S L ¥ LETO I., ŠTEV. 19 Koper, petek 9. maja 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN mpp Medtem ko praznuje vsa Evropa praznik zmage nad poraženim fašizmom in nacizmom. dan, ko so združeni narodi položili na tla oba napadalca, Italijo in Nemčijo, se v Trstu dogajajo stvari, ki bi morale resno zaskrbeli miroljubne narode. Na velikem trgu »Unita« v Trstu je v sredo govoril zbranim »volivcema organizator fašističnega gibanja v Italiji »movimento sociale italiano«. V Trst se je natepla množica pristašev tega fašističnega gibanja iz vse Italije, ki se je pridružila že organiziranim v Trstu in se skupno vlačijo s trga na trg ter poslušajo zdaj tega, zdaj onega, več ali manj zaslužnega hierarlia. Program MSI je popolnoma jasen: Trst, Reka, Pulj, Istra, »in Dalmazia si parla anche la nostra linguam — torej tudi Dalmacija. Jugoslavija je nun paese barbaro e balcanico.« »iVoi siamo 47 milioni — Jugoslavija ne ha soltanto 16 milioni.« »Mi smo vedno govorili in povemo tudi danes, da smo proti Angležem.k »Tireremo diritto« in podobna, za fašistična gibanja tipična gesla so njihov program. Ko je zaradi fašističnih in iredentističnih manifestacij v Trstu 20. marca val ogorčenja zajel vse narode Jugoslavije, ko so na trgih naših obalnih mest) in po vseh vaseh desettisoči ogorčeno protestirali proti tistim, ki dopuščajo razvoj fašizma, smo hkrati nakazali razvojno pot teh prvih fašističnih manifestacij. Mi smo pravočasno obvestili in opozorili javno mnenje, da pomeni vsaka koncesija Italiji v Trstu podporo fašizmu in veliko nevarnost za mir. Da so bile fašistične manifestacije v Trstu uvod in da je prvi kamen vrgel vodja iredentizma škof Santin, ki to akcijo z vsemi sredstvi podpira. Hkrati smo opozorili vse zaslepljene, v Stalina zaverovane kominformiste, da njihovo vodstvo paktira z novim fašističnim gibanjem, kar se je odkrito pokazalo, ko je kominformistično vodstvo s pozivom na staviko hotelo zaplesti tudi tržaški proletariat v fašistično in iredentistično akcijo. Toda kaže, da tej realnosti nočejo pogledati v obraz in da na zapadu skušajo najti jpravičila za to, da se Italiji omogoči ponovno seči po Trstu, ki leži na jugoslovanskem etničnem ozemlju in do katerega Italija nima nobene pravice. Vsi glasovi, vse vesti londonske konference govorijo, da se razpravlja o večjih ali manjših koncesijah, toda vedno o koncesijah, ki naj jih Italija dobi v Trstu. To pomeni sankcionirati tudi formalno obstoječe stanje v Trstu, pa mogoče še kaj zraven. In prav te koncesije pomenijo nagrado za onega, ki je napadel, začel in izgubil vpojno ter veliko krivico za Jugoslavijo in za fržaške demokratične množice. Mi zahtevamo, da se Italiji odvzamejo že obstoječe pozicije in koncesije, da se vprašanje Trsta reši sporazumno med obema zainteresiranima državama, kajti le-to bodo čvrste osnove za mirno sožitje med obema narodoma in steber v miru v tem delu Evrope. Vsaka koncesija Italiji, vsako enostransko reševanje vprašanja Trsta mora imeti samo zle posledice. In dokazi so tu. Kot 1920. leta, tako tudi danes je Trst center, zbirališče fašistov; tako prej kot zdaj so odgovorni krogi v Italiji uspeli, da na umetno ustvarjenem »vprašanju Trsta« oživljajo šovinistične in iredentistične strasti; te so že enkrat pognale italijanski narod v vojno, ki se je končala s