nam je šola vseskozi
stala ob strani, isto pa
lahko rečem tudi za gle-
dališče in prav to priliko
lahko porabim za zahvalo
tovarišu Bojanu stihu in,
posebej našemu mentorju,
idejnemu vodji in režiser-
ju Štefanu Volfu, ki je
znal iz nas narediti to,
kar smo in kar smo poka-
zali.
V recitalih, kot je reci-
tal Samo za včasih, lahko
iščemo rast besede, sam
recital pa nam daje ne-
šteto možnosti za iskanje.
Naše delo bi v prenese-
nem smislu lahko imeno-
vali nekakšno retorto, lo-
nec, v katerem vre in kipi.
Tako je misel rodila mi-
sel in nastal je recital v
obliki, kakršni ste ga vi-
deli.«
NATAŠINE PESMI SO
NAS PREVZELE
IVAN SEČKI: »Za pri-
reditev Naša beseda smo
imeli na razpolago    več
tekstov, končno pa smo
se odločili za tekst Nata-
še Kastelic Samo za vča-
sih, ki je dobil leta 1972
Zlato ptico revije Mladi-
na. Vsem nam je bil všeč
in zato smo se brez okle
vanja odločili. Takšno je
Jure Cekuta
bilo tudi režiserjevo mne-
nje.
Začeli smo vaditi in iz
dneva v dan so se nam
glob je odkrivale dimenzije
Natašine poezije. Vadili
smo v razredih na naši
šoli. Stiskali smo se v ne-
primernih prostorih in v
nas je tlelo: Saj je vse-
eno, prišla bo nova šola
in naši zanamci bodo lah-
ko lažje pripravljali tak-
šne recitale, ne da bi se
stiskali kot mi.«
Enake misli so preve-
vale tudi razmišljanje Du-
šana Florjanca: »Prepri-
čan sem, da bodo dijaki,
ki bodo prišli za nami, laž-
je nadaljevali našo tradi-
cijo. Njim najbrž ne bo
treba več čakati na novo
šolo ...
Ko smo prišli do ko-
reografije, smo se pre-
selili v delavnice, od tam
pa v muzejsko sobo SLG.
Fotem smo stopili na o-
der in v nas se je vse
zrušilo: prostor nas je
zmedel. Imeli smo obču-
tek, kot da bo treba vse
naštudirati še enkrat.
Kljub temu je šlo in da-
nes smo srečni.
Rad bi povedal še to,
da je koreografija, delo
Cirila Jagriča, smotrno
dopolnila naš cilj in sploh
sceno. Kaj več od pred-
stave tudi nismo mogli
pričakovati, ker tudi teh-,
nično ni bilo izvedljivo.
Ivan Sečki, ki je bil avtor
scene,    se je potrudil z
vsemi močmi.«
SPOZNAL SEM RESNIČ-
NOST
DUŠAN ŽNIDAR: »Spi-
va Natašinega teksta sploh
nisem razumel, potem pa
sem, iz vaje v vajo, spo
znaval resničnost in vred
nost njene besede. Odprle
so se rni neslutene mož
Mosti poezije, ki posegajo
domala v vesolje. S to iz-
vedbo sem dobil veselje
do dela in sedaj vem, da
bom še sodeloval.«
Štefan Volf z mladimi
iz Tehniške šole sodeluje
že dalj časa. Sam pravi,
da mu je delo z njimi v
veliko veselje.
»Od vsakega posamezni-
ka sem hotel, da se po-
polnoma vključi v doga-
janje. Hotel sem biti vod-
Ivan Sečki
ja, ne pa učitelj, imel sem
posluh zanje in vračali so
mi ga. Reči moram, da
so bili čudoviti sodelavci,
jedro, s katerim se da de-
lati, ki ustvarja okoli se-
be posebno vzdušje. Po-
membno je tudi to, da so
celotno zadevo razumeli
tudi tisti, od katerih smo
odvisni: šola in gledališče.
Takšnega sodelovanja si
še želim.«
Najbrž še dolgo ne bo-
mo pozabili recitala Samo
za včasih. Da je tako, bo
najbrž treba Iskati vzroke
t mladih samih in ne v
tistih, ki so pomagali —
tisti so bili le nit, ki je
povezovala celoto. Zato
lahko rečemo, da so mla-
di zmožni narediti še pre-
cej več, kot se zahteva od
njih, če le pokaže dolo-
čena sredina posluh za
njih udejstvovanje in že-
lje ter hotenja. Recital
Samo za včasih je dokaz
za to.
Milenko Strašek
Zahvala, Id jo je mladim recitatorjem iz tehniške šole
po recitalu njene poezije v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju poslala avtorica Nataša Kastelic.
VELENJE
NAPOTNIKOVA GALERIJA
V POČASTITEV PRAZNIKA
v počastitev praznika OF
in praznika dela 1. maja je
bila v torek, 24. aprila odprta
nova likovna razstava. Tok-
rat so razstavili svoja dela
samouki likovniki iz tovarne
poljedelskega orodja na Muti.
Slikar Anton Repnik razstav-
lja v Napotnikovi galeriji že
drugič, medtem ko sta se št-
ršemu občinstvu s svojimi ki-
parskimi stvaritvami prvič
predstavila še Zmago Herman
in Simon Rutnik. Zanimivo
je, da je Simon Rutnik raz-
stavil tudi nekaj oljnih slik,
čeprav se z likovno dejavno-
stjo ukvarja šele kratek čas,
saj ima šele 19 let.
Ob svečani otvoritvi, na ka-
teri so bili navzoči tudi av-
torji^ so izvedli krajši kultur-
ni program učenci osnovne
šole Biba Ročk'. To je že tret-
ja likovna razstava letos v
Napotnikovi galeriji, pokrovi-
teljstvo pa je prevzel mestni
odbor SZDL Šoštanj. Razsta-
ve bo odprta do 15. maja 1973.
VIKTOR KOJC
20. stran — NOVI TEDNIK
26. aprila 1973 -— §^
Aktualni problemi v telesni kulturi

(Nadaljevanje  in konec)
Cemu posvetiti pozornost
pri razvijanju množičnosti:
Objekti so najbolj pereč
problem pri razvijanju orga-
nizirane telesne kulture.
— Delovne organizacije bi
morale z združevanjem sred-
stev zgraditi centre za svoje
delavce.
— Graditi se morajo ob-
jekti za čim več ljudi (te-
niško igrišče aktivira veliko
manj ljudi kot odbojlcarsko),
bazeni, trim steze ipd.
— V bližini mesta opremi-
ti izletniške točke z rekvizi-
ti in naravnimi cenenimi
igralnimi površinami.
— Športne organizacije
morajo odpreti »svoja« igri-
šča; ni pravih razmerij med
številom ur uporabljanja ob-
jektov »kvalitetnih ekip« in
rekreacijskega športa.
— Za kvalitetno vzdi^va-
nje naj skrbijo občinski or-
gani.
— Razsvetliti šolska igri-
šča za šport odrasJiih in delo
ŠSD.
Propaganda in informativ-
na dejavnost ima pri razvi-
janju množičnosti izredno
pomembno vlogo. Zato pod-
ročje se daje premalo sred-
stev, pa tudi informativni
mediji se ne vključujejo v
pravem razmerju med kva-
litetnim športom in rekrea-
cijskim. Ni razlike med dru-
gorazrednim klubom in sin-
dikalno ekipo! Z brošurami
in prospekti z navodili za
rekreacijo in seemanjenjem z
možnostmi za rekreacijo so
v tujini daleč pred nami. Tu-
di če ustvarimo možnost —
objekt, aktivnost, je ne pro-
pagiramo.
Propagandni del je prav
gotovo med najbolj zanemar-
jenimi področji telesne kul-
ture.
Organizirane  aktivnosti  —
ix>leg rednih oblik interne
tekmovanja v kolektivih, sin-
dikalne športne igre, tekmo
vanja za TRIM športni znak
itd. organizirati, še:
— velike propagandne ak-
cije (TBIM teden, pKJkali
ipd.)
— tečaj smučanja in pla-
vanja — s tem omogočamo
osnovni pogoj za zimsko ah
letno letovanje staršev in
družine, za rekreacijo na-
sploh — znanje v teh obli-
kah
— izlete s športno rekrear
tivno vsebino, ki naj bi vzbu-
dili interes za individualne
weekend izlete s podobno
vsebino..
Kadrov primanjkuje. Naj-
efefctneje je, da jih za tako
široke programe najprej zar
poslimo v občinskem merilu.
Ce ima 20 ljudi profesionaJ-
nega trenerja, ima latoko tei-
di 20.000 ljudi enega?! profe-
sionalnega delavca za podro-
čje razvoja množičnosti.
Vsem kadrom je treba
predvsem jKmriagati od 2^
raj navzdol, republiški ob-
činskim, občinski pa organi-
zatorjem v osnovnih organi-
zacijah. Ta pomoč mora biti
taka, da ima organizator-
amater čim manj problemov,
saj je delo na tem p>odročju
manj stimiUativno kot v kva-
litetnem športu, pa hkrati
mnogo težavnejše in zahtev-
nejše in zahteva veliko mero
strokovnosti in prakse. S
propagando v vseh možnih
medijih mu pomagamo pri
navduševanju in obveščanju
ljudi, jx)nuditi mu moramo
objekte, propagandne, mate-
riale, ga izobraževati, pred-
lagati programe aktivnosti,
miu zagotoviti status v delov-
vni organizaciji in mu seve-
da dati tudi priznanje za
amatersko delo. Ob tem naj
navedemo, da ima zveza za
telesno kulturo SRS samo
enega profesionataega delav-
ca. Seveda pa morajo imeti
profesionalni delavci ob sebi
dobre odbore, ki bodo zago-
tavljali dobro delo.
Prav gotovo tudi ta članek
nd razsvetlil vseh problemov
in pomeni le prispevek k
razreševanju te tako široke
problematike.
TONE GORSIC.
VESTI IZ ŠŠD
v mestnem parku je bil
kros za srednje šole. V
konkurenci mlajših in
starejših mladincev so
prepričljivo zmagah dija-
ki celjske gimnazije, pri
mlajših mladinkah Peda-
goški šolski center in pri
starejših mladinkah Go-
stinska šola. Posamezniki:
ml. mladinci: 1. Prislan
(Gimnazija), st. mladin-
ci: 1. Kovačič (TŠ), ml.
mladinke: 1. Ježovnik
(PSC) in st. mladinke: 1.
Urankar (ŠCBP).
Na občinskem prven-
stvu srednjih šol v odboj-
ki je sodelovalo i>et mo-
ških in pet ženskih ekip.
Vrstni red, moški: Teh-
nična šola. Gimnazija, Pe-
dagoški šolski center.
Ekonomski šolski center
in ŠKIMC Štore. Ženske:
Ekonomski šolski center.
Pedagoški šolski center.
Gimnazija, Tehnična šola
in Gostinska šola.
Š. JUG
DOMIADA 73
— CELJANI
NAJBOLJŠI
v Novi Gorici je bila
11. DOMIADA — srečanje
slovenskih dijaških do-
mov. Cleljani so dosegh
lep uspeh, saj so bili v
skupni uvrstitvi prvi. Eki-
po so sestavi j ah: učenke
Kajuhovega dijaškega do-
ma in Doma strokovnih
šoi Vere šlander, učenci
doma  Dušana   Finžgairja
in Doma učencev šolske-
ga kovinarskega in meta-
lurškega centra iz štor.
