l l \. L \\ 1 
h.astaJaJo popolillom.a noV'.l pogoJl za razvoJ tu-
rmna v Djerdapu. Lahlčo pričakujemo "iečji do-
tok tiuristov ~ gradnjo 1U.Stremih turističnih ob-
jektov. V neposredin:i zvezi s furi7anom in inastap-
kom je:rera je tru.di problem zaščite zgodov:inskih 
~ lmlturnih spom®ik.ov v Djerdapu. Tam so 
pomembni zgodovinski sp,omeniki, zlasti iz ob-
dobja rimske oblasti v Poclonavj'u. Akumulacijsko 
jerero bo ogrožalo Tr.ajainovo ploščo, ostanke 
Trajanove ceste pa rudi 111ek.atere druge zgodovin-
ske spomenilre. Za zaščito teh spomonikov iščejo 
Iva111 Gams 
seJ.aj najbotj~ r~tev. tipamo, <la b·o d"ostop le 
tem spo~om lažji. Nekateri pl'edlagajo zgra-
ditev odprtih mm,ejev na lahko dostop11ih mestih. 
kamor bi prenesli zgodo,iiiske predmete iz ogro-
~ preddov, drugi pa, da bi posebno po-
membne spomenike, na primer Trajanovo plošoo 
zaščitili z zgraditvijo posebnih jezov. 
Na sploŠll1o lahko menimo. da bosta <logra<litJev 
hidroelektrarne in nastanek lWC!umulacijskega je-
zera različno vplivala na značaj , ob eg in tempo 
sprememb geografskega okolja Djerdapa. 
O razvoju našega reliefa in klimatski geomorfologiji 
Kritike do 111edaVtno edino veljav.neg~ Dawiso-
vega cikla razvoja 11eliefa zastavljajo vprašanje, s 
čim ~rnj a1adomestimo to osnovo za geomorfološko 
rariskova/llje. Verjetino bo nacL,.ljnji, do tega pro-
blema bolj objektivni razvoj geomorfološke teo-
rije pokazal, da j ,e ari tneb.a nadomestiti., temveč 
dopobliti., ker velja za zmerno t-oplo ali hladno 
humidno podnebje v primerih, ko po epfregenet-
skem dvigtu ozemlja ~iastopi dolgotrajna doba 
tektonsloega mirovanja. Teh pojavov pa ni bilo 
na teritorij u Slovenije v času , ko se je razvijal 
sedanji relief. V 111eogeni dobi, iz katere potekajo 
zasnove mšega reliefa, zlasti pa v kvartarju, se 
je klima bistwm.o spreminjala. Vsaka klima pa 
usmerja morCogeinetske procese k -oblikovanju 
svojstvenega, klimoFeg.a reliefia. Ce je stara šola 
s pr,edst.avo o poglabljanju reliieI.a v o bliki nivojev 
in ter.as in o ko11elativni metodi (med ~robostj,o 
naplavine in reliefno energijo) omogocala po-
drobno rekonstrukcijo 11eliefioega razrnja, ostaja-
mo ob novi11 postavkah danes modeme klimatske 
geomorfologije veliko bolj pr.a7lllih rok. Za sedaj 
se mor.am.o zadovoljiti s pribliino pr,edstavo, 
kakšen mačaj reliefa so ustvarjale pretekle, ,na 
našem o:oomlju dokazrune klime. 
Konec 111eo~a je bil pri lll.8S zadnjikrat iustvar-
jen klimog,eni relief, ker se tedanje klime, ki jih 
02lJUloujejo za tropskie, subtropske i:n submedite-
raJ111Ske, glede morfogenetskih procesov bistveno 
JJe razlikujejo. Za tak relief' je 111.ajbolj značilno 
poma1Ujkanje globokih in strmih dolin. Poglavitlllo 
preoblikov.a:nje opravlja korozija, ki znižuje relief 
ploskov1Uo. Ker reke običaj110 111:iso prodonosne, 
temveč so vieč.ino leta le blallne, je rečna erozija 
slabotll18. Reke in:iso sposobne, da bi odpravile 
reliefne skoke niti v dolinah. Ugotavljanje višin-
skih razmer IIUl os.novi 111eogienih sedimeintov, ki 
so v osrednji S loveniji po·gosto drobnozmati, v 
periparnonskem s,·etlu pa debelozrnati., de 111eg-0tovo, 
ker vplivajo na grobost naplavi.ne še številni dru-
gi, pogosto čisto lokalini faktorji, in ne samo 
relief. Vse p.a kaže, da se je v mlajšem plioce(ll.u 
relief re precej postop1110 dvigal od Panonske 
kotline in Frurlanskie 111:i.žine proti Alpam. Eden 
najlepših ostankov predkvart.ame, vrlmjepliocen-
ske v,alovitie raVilline je po zatrjevanju pok. A. 