strahotnim porazom. Narodi Jugoslavije se italijanskih fašistov ne bojijo, toda bati se jih mora italijanski narod, ki bt drago plačal, če bo dopustil, da mu zavlada. Pristni Tržačani so stari sovražniki fašizma. Obeležje fašističnim manifestacijam dajejo tujci, ki so se privlekli iz Italije in naselili v Trstu. Zato smo prepričani, da bodo Tržačani volili tisto antifašistično Ljudsko fronto, v kateri ima Osvobodilna fronta glavno besedo zato, ker se je uprla fašizmu in okupatorju, ko je bil na višku svoje slave in zmage, ga porazila in izgnala iz Trsta. In če se bo vrnil na tujih bajonetih, bo Ljudska fronta spet tista, ki bo s tujcem pometla tudi nove in stare fašiste in iredentiste. J. B. K. Putrifo: BEGUNCI (eden izmed štirih vogalnih podstavkov spomenika žrtvam fašističnega nasilja pri Sv. Urhu pri Ljubljani). VELIČASTNA PROSLAVA 1. MAJA V TRSTU Prvomajske proslave na stadionu »Prvi maj« v Trstu se je udeležilo ,nad 10.000 Tržačanov, ki so ostali zvesti .tradicijam tega velikega delavskega praznika. 2e pred napovedano uro so prihajale na stadion od vsepovsod množice delavcev in kmetov, ki so napolnile vse sedeže na tribuni do zadnjega kotička, nešteti pa so zasedli mesta, tudi ob straneh. Od leta 1949 ni bila na stadionu »Prvi maj« tako ogromna množica. Letošnji 1. maj je potrdil, da se vodno več delavcev vrača na njihovo resnično borbeno mesto, v napredne vrste, ki se bore za socialne in nacionalne pravice delovnega ljudstva.' Vračajo se v te vrste, ker se zavedajo, da Vidali izdaja delavske interese in da je tržaški kominioinmizem tisti, ki mu je borba za delavske pravice in za zboljšanje gmotnega položaja tržaških delavcev deveta briga. Po množičnem telovadnem nastopu sta govorila prvomajskim mani-iestantom tov. Branko Babič in tov, B, Petronio. Branko Babič je v svojem govoru najprej poudaril, da bi se z vrnitvijo italijanskih oblasti v Trst vrnile hkrati tudi imperiali-alistične in fašistične metode Mus-solimjeve vladavine. Kot krono te situacije in neposredne nevarnosti povralka Italije pa predstavlja londonska tripartitna konferenca, kjer se konkretno mešetar.i, kako zadovoljiti italijanske imperialistične zahteve. Da je prišlo do londonske konference ima prav gotovo velike zasluge politika kamini orni «stičnega vodstva, ki je ravno z dogodki okoli 20. marca odkrito podprla italijanske iredentistične zahteve in s tem v svetu ustvarila videz, da vse tržaško prebivalstvo hoče priključitev k Italiji. Tržaška delegacija je v Londonu obvestila svetovno javno mnenje o resničnem stanju in razpoloženju tržaškega prebivalstva. Tov. Babič je zatem dejal, da uporablja Vidali v borbi proti tržaški delegaciji tiri linije, cilj pa je eden in isti: rušiti in slabiti vse tiste sile, kii se resnično borijo proti kakršnikoli priključitvi Trsta k Italiji. Zatem je tov, Borfcolo Petronao govoril o pomenu 1. maja v sedanjem trenutku, ko se tržaško prebivalstvo bori proti temu, da bi prišel Trst pod italijansko upravo in je izraizil prepričanje, da so demokratične sile v Tnsitu dovolj močne, da lahko odbijajo napade ire-dentiizma in imperializma. EC477 WMŽ r/ mfl Y t D A {A si h Ki PIRAN. — V okviru proslav 27 aprila in 1. maja je bilo tudi slovensko prosvetno društvo »Simor Gregorčič« v Piranu zelo aktivno Na proslavi obletnice ustanovitve OF so