Uvrstitve: moški: šah pr-
vi, namizni tenis prvi, at-
letika 4, odbojka 3 in ro-
komet 2. ženske: šah pr-
ve, namizni tenis šeste,
atletika prve in rokomet
prve. Končni vrstni red:
1. Dijaški domovi Celje
102 točki, 2. Dom šolskih
centrov Nova Gorica 93
itd. Posebno zahvalo so
dolžni AD Kladivar, RK
C:Jelje in namiznotenišld
sekciji TVD Partizan Sto-
re za nemotene priprave
za DOMIADO.    "
PRVI »HMELJAR«
Končano je tekmovanje
v II. republiški kegljaški
ligi. Zmagal je Hmeljar
iz Žalca s 56.480 p>odrtimi
keglji in 20 negativnimi
točkami. Aero je osmi,
Šoštanj deveti in Kovinar
štore 11.
T. TAVČAR
CELJANKE PRVE
v Ljubljani je bilo re-
publiško prvenstvo v gim-
nastiki za nižje razrede
telovadcev in telovadk.
Mladi celjski predstavniki
so se odlično izkazali. V
konkurenci mladink je
vrsta Celje Gaberje zased-
la prvo mesto, medtem
ko so bile mladinke iz
mestne telovadnice tretje.
Mladinci Partizana Celje
mesto so zasedh 6., pio
nirji in pionirke pa 9. me^
sto.
TRIM ,
^STI^
TRIM športni znak —
za vsakogar, tekmovanj^^
vsakogar, preizkus zm^^J
vosti za vsakogar. '
Maja in junija ter sepu
bra in oktobra (poleti 5!:
plavanje) bodo tefcmovau
za TRIM športni znak vj,
teden po naslednjem ra(»
redu: ^
STRELJANJE
sreda 17.—-18. lue na Gris
KEGLJANJE
torek, 17.—19. ure Ingi^
KOLESARJENJE
sobota,   16.—17.   lui   Top
Selce, Polule, Griček
HOJA
sobota, 16.-17. ure Meji
park, levški most, Griče^
TEK
sreda, 18.-19. ure Griček
četrtek, 18.—19. ure AD j
divar
Za značko se šteje še ^
ba na TRIM stezi, plana
vzpon (obe akciji si vi
sam organizira), plavanje
vsak dan julija in avgm
smučanje pa je že bik) i
deno.
Prijavite se na štatu, s
boj morate imeti TRIM 1
ton, ki ga dobite v delo
grganizacijzi, v »T« ali
Slovenijašportu, lahko
tudi na startu, kjer se t
vsakdo prijavi.
Pred dnevi je bil v So
I ju pri Jelšah seminar za
' ganizatorje rekreacije
šmarski občini. Vodil ga
neumorni delavec Jaka H
tarič, prisostvovala pa 1
tudi predstavnika repubi
sindikalne komisije za id
acijo Malic in Goršič. Ob
vnavali so obe abhki aU
TRIM in razvoj ostalih oil
športne rekreacije.
REKREACIJA
NA GRIČKU
Za prvomajske praa
bosta Zveza za rekrearijo
občinski strelski odbor
prla prvo izposojevalnico
kvizitov in športnorekreJ
ske opreme. Uredili t)
igrišča za badminton, a
zni tenis, mini golf, M
nje, streljanje, mali noga
kasneje pa še za odbQ
Naročeni so tudi loki-.a
kostrelstvo, pripravljen
tudi trim steza za tek P"
zdu za športna znak TI
V strelskem domu si *
lahko brezplačno proti
ciji izposodili vse po*''
rekvizite. Torej res ug"
priložnost za ijriijeten <<
naravi. j
KEGLJANJE ZA
VSE V ŠTORA^
Ce bi radi kegljali, Pj
mate kje, je to še moffl
kegljišču v štorah: vs«
boto od 16. do 22. ure I
nedeljah od 14. do 20.|
Rezervacije sprejema ^
Sivka, Železarna, 77-0l<l
priložnost lahko vsak *
sti, za TRIM športni '
Žig dobite pri vodji "
šča.
Po ogorčenih borbaJi
med 34 ekipami uvrsti
finale od .1. do 4. mes"
pe železnice, Aera, ^
in železarne. Finale od
8. mesta in predfinale
do 4. mesto bo v P®**
maja, ko bo v Celju I
vala reprezentanca ^'^^
Končan je prvi d^
kalnega prvenstva v
nju. Pri moških je ^
ekipami zmagala ekiP^^
pri ženskah pa med
pami železarna.

KEGLJANJE — V predzadnjem
kolu so kegljači osvojili dve na-
daljni točki V srečanju proti Sa-
tumusu Iz Ljubljane so 2imagali s
7737:7290. Tokrat so uspešno metali
tudi mlajši tekmovalci in tako sba
podrla Grilanc 998, Tkočaj pa 934.
Ostali rezultati: Lubej 954, M.
Kranjc 930, Srot 974, Tigovec 997,
Veranič.943 in Vano-všek 1007.
Najboljše občinske sindikalne
ekipe so nastcpile na sindikalnen
kegljaškam prvenstvu. V Celju so
nastopale moške e. ipe, na keglji-
šču v štorah pa ženske. Borba je
bila izredno zanimiva in izenačena.
Moški so nastopali v mednarodnem
slogu 8 X 50 lučajev ženske pa 4 x
50 lučaijev. Rezultati:
Moški — Aero 1801, EMO 1790,
Kovinotehna 1756, Ingrad 1740,
Metka 1726, Obnova 1725,. Toper
1639, Zelezaiica 1639, Zlatarna 1617,
PTT 1602.
2enske — Železarna Štore 771,
Savmja 689, Ingrad 668, Zlatarna
653, Obnova 651, Prosveta 634, Av-
to Celje 633, Cirikama 632, SOK
631, Metika 598.
NOGOMET — Nogometaši Kla-
divarja so še vedno nepremaganl
v spomladanskem delu prvenstva.
V srečanju proti Naifti na Glaziji
so dosegli neodločen rezultat 1:1
(0:1) Toda tudi to je uspeh, kajti
domačini so namreč nastopili v ne-
popolni postavi in zaradi poškodo-
vanega vratarja štancerja igrali v
obrambi precej nesigumo. V na-
padu so pogrešali komibinatomo
igro in pomoč vessnih igralcev.
Strelec edinega zadeUoa je bil Mo-
tgii. Najiboljšl igralec srečanja je
V Celju sta se pred 500 gledalci
pomerili reprezentanca Slovenije,
sestavljena iz slovenskih klubov
II. zvezne lige in Olimpija. Po za-
slugi pristranskega sodnika Petra
Brumna iz Ljubljane je tesno zma-
gala Olimpija s 112:111 (.54:53).
ko z obeh strani, seveda je treba
Lahko smo videli kvalitetno košar-
ko z obeh strani, seveda je treba
upoštevati dejstvo, da so repre-
zentanti Slovenije prvič igrali sku-
paj in da niso bili uigrani. Pri
reprezentanci so nastopili tudi tri-
.je Cc!j.:ni Tone, Zma;;o in Miloš
Sagadin, vendar je bil slednji, ki
je sicer na.jboljši strelec II. zvez-
ne l'ge in . drugi najboi.jši igralec
premalo v igri, da bi lahko poka-
zal svoje kvalitete. Trener Ilirije
Vertelj, ki je vodil slovensko re-
prezentanco, je seveda bolj for-
siral ljubljanske i.gralce, da bi jim
na ta način izboril mesto v repre-
zentanci, ki bo v začetku maja
nastopil na tradicionalnem maj-
skem  turnirju  v  Ljubljani.
Po tekmi je trener Vertelj na-
štel reprczentante, ki bodo nasto-
pali na ma.jskcni turnirju. Poleg
sedmih igralcev Olimpije so se v
njo uvrstili še Volaj, Lema.iič,
Bassin. TONE SAG.^DIN (na sliki
levo) in Marko Macura. Na veliko
ognrčeije Celjanov se v njo nI
uvrstil Miloš Sagadin, to pa iz že
zgoraj omenjenega vzroka.
JANEZ CEPIN
Mijo Andijelovič, ki se je največ
trudil. V soboto nastopijo Celjani
v Ltiiulbljani proti istoimenski ekipi.
Na razpredelnici so oemi.
V conski ligi so igralci Olimpa
ponovno osvojili točki. V gosteh
so premagali Opekarja visoko 3:0.
To je ae tretja zmag^ predstavni-
kov Gaber j a v letodnji sezoni. Vo-
deče mošitvo Smartnega je doživelo
katastrofo v Beltincih. Igralci in
varovanci Hribeniika so izgubili
0:5. Kovinar je v mnogo boljši
igri premagal doma Rakičana 1:0.
Strelec je bil Vrbajac. Dravinija je
doma polocžila orožje proti vode-
čem,u Braniku 0:1. Skoda, ka^ti v
slučaju neodločenega rezultata bi
vodstvo prevzeli nogometaši Vele-
nja, ki so premagali Steklarja 2:0.
Kljub porazu Smartnega bo borba
za prazno mesto v republiški ligi
med nogometaši Velenja, Smart-
nega in Branika, zadnjo besedo pa
še niso povedali nogometaši Olim-
pa, ki spomladi vedno igraijo zelo
dolbro.
DVIGANJE UTE2I — Dvigalci so
dozi vedi nov poraz v drugi zvezni
ligi. Tokrat so morali doma pre-
dati dvoboj brez bort)e. Vzrok je
bil — pretežka ekipa. Na kontrol-
nem teibtano'u so trije celjski tek-
movalci Glavač, Papotnik in Beli-
na prešli dovoljeno težo aa nekag
več kot 100 gramov. S tem Celjani
niso imeli dovolj članov in sreča-
nje je bilo izgubljeno.
Mišljenja  sano,  da  bi  z  boljšo
organizacijo lahiko to preprečili.
Predčasno teihtanje in va^je pred
uradn;m tehtanjem bi spravile tek-
movalce v pravilno tethtabio tole-
ranco, kar bi prineslo nekaj točk
oeljakemu moštvu. Celljani so tako
po porazu 0:14 še' vedno zadnji in
samo v srečaAJu proti Banja Luki
imajo možnost za obstanek v dru-
štvu najboljših,
HOKEJ NA TRAVI — V zadnjih
desetih dneh so celjski igralci Ga-
ber j a osvojili dve točki v zveznem
tekmovanou. Najprej so doma iz-
guibili proti Mladosti 0:1, prema-
gali T Zagrebu s sedmimi igralci
Akademičarja 1:0 (strelec Vojko
Bratec) in v nedeljo doma ponj^v-
no izgubili srečanje proti vodeči
ekipi Marathona 1:5 (1:1). Tokrat
so napravili v obrambi preveč na-
pak, da bi lahiko dosegli večji us-
peh. Zadetek pa je dosegel Gril.
V četrtek igrajo Celjani v Zagre-
bu proti TrešmjevGd, dva dni po-
zneje pa proti Pomurju v Muraki
Soboti.
STRELJANJE — Na občinskem
prvenstvTi v streljanju z zračno
puško tuje izdelave so največ us-
peha imeli strelci Celja in Tempa.
Na republiško prvenstvo se je uvr-
stilo 12 članov, trije mladinci in
en pionir. Končni vrstni red: Je-
ram 544, Dobovičnik 542, Seršen
(vsi Celje) 5,39, Streiher (Tempo)
530, Jager (Cele) 537, Petrovič
(Tempo) 532 kroga. Bkiipe: Celje
21i62, Tempo 2036, Kovinar 1961.
Mladinci: Stritar 326, Maleo 316,
Brečko 302.