Winklerja (10) ovršje S lovienskih goric. ki se tako 
enakomerno dviguje pr-oli SZ. Zamisel o tedanjih 
m.asiv111ih nerazrezainih gorstvih se ruveljadja tudi 
dr.ugod v Srednji Evropi. Pri nas jo je zagovarja l 
trudi M. Sifoer (9). 
astop kvartarne dobe pom,cni zaoetek pre-
oblikovanja rneogienega reliefa. Treba pa j e pri-
znati, da danes gotoviega o klimatskih spremem-
bah v l.."Vartarju še z.elo malo vemo, l-eprav s~ 
kv.artarologija hitro razvija. Se bolj kot o tempe-
ratrurnih spremembah smo v nejasnosti glede pa-
davin. Toda dejstvo, da je pleistocen v celoti 
:r.nallllo hladinejši., pomeiri, da se je povečal vodni 
odtok bi so zaradi mehanifuega razkraj~ja po-
stali vodni tokovi prodo;nosni. Zato začenja M-
stajati fluviatilni r,elief v prav,em smislu besede. 
V klimatskem toplem podnebju se reke pri-
lagajajo tektonsko in petoograf ko pogojenemu 
reliefu, ,. ple.istooonski klimi pa so si začele same 
prilagajati r,eief v območju skoncentriranega pra-
oblikov.anja, in so tako ustvarile reone doline. 
Rečni eroziji pomaga pri razširjanju dolin pospe-
šena dienudacija s strmih pobočij. Ob drugačnih 
procesih se spremeni 1JUdi skala manj in bo lj 
odpornih kamen.in. Dokler je bila korozija po-
glavitru preoblikovalni proces, 111ekarbon.aLne ilo-
vice, peski, skrilavci i:n drugi nekompaktlni sedi-
menti še niso rnruj111.o pom~ili tudi področja aužjega 
reliefu. a to, cla. je bil m primer fliš proti 
Miževanju bolj odponen kot okoliški apnenec. bi 
kazale današ11je razmere v Brkinih in v podgorju, 
ki so za sedainje klimatske procese antagonistične. 
Kor-0z.ija ostaja sicer še naprej . pomembna. toda 
dodatini proces - 11ečna erozija - prič.ne z <le-
nudacijo vred v teh sedimentih ustvarjati nižje 
reliefe, v ~1jih pa razširjati. doline, da imajo t:ake 
razsiritve 2llllčaj kotlin. Apnenec postaja nosilec 
vse višjega reliefa. K povečanju ener_gije prispeva 
tJU<li tektonsko grezallljie rekaterih kotlin. Nekatere 
od njih so (rna pri.mer Ljrublj.ansko barj,e in Ljub-
Ija!JlSko polje), :zielo mlade. Zaradi izredno pospe-
šenih procesov je dala komaj milijon let trajajoča 
kvartama doba 111ašemu reliefu več sv,ojstvenih 
črt, kot ih je pustil ~oogen, ki se je ohranil samo 
.. ! t "'ih' \. \. 1,\ v 1u,avnaru.n ovrsJ gor.a. oepr.av tuct1 tam t>1-
st,e110 p1100blikovan. Toda 1e"a re·iefa n e mo-
. . . o 
remo pr1mier1at:1. z ra,rni.nskim s,·elom v dnu da-
~šnjih dolin, ke1· je delo drugaane klime. P.o~l_a-
v1t1na :napaka Dawisove šole je bila, da je sk:usala 
s predstav~ o terasah, ki so rnastale v kval'tarju 
na dnu dolin, rekonstruirati raz,·oj vsega povr;ja. 
