Vajenske šole Pod naslovom »Vajeaiške šole« (pravilno: »Vajenske šole«, opomba ured.) je izšel v 9.—10. štev. »Slovenskega obrtnika« članck, v katerem se je anonimni pisec obregnil v učiteljstvo ter v članku nanizal takc obdolžitve in netočnosti, mimo katerih slovensko učitcljstvo ne morc in tudi ne sme. Tudi si ne niorcmo niti predstavljati, da bi slovenski obrtniki mogli danes napadati učiteljstvo, ki je v dolgih desetletjih žrtvovalo vse svojc moči v blaginjo obrtniškega naraščaja v strokovnih nadaljevalnih šolan. V uvodu članka čitamo, da jc prcjclo urcdništvo celo vrsto pritožb zaradi razmer na obrtnih nadaljcvalnih šplah, posebno zaradi namestitve novih učnih moči. Prav ta zadnji del stavka nam jasno dokazuje, kdo jc duhovni oče napada na slovensko učiteljstvo, ki se že 30 lct trudi in poučuje na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in na deželi vsaj s takšnimi, če ne še z boljšimi uspehi kot gg. strokovnjaki, ki so šele v zadnjih 5 letih vzeli pouk na teh šolah v zakup. Na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah poučujejo danes po veliki večini strokovnjaki, profesorji in inženirjL Tako sta izmcd 21 učnih moči na strokovni nadaIjevalni šoli na Ledini samo 2 ljudskoSolska učitelja, na Grabnu izmed 16 učnih moči štirje, na Prulah izmcd 18 učnih moči pet in na Vrtači od 19 učnih moči le štirje ljudskošulski učitelji. 2e iz te kratke statistike je povsem jasno, da ne more pasti krivda za neuspehe, o katerih toži »Slovenski obrtnik«, na ljudskošolske učitelje, saj imajo vendar pretcžno večin« na vsch ljubljanskih strokovni-h nadaljcvalnih šolah gg. strokovnjaki, t. j. strokovni učitelji, profesorji in inžcnirji. Pripominjamo tudi še, da imajo vsi Ijudskošolski učitelji, ki poučujejo na teh šolah, vse potrebnc strokovnc tečaje in izpitc ter po 10-, 20-, 25- in celo vcčletno prakso v poučevanju na teh šolah. Zato jc nesmiselno govoriti o ljudskoSolskih učiteljih kot laikih. Na strokovni nadaljcvalni šali ni nobenega laika, učitelja brez predpisanih strokovnih izpitov. Res pa je, da so prišli na šole mnogi strokovnjaki, ki se absolutno niso znašli v poučevanju vajencev, to pa zaradi tega, ker jiin je bil povscm nepoznan ustroj strokovnih nadaljevalnih šol in niso imeli pravega vpogleda v zmožnosti vajenskega naraščaja. Predavali so ex katedra in polnili glave mladih ljudi /. učenostjo, ki je vajenci niso mogli doumcti. Brez metodičnih in didaktičnih načel so sipali svojc obširno znanje, ki jim ga nihče ne oporeka, a brezuspešno. V 2. razredu predpisuje učni načrt n. pr. zidarjern risanje opečnih zvcz, vogalov, dimnikov, stcbrov itd., pa pride strokovnk-inženir, ki jim predloži načrte vil. da jih vajenci prerisu jcjo. V III. razredu uči zopet strokovnjakinženir abecedo, ki se poučuje že v I. razredu itd. itd. In — ali ni čudno, da si morajo strokovnjaki izposojevati od ljudskošolskib učiteljcv »laikov« predloge, ki jih potem uporabljajo pri pouku celo na tečajih za izobrazbo učitcljev na strokovnih nadaljevalnih šolah. Nam Ijudskošolskim učiteljem se zdi. da je povsem napačno, poučevati vajence, ki so dokončali 4 razredc osnovne ter kvečjemu še 1. ali 2. razred višjc ljudske šolc, tako. kot puučujejo gg. strokovnjaki-inženirji dijafce na srednji tehnični šoli. Mogli bi navesti Se nešteto drastičnih primerov, s katerimi bi dovolj jasno izpričali, kako poučujejo ggstrokovnjaki naše vajence na šolah. Pa o tem za danes dovolj. Clankar zastopa dalje stališče, naj bi obrtniški naraščaj poleg strokovnjakov poučevali predvsem obrtniki-mojstri. V Ljubljani so bili mojstri že dostikrat naprošeni, naj