COBOJKA — Gaberčani so do-
segli v odboj karsiki ligi lep uspeh
T zadmjih desetih dneh. V dveh
srečanjih so premagali doma moč-
no vrsto Branika 3:2 ter mlado in
nadarjeno vrsto Bovca 3:1. V pr-
vem srečanju so Celjani šele v fi-
nišu ukrotili rutinirano vrsto Bra-
nika, kateremu je zmanjkalo ob
koncu moči Za uspeh celjske vr-
ste gre vsa pohvala Kajtneru in
Voden iku.
Mladi igralci Bovca bi morali
uspeti v Celju. Pokazali so več
od domačinov. Toda s\-oje premo-
či in večkratno vodstvo niso znali
izkoristiti. Zato pa ,e Godner več-
krat v odločilnih trenutkih s svo-
jimi nenadnimi udarci odločil sre-
čajte. Na razpredelnici so Celjani
drugi za vodečo Izolo.
SAH — V odlični organizaciji c©>
Ijsil^ega šahovskega kluba je bilo
v nedeljo v Celju republiško brzo-
potezno prvenstvo. Nastopilo je 37
teC-tmovalcev, med njimi šftirje
predstavniki Ce^ja. Celjski pred-
staraik Franc Pešec je ponovno
potrdil svojo kakovost. Vseskozi
je vodil na razpredelnici, toda tik
pred koncem je psihično odpove-
dal, ;zg'jibil srečanji proti dvoma
slabšima naa..5rotnikoma in osvojil
še vedno odlično drugo mesto.
Zmagal je mojster Musil iz Mari-
bora. Vrstni red na boljše peterice:
Mašil 12, Pešec 11, Kraišnik (Lj)
11, Štrucl in Kranjc (Maribor) 10.
v finalu je igral tudi drugi celjski
prodsta-vnik Ojstrež, ki je osvojil
15. mesto s .tremi točkami. Bervar
in Kovačič sta iapadla že v pred-
tekmovanju.
Ob dnevu železničarjev je bil na
železnici večji brzopotezni turnir,
na katerem so sodelovali naj-
boljši celjski šahisti in predstav-
niki železnice. Zmagal je Pešec 9.5
točke pred Be^varjem in Ojstre-
žem 9, Jp.?;'jecem 8,5, Janežičem 8,
Pešecem II. 5,5 ia Pertinačem 5.
. STRELJANJE — V Laškem se je
končalo letošnje sindikalno prven-
stvo v streljanju z zračno puško.
Med moštvi „e zmagala ekipa Du-
šana Poženela in Rečice pri Laš-
kem pred Papimičarjem iz Radeč,
Pivovarno Laško In vrsto Tone
Bastič iz Zidanega mosta. Med po-
sameenilki 1» je bil najboljši Jože
Kenda (Radeče) pred Matekom iz
Zidanega mostu in Vinkom Lav-
rincem iz Rečice.
KARATE — Celjska karate tek-
movalca Kračun in Gobec sta so-
delovala na odprtem prvenstvu Re-
ke. Gobec je osvojil tretje mesto
v absolutni kategoriji, enako me-
sto pa tudi Kračun v ippon ku-
mite borbi v sdcupini zeleno-mod-
nh pasov.
. ROKOMET — Tudi z zadnjega
gostovanja so se rokometaši Celja
vrnili praznih rok. Na gostovanju
v Varaždinu proti Varteltsu so
kljub odsotnosti prvega vratarja
poškodovanega Marguča igrali do-
bro, bili enakovredni, če ne celo
boljši tekmec, vendar na koncu
vseeno izgubili s 14:12. Največ za-
detkov za goste je dosegel Levstik
6, ostale pa Pucko in Koren 2 ter
M. Bojevič in Pevnik po enega.
Traiutno so na osmem mestu z
12. točkami, v naslednjem kolu pa
igrajo doma proti Rovinju.
Na Golteh je bilo drugo med-
narodno tekmovanje v letošnji se-
zoni — ttskma, ki je uvrščena v
ViS program. Udeležba ni bila
takšna, kot so jo organizatorji pri-
čakovali, vzrok pa je verjetno v
tem, da je glavna smučarska se-
zona končana in da najboljši tek-
movalci že razmišljajo o naslednji.
V slalomu in veleslalomu so na-
stopili tekmovalci lielgije. Japon-
ske, Avstrije in Jugoslavije. Prire-
ditev sta organizirala SK Izletnik
m SD Branik Maribor. Na sliki je
predsednik SD Izletnik in eden
najagilnejših smučarskih delavcev
Aleksander Jezprnik, ki je o na-
črtih dela v klubu za naslednje
bližnje obdobje povedal: »Tudi le-
tos bo trening mlatlih smučar ev
Koro.ške, mariborskega Branika in
Izletnika na Okrešlju, kjer so tok-
rat še idealne snežne razmere.
Trening bo od 25. junija do 15.
julija. Naša želja je, da bi pri-
pravili letni trening stalnega zna-
čaja in da bi leta 1976 organizirali
na Gol teh evropsko mladinsko pr-
venstvo«.
TRIJE NASLOVI
SFRJ
v Celju je bilo državno pr-
venstvo v skokih m člane.
Tekmovali so ekipno in po-
same2mo. Lep uspeh so do
segli domačini, ki so zma-
gali ekipno pri skoku v vi-
šino in pri skoku ob palici,
med posamezniki pa so bili
najboljši Marko Prezelj in
Vivod (na sliki) 203 cm (vi-
šina) in Lešek 450 cm (pali-
ca), že enkrat se je pokaza-
lo, da imajo Celjani v teh
disciplinah izredno močne in
izenačene tekmovalce.
Tretji uspeh so dosegU me-
talci, kopja prav tako na dr-
žavnem prvenstvu. Zma.^^ali
so ekipno, med posamezniki
pa je bil najboljši Bezjak
(Kladivar) s 67,60 metra.
V Celju je bilo istočasno
republiško prvenstvo v mo
ških štafetah 4 x 1500 m, kJer
so domačini presenetljivo
osvojili samo drugo in tretje
mestoi.

TELOVADNICA
V NARAVI
Ob prvomajskih praz-
nikih bodo v Preboldu
dobih nov šix>rtni objekt,
ki bo skrit v naravi. Gre
za posebno telovadnico v
naravi ali kakor se zdaj
temu moderno reče —
TRIM stezo. Nov športni
objekt je za bazenom v
čistem smrekovem g023du.
Na posameznih terasah
so športni rekviziti iz-
brani v naravi in primer-
ni za vsakega za dnevno
rekreacijo. Objekt se uvr-
šča med najlepše v Slo-
veniji. Prizadevni športni
delavec Adi Vidmajer je
povedal, da bo objekt
lahko marsikomu služil
kot primer, da se da lep
športni objekt namenjen
širokim masam narediti
brez ali z zelo malo de-
narja, ampak več z voljo
in prizadevnostjo. Te pa
imajo v Preboldu že od
nekdaj dovolj in prav za-
radi tega so zdaj dobili
še »telovadnico v naravi«.
g^i6 — 26. aprila 1973
NOVI TEDNIK —21. stran
Srečanje

Ob ponedeljikih smo lahko
v časnikih brali:
Miloš je zadel toliko ko-
šev ...
Miloš je dal največ košev.
Miloš je bil p>anovno ne-
zgrešljiv ...
Itd. itd, iz tedna v teden
skozi vso košarkarsko sezo-
no, ki je ob koncu prinesla
Milošu Sagadinu, košarkarju
Kovinotehne, naslov najiboOj-
šega strelca v II. zvezni ligi.
Skupaj je dosegel 571 ko-
šev, v p>oprečju na eno tek-
mo pa približno 26! To so
številke, katerih bd bili vese-
li tudi mnogo bolj znani
igralci v I. ligi.
Pred leti je rad plaval pa
kljub temu ni imel kasneje
dovolj volje, da bi v tem
športu tudi ostal. Ko je prl-
šed v celjsko gimnazijo, ga je
profesor Mile Cepin navdvišil
za košarko. Lahko bi rekU,
da ga je zastrupil. Fant da-
nes brez košarke, divje di-
namične igre pod dvema ko-
šema ne more več. Ce je le
kaj prostega časa, skoči na
igrišče. 2ogo v roke in gre-
mo. Meti iz njego\'ih rok so
točni kot streli najboljšega
strelca. Zanj skoraj ni ovir.
da ne bi zadel kioš, da ne bi
žoga zdrknila skozi mrežico.
»Mislim, da je poleg trenin-
ga za dobrega košarkarja po-
trebno še mnogo več,« je za-
čea razmišljati, ko smo ga po-
vabili t uredništvo, da spo^
znamo fanta, ki je v letu dni
uspel kot meteor v košarkar-
skih krogih. »Imeti moraš
poseben instin'kt za trenutne
rešitve. V hipu si obkoljen s
tremi, štirimi igralci in kaj
narediti? Tu moraš hitro naj-
ti rešitev, če hočeš, da bo
žoga zdrknila v koš.«
Kaj je pri košarkarski igri
najpomembnejše, najvažnej-
še?
»To bi morala biti igra pe-
tih prijateljev, ki se odlično
poznajo in kjer vsak ve, kaj
je drug igralec zmožen v tre-
nutni situaciji narediti, da bi
nasprotnika čimprej spravili
v obroč.«
Kako je s to kolektivnostjo
v vaši ekipi?
»Trenutno smo s tem na
psu. Kot mladinci smo bili
več skupaj, tako na igrišču
kot drugače. Potem so ne-
kateri odšli v Ljubljano na
študij. To se pozna, kajti ni-
smo več tako skupaj, kot bi
bilo potrebno. Kar nas je
trenutno Celjanov, ki igramo
v prvem moštvu, treniramo
skupaj z mladinci, da lahko
sploh imamo trening.«
V štirih letih, kolikor se
ukvarjaš s košarko, si ver-
jetno doživel veliko lepih
uspehov. Morda bi nekatere
naštel?
»Najpomeimbnegši  dogodels
je to, da sem koi začetnik
takoj prišel v mladinsko in
člansko ekipo, kar mi je f>o-
magalo do uveljavitve in do
poglobljene volje do košar-
ke.«
Zelje?
»Zaigrati v I. ligi, kOT šele
tam vidiš, kaj pomeniš in
koliko veljaš.«
Mlad si. Tvoji sovrstniki
se v glavnem zabavajo na
drugačen način ...
»Ce težiš k nečemu, da bi
nekaj dosegel, potem se pre-
daš. Pri individualnih športih
je to manj naporno kot pri
kolektivnih. Tu si lahko še
tako dober in če ostali od-
povedo, ni nič.«
Kaj je v košarki bolj po-
membno: individualno ali
skupno delo?
»Vsaj v začetku bolj in-
dividualno in prav tu naj-
bolj pogrešamo dobre stro-
kovnjake. Marsikdo ni spre-
jet v košarkarsko šolo pa
je lahko vehk talent.«
Kako si ti začel s košarko?
»Sam sem moral veliko na-
rediti. Gledal sem posamez-
nike, izbral od vsakega naj-
boljše, to skrivaj treniral in
si mislil, če bo šlo bo šlo.
Predvsem pa moraš imeti
smisel zakolektivno igro. Pred
seboj moraš videti vse, celo
igrišče, vsakega igralca mo-
raš poznati do kosti.«
Prej sva že začela pogo-
vor o tvoji generacija.. .
»Današnja generacija je
manj ambiciosma kot prejšnja.
Radi se zabavajo, vendar to
ni dovolj. Vprašati se mo-
raš, kaj žehš in kaj rabiš.