_Q glacialnih, perig lacialnih iJl drugač.nih pro-
ceSJh hladne klime, ki je vladala pri 1J1as v ple isto-
cenu, vemo _rn.a -~plošno ie precej . Zelo malo pa 
Yemo o ter1tonJu , rna katerem so se v našem 
relie6u m~javljali poecl:ini procesi, ki jim je 
sk'Tllpno moQllo preperevanje, soliflukcija kriotur-
Lalllri pojavi in podobno. ' 
. Cle~e inoonzirnosti teh procesov so važne zlasti 
tr1 m eJe: obseg poled~tv,e, oLseh s sklenjeno 
!-I'a"?'l~ rušo . pol'aslega oremlja in gozdna meja. 
~raJ~~- ~neg m 1~1 sta si~ r na poledenelem ozem-
lj~ scitI.la povrs1e pred temperatu111im koleba-
llJem , tako da j e krušenje bolj zajelo gole stene. 
t~~a po_ urn~lm _ledenih doh so se tudi tu u,·e lj a-
nh penglaci.aln1 procesi. a ,·ečini ostaleaa slo-
ve;n~keg! 02Je.1T1lja so se v ledenih dobah m~ lj,a,·ili 
pe_1;glaC1alin:i, ~ daljših rncdledenih dobah pa pri-
Llifu? p~oesi , kot so v sedanjosti, preden je 
zemlJO pr1oel intenziVillO izkorišoa ti človek. Obse<Ta 
peri~lacialnih prooosov re zaradi pomanjkanja 
znan1a o obsegu gozda v Lede nih dobah ne mo-
~e~o ~ toqneje o~ejiti, saj si ti po<latki nasprotu-
JeJO se za zadnJo. wi.irmsko ledeno dobo. Posre-
d~jejo jih. paleo fmnistiano. pa lino loško, pal-eo-
k~atsko m geomorfološloo razisko,·wnje. Ke r je 
pri ~~s živiel los, ki. živi v stepah ali s tepnem 
galer11sl-iem gozdu, Jelen, tur, v wi.irmu tudi 
kozorog, svizec, snežna miška mamut in severni 
jel~, m~ I. Rakovec (7), Ici.' j e prvi podrobneje 
opisal ple1S~oonsko_ vegetacijo, da je vladala pri 
nas v stareJsem pleistooen:u stepa. V tako imeno-
rnn~ ,,ljubljan_skem frosto~u'~ se je po 111jeg~vem 
mnen1u uvielJaVlla vsaJ proti koncu wi.irma, oe ne 
prej. tlundra, ki se je po koncu ledene dobe spre-
menila v arktiano stepo. Ta je prehajala tu in 
tam ,· is:uharktiwri gozd. Iz ob ežnega jugovzhod-
nega dinarskega rezervata in loJcalnih zatočišč 
dr~_god •. ~ je po W rabrovib ugotovitvah (11) 
pr1cel sin ti gozd . 
ovejša Sercljeva (8) pal:i;nološka raziskovanja 
so pokazala, da je povsod iz~ gora rasel v 
wfumu vsaj bor, večinoma pa tudi smr,eka in 
breza. Le v Postoj1nski kotlini je med trosi moč.no 
prevladovala tHlV'na vegetacija, kar bi kazalo 11ta 
zelo redek gozd. V Zalogu pri Novem mestu so 
rasli v teda!njem gozdu tudi ~1ekateri Iistavci .. Tam 
je ~~! goz~ ~a111j ]uiofilen ~ot rna primer pri 
Volc1i dragi ah Rene.ah. To se sklada z a1ekarerimi 
novejši.mi rugotovitv,arni, da je bil v wi.irmu južno 
od Alp in llla Pfr,enejsk.em polot.okru širok brez-
gozdro svet (1). Vzroke za to smemo iskati ,. 
~k:at mnogo ~na:njšem Miediterarnskem morju, ki 
)C 1melo skoraJ sto metrov llližjo morsko o-ladino 
kar je oslabilo !nj•egov tempera1lU.rini vpli~. Kaž; 
tudi, da je bila zračna cirkulacija bistveno dru-
gaona in da j e bila ohladitiev v severnem Medi-
59 
te \,. ... k P ki' t_ t· · k' \ ranu moane1sa ·o t v anons Kot lllL, Jer ] C 
vlada la , _osre~ju tun~ra. ob rekah pa galerijska 
sLepa. Pal.inolosko raziskO\·anje pri Blatne m jeze-
ru pa je našlo že bor, b1,ezo in vrbo (4). aofooli. 
a lps.~ega po ledernelega_ gorovja se. j e širil pas 
gruscnate tundre (to Je pravo periglacialno po-
dročje). puhliane tw1dre (ta dva pasova sta zavze-
mala_ ves prostor med a!psko in severnoevropsko, 
kootu1entalno poled~ri:t'>ijo), gozdne stepe in tajge 
(,?dnos,:i.~ borealnega ~gl.astega gozda). Kje so v 
Sl~rnnJJI pote~I~ meJC m~d temi pasovi, j e relo 
•:eJasno. Ob~t-OJ1eoe ,egetacijske karte Evrope ri-
seJO te m eJe rna slovenskem o:remlju, ker ine 
poznajo ali 111e upoellevajo niti pičlih dom.ačih 
rezultatov, :z,elo shematično, večidel 111a ~novi 
seda_:njil1_ temperaturnih razme r. Pri t eu1 račttnajo, 
da Je bila razlika me<l teda1njo in sedanjo tem-
peralluro v E\Topi povsod približno enaka. Da to 
~e d~ž:i. dilimo re iz tega, da je bil tedanji 
1«last1 gozd, \"erjetno v obliki tajge, na Ljubljan -
skem barju ma1.11j kriofilen kot na primer 111a ju:mri 
1_nediter.anski španski obali (6). Za na ~e ozemlje 
Je I: Rako,-ec (7, str. 145) mnenja. da je bila 
LedaJ t?mperalJura za 8- 120 C 1.nižja od današnj e. 
A. Yfelik (5, str. l44) pr.a.Yi, da je bila v pleisto-
cenu (?) temt:>eranira za okoli 100 C ali nemara 
k nižja od današnje. 
. . ~o kušajmo določiti znižanje 111a osnovi doma-
c1h 1~ledko,: o gozdni meji. Oepr.av so b"ili v bolj 
k~ 1ll.nent.aL~ wi.ir~1ski klimi (zatrjujejo. da j e bil 
wurm I bol] humJde;n, sunka wi.irm II in wurm 
TTT pa malll~o boq su~a od seclanjosti) drugačni 
tem~eratJurnu gra?.Lentl, g,ozd v osrednji Slove11iji, 
sodec po 111avedenih palinoloških rezultatih , najbrž 
ni zarašoal pobočja više od okoli. 500- 600 m .* 
Tam vlada da111es srednja julijska temperatttra 
okoli 18.5 do 19.5° C (2). Litera tura rnavadno rna-
~aj.a, da uspeva alpski in polarni gozd do julijskie 
izoterme I QO C, ,·endar je 111a mnogih krajih dm-
ga~ (4, str. ~45- 256), ker določuje gozdno 
~uero _ celotna klima. V zadnjih desetletjih masa 
Juli)ska t<l-?1peratura v 1na~h Alpah v viš.ini gozdne 
m eJe okoli 12° C (3, str. 6.:>- 66). Vendar je treba 
raou11tati s s.eda111jo otoplitvijo. Glede na to mo-
r~mo sklepati, da se je v višm.i 500-600 m ju-
liJsk.a temperatrura od wi.irma do danes zvišala za 
6,5- 9.5° C (t.o je razlika m ed 18,5- 19,5 in 10-
120 C). Tako sklepaj11je pa je 1I1egot0Yo, ker vpliva 
na gozcb10 mejo oelotn<i klima. ki je bila med 
wi.irmskimi sunki drugačna. 