sodelovali s pevskimi točkami in zborno recitacijo. V ponedeljek so organizirali predavanje v društvenih prostorih o temi »Slo. venci in Trat«. Predavala je prof Marica Naidin, V soboto je društvo organiziralo poldnevni izlet z motorno ribiško ladjo »Soča« v Ankaran, Izleta se je udeležilo okrog 60 članov iin prijateljev društva, .ki so si ogledali Valdoltro, kopališče s,v. Nikolaj, za-druž/no posestvo in bolnico v Ankaranu. Pred odhodom smo priredili gostom prav neprijetno presenečenje, saj smo po njihovih neuspelih poskusih pobrali z gladkega droga lepa darila, kar je še povečalo veselo razpoloženje ob po vratfcu domov. I. H. KOPER. — V dvorani italijanskega kulturnega krožka »Antonio Gramsci« so odprli razstavo koprskega fotografa Libera Pizzarella Na razstavi je okrog 60 umetniških fotografij, ki prikazujejo obnovo porušenih hiš v Istrskem okrožju od osvoboditve do danes, ruševine pred pričetkom obnove in pokrajinske motive Istre. Na razstavi so prikazani tudi projekti nekaterih objektov, ki jih bodo že letos izgradili v Istrskem okrožju. Tako je .prikazana dokončna ureditev trga Broilo v Kopru, mestne šole v Beilvederu, vinske kleti v Skocjanu in razne delavnice. * KOPER. — Sanitarna inšpekcija pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je v .preteklem mesecu pregledala otroke 24 šol koprskega okraja in zaščitno cepila 667 otrok. Na področju živilske higiene je izdala odločbo o prepovedi prevoza Mt ............ ■..........................." PffcJk Sortiranje rib na ribiški ladji .SEŽANA. — Na predvečer obletnice •ustanovitve OF je ob vznožju Tabora zaplamtel velik kres, hkrati pa so zakurili mogočne kresove po vsem kraškem gričevju. Sežansko prebivalstvo je do zadnjega kotička napolnilo kino dvorano in poslušalo referat tajnika občinskega ljudskega odbora Franca Pipana, Po referatu so razdelili odlikovanja zaslužnim aktivistom in aktivistkam Osvobodilne ¡fronte. Z velikim zanimanjem iso nato sledili pestremu kultu rnoprosvetnemu programu, ki so ga izvajali pevski zbor »Srečko Kosovel« in pionirji, ter telovadnim nastopom iizkulturnega društva »Partizan«. L B- * HERPEL JE-KO Z IlN A. — Pretekli petek je končala z deilom Ljudska univerza Herpelje-Kozina. Od novembra lani so bila predavanja redno vsak teden. Obravnavali so snov iz gospodarstva, zgodovine, nara.vo-znanstva, zdravstva in književnosti V začetku je bilo za predavanja le malo zanimanja, pozneje pa vedno več, tako da je posameznim predavanjem prisostvovalo tudi po 80 poslušalcev. Predavali so predvsem člani profesorskega kolektiva nižje gimnazije, zdravnik dr. Joško Ro-potec iin veterinar Geza Hodešček Prebivalstvo je blio z načinom podajanja snovi zelo zadovoljno in nedvomno je mnogo pridobilo na splošni izobraabi. Jeseni bo Ljudska .univerza .nadaljevala z delom. * MATERIJA, — V naši vasi deluje že pet let čipkarska šola pod vodstvom Iv"nke Strnad. V šoli je 35 mladink iz Materije in bližnje okolice, ki so dosegle že lepe uspehe pri izdelovanju čipk z najrazličnejšimi vzorci. 