Drobljenje dela ni dobro, am-
pak na nekem področju ne-
kaj .. . Meni je to košarka.«
Pa menda nisi samo ko-
šarkar?
»Rad i>oslušam plošče, se
tudi občasno zabavam, ven-
dar prva stvar je košarka.
To je za mene strup.«
Govoril si o kolektivnosti?
»Povsod je ta najpomemb-
nejša. Ce vsaka violina v or-
kestru vleče po svoje, or-
kester ni dober.«
Takšen je Miloš Sagadin,
eden i2imed mnogih mladih,
ki se tudi rad zabava, po-
sluša plošče tn spi, strup pa
mu je košarka. In če bo ta-
ko zastrupljeno predano na-
daljeval, bomo lahko čez le-
ta govoril o še bolj ouličnem
košarkarju, kot je že danes.
O občinstvu pa je na koncu
razgovora rekel:
»To je naš šesti igralec,
ki nam je vsem v letošnjem
letu ogromno pripomogel, da
smo dobro igrali in ostali v
II. zvezni ligi.«
TONE VRABIi
i
16 — 26. aprila 1973
stran 23
KORISTNO SOCIALNO
RAZLIKOVANJE
Jaka Pokoren je bil nekaj
tipičen naš človek, čutil
^jiapake in nepravilnosti, a je
0)lčal. Videl je, kako neka-
bogate, a da drugi nima-
^ niti vsak dan dosti na mizi,
^ bi se dosita najedii, pa si
jI rnislil, saj jaz še imam kar
0sti, drugi pa naj skrbe, da
liodo tudi oni imeli, in je za-
0zal na tisto oko, na katero
« videl socialno razlikovanje
jB si>et je mirno spal.
foda nekega dne se je z
Jako Pokornom zgodilo nekaj
iiidnega. Naenkrat ga je za-
bolelo, ko je bral, da tam
nekje stara ženica nima niti
postelje in mora spati med
Uvino v podirajoči se štalici.
Odlomil je žlico, ko je na te-
leviziji videl reportažo o Iju-
ieh v zakotnem kraju, kjer
jcnih ni vsak dan na mizi,
Yjer ne vedo kaj je televizija,
lačel je tako, Jaka Pokoren,
premišljevati o sebi. Premiš-
ljeval je o teh ljudeh in o
sebi, pa o drugih, ki imajo
ie več od njega. Prišel je do
jasnega spoznanja, da imajo
Mkateri premalo drugi y>
Ki. In da bi morali tisti, ki
mjo preveč,- dati nekaj ti-
»(im, ki imajo premalo. V
trn preprostem razmišljanju
tn določil svojega položaja.
Sa; res ni bil bogat in ga za-
\one bi mogli prištevati med
Me, ki bi morali dajati.
Konci, sklep tega razmišlja-
nji je bil, da je treba nekaj
ikreniti. Začel je tako, kot
it veliko pred njim. Vzel je
t roke penkalo in položil na
mizo list papirja. In napisal
je oster članek proti social-
nemu razlikovanju. In čez ne-
kaj časa je članek rez izšel.
Jaka Pokoren je bil ponosen,
čez nekaj dni pa še vesel, ko
je za napisani članek dobil
honorar. Ni slabo, si je mi-
slil Jaka Pokoren, ni slabo.
Dve muhi na en mah. Udariš
po socialnem razlikovanju in
potem dobiš še denar.
Ko se je Jaka Pokoren na-
slednji teden vrnil z izleta,
je zopet vzel v roke pisalo
in papir. Ostro je udaril po
lastnikih vikendov, ki da si
svoje gradove gradijo na ra-
čun onih, ki nimajo vsaki
dan na mizi niti dovolj hra-
ne. Da je takšne treba po-
klicati na odgovornost in jih
kaznovati, saj njihov doho-
dek gotovo ni sad njihovega
dela. članek je izšel z debe-
lim naslovom. In debel je bil
tudi honorar, ki je članku
sledil.
Ljudje na televiziji so vi-
deli satirično in kritično ost
v člankih Jake Pokorna in
povabili so ga, da napiše za-
nje tekst za serijo zabavnih
oddaj o socialnem razlikova-
nju. Tovariš Pokom si ni dal
dvakrat reči, saj so mu ob-
ljubili lep honorar. Udarjal
je na levo in na desno, nav-
zgor in navzdol. Skozi smeh
in strelice je prepletal resnič-
ne dogodke in resnično bo-
gastvo ter revščino.
Oddaje so bile pri občin-
stvu odlično sprejete in ime
Jake Pokorna se je razširilo
po zemlji. Z njegovo slavo pa
so rasli tudi honorarji. Zdaj
ni več pisal drobnih članči-
čev za 150 ali 200 dinarjev.
Zdaj so pri njem igrale vlo
go le še večje vsote. In ved-
no se je našel kdo, ki je bil
pripravljen drago plačati nje-
govo delo. Jaka Pokoren si
je kupil nov avto, saj ga je
kot ugleden občan potreboval
in začel je nakupovati mate-
rial za gradnjo hiše. Toda bi-
lo je pomanjkanje gradbene-
ga materiala in Jaka Pokoren
je brž napisal nekaj o tem
pomanjkanju, pri tem pa na-
mignil, da dobivajo drugi ma-
terial preko vrste. Od takrat
je tudi pri njem šlo vse kot
po maslu. Ko so prodajalci
videli, kdo je, so mu takoj
ponudili vse, kar je potrebo-
val. Hiša je rasla.
Ko je Jaka Pokoren , kriti-
ziral novo naselje vikendov,
si je kupil najmodernejši tuj
avto. Ko je kritiziral lastnike
jaht, si je zgradil vikend. Ko
je kritiziral naše ljudi, ki po-
šiljajo svoje otroke na šola-
nje v tujino, je sklenil po-
godbo s tujim prodajalcem,
da mu dobavi moderno jah-
to. Ko se je na televiziji kon-
čala huvtoristično satirična
oddaja o lastnikih vil, avi-
onov in deviznih računov v
tujih bankah, je bila gotova
tudi njegova druga hiša na
morju.
Ljudje pa so govorili: glej-
te ga tega Jako Pokorna, ta
ti je kampeljc. Nikogar se ne
boji. Vsakemu Tmstavi rogo-
ve. Več takšnih bi potrelo-
vali, pa pri nas ne bi bilo
tako, kot je. Konec bi bilo
socialnih razlik. Konec bi bi-
lo neopravičenemu bogatenju.
In Jaka Pokoren jih ni ra-
zočaral, saj je vztrajno pi-
sal in kritiziral. In vztrajno
se je večal njegov osebni
standard. Zdaj ni več vedel,
kaj potrebuje in je denar na-
lagal le še v banko.
Nekega večera je Jaka Po-
koren sam sedel za mizo in
žulil nek ostuden škotski vi-
ski. Naenkrat ga je zahrbtno
napadla neka čudna misel.
Kaj dela žurajev Franček, ki
so mu pred dvema letoma
umrli starši in ga pustili sa-
mega s še dvema mlajšima
bratcema. In za katerega se
nihče ne zmeni, nihče mu no-
če pomagati. Srknil je še po-
žirek uvožene pijače in si pri-
žgal ameriško cigaro. Tako je
laže razmišljal. Ja saj res,
kaj le dela zdaj ta? Ali pa
škorjančev Miha, ki ima 900
din plače in doma razen že-
ne še tri otroke. To ni pra-
vičnost, je zaključil pri četr-
tem kozarcu viskija, da ima-
jo eni tako malo, drugi pa
vse. Treba bo nekaj ukrenti.
In vzel je v roke nemški
pisalni stroj, vtaknil vanj pa-
pir in napisal oster članek o
nepravilni razdelitvi dobrin,
čez nekaj dni je dobil dober
honorar... škorjančev Miha
pa je razmišljal, kaj naj ku-
pi ženi, da bo lahko skuhala
večerjo za nju in za tri lač-
ne otroke.
F. K.
FERDO GODINA
TULPIKEv
Roman poklanja bralcem
Slovenija
^prla sta vrata in šla v kuhinjo.
2ii)i;en;e gre svojo pot nezadržno naprej, tako kamor
o J!**     Peč stoji tu brezčutno, negibno, če bi kdo govoril j
«to^-^^ P^^ed petsto leti, bi bilo to nesmiselno, smešno. Zdaj ]
iu in služi svojemu namenu, čez petsto let ne bo ve- 1
° ^i^j nihče. Vendar sedaj mora stati tu, da poveže ve- i
*° Oibanja skozi tisočletja. \
človek? Njegova duša je nesmrtna. Povezana je z .
^^50 življenja. Ni je bilo, toda je in bo ostala vekomaj, j
bo ostala vekomaj,« šepetam. ■
H^j^**^* se mi križajo. Zdaj bi že morala priti. Zakaj se I
.     ko ve. da io čakam. -
V kuhinji je zaropotalo. Otroka sta nekaj prevrnila.
Skozi okno in zavese pada svetloba jesenskega dne.
čakam jo, vsaka minuta mi pomeni večnost. »Pridi, Ra-.
hela! Toliko stvari ti bom jx>vedal. Spet se nama bo nasme-
jala sreča, spet nama bo vsak utrip najinih src prinesel
toliko lepote v te težavne dni. Pridi, pridi, Rahela!« Stegnil
sem roke.
»Tvoja sem, Arpad,« je dejala tiho. Nepremično sva se
gledala, dokler ni prišla spet Berta.
Poslednjikrat sem šel v Petišovce. Ne bi šel'več, toda
od dobrega starčka sem se moral posloviti. Preveč mi je
bil v spominu, da bi odšel brez tople besede.
Tudi on je že vedel, da sem premeščen. Mnogo vzne-
mirjenja ni kazal Navajen je bil, da so bili ljudje preme-
ščeni, da so prihajali in odhajali.
Vsako njivo pozna, vsako hišo in premišljuje o tem,
da ljudem meje niso nikoli prinesle srečo.
Sam ne verjame v to. Združitev zemlje mu hranijo
čustva. Toda Tomaž je trdno prepričan, da so meje za
ljudstvo nesreča.
V dolgih večerih cli nočeh, ko se ne gane nikjer živa
duša, z ženo kramljata o sinovih.
»Miha, ta se bo že naredil,« pravi najbrž ob takih pri-
likah stari Bartol. »Ta se bo.Tomaž pa še ni, še daleč od
cilja je«.
Zena molče prisluškuje Bartolovim mislim. Sedi in se
ne gane.
»Daleč, misliš?« dahne.
»Daleč, daleč. Praksa, to bo že šlo. Toda samostojno
še ne bo delal kmalu. Ne bo. O, Tomaž, ta je le bolj moj,
reci,  kar hočeš.ti
Smehlja se stari Bartol ob takih večerih, gotovo pogla-
di ženo po sivih laseh in jo poljubi na lice. Tako najbrž
modruje, brska s svojimi mislimi okrog sinov, ker ga
vsakdanje življenje ne zaposluje.
Omare in mize zaživijo, vse šepeta med seboj samo o
Tomažu.
Nekako brezbarvno, enolično kramlja Bartol tudi z
menoj. Prižiga si cigareto, a jaz ga ne poslušam. Pozabil
je, da sem prišel po slovo. Prepričan je, da pridem drugi
teden spet, da bova sedela in kramljala o sinovih, o zem-
lji, ki vzemirja svet, o dogodkih, ki razburjajo ljudi po
okolici.
Toda mene ne bo več.
»Privadi se človek vsemu«, je rekel. Tudi žena je sede-
la pri mizi. Bartol jo je zadržal, ko je prinesla na mizo
pecivo in čaj. Sedla je nasproti Bartolu in gledala po mizi,
če je vse na pravem mestu.