Se bolj 1negotovo pa je sklepanje o wi.irmski 
~empera1lll~~ ~a os11°'i snežne m eje, ki se je zni-
zala v JiUliJskih Alpah, kjer vlBda julijska tempe-
ratura 14- 15° C na 1300 m. 0e j e danes snez.na 
meja ie v viši.ni Kredarice, je sporno. Ce bi bila 
na viši.ni 2500 m , kjer je julijska temperatura 
60C, bi znašala razlika 8-90 C. 
* Višinska razlika med snežno mejo (2500- 2700 m) in 
gozdno mejo (1800 m) v Triglavskem pogorju je v sedanjo-
sti 700-900 m . Ce je bila taka razlika tudi v wilrmu, 
moremo po teh računih domnevati gozd.no mejo v nadmor-
ski višini 600-400 m. 
Pri vseh teh' in po'dobln:ih' skl'epanjil1, ki Jih 
najdemo v literaturi, moramo hiti ob seda.njem 
stanj;u domače kvartarologije še močno skeptični, 
če 111ooomo mienjat:i svojega mišljenja b.r na vsa-
kih 111e'k.aj let. 
Navpiqna razporeditev vieget:iacijskih' pasov :iJn 
s tem tudi prevladujoči morfološki ;prooesi so 
nedvolnJW 11Udi v 1ed,enih dobah zaradi 8niteljev 
žive in !lllrtvle prirode ki-ajeVD:10 odstopali. Naj 
omenim le vpliv strmine. Na pobočjih z večjim 
naklonom od 400 se sneg večidel ne .zadrfuje. 
Tam j,e bilo zato mehainiano razpadanje skale še 
posebno moano. Proučev;anje IWl Pi0horju je pri-
vedlo do dom1t1evie, da so lnaSl:iale enakomerne 
strmine z 32-380 naklorui prav zaradi večjega 
.lrnušenja na bolj strmif1 golih in zaščitenih po-
ložnejših pobočjih, Itj,er se je II18biral grušč :in 
s/neg. Takie goLe strmine so bile slabo porasle tudi 
v travtnatem in gozdnatem pasu, kier so bile skal-
nate. S takih pobočij in dolin so odnesle hucfo-
lllrnisicie vode, ki so vse odtekle v 01ekaj poletnih 
mesecih, ko se je stalil $leg, še posebno m:nogo 
grušča. Ni čuda, če zadevamo na vršaje v pod-
nožju skoraj vseh vzpetin. Morda jih je v severo-
vzhodni Sloviemiji za spomanje VleČ kot dr,ugod. 
Ali vplivajo tna to manj kompaktne noog,ene ka-
menine ali pa tamkiaj hladnejše lede.nodohM pod-
nebje, je tdko reči. Ni brez pomena dejstvo, da 
se začenja 111.a vzhodni Murski ravnipi re puhlica, 
ki govori za obstoj puhlične tundre. Ali izvira iz 
zadnje lecliene dobe ali od prej, ni jasno. Saj med 
dr.ugim ne viemo, kiatera ledena doba je bila pri 
nas najhladnejša. kakšno je bilo po~ebje 1!18. 
prehodu iz pliooona v pleistocen, oziroma v sta-
rejšem Irvartatju, ko naj bi bilo, kot zatrjujejo 
nekateri 111ovejši kvart:iarologi, !nad pol milijona 
let trajajoče vedno hladnejše podnebje '.brez hlad-
nih s wikov, kot so bili kasneje gi.inz, mindel~ 
riss in wiirm. 
Kvartarna geomorfologija j,e veja kvartarolo-
gije. Od te pov:rema spomalllje in ji prispeva 
Tone Ob lak 
svo1e ugotov:itvie. Sioviemki geomorfologi so pri-
spevali največ s področja glacialrue geo:modologije. 
Z drugih področij so 1malo dali in malo sprejeli. 
Toliko v opravičilo slabega po1.1navanja kvartar-
nega clogaja1I1ja pri nas. 
POGLAVITNI VIRI: 
1. F. Firbas, 1964, Die glazialen Refugien der Europliischen 
Geholze (ohne Osteuropa). Report of th• Vlth lntema-
tional Congres on Quarternary, Warszaw 1961, Lodž. 
2. D. Furlan, 1960, J(limatska razmejitev Slovenije. Geo-
grafski vestnik XXXII, Ljubljana. 
3. I. Gams, 1960, O vilinski meji naseljenosti, ozimine, 
goula in Mega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 
1960, XXXII, Ljubljana. 
4. K. Hermes, 1955, Die '.Lage der oberen Waldgrenze in 
den Gebirgen der Erde Wtd ihr Abstand zur Schnee-
grenze. Kolner Geograpbische Arbeiten, 5, Kaln. 
5. A. Melik, 1963, Slovenija. Ljubljana. 
6. J. Menender Anor, F. Florsehiitz, 1964, Results of the 
preliminary polynological investigation of the samples 
from .a 500 ;m boring in doutbem Spain. Buli. R. Soc. 
Espanola Hist. Nat. (Geol.), 62. 
7. I. Rakovec, 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. 
Zgodovina Ljubljane. Ljubljana. 
8. A. Sercelj, 1963, Razvoj wiirmske in holocenske gozdne 
,·egetacije v Sloveniji. Razprave razreda za prirodo-
slovne in medicinske vede, SAZU, VII, Ljubljana. 
9. M. Sifrer, 1964, Kvartarne terase in nekateri drugi 
morfogenetski problemi našega reliefa. Geoi;rafski ob-
zornik, XI, 1964, 2. 
10. A. H. Winkler , 1955, Ergebnisse und Probleme der 
quartaren Entwicklungsgeschichte am ostlichen Alpen-
saum ausserhalb der Vereisungsgebie te. Wien. 
11. M. Wraber, 1964, Vegetacija slovenskega bukovega 
gozda v luči ekologije in palinologije. Biološki vestnik 
XII, Ljubljana. 
Nekaj misli k učnemu načrtu zemljepisa v osnovni šoli 
Novi IUČni 111ačrti reml'j,episnega pouka so že 
nekaj let v p:rieizlrušnji ina naših šolah. O tem, kaj 
so pokazale dosedanje izlrušnje, smo doslej slišali 
le 111ekaj splošnih pripomb. Temeljitejša analiza 
novih uanih načrtov bo izvedljiva šele, ko bodo 
preizfuušemi ob vsej ~ajnujnejši opremi, ki bi jo 
morali imeti uoonci in učitelji pri pouki.1. P.ogla-
v.iten pripomoček, brez kiaterega ni mogoč nor-
malen potek pouka, je sodoben, veljaV1Demu učne­
mu 1načrtu prir,ejtm učbenik'. rove učbenike dobi-
Vlllltil.O Slo'Vlelnci zelo počasi, in so nas glede tega 
na sosed.nj,em Hrvatslrem zelo prehiteli. V,endar je 
tudi na Hrvatskem, v Srbiji in drugod Vleclno več 
kritik v zvezi z zemljepi$nimi 1Uan:i:mi mčrti, z 
glavnim motivom, <la so ~ osnomo šolo pr,ev;eč 
zahteVllli. To mišJjienje J:C prišlo do izraza ftlai na 
VIII. kO/ngresu jugoslovanskih geografov v Za-
grebu ob nastopu vojvodiinslrega delegata dr. Bu-
lw.rova. Ta je ob' kratkiem utemeljil, da je IDOWl 
kombjnacija regiomlne g,eografij,e s splošnimi 
zemljep:i.slllimi pojmi za OSDOVIDO šoto iluzoren 
poizkills, tri leta predmetnega pouka pa prekratek 
rok za obdelavo oelomega remljep:isnega cikla na 
os.noVIIli stopnji. Predlagal jie, o.a se Vl'lllemo rudi 
v osnoVIIli šoli h klasian.e.mJu zaporedju - splošni 
zeniljepislni pojmi - regionalna geografija, zato 
pa seveda potrebujemo štiri leta predmetnega 
pouka kot v nekdanji nižji gimnaziji. Jedmato 
zastavlj~ i:n jasno povedooe misli primmnega