2, M, V GORIŠKEM OKRAJU BO 15 OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV IN MESTNI OBČINI V NOVI GORICI IN AJDOVŠČINI Na Goriškem so volivci razpravljali o nov.ih občinskih ljudskih odborih in se strinjali z določili zakona o ljudskih odborih, ki predvideva /rišite odbore kot pomožne organe občinskih ljudskih odborov., s katerimi bodo ti odbori olajšali poslovanje občinskim ljudskim odborom v reševanju raznih drobnejših poslov. Goriški okraj bo imel po novi teritorialni razdelitvi 15 občin in dve mestni občini v Ajdovščini in Novi Gorici. Teritorialno bo največja občina v Spodnjih Gorah s sedežem v Kanalu ob Soči, ki je tudi močan industrijski center z anhovsko cementarno. Štela bo 7.200 prebivalcev, Najmanjša občina, ki pa nima dovolj izgledov za obstoj, bo v Renčali. Odborniki iz KLO Brji, ki so se najprej branili združiti z občino JBranik (Rihemberg) so se pozneje na okrašenem vozu pripeljali na skupno sejo tega območja in sodelovali pri konstituiranju novega občinskega odbora. Skoraj ni bilo sestanka, kjer ne bi pri formiranju novega občinskega ljudskega odbora izbrali v odbor tudi koga iz vrst državljanov, ki so se posebno izkazali pri raznih delih v komisijah in drugih delih pri upravljanju ljudske oblasti. Na vseh dosedanjih zasedanjih je bila dobra udeležba, ra.zen v Grgar-ju, kamor so prišli le štirje odborniki tamkajšnjega KLO. pt * SOLKAN — Po vsem Goriškem so slovesno praznovali obletnico ustanovitve OF Slovenije. Na gričih nad Solkanom in Novo Gorico tei po Goriškem Krasu so na predvečer zagoreli številni kresovi. Fron-tovci so se zbrali v lepo okrašenih dvoranah, kjer so poslušali predavanja. oBgodoviniski vlogi in ;ra'zvoju O-svobodilne fronte. V posameznih krajih so podelili tu/di spomenice svojcem padlih 'borcev. Razdelili so 400 spomenic, 1.300 odlikovanj in 48 odlikovanj in priznanj Ljudske fronte najboljšim aktivistom. Zelo dobro so uspele proslave v Sofkanu, Novi Gorici, Ajdovščini, Šempetru, Vipavi in drugih središčih. V Kamalu se je razvilo mogočno zborovanje, ki so se ga udeležili delavci cementarne Anhovo in prebivalci bližnjih krajev. Na zborovanju so sprejeli protestno resolucijo proti mešetar.jenju v Londonu z našo zemlje?. Tudi po vaseh iso bile ta dan lepe prireditve. V Semipasu je igrala domača godba, v Gočalh na Vipavskem pa je priredila koncert vojaška godba iz Vipave. Oficirji JLA so imeli več predavanj v Gočah in drugih vaseh. Prebivalstvu so obljubili, da bo JLA pomagala pri gradnji kulturne dvorane. V Rožni dolini ob meji so imeli skupno proslavo prebivalci Stare Gore, Ajševice in Rožne doline. Nastopili so solisti, pionirji, in mladinski balet Nad 300 dijakov iz Nove Gorice je odšlo v Trnovski gozd in si ogledalo položaje, kjer so bile znamenite partizanske bitke IX, korpusa. Pt BABNO POLJE. — Na predvečer praznika ustanovitve Osvobodilne fronte je krajevni odbor Zveze borcev organiziral protestno zborovanje proti sklepanju o usodi Trsta brez sodelovanja Jugoslavije. Prebivalci, ki so do kraja napolnili šolsko učilnico, so z velikim odobravanjem sprejeli protestno resolucijo v kateri pravijo, da je italijanski okupator uničil četrtino njihovega prebivalstva in zahtevajo, da se preneha z dajanjem kakršnih koli koncesij italijanskim zločincem Pred aborovanjem so .pionirji zakurili dva krasa. K, mesa za potrošnjo na odprtih kamionih ali vozovih in prepovedala prodajanje živil na ulicah, Sporazumno z mestnim ljudskim odborom je sanitarna inšpekcija zaprla mostno klavnico v Kopru, ker ne odgovarja higienskim predpisom. Predlagala je tudi ukinitev dveh gostinskih obratov, ker ne odgovarjata higienskim predpisom. V tem mesecu bo sanitarna inšpekcija pregledala vse vode in osebje, zaposleno v živilski industriji. 