bi poučevali i na teh šolah, a razen par izjem se ni nihče prijavil. Pa še ti, ki s<> se priglasili, so po nekaj urah Solo zapustili in odklonili nadaljnje poučevanje. Danes poučujejo na vseh ljubljanskih šolah lc 4 mo.jstri. Nismo v načclu nasprotniki gg. mojstrov in še želimo njih sodelovanja, vendar je ncizpodbitna resnica, da je treba obrtniškcmu naraščaju poleg pouka tudi vzgoje. Ali naj prepustimo vzgojo naraŠčaja mojstrom, ki dostikrat niti niso dovolj naklonjeni šoli, pridržujejo svojc vajencc v urah pouka pri dclu, podpisujejo lažnc izjavc v opravičilih zamud. češ da ni mogel vajenec v šolo, kcr jc bil bolan, pa se izkaže, da ga jc mojster pridržal pri dclu in mu zagrozil, da ga bo takoj odpustil, čc pojde še kdaj brez njegavcga dovoljcnja v šolo. Vajcnci vcčkrat sami zahtevajo, naj se njihovi mojstri naznanijo šolski oblasti zaradi ncrednega pošiljanja v Solo. Seveda nočemo s tem delati krivicc mojstrom. ki svojc vajence redno pošiljajo v šolo, vcndar smo dolžni pokazati tudi na tiste, ki jih pridržujejo pri delu in sc potcm najpogostcjc oglašajo v javnosti, čcš šola ni za nič. Tudi v združenjih samih bo treba razčistiti marsikaj, kar je v popolnem nasprot stvu z določili zakona. Vajcnci nekaterih združcnj polagajo pomočni§kc izpitc in dobivajo diplome kljub določilom, da morajo prej predložiti spričcvalo o završnem izpitu na strokovni nadaljevalni S>li. Pa povrnimo se k članku. V njem piscc trdi, da je bilo letos v Ljubljani hudo kršeno načelo pri nastavitvi učnih moči. Lctos sc sploh niso nastavljalc nove učne moči na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah. Torej ni moglo biti kršeno načelo, ki ga zastopa Zveza slovenskih obrtnikov, naj bi obrtni naraščaj poučevali prcdvsem obrtnik: in strokovnjaki, Pač pa je bil na ncki strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani razrcšen upraviteljskih poslov inženir-strokovnjak, na ncki drugi pa jc upravnik sam podal ostavko. Na obch šolah je kr. banska up.rava izročila upravitcljske poslc upraviteljema ljudskih šol, ki sta po zakonu odgovorna za invcntar in šolsku zgradbo, v kateri se poleg ijudske šole nahaja tudi strokovna nadaljcvalna šola. Pisec govori o nepravilnosti nastavitvc. Kdo pa nastavlja učne moči in upraviteljc? Ban! Da se je izvriila sprememba, je imcl g. ban gotovo tehtne razlogc. Ako so sc na šoli dogajale ncrednosti, kdo je temu krivr Ali naj jih navajamo? Roko na srce! Ljudskošolski učitclji nismo zanjc odgovorni. Kako naj upravnik vrši svojo dolžnost, če pa je v času, ko sc na šoli vrši pouk. zaposlen drugje. Ali naj upravlja šolo sluga, kot se je to nekjc večkrat dogajalo. Sluga je dirigiral učitcljstvo v razrcde, če jc bil kdo odsotcn ali zadržan, sluga jc nadzaroval vajence, čt jc bil upravnik odsoten, sluga jc .... pa kaj bi obujali mrtve k življcnju. Sluga je za skromno »napitnino« opravljal marsikateri posel, ki mu jc bil mimogredc naložcn. Pa si šc upate govoriti o »krivici«. Statistično smo dokazali, da je ljudskošolsko učiteljstvo na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani v manjšini. Torej ne more biti govora, da bi prav ti iskali na teh šolah »vira dohodkov«. Res, pred leti so poučcvali na teh šolah le ljudskošolski učitelji. Dcsetletja so vodili in učili v nadaljevalnih šolah. Selc pred 5 lcti so /ačeli prihajati vanje gg. strokovnjaki, profesorji in inženirji. Kakšna jc potem vaša Iogika o kruhoborstvu? Spominjamo se, kako je bilo v prvih lctih po svetovni vojni. Oblastva so prosila gg. mojstre in strokovnjakc, naj se žrtvujejo za vajence, a brcz odmcva. In zakaj? Vzroki, da se niso