»Privadi se človek. Pozneje vam bo premestitev iz-
kušnja. Zdaj je težko.«
»Težko je,« sem dejal.
»Vsekakor! človek se privadi vsemu.« Dejal je mirno,
da me je zazeblo. Rahelo pozabiti?
»Z Marto sva se tudi selila,« je govoril, kakor da žene
ne bi bilo zraven.
»Sicer je za vas laže, ko ste sami.«
Ko bi Bartol vedel, ne bi tako govoril. Tudi jaz nosim
neodložljivo breme. Tu bo šlo življenje po svoji stari poti.
Bartol bo tuhtal med njivami o svojih sinovih, gore bo
pokril sneg. Na spomlad bodo spet ozelenele. Tudi njive
bodo začele zeleneti. Mene pa nihče ne bo pogrešal.
Gospoda kaplana ne bo več tu. S svojimi bolečinami
pojde dalje.
»Ne veste, kdo pride za vami?« me je vprašal Bartol.
»Ne vem.« Gledal je skozi okno, kakor je bila njegova
navada. Tako težko mi pri Bartolovih ni bilo še nikoli.
Starček se mi je zdel drugačen. Mogoče zato, ker sem sam
zbegan in si ne morem najti mesta. Zdi se mi brezčuten.
On ne žaluje z mano, se ne čudi in ne obsoja nikogar.
Čutil je spremembo pri najinem obisku. Niti z bese-
do me ni ustavljal, ko sem vstal. Tudi žena je vstala, ča-
kala je, kdaj si bomo podali roke in se razšli, da bo spet
objel mir te visoke, mrzle šolske zidove.
Stala sta na stopnicah, ko sem zavil z motorjem na
cesto. Meni se je zdelo, kakor da me preganja ves svet.
Povsod sem odveč, na vsakem obrazu berem obsodbo:
»Pojdi in ne vrni se več.« Kaj sem storil ljudem? Rahcio
imam rad in nič drugega. Ljudje me zato črtijo. Mrzla sa-
pa mi je rezala v obraz. Po udih sem čutil utrujenost.
' Ne bom se jyoslavljal več od nobenega človeka v Len-
davi. Tiho pojdem in prav tako tiho odnesem s seboj svojo
bolečino.
Kiraly, Madžar iz Lakoša, mi bo prepeljal pohištvo.
Zlahka bo naložil mojo ropotijo na kola. Kaj je ena oma-
ra, miza, postelja, divan in nekaj kovčkov?
Vendar Kiraly ne bo mogel stvari sam naložiti. Treba
bo vsekakor dveh. Koga bom prosil? Nimam nikogar. Z
dekanovim hlapcem ne morem računati. Stopil bom v
hrib  k  Mariničevim po fanta.
24. stran
2S. aprila 1973 — St.
med
štirimi
HČI JE
ZALJUBLJENA
Dolgo sem poskušala
problem, ki me tare, re-
šiti saina, a verjemite mi,
nič več mu nisem kos.
Imam 13-letno hči, ki
ima fanta starega 16 let
in je kot delavec zapo-
slen v trgovini. Osemlet-
ke ni končal, hodil je v
posebno šolo in živi s
starši, ki sta ločena.
Dekletu sem že vse raz-
ložila, kaj se ji lahko zgo-
di, prosila jo, naj fanta
pusti in tudi že natepla..
Prišla sem domov iz služ-
be, pa mi ni naredila ti-
stega, kar sem ji naroči-
la. V šoli ne zaostaja,
zdeluje za silo.
Stoj'im pred odločitvi-
jo, ali naj pustim službo
in ostanem doma, ker se
za hčerko bojim — ko
mene ni doma, se namreč
s fantom shajata v stano-
vanju. Mož ni 7& to, ker
si želi hišo, meni pa je
več do otrok (imam jih
4) in bi rada videla, da
bi zrastU v poštene ljudi.
— Nad mojim dekletom
sem že čisto obupala. Ko-
maj 13 let ji je in mi že
dve leti dela take skrbi,
ker se že dve leti meša
s fantom. Imam razrah-
ljane živce, pomagajte m.i!
Mati
Spoštovana,
ni naša navada, da odgo-
varjamo na nepodpisana
pisma, a ker je bila vaša
prošnja tako iskrena, smo
naredili izjemo. Žal, dru-
gemu predlogu, ko prosi-
te, da bi se z nami oseb-
no pogovorili, še ne mo-
remo ugoditi. PoskušaU
pa bomo to urediti malo
kasneje.
Ce ste naredili res že
vse, ampak čisto vse, za
svojo hčer, da bi jo od-
vrnili od prezgodnje lju-
bezni s fantom, potem
vam ne preostane druge-
ga, kot da se obrnete dru-
gam po pomoč. Jaz bi
vam svetovala, da se naj-
prej pogovorite z možem,
ker hčer je tudi nj^ova
in naj nikar ne misli na
hišo- Ker sem že pri stan-
dardu, bi rekla, da služ-
be ne zapustite, pa ne za-
radi dobrin, ki vam jih
služba prinaša, ampak
preprosto zaradi občutka,
da nekaj tudi vi prispe-
vate za »hišo«. In konč-
no, kako boste živeli otro-
ke samo z eno plačo? Mo-
rate poiskati druge mož-
nosti, čeprav vem, da vam
za ddde izpodkopa-
va zdravje. Poskusite še
nekaj, pogovorite se s fan-
tovimi starši oziroma ti-
stim od staršev, ki se za
fanta najbolj briga. Mor-
da celo z dekletovimi
vzgojitelji! Vaša skrb se
mi zdi upravičena in nič
zavidanja vredna, a vzdr-
žati morate — ker ste
mati. Ljubezen med hčer-
jo in fantom, ki za svoja
dejanja ni odgovoren, po-
meni velike odgovornosti
za vas in za njegove star-
še, zato morate neka,)
ukrepati. Bojazen je pre-
malo, treba je aktivnega
posega v to razmerje. Ka-
ko in s kakšnim u.spehom
boste to reševali, mi spo-
ročite in tudi to, če ne bo
nič bolje. Potem bova
poiskali drugačne poti. Še
enkrat, v svojih prizade-
vanjih ne pozabite na šo-
lo. Med tolikimi pedago-
gi boste gotovo našli ene-
ga, ki mu boste zaupali
svoje težave,
Nataša
zfnin
MATURA,
MATURA
Upam, da se nismo pre-
pozno spomnili na ta vaš
veliki dan in če še vedno
premišljujete in izbirate
obleko za to priložnost,
naj vam nekoliko poma-
gamo.
Na skici so štirje prime-
ri oblek, med katerimi
lahko izbirate. Ne bomo
opisovali vsake posebej,
pač pa naj omenimo, da
je vsem skupna dolžina,
medtem ko so kroji raz-
lični. Vse obleke imajo
nekoliko večje izreze, kar
seveda slavnostni obleki
tudi gre. Narejene so iz
lahkih materialov: svile,
žoržeta, organdija,^ sifona
ali iz težkega žameta. V
krilu je lahko obleka na-
brana, plisirana ali meh-
ko valovita.
Seveda pa nikar ne po-
zabite na tisoč malenko-
sti, katerim morate ta dan
še posebej posvetiti po-
zornost: pričeski, make-
upu, nakitu in ostalim do-
datkom.
Staša Gorenšek
dovolj, a
vse drago
Nič kaj se ne moremo pritožiti, da na oeljski
tržnici ni izbire. Dovolj je zelenjave, primanjkuje
pa sadja, kar je za ta čas na splošno značilno.
Ni več jabolk, nekaj pa je ostalo še suhih sliv po
9 dinarjev.
Predvsem pa je bilo v preteklem tednu na izbiro
veliko različne solate, od zelene, regrata, motovilca
do radiča. Solato so prodajah po 12 do 14 dinarjev,
motovilc in radič pa sta imela ceno 10 do 20 in
regrat od 8 do 15 dinarjev.
Tudi špinaoa jim ni delala konkurence, bila je
p)o 8 do 20 duiarjev. Veliko je bilo na trgu hrena
in jajčk, prvega jk) 15 in jajčk po dinar.
Cvetja na c ^Ijski tržnici nikoli ne zmanjka. Ve-
liko je rezanega, pomladnega in cvetnih sadik.
Z. S.

PIŠE IN RIŠE:
MARJAN BREGAR
16. Korak se jima je zdaj ustavil v oddelku za rekre-
acijo! Paradižnika je pritegnil ribiški pribor. Elektronske
trnke z radarjem si je lahko ogledal pa plastične ribe, ki
se navijejo! Na Marsu, kot veste, že zdavnaj ni več rib!
Vse živo v vodah je šlo k vragu zaradi odplak stoterih
tovarn. Torej mora ribič prinesti plen s seboj na lov.
Plastičnega, seveda! Sede ob reko, navije ščukico, somčka
ali postrvico in spusti »živalco« v vodo ... Nato pa hop!
po njej s palico in trnkom!
In prednost tega postopka: ribo lahko uporabiš več-
krat, ne da bi zasmrdela.
Podobna reč je z gobami.
Takole gre stvar: Prvi gobar hiti po gozdu — razume
se, plastičnem! — s košaro v rokah. Iz košare j^t'
gobe — napravljene v tovarni, kakopak! — in jih nas*''''
Ija po hosti. Sto korakov za njim: drugi gobar! Po''.
gobe in jih meče v košaro ... Nato lahko zamenjata,
je tižitek popoln.
Tudi ta postopek ima svojo prednost: nobenih ^
strupitev z gobamil
26. aprila 1973
stran 25
llodn v Pesjem

Najprej vest, da so v
pesjem pod hišo št. 159,
^ se nahaja ob cesti in
progri, našli v jarku žen-
slco truplo. Delavci UJV
ju vse postaje milice so
na širokem področju or-
ganizirale akcijo, da bi
Simprej ugotovili vzrok,
zakaj in kako je ženska
umrla. Akcija odkrivanja
aiočina je bila široka in
spontana, saj so uradnim
osebam pomagali tudi ob-
čani. Prva preiskava je
pokazala, da gre za tež-
Ico kaznivo dejanje posil-
stva in uboja. Da bi sto-
rilca čimprej odkrili, je
bilo treba akcijo zastaviti
aim širše in hitro.
Krog se je začel počasi
ožiti. Potem, ko so odkri-
li nekaj moških, ki bi
lahko storili to hudo de-
janje, pa ga niso tn se
jim zato opravičujejo, so
sestavih posebne komisi-
je kriminalistov. Ena je
dobila nalc^, da obišče
vse gostinske lokale v
okolici Pesja. Poizvedova-
h so za ljudmi, ki naj bi
tam v tistem večeru popi-
vali in bih morda druga-
če sumljivi. V eni izmed
gostiln so ugotovili, da se
je nahajal neznan moški,
ki je veliko pil in sploh
bil zelo glasen. Začeli so
ga iskati po opisu ljudi.
In tudi našli.
To je Ivan Ledinek, 33,
doma iz Dobje vasi nad
Ravnami ixa Koroškem,
po poklicu gradbeni de-
lavec. Odkrili so ga v Šo-
štanju v stanovanju nje-
gove matere, ki pa je bila
takrat v bolnišnici. Ledi-
nek je pocsilstvo in uboj
priznal, našU pa so tudi
iruge znake, ki ustrezajo
trditvi, da je Ledinek mo-
rilec. Imel je samo dve
obleki, ki jih je združno
nosil na sebi- Tisto, v ka-
teri je storil gnusno de-
janje, je dal na telo, dru-
go, ki jo je imel -prej spo-
daj, pa prek nje. Ob obi-
sku kriminalistov je bdi
toliko presenečen, da je
zločin priznal.