15. maja bo odprla laboratorij za pregled mleka in živil, ki so podvržena higienski okvari. KOPER. — V okviru načrta za mehanizacijo poljedelstva v Istrskem okrožju je prispelo te dni v Koper 71 raznih plugov. Za kmetijske zadruge je prišlo 6 traktorjev znamke »Fiat« 50 konjskih stl na poti pa je še 10 traktorjev 25 konjskih sil. Prispele so tudi večje količine umetnih gnojil in sicer 1C vagonov amonsulfata iz Trsta, 30 vagonov pa iz Avstrije. * Izvozno podjetje »Fructus« v Kopru je te dni .začelo z izvozom prvih količin zgodnje zelenjave iz Istrskega okrožja. V Trst so že izvozili 35 ton graha in 12 vagonov pomladanske solate, dalje prve količine češenj in jagod, bučk in zgodnjega krompirja. Podjetje bo v kratkem izvozilo tudi večje količine zgadnje zelenjave v Avstrijo in Zapadno . Nemčijo. GRAHOVO — Po novi upravno-' teritorialni razdelitvi so predvideli za vso Baško grapo le eno občino bilo pa je precej razpravljanja, kje na.j bi bil sedež. V Podbrdu in Hu-dijužni so nekateri trdili, da je Hu-dajužna najbolj primerna za sede? občine, kjer je zemljepisno najbolj V sredini in tudi večina prebivalcev predvidene občine živi okrog nje. Ker sta vasi Rut in Grant pro-. metno vezani le na Grahovo, medtem ko imajo vse druge vasi dobrr promente zveze, so se končno le zedinili, da je glede splošnih interesov Baške g.rape Grahovo le najprimernejši kraj za sedež nove občine. « PLANOTA — Priključitev Planote k občini Most na Soči (prej sv Lucija) je povzročila pri nekaterih precej hrupa, čeprav so okrajni organi to zadevo večkrat proučili in prišli vedno do zaključka, da je priključitev k Mostu najbolj u-mestna zaradi ugodnih prometnil-vezi. Planota kot samostojna občina tiuidi gospodarsko ne bi bila dovolj močna in se tudi sama ne bi mogla upravljati. Očitek prebivalcev Pečin (KLQ Planota), da bi se morali merodajni okrajni organi z njimi temeljito pogovoriti, je vsekakor umesten, vendar so v svoji resoluciji navedli vse drago kakor pa to, ali imajo na Pečinah odnos-no na Planoti tako močno gospodarstvo, da bi se lahko gospodarsko finančno in kulturno sami upravljala. * MOST N.A SOČI — Vodovodne naprave na bbmočju Mosta na Soči (prej sv. Lucija) niso v najboljšem stanju. Vodovod na Mostu je skrajno slab in ne zadostuje niti potrebam samega kraja. Prav tako so slabo preskrbljene z vodo Mo-drejce, Modrej, D.robočnik, Stopec in Bača pri Modreju. Zgraditev vodovoda s talko zmogljivostjo, da bi zadostoval potrebam vsem omenjenim krajem, je vsekakor nujna pa tudi težka naloga. * BREGINJ — Na Breginjskem je stanje glede preskrbe prebivalstva z vodo še precej zadovoljivo. Najslabše je v vaisi Sedlo, kjer so svoj-čas vaščani zaradi medsebojnih razprtij zgradili dva vodovoda, ki pa ne odgovarjata tehničnim zahtevam, pniti ne daje(ta zadostno količino vode, Treba bo čimprej združiti oba vodovoda:, preurediti omrežje in zgraditi enoten rezervoar z zadostno kapaciteto. Nezadovoljivo je tudi stanje vodovodnih naprav v Bor-jani, Podbeli, Kredu in na Svinem. Po osvoboditvi so dobili nov vodovod v Logjeli, kjer so frontovci mnogo prispevali s prostovoljnim delom. T. D. PISATELJ ETBIN KRISTAN NAS JE OBISKAL Slovenski rojak iz Amerike pisatelj in