vabilu odzvali, so bili prcnizki honorarji. Ako bi tedaj ne bilo učiteljev ljudskih šol, bi morali vsc vajenskc šole zaprcti. Učitclji so rešili vajenskc šole pred razsulom. Oglasil« sc jc siccr nckaj mojstrov in prav majhno število strokovnjakov, ki pa niso dolgo vzdržali. Čez mesec dni so skoraj vsi šolo zapustili in odpovcdali, čcš pretežko jc vajence poučevati in šc za tako skromen honorar. Sele ko so sc hono.rarji primerno zvišali in so zaradi naraščajoče poznejše krize prišli v stiskc mnogi mojstri in gg. strokovnjaki, so se začeli gg. oglašati in danes vidimo, da imajo na vajcnskih šulah veliko vcčino. In šc niso zadovoljni. Zadnjega ljudskošolskega učitelja bi radi izrinili. V to nam dovolj jasno govori piscc v svojem članku. ko pravi: nc zavidamo učitcljcm postranskih dohodkov, dobc naj jih čcprav dvojne dohodke, ampak plača naj jih država, banovina, iibčina ali kdor koli. Zdaj so strokovnjaki nezaposleni, pravi člankar. mcdtcm ko so ljudskošolski učitelji prezaposleni. Dolžni smo izrcdno zahvalo gg., ki toliko skrbe za ljudskošolske učitelje tcr sc boje za nas, da nc bi bili preobremenjeni, preveč zaposlcni. Nam se lc zdi, da so tudi gg. strokovnjaki preobloženi z delom in vendar se tako silno potegujejo za mesta na strokovnih nadaljevalnih šolah. Vedno tožijo, koliko ur imajo na svojem zavodu pouka, celo do 28 ur na tedcn in šc več. Mi pa vemo, da so mnogi gg. tudi izvcn svojc službe prezaposleni pri privatnih podjetjih, raznih cenitvah itd. itd. Na neki strokovni nadaljcvalni šoli v Ljubljani so zaposleni kar trijc člani družine, oče in dva sinova. ! Daljc trdi člankar: Ljudskošolski učitclji si dele u.re po željah. Imajo jih. kolikor hočejo. Mi pa pravimo, kot smo žc zgoraj dejali: statistika jasno kaže. Urniki na strokovnih nadaljevalnih šolah so scstavljcni po žcljah strokovnjakov, ki so zaposleni drugod. (Kjc jc potem nezaposlenost? Op. ured.) Kar ostane, si razdelc ljudskošolski učitclji. ki morajo sprejcti ure, ki jih gg. strokovnjaki zaradi velike zaposlenosti drugod nc inorcjo sprejeti. Če žc pisec trdi, da zaposlujc ljudska šola učiteljstvo, ker zahteva dclo v šoli celega človeka, vprašam: mar nc zaposlujc tudi srednja tehnična šola gg. strokovnjakc popolnoma? Nam se le zdi, da so tudi gg. strokovnjaki na svojih zavodih polno zapo sleni. Vajenska šola ni dancs šc strokovna šola v pravem pomenu besedc, saj hodi vajencc k. pouku samo dvakrat na tedcn. Ko pa bodo imele tc šolc svojo stavbo, svojega direktorja, svoje učne moči in bodo imeli vajenci cclodncvni pouk tcr svojc dclavnicc, potem šcle bomo smcli govoriti o strokovnih šolah. Dokler pa tega ni, jih smatramo bolj za nadaljcvalne ljudske Šole. Učiteljstvo ljudskih šol sc jc žc moralo odreči »dohodkom«, ker jc moralo prepustiti svoja mesta strokovnjakom. Kar jih je ši' ostalo, morajo za dokaj manjšc honorarjc vršiti prav isto delo kot gg. profesorji in inžcnirji. Medtem ko prejema učitclj po 18 din (po odbitkih komaj 17 din) na uro, prcjemajo gg. strokovnjaki po 25 odnosrto 24 din na uro. Za isto delo različno plačilo. Še celo povest o kraljcviču Marku bodc pisca v oči. Pravi: Bajc so pred Ieti čitali vajcnci to povest pri Solskem pouku. Razum ljivo. da so jo čitali, saj sta bila pred leti predpisana -v vajcn^kih šolah zemljcpis in zgodovina. In junak kraljevič Marko jc po svojih junaških delih tudi vrcdcn. da ga pozna vajenski naraščaj. 5e tudi danes čitaj« vajcnci pri pouku slovcnskega jczika v čitankah o junaških delih tega ali oncga, čctudi lcgcndarncga junaka. Čcmu bi se temu čudili? .lunaški vzori morajo biti poznani zlasti naši mladini.