Kako je prišlo do zlo-
čina?
Ana Glavnik, 40, ki je
zaposlena v Gorenju kot
snažilka, se je usodnega
večera vračala domov z
vlakom. V Pes ju je izsto-
pila, kar je opazil Ivan
Ledinek. Šel je pred njo
po poti ob železnici in jo
v temi pričakal. Ko je
prišla mimo, jo je nago-
voril, ona pa je šla da-
lje. Takoj jo je udaril, da
je padla v globok jarek.
Ledinek je storil najhuj-
še in jo nato še zadavil.
Glavnikova je bila težko
poškodovana, saj ima več
zlomov tn počenih notra-
njih organov, medtem ko
Ledinek ni dobil težjih
poškodb    od    obrambe.
Ura na roki Glavnikove
se je ustavila ob 22.45,
vlak pa je pripeljal v Pes-
je ob 22.24. V kratkem
času grozen zločin.
Preiskovalni sodnik Bo-
jan Planinšek je povedal,
da je utemeljen simi in
vrsta' drugih dokazov ter
ne nazadnje storilčevo
priznanje, da se zanj od-
redi preiskava in pripor.
Ob tem dogodku gre
pohvala in priznanje de-
lavcem UJV, postajam
mUice in drugim, ki so
sodelovali pri odkrivanju
zločinca, da so pirtmer
hitro odkrih. V borbi s
časom je zmagala orga-
nizirana akcija.
Ivan Ledinek
Ana Glavnik
GOSPODARSKO
POSLOPJE
V OGNJU
V zadnjih dneh je zgo-
relo že tretje večje gospo-
darsko poslopje na šir-
šem celjskem področju.
Zadnji požar je bil na go-
spodarskem p>oslopju Ma-
rije Plaznik v Letušu,
kjer je zgorel hlev, ske-
denj, živina, delovno
orodje itd. škode je za 70
tisoč din. Vzrok požara
je v kratkem stiku, do
katerega je prišlo zaradi
provizirane električne na-
peljave v prostoru, kjer so
gojili piščance.
prometne
nesreče C
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
ALOJZ LINDNER, 30,
iz Celja, je vozil po Lju-
bljanski cesti in pri od-
cepu ceste proti mlekar-
ni z levim smerokazom
nakazal spremembo sme-
ri. V tistem trenutku ga
je po njegovi levi strani
pričela prehitevati vozni-
ca . osebnega avtomobila
ROZALIJA HUBAN, 23, iz
Latkove vasi, ki je zape-
ljala na levi rob ceste in
se zaletela v električni
drog. škode na vozilih je
za 4.500 dinarjev.
MRTEV OTROK
MIROSLAV JAGER, 25,
iz Ljubljane, je vozil iz
Šentjurja proti Dramljam
in dohitel otroke, ki so
se vračali iz šole. Izognil
se je skupini otrok in za-
peljal v levo, nato pa na-
glo zavil v desno, podrl
12-letnega LEOPOLDA
GRADIČA iz Dramelj ter
obstal v potoku. Deček je
ponoči v celjski bolnišni-
ci umrl, na vozilu pa je
škode za 30.000 dinarjev'.
AVTO
NA PRELAZU
FRANC MRAZ, 43, iz
Grlica, je pripeljal do ne-
zavarovanega železniške-
ga prehoda v Šmarju in
ker ni videl vlaka, je aar
peljal na tračnice, kjer se
je ustavil, saj je iz Stra-
nja pripeljal potniški
vlak. Strojevodja je sicer
dal zvočni signal in zavi-
ral, vendar je kljub temu
zadel v avtomobil, na ka-
terem je nastalo za 25.000
dinarjev škode.
TOVORNJAK
GA JE STISNJL
EJvIIL SAMEC, 33, iz
Malih Roden, je vozil
po dovozni ceste proti hi-
ši številka 79 v Rogaški
Slatini s tovornjakom,
naloženim s peskom. Ne-
nadoma se je pod zad-
njim levim kolesom udr-
la zemlja in tovornjak je
padel 21 metrov globoko
v graben. Pri prevračanju
je voznika Samca stisni-
la kabina avtomobila in
je bil takoj mrtev.
PREHITRA
VOŽNJA
BOJAN ZIDAN, 21, iz
Celja, je vozil iz Arje va-
si proti Velenju s hitrost-
jo okoli 100 km/uro. V
blagem levem ovinku je
le-tega kar sekal in ko je
opazil nasproti vozeč av-
to, naglo zapeljal v des-
no, kjer je trčil v tele-
fonski drog tn IX) 47 me-
trih prevračanja obstal na
njivi. Telesnih poškodb
ni bilo, škoda na avtomo-
bilu in drogu pa znaša
okoh 15.000 dinarjev.
SMRT PEŠCA
JAKOB BUKOŠEK, !»,
iz Šentjanža, je vozil iz
Žalca proti Celju- v Do-
briši vasi je nenadoma
pred njim prečkal cesto
SENAD DŽINIC, 22, iz
Miljevtoie pri Poči. Voz-
nik je pešca zadel in ga
zbil tri metre izven ceste,
kjer je obležal mrtev,
škode je za 8.000 dinar-
jev.
2«. stran
26. aprila 1973 — §^

Nova poslovalnica »MLADOST« v Zidanškovf ulici
Moda, mladost, za mlade ...
Nova poslovalnica trgovskega podjetja MODA za mlade v Zid^iškovi ulici: MLADOST.
Korak v iskanju novega.
In tu je vse mlado — delavke v poslovalnici in blago, ki ga ponujajo in mladi po njem
radi segajo. ^
Mladost z modo današnjega časa. Za vsak okus in vsako zahtevo.
Konfekcijski IzdelJd za mlade obeh spolov, modemi nakit.
Moda na vsakem koraku. Tudi za mlade. Predvsem za mlade.
MLADOST
Oddelek ženskega perila v~ Starem trgu
Moda za vas.
Moda za mlade v »Mladosti« in moda za vse t »Starem trgu«!
Moda v trgovskem podjetju »MODA«.
In naš obisk v dveh i>oslovalnicah trgovskega podjetja MODA v Celju: t MLADOSTI
In STAREM TRGU. -
MLADOST in konfekcija 2a vm ttdadm.
Preurejen! »STARI TRG« na Tomšičevem trgu
V Starem trgu — moško perilo
Moda v Starem trgu, v poslovalnici na Tomšičevem trgu.
Dobila je novo in večjo obleko. Prikupni prostori, prijetnejše počutje za vse,
dajalce in kupce. Vsi so zadovoljni.
Blago z napakami? Da in ne, zlasti pa lie vselej ali zelo redko.
Blago brez vseh serijskih številk. Zato v Starem trgu. j
Blago nei>osredno od proizvajalca in ne tisto, ki morda ostane kot neidoče.
Blago po znatno znižanih cenah. Tudi do 50 odstotkov!
- V zalogi tudi konfekcija. Zanjo je veUko jMJvpraševanje.
Pa ne samo za konfekcijo.
Perilo, moško in žensko, pletenine in drugI izdelki.
Pred nakupom katerega koli blaga — obiščite Stari tri;. i i
Pletenine, iskano blago v MLADOSTI
,g ^ 26. aprila 1973
stran 27

ing. JURIJ KLAJNŠEK,
direktor
To je zelo široko vpra-
šanje — skušal bom nanj
odgovoriti.
Za kolektiv SOZD AV-
TOMOTOR-ja, podjetja
SLOVENIJA AVTO, ki ži-
vi in dela v Celju, Šem-
petru, Mozirju, Velenju,
Slovenj Gradcu, Ravnah,
Brestanici, Rogaški Sla-
tini in Ptuju, ix>menl ot-
voritev poslovnih prosto-
rov skladišč in sodobne-
ga avto salona veliko de-
lovno zmago — poudaril
bi resnično delovno zma-
go
Z otvoritvijo 2.700 kv. m
se uresničujejo cilji, ki
si jih je kolektiv zadal s
7-letnim planom, ki je biJ
sprejet že leta 1965.
Ti poslovni prostori so
rezultat vztrajnega, požrt-
vovalnega, uspešnega de-
la. V preteklih 5 letih, je
kolektiv prigospodaril cca
W0 milj. S din, kolikor
znaša vrednost poslovnih
Piostorov, ki jih za praz-
nik dela 1. Maj, poklanja ,
kolektiv »AVTOMOTOR- \
•^A« naši socialistični
družbi, ki je omogočila,
^•a se je življenjski stan-
dard .spremenil in izbolj-
^1 tako, da ima že vsak
Sedmi Slovenc osebni av-
to.
2    novimi    poslovnimi
prostori bo možno lastnl-
prometnih    sredstev,
^ koles, motorjev, oseb-
^^\- avtomobilov,  do  ka-
"^ionov in drugih motor-
strojev,    oskrbovati
^^Pešno in v zadovoljst-
kupcev.
iH^lovna   skupnost   AV-
^OMOTOR.JA,   je   pristo-
pla k uresničevanju te-
cilja  sistematično:
PRVA naloga je bila, da
se približamo potrošni-
kom in tako ima AVTO-
MOTOR svoje prodajahie
v 9 občinah, kot sem jih
uvodoma navedel. Tako
je pridobljeno širše tr-
žišče Slovenije.
DRUGA naloga je bila,
da se organizira speciali-
zirana nabava, skladiščna
in transportna služba.
TRETJA, če ravno tret-
ja — vendar najvažnejša
je bila, ustvarjati lastni
strokovni kader, ki ga ni
bilo mogoče pridobiti iz
drugih trgovskih strok,
saj se je v Jugoslaviji av-
to stroka kot trgovinska
stroka začela porajati od
leta 1954 dalje.
Investicija v kadre je
bila uspešna poteza, saj
,ie le strokovni kader, ki
je predan stroki in pod-
jetju lahko uspel opraviti
tako zahtevno nalogo.
Torej novi poslovni
prostori pomenijo kolek-
tivu in vsem lastnikom
motornih vozil veliko pri-
dobitev. Lahko bi trdih,
da so ti objekti tudi pri-
dobitev za gosodarsko
moč Celja in širše celj-
ske regije.
Povedati je še to, da
pot do doseženega cilja
m bila lahka. Naleteli
smo na razne težave, ki
SJTiO jih uspeh prebrodi-
t- le z motivacijo celotne-
ga kolektiva, da se je
vredno predajati in vztra-
jati na poti, do zboljša-
nja delovnih pogojev.
Kot direktor sem dol-
žan podati javno prizna-
nje članom delovne skup-
nosti AVTOMOTORJA saj
le z enotno voljo vseh,
je bilo mogoče ustvarjati
in vztrajati, v slabih de-
lovnih pogojih.
Za zaključek na to
vprašanje naj povem, da
je ta delovna zmaga —
priznanje, istočasno pa
velika obveza za celotni
kolektiv, saj se zaveda-
mo, da smo vse to ustva-
ril: z družbenimi sredst-
V — zato se moramo tu-
d' v bodoče izkazati, kot
benih sredstev.
Nove poslovne, skla-
diščne, prodajne kapaci-
tete, s sodobnim avto sa-
lopcm nas v perspektivi
uvrščajo v tiste kolekti-
ve avto stroke, ki bodo
spoFobni   vzdržati   korak
naredka tudi v času, ko
bo napredek pogojen na
osnovi kvahtete in sodob-
nega načina poslovanja.
Organizirati sodobni bla-
govni promet od proiz-
vajalca do potrošnika, bo
vedno bolj zahtevna na-
loga. V novih prostorih
o katerih je danes bese-
da se kolektivu AVTO-
MOTORJA, odpira nova
perspektiva napredka v
trgovinski avto stroki.
oec.TONE OCVIRK, vodja
komercialnega sektorja
V sklopu novih prodaj-
nih prostorov, smo pri-
dobili tudi izredno dra-
gocene skladiščne prosto-
re za nadomestne dele
motornih vozil in koles.
Dobra' založenost skladi-
šča, njegova nepKJsredna
bližina ob prodajalni in
avto salonu, pa^edstavlja
veliko prednost. Pred-
vsem zaradi tega, ker z
dobrim asortimanom in
zadostno kohčino arti-
klov, to pa nam omogo
čajo ustremi prostori,
smo neposredno vključeni
v konkretno zbliževanje
proizvajalca in potrošni-
nika. S sodobnimi tehnič-
nimi pripomočki, uspKv
sobljenim kadrom, hitre-
je delamo v skladišču,
manipulacije so krajše.
Gre torej za večje časov-
ne pridobitve in pa se-
veda za čim popolnejše
zadovoljevanje potrošni-
kovih zahtev in želja.
Boljša organizacija dela,
predvsem racionalna, je
dejansko skrajšana ix>t
med proizvajalcem in na-
mi, s tem pa tudi med
potrošnikom in proizva-
jalcem.
ing. IVAN DERŠEK
Veliko pridobitev pri
prodaji vozil za Celjsko
regijo jo nedvomno iz-
gradnja AVTOSALONA,
ter prostor prodajalne v
Miklošičevi uhci štev. 5.
Zamisel, da bi pod eno
streho, kupec lahko ku-
pil avto ter vse kar za av-
to rabi je končno realizi-
rana.
Pričetek s salonsko
prodajo vozil je povsem
nekaj novega za Celje in
njegovo okolico. Nastalo
bi nekaj prednosti tovrst-
nega nakupa vozila.
— Kupec si lahko ogle-
da več vozil 9 pločnika;
— Odločitev za nakup
vozil glede na obliko je
možna predno kupec spo-
zna tehnične lastnosti vo-
zila več tipov;
— Možen je ogled vozil
v velikem razstavnem
prostoru v SALONU;
— Kupec ima možnost
takojšnje primerjave med
posameznimi tipi vozil,
ker so razstavljeni na
enem prostoru;
— Kupec lahko od pro-
dajalca zahteva več infor-
macij predno se odloči za
vozilo ker sta oba prisot-
na pri vozilu.
— Administrativni del
prodaje vozila je nepo-
sieden: OGLED — OD-
LOČITEV — DOKUMEN-
TACIJA — PREDAJA je
na dosego dveh strjenih
prostorov kar p>a je mož-
no doseči samo s SA-.
LONSKO PRODAJO VO-
ZIL.
Z velikimi trgovskimi
prostori poleg KOVINO-
TEHNE — TEHNOMER-
KATORJA — AGROTEH-
NIKE se je SLOVENIJA
AVTO   SOZD   »AVTOMO-
TOR« z izgradnjo AVTO-
SALONA in PRODAJAL-
NE, ter SKIADKONIMI
PROSTORI pridružil za-
stavlj«iim ciljem: NUDI-
TI CELJANOM m PRE-
BH^AiLCEM OKOLICE
KOMPLETEN FROGiRAM
VOZIL V RAZSTAVNEM
PROSTORU PROIZVOD-
NJE »ZASTAVA« IN »CI-
MOS« kar je dosedaj bi-
lo prostorsko omejeno.
LUDVIK KOZOVINC, sa-
mostojni referent proda-
je osebnih vozil
Moram reča, da so kup-
ci sami pogrečaili takšen
avto salon v Celjn, kot ga
imamo zdaj. TI ijirasibori
so bili "nujni. Prej smo
bili utesnjeni in nismo
imeli priložnosti, da bi
potrošnikom poteazaJi vse,
kar prodajamo. Z novimi,
sodobniki prostori, bodo
ljudje tudii bolje otovešče-
ni. Lokacija je na takš-
nem mestu, da nas bo
lahko vsakdo videl, prej
pa ni bilo tako. Prizade-
vali si bomo, da bo naša
zaloga popolna iz progra-
ma Zastava-Fiat in Ci-
mos, še bolj pa se bomo
usmerili v konsignacijsko
prodajo. Prepričan sem,
da bomo kupcem lahko
nudili mnogo več, kot pa
smo jim do sedaj-
Novi prodajni in po-
slovni prostori, ki jdh je
pridobil naš kolektiv, po
menijo bistven korak na^
prej v sodobnem poslova-
nu v trgovini. Boljša pre-
glednost nad artikli, sam
avto salon in pa sodob-
na skladišča tik ob trgo-
vini so neprecenljive vre-
dnosti. Dobra založenost,
estetska in funkcionalna
urejenost prostorov zelo
vplivata na kupca, ko pri-
de v prodajalno. Mislim,
oec. CIRIL ZAVOLOVŠEK,
vodja maloprodaje
da edino takšni prostori
lahko nudijo res dobre
pogoje za popolno in kva-
litetno delo.
Sedanje prostore v Lev-
stikovi ulici bomo adap-
tirali in v njih bo pro-
dajalna nadomestnih de
lov za motorje in kolesa.
Dosedarxjo prodajalno av
tomobilov na Trgu Okto
brske revolucije pa bomo
spremenili v prodajalno
motorjev in koles. Pro-
dajalna na Mariborski ce-
sti pa bo specializirana za
prodajo avtoplaščev in
drugih gumijastih    ifixiel-
MARIJA RUNOVC, poslo-
vodja prodajalne nado-
mestnih delov
Ker smo v dosedanjih
prostorih prodajalne ob-
čuitUi pomanjkanje pro-
stora, nam nova proda-
jalna pomeni izredno
mnogo. Delali bomo v
boljših pogojih, s tem do
segaU boljše delovne us-
pehe, to pa, mislim, je v
zadovoljstvo potro^ika
in naše zadovoljstvo.   *
j6 — 26. aprila 1973
stran 29
KiSK^OmE^O-KO" konus v konjicah
Prav gotovo ste že kdaj, ko
ste v kateri izmed naših trgo-
vin ogledovali in kupovali le-
po krojene in kvalitetne iz-
delke iz kolekcije usnjene
konfekcije KONUSA, pomisli-
li o tem, kako je tam, kjer ti
modni artikli nastajajo. Obi-
skali smo 230 Članski kolek-
tiv obrata KO-KO, podjetja
KONUS v Slovenskih Konji-
cah in vam pripravili tole fo-
toreportažo.
Kolektiv je s svojimi iz-
delki, ki jih odlikuje estetski
videz, kroj po zadnji, modi
ter velika funkcionalnost, že
osvojil naše tržišče, izredno
močno pa se je uveljavil tudi
zunaj naših meja, predvsem
v zahodnoevropskih deželah,
ki so znane po svojih ostrih
merilih glede kvalitete proiz-
vodov. Letos bodo na ta trži-
šča plasirali polovico svoje
proizvodnje, ostala polovica
pa bo seveda svoje zadovolj-
ne kupce našla v naši domo-
vini. Kolektiv KONUSA je za
svoje kvalitetne izdelke pre-
jel tudi številna priznanja,
med njimi naj omenimo vi-
soko priznanje »Zlatni ogr-
tač«, ki ga je kolektiv prejel
dvakrat in sicer na sejmu us-
nja v Zagrebu. Poleg tega pa
se kolektiv KONUSA ponaša
tudi s tremi »Ljubljanskimi
zmaji«, ki si jih je za svoje
kreacije in modele prislužil
na sejmih mode v Ljubljani.
Poleg tega, da imajo v pod-
jetju svoj kreatorski oddelek,
ki uspešno uveljavlja v pro-
izvodnji pota najsodobnejše
mode v svetu, ima kolektiv
tudi številne zunanje sodelav-
ce, strokovnjake, ki mu po-
magajo pri iskanju takšnih
krojev in form, po katerih
tržišče najbolj sprašuje.
Pomemben dosežek kolek-
tiva KONUSA pa je v tem,
da so z letošnjim letom pri-
čeli izdelovati tudi konfekci-
jo za otroke. Tega bodo še
zlasti vesele mamice, kajti
poleg tega, da so kroji ele-
gantni, funkcionalni, so tudi
trpežni, kar pa je nedvomno
zelo pomembno. Tudi za ge-
neracijo od 15 do 18 let je
preskrbljeno, saj je uspešno
stekla tudi že ta proizvodnja.
Skrbi in težav je torej konec,
za vaše zadovoljstvo pa je
pc^krbel kolektiv KONUSA iz
Slovenskih Konjic.
USNJE JE TREBA NAJPREJ SORTIRATI, IN SICER PO BAR-
VAH iN NAMEMBNOSTI
^TEKOČIM TRAKOM ŠIVALNICE SEDE ŽENE IN DEKLETA
"HITE 2 DELOM
DNI — PRIKUPNA BLUZA IZ LAHKEGA USNJA
V 0E2EVN1H DNEH SE NAJBOLJE PODA TAKLE PLAČC
HLAČE IZ MEHKEGA USNJA TER KRZNEN ZGORNJI DEL
* TO PA JE ZA JESEN
KROJENJE JE ZAHTEVNA OPERACIJA, KI TERJA KAR NAJBOLJ ZBRANO DELO
LIKANJE S SODOBNIMI NAPRAVAMI JE ZADNJA OPERACIJA IN ARTIKEL GRE LAHKO
V SKLADIŠČE
SEVEDA PA TUDI BREZ KLASIČNEGA LIKALNIKA NE GRE. VSE MORA BITI KAR NAJBOU
SKRBNO OPRAVUENO
Gore in
gorniki
Piše BERNI STRMČNIlC
(12)
ING. LOJZE GOLOB

LOJZE GOLOB je bil rojen 1939. leta v Celju. Oče je bil mizarsikl mojster,
mati gospodinja. V družini je bilo petero otrok, tri sestre ter brata Lojze in leto
dni mlajši Janez, ki sta oba postala navdušena gornika in alpinista. Ko je Lojze
končal gimnazijo, je bil najprej tri leta vajenec v celjski Cinkarni. Izučil se je
za elektrikarja. Kasneje ga je želja ix> znanju zanesla v nadaljnje šolanje. Kon-
čal je najprej srednjo tehnično šolo in končno tudi fakulteto. Predno je odšel v
službo na Republiški sekretariat za notranje zadeve, je štiri leta služboval tudi
pri UJV v Celju.
Za njegovo ix>t gornika in alpinista je bil odločilen že prvi stik z gorami.
Bilo je leta 1948, ko je takratna »Mizarska zadruga« v Celju organizirala sindi-
kalni izlet na Korošico. Oče Golob je vzel s seboj v gore tudi oba sinova. Ta
izlet je postal izhodišče oblikovanja odnosa do gorskega sveta za oba mlada
fanta. Gore so ju neizmerno pritegnile in postale so sestavni del njunega biva-
nja. Življenja brez gora bi zanju ne moglo biti. Občudovanje je prerastlo v lju-
bezen, ljubezen v zvestobo, ki traja še danes. Že dve leti kasneje sta s kolesi kre-
nila iz Celja in se podala v gore v čevljih, v katere sta sama nabila žebljev, M
pa seveda niso dolgo vzdržali. Z ostrim kamenjem v rokah sta si utirala pot
preko snežišč. Kmalu pa je njun pogled zan^lo tudi v navpične stene in želja po
premagovanju le-teh se je vedno močneje oglašala. Lojze je stopil prvič navezan
v steno leta 1956, in sicer s Cicem Debeljakom ter mlajšim bratom; plezali so
Dušanov steber v Mali Rinki. Lojz Golob je doslej opravil preko 250 alpinistič-
nih vzponov, od tega osem prvenstvenih, v svoj gomiški dnevnik pa je vpisal
tudi šest prvopristopov Med največja doživetja šteje naslednje vzpone:
1. Zajeda v Travniku — I. ponovitev — Ivo Reya, 1958
2. Direktna v Štajerski Rinki — zimska prvenstvena, S. Jošt, 1958
3. Dular jeva zajeda v Jalovcu — prvenstvena, Juvan Ljubo, 1963
4. Ulampu v Kordilljerih — tretji vzpon, Tine MiheUč, 1964
5. Anapuma IV. 7.523 m, Aleš Kimaver in dr. Jože Andlovic
Lojze je bil tudi član dveh jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuja gor-
stva. Za današnjo pripoved pa je izbral doživetja ob plezanju v Rumeni zajedi
Kc^la.
Melišče pod steno je bi-
lo na debelo prekrito s
snegom, ki se je lahno
udiral pod nogama alpi-
nistoma, ko sta se pribH-
ževala ostenju Kogla pod
Podi nad Karnniško Bi-
strico. Aprilsko sonce je
že ožarjalo vrhove gora,
ko sta prispela pod ste-
no.
Brata Lojze in Janez
Golob sta se to leto prvič
podajala na plezalno tu-
ro. Pred tem sta nabirala
kondicijo v Tumcu, kajti
zavedala sta se, da je cilj
njunega tokratnega vzpo-
na zahtevna plezarija v
Rijmeni zajedi, ki je ime-
la takrat med alpinisti
veliko ceno. Navpična in
gladka stena, z redkimi
oprimki je terjala od al-
:>inistov velikih naporov,
manj a in poguma..
Urejevala sta opremo,
dogovarjala o posa-
meznostih, ki sta jih pKV
inala iz opisa, ki sta ga
prinesla s seboj ter pri-
merjala steno nad njima
s fotografijo, ki sta jo
pred tem že tolikokrat
ogledovala.
»Janez, kot sva se do-
govorila. Ti boš vstopil
prvi, da se bova do pro-
pelerja zvrstila tako, da
bom v tem delu vodil
jaz,« je rekel Lojze leto
dni mlajšemu bratu. Ne
da bi mu ta kaj odgovo-
ril, si je oprtal nahrbtnik
Ln segel po steni. Lojze je
stoječ ob steni spremljal
sleherni gib brata ter po-
puščal dvojno vrv, ki je
enakomerno tekla skozi
njegove dlani. Janez je
dokaj hitro napredoval.
Zajeda, v katero sta se
podala, je bila ozka. In
ko je Janez dosegel njen
začetek ob prvem izteče-
nem ravnotežju, se je za-
varoval na stojišču in
Lojze je krenil za njim.
Drugi raztezaj je vodil
Lojze. Napredovanje v
zajedi, ki se je navpično
vzpenjala    skozi    gladko
steno, je bilo težavno. Za-
vedajoč se, da je dobro
varovanje odvisno od sle-
hernega trdno zabiU^a
klina, Lojze z le-temi ni
štedil. Zajedo pred njim
je zapirala nepreplezljiva
skala, zato si je Lojze
utrdil stojišče in tu po-
čakal na brata, ki je kre-
nil za njim. Brez poseb-
nih težav je bil Janez
kmalu Po njem in ne da
bi kaj dosti okleval, je
zavil v desno,, koder vo-
di smer, da obide nepre-
plezljivi del zajede. Kma-
lu se je Janez znašel pred
prvim previsom in ga
uspešno premagal. Po ne-
kaj metrih je bil že pred
drugim previsom in tudi
ta je kmalu ostal za njim.
Ko se je vrv iztekla, mu
je sledil Lojze, ki je ob
ponovnem vstopu v zaje-
do zopet prevzel vodstvo.
Navpična zajeda, z red-
kimi oprimki je prehaja-
la v najtežavnejši del.
Lojze si je ogledoval pot
pred sabo in- ugotovil, da
v enem raztežaju ne bo-
sta zmogla tega dela. Za
to je že po dobrih dvaj-
setih metrih dal bratu
znak, da naj mu sledi.
Mesto, na katerem je stal,
ni bilo prikladno za sto-
jišče in varovališče, ven-
dar drugega izhoda ni bi-
lo. Ko je Janez dosegel
bratovo mesto, je- vpel v
trdno zabiti klin plezalno
lestvico ter se pripravil
za varovanje Lojzeta, ki
je tod vstopal v najtežav-
nejši del.
Lojze se je dobro zave-
dal, da ne sme pogrešiti
v zaporedju prestavljanja
rok in nog, kajti tik pod
samim vrhom »propeler-
ja«, tako se namreč ta ne-
varni in zahtevni del Ru-
mene zajede imenuje, mo-
ra priti v položaj, ko bo
oprt na desno nogo, bo z
levo prestopil na ozek
oporek navpične stene ter
se z levo roko dokopal
odrešilnega oprimka. Na-
predovanje je bilo sedaj
izredno pKJčasno. Od vsto-
pa v steno so minile že
štiri ure, za sabo pa sta
pustila približno sto me-
trov, to je nekaj manj
kot polovico dolžine ste-
ne.
Z desno roko se je za-
gotsdil v zajedi. Zadnji
klin, ki ga je zabil, je bil
nekako pet metrov pod
njim. O kakšnem ponov-
nem zabijanju tu ni bilo
govora. Še približno dva
metra sta ga ločila od vr-
ha sicer okoh petnajst
metrov dolgega propeler-
ja, čutil je, da ga moč v
desnici i>očaai zapušča,
kajti roka je bila močno
obremenjena. Na levi
strani zajede je videl rah-
lo izbočen del skale, ki
ga je neki plezalec pred
njim že načel s kladi-
vom, da bi izboljšal sto-
jišče, če je temu sploh
tako možno reči. Premak-
nil je levo nogo na ozna-
čeno mesto, stegnil levico
proti vrhu gladke stene,
se oprl na levo nogo, ta-
krat pa je zdrsnil... Obr-
nilo ga je na levo in kot
bi hotel najpraviti kolo,
kakor ga delajo telovad-
ci, je omahnil oto steni.
Belina snega ix>d steno se
mu je bližala z vrtoglavo
naglico. Instinktivno je z
rokami hlastal po steni,
ob kateri ga je požirala
globina. Sunek vrvi je hi-
tro popustil, ko je zdrsnil
ob steni še nekaj metrov
nižje in obvisel...
Stoječ v stremenih in
prižet ob steno je Janez
opazoval bratovo napor-
no napredovanje, že je
bil prepičan, da bo tudi
zloglasni propeler kmalu
uspešno za njima, ko je
zagledal, kako je Lojze
znenada omahnil, štirje
čvrsto zabiti khni, ki so
ju ločili, so prestregU
glavno težino sunka, ta-
ko da Janez le-tega prav-
zaprav ni dobro čutil, ko
je Lojze že obvisel obr-
njen s hrbtom proti ste-
ni in z glavo navzdol. Za-
zrla sta si v oči, saj ju
ni ločilo niti dvajset cen-
timetrov.
»Kaj je?« so bile prve
Lojzetove besede, fco je
naenkrat pred sabo ozrl
bratov obraz.
»Kaj neki, padel si!« mu
je odvrnil Janez. Tako
znenaden kot je bU pa-
dec, je minil tudi šok.
Lojze se je obrnil na tre-
buh in se še vedno viseč
z glavo navzdol zazrl v
bratov obraz, s katerega
je vel topel smehljaj, kaj-
ti oba sta vedela, da je
nevaren padec srečno mi-
nil. To je bil pravzaprav
prvi Lojzetov padec in
doslej tudi edini! Ko se
je Lojze obračal na tre-
buh, je opaadl, da mu des-
na roka močno krvavi,
prek dlani pa je zevala
razpotegnjena rana. Ko
je drsel ob steni in hla-
stal za oporo, ki je ni
bilo, je z dlanjo podrsal
ob klin, na katerem je se-
daj varno obvisel.
»Malo se premakni bli-
že,« je rekel Lojze Jane-
zu in dodal: »Moram si
poviti roko!« še vedno vi-
seč z glavo navzdol se je
stegnil po bratovem na-
hrbtniku, ga odvezal in
poiskal v njem prvo po-
moč, ki sta jo vedno no-
sila s seboj. Z zavojem si
je močno povil krvavečo
dlan in Janez mu je po-
magal. Pospravil je prvo
pomoč v Janezov nahrbt-
nik, se oprijel vrvi in se
potegni kvišku. Nalahno
se mu je zavrtelo v gla-
vi, ko se je pKHTOvno
vzravnal, se oprl z noga-
mi na stojišču ter si za-
čel popravljati opremo.
»Poskusim jaz naprej?«
se je oglasil Janez.
»Ne! še enkrat bom po-
skttsil. Morava uspeti, saj
ni manjkalo več kot cen-
timeter, morda dva, pa bi
dosegel oprimek nad ska-
lo. Malo prenizko sem
stal. Sedaj bom poskušal
z desno nc^ doseči me-
sto za kakšen centimeter
višje, potem bo šlo,« je še
odvmU Lojze in se ob
vrvi hitro povzpel do zad-
njega klina. Khn je bil
odlično zabit in dobro je
prenesel sunek okoU dva-
najst metrov dolgega pad-
ca. Lojze se je oziral po
dobro mu znanih prede-
lih navpične in p>opolno-
ma gladke stene. Videl je
mesto, kjer mu je spod-
neslo levico in vedel je,
da se tokrat to ne bo po-
novilo. V sebi je čutil
moč in bil je kot prero-
jen. Že je z desno nogo
iskal opore v razu, ko je
ugotovil, da tistih nekaj
centimetrov višje ni ta-
ko preprosta zadeva. Pa
vendar! Skrčil je desnico,
jo premaknil globlje v za-
jedo, kamor je višje že
zagozdil desnico, tako da
se je z dlanjo opirala v
levi, s komolcem p>a v
desni del zajede. Napel
je vse sile v sebi, ko je
prestopil z levico ter rob-
kal po steni za oprim-
kom. Kolikor je mogel, j«
stegnil levo roko proti vr-
hu skale in ... očutil ma-
lo vzbokUnioo, ki se je je
oprijel s konicami prstov.
Potegnil se je višje. Osvo-
bodil zagozdeno desno
roko, preprijel in začutil,
da je propeler prema.gan.
še nekaj metrov je lezel
naprej, da je našel pri-
memo mesto za varova-
nje.
JaneK je priplezal za
njim, tudi njemu je pro-
peler dal dosti dela m
malo sta počila. Sonce se
je vzpenjalo že visoko
nad gorami, ko sta doseg-
la gredino, kjer sta j^
pričakovala tovariša, ^
sta maloprej izplezala vi
sosednje smeri.
Prisrčen stisk rok, kra-
tek pomenek od doživet-
jih tn že so spešiH proti
dolini Kamniške Bistri-
ce...
16
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^'
Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi:
V. kongresa 10 - Glavni m odgovorm urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik Drago Medved - Redakcija: Milan Boži^
Edi Goršič, Jure Krašovec Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek Bemi Strmčnik, Tone Vrabl - Izhaia vsa*
četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne št«
Vilke 1 din - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Teief
uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00. - ^