publicist Etbin Kristan je pred dnevi obiskal tudi nnjzapad-nejši tlel naše ožjo domovine — Goriška Brda. Zadivljcn nad prirodno lepoto in rodovitnostjo teli krajev jc dejal svojim spremljevalcem: »!Nc čudim se, da Italijani tako lilepe po lepi slovenski zemlji. Priroda jc čudovita in imam vtis, dn je primorsko slovensko ljudstvo zelo zavedno. Srečen sem, da sem se seznanil z njim in zvedel, kako so moški in ženske aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, tla to zemljo osvo-bode. Tudi danes z isto vnemo nadaljujejo svoje delo zn zgraditev socializma, ki je po mojem prepričanju edini, ki to ime zasluži.« V Brdib pa je predvsem zanimala eradnja velikega vodovoda iz Plavij, ki bo vsa Brda oskrboval z vodo. Obiskal je več vasi in kmečkih delovnih zadrug ter se razgovarjal s prebivalci. Na državnem posestvu v Vipolžah se je dalj časa razgovarjal z direktorjem posestva — nosilcem spomenice Antonom Semcničem in z delavci. Zanimali so ga dogodki in doživljaji iz NOB, obnova gospodarstva po vojni in težave, ki jih povzroča prebivalstvu krivična meja. V razgovoru z zadružnim kmetom zveznim poslancem Jožefom Stakoli-čem, republiškim poslancem Fran-eom štekarjem in starim aktivistom Ivanom Grnvnarjem ie pojasnil strojno obdelovanje zemlje v ZDA in poudaril razliko v gospodarskih koristih, če imajo stroje v rokah posamezniki. ali če so v rokah skupnosti. Etbin Kristan je obiskal tudi Solkan. kjer se je med drugim zanimal za tlelo fotoamaterskega društva. Člani so mu poklonili posnetek znamenitega solkanskega mostu. J.P. " * MEDANA. — 2e nekaj časa so ljudje ugibali, od kod dobiva Larko Prinčič sredstva za tako razsipno življenje. Vedno v gostilni, škofovski prstan na roki, novo pohištvo itd. In poročno slavje! Tri dni je trajalo in na dveh avtomobilih so se vozili okoli. Na njegova dejanja je postala pozorna tudi administratorka KLO kjer je bil Prinčič tajnik. Ko ga je nekoč vprašala, kaj je s tistimi 48.000 dinarji, ki so jih plačali me-danski davkoplačevalci, ji je Prinčič odvrnil, da jih je vplačal na pošti, ter ji na pol iz žepa pomoli! poštno čekovno položnico. Ta položnica se je čez nekaj dni znašla med knjiženimi potrdili. Adminlstratorki pa se je vsa stvar zdela sumljiva zato je Odšla na pošto v Dobrovo; kjer so ji 'zatrdili, da navedenega dne ni plačal na pošti nihče niti pare. S tem je bila vsa stvar jasna in Larka Prinčiča imajo sedaj že varnostni organi v rokah. Z natančnejšo preiskavo bodo seveda ugotovili kako daleč je šel Prinčič pri prisvajanju ljudskega premoženja. Vaščani pričakujejo, da bo dobil za svoja družbi škodljiva dejanja zasluženo kazen. R. B. * MEDANA V BRDII-I — V soboto je v novi dvorani Zadružnega doma, kar je bil pravzaprav njen krst, nastopilo gledališče Slovenskega Pri-morja z veseloigro »Tuje dete«. Gledalci so bili s predvajanjem zelo zadovoljni. Škoda je le, da je bila predstava v delavnik, kar je precej zmanjšalo obisk. Igralci pa so bili za gostoljubni sprejem Mcdaneem zelo hvaležni, posebno pa so bili navdušeni nad lepo dvorano. IDRIJA. — Filatelistično društvo v Idriji spada med najbolj agilne enote na Primorskem. Letos je že četrtič priredilo društveno razstavo, ki pomeni velik korak naprej v kakovosti razstavljenega materiala kakor tudi glede same opreme razstave. Prvo in drugo mesto sta si razdelila Josip Pivk z njegovo zbirko Bosne in Anton Treven z zbirko Avstrije, tretje mesto Lapajne z zbirko Italije in četrto Logar z zbirko povojne Italije. Med mladinci je dosegel pivo mssto Saša Logar pred Janezom Pivkom (oba iz gimnazije) Razstava je bila predpriprava idrijskih filatelistov na razstave v Tolminu, Ljubljani in Beogradu, kjer bodo sodelovali z najboljšim materialom, S. L. ■ iKimiii o itf §antiiiove namene je naše ljudstvo 0 - a„ že fiavno spregledalo «i prvonmiskih proslavah m prirediiwcik Brali smo v časopisju, da jo škof Snnlin pozval duhovnike Istrskega okrožja na odgovor zaradi izjav in pisma duhovnikov Istrskega okrožja, ki so ga naslovili na Predsedstvo Okrožnega ljudskega odbora. Vsebina pisma, kot nam je znano, je postavila na laž Škofa Sanlina in obsodila njegovo iredentislično akcijo, za katero izrablja vero in cerkev za politične an ti jugoslovanske namene. Naše ljudstvo, protestira in se razburja nad tem, da tukajšnja duhovščina sploh vzdržaloe zveze s škofom, ki je za usluge fašizma j>ri raznarodovanju in preganjanju slovenskega in hrvaškega življa prejel zlato kolajno in osebne pohvale od Musso-linija in ki stoji danes na čelu ire-dentizma v Trstu. Škofu Sanlinu, ki je imel priložnost, du se osebno prepriča o razpoloženju tukajšnjega prebivalstva, odreka tukajšnje prebivalstvo vsako pravico govoriti v njegovem imenu in vsako pokroviteljstvo, S svojim šovinističnim, nedemokratičnim protislovenskim delovanjem daje odkrito podporo fašističnim ele- ' mentom, ki se vedno glasneje pojavljajo na tržaških ulicah. Tukajšnje oblasti bodo morale razmisliti o ukrepih, ki so potrebni, da se prepreči nadaljevanje vmešavanja in delovanje škofa proti interesom tukajšnjega ljudstva. .Popolnoma naravno je, da Santina kakor vse iredentiste vznemirja enotnost slovenskega življa v Trstu, Zato lahko pričakujemo, da bo tudi v Trstu vse podvzel, da bi razbil enotnost, ki je življenjsko važna za tržaške Slovence. Obstajajo že primeri zlorabljanja škofovske palice in cerkve za izvajanje pritiska nad delom Slovenccv v Trstu s ciljem, da jih vpreže v svoj iredentistični voz v podporo osvajalni politiki Italije. Mislimo ¡pa, ,da je zavesi o nujnosti borbene enotnosti vseh Slovencev v Tr stil v borbi za uspešno obrambo njihovih pravic tako globoka in tako občutena, da bodo znali odbiti vsak manever Santina in vsak njegov pritisk' in pritisk kogar koli ter še tesneje združiti vrste Slovencev v enotno borbeno skupnost. Mednarodni delavski praznik —-I. maj — je jugoslovansko ljudstvo slovesno proslavilo s sprevodi, zborovanji. paradami, kulturno-prosveN nimi in fizkulturnimi nastopi, prvomajskimi izleti itd. Posebno slovesne proslave so bile v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kjer so bile tudi velike vojaške parade. Ljudstvo Istrskega okrožja jc pra* znik 1. maja proslavilo hkrati 3 navdušenju, po občutenem prazno« vanju, po borbenem razpoloženju, po tem, da nočejo z nikomer delili pri-borjene svobode in demokratičnih svoboščin. V zvezi '/. londonskim ihc-šctarjenjeni je tov. Beltram dejal: »Vi na zahodu, ki vam je bilo he-rojstvo jugoslovanskih narodov za vzgled pri mobilizaciji lastnih sil za borbo proti fašizmu, vi izdajate sedaj svojega vojnega zaveznika in S prvomajske parade enot JLA v Kopru sedmo obletnico osvoboditve Trsta, po katerem fašistični imperialisti ponovno stegujejo roke. 1. maja dopoldne se je razvil po koprskih ulicah velik sprevod, v katerem so korakali oddelki JLA, Narodne zaščite, fizkulturniki, člani Ljudske tehnike in velika množica prebivalstva. Najbolj navdušeno vzklikanje je veljalo enotam JLA, katere so tudi obsipavali s cvetjem. Prvomajski sprevod je nato krenil na Titov trg, kjer je zbrani množici govoril predsednik IOLO Julij Beltram. V svojem govoru jc poudaril, da ni mogoče ločili Slovencev od Italijanov, Hrvatov od Slovenccv, po nagrajujete napadalce. Londonski sklepi so za nas nezakoniti in mi ne bomo nikoli pristali na trgovanje na naš račun.« Za tov. Bcltramom jo govoril tudi član okrožnega komiteja KP Gino Gobho. Velike prvomajske proslave so bile tudi po vseh drugih mestih Istrskega okrožja. V Piranu se je na predvečer 1. maja številna množica udeležila baklade in velikega zborovanja na Trgu Prvega maja. kjer so množici govorili predstavniki Partije in Fronte. V naslednjih dneli so bile v Piranu, kakor tudi v'drugih krajih Istrskega okrožja številne kulturno- Na .razmeroma- majhnem prostoru 50 okraijna podjetja zbrala toliko svojih izdelkov, da se človek kar težko' znajde in odloči, kje naj začne z ogledom, Pa pojdimo po razstavi, Na leve pri vhodu se širijo bogato založene stojnics-barake, kjer obiskovalcem žs takoj postrežejo z najrazličnejšimi pijačami. Visa razstava je odraz gospodarskih možnosti okraja zalo zelo 'prepričljivo zastopano predvsem vino. Ko ustrežemo prijaznemu napovedovalcu in za začetek poskusimo kozarček pravega mer.lota, nadaljujemo z ogledom. Pri trgovskem podjetju »Primorka« smo zdaj. Vsega imajo tu. Privlačna je zlasli galanterija, ki jo dobimo v veliki izbiri. Poieig pa »Zivinopro-met« prodaja svoje kakovostne izdelke. Ne moremo si kaj tudi. mi tla ne ibl pokusi-li odlične klobase kar aleje pri prodajni mizi. Pii vhodu v paviljon nas pozdravi raostava izdelkov okrajnih fotografskih (podjetij. Predvsem portreti (le Htf " mi/z- m, kje je »Fotolik« iz Ajdovščine pobral vsa ta kipa dekleta?) — pa značilni moški obrazi, prav posrečeno izbrani, lepe pokrajinske fotografije in šd rasni drugi motivi dopolnjujejo to razstavo. Takoj zraven je potem ii'.'£ilci'islična,, ki prikazuje napredek goriških filatelistov, V sredini pa je razstavljena zelo zanimiva garnitura — okrogla mizica in šest stolčkov. Na mizni plošči je vrezan naš državni zvezni gub, na sedežih pa so republiški. Na stojalih so vdol-bani razni moitivi iz življenja posa-mor.nih rcipuMik pred voijno, med njo in -zdaj v jeku izgradnje socializma. Opremo je izdelal Ciril Bel-trc.ni' iz Bukcvice, je pa darilo krajevnih množičnih organizacij maršalu Titu za šestdeseti. rojstni dan V istem paviljonu razstavljajo svoje izdelke še mnoga podjetja. Posebno pozornost vstajajo lepe spalnice in kuhinje ter drugi izdelki zadruge mizarskih obrtnikov iz Solkana. Mizaraivo ima posebno v Solkanu zelo stare tradicije in je znano m -v p§ A < „: mm »S m ®S§t < lil lip Tovarna likerjev in sadnih izdelkov iz Ajdovščine, ki izdeluje zelo cenjene izvozne likerje, ima moderno opremljen laboratorij, ki ga prikazuje naša slika. kot izredno kakovostno. Saj se je prav zato na tem sektorju osnoVala tudi velika tovairna pohištva »Edvard Kardelj«. Tudi njene izdelke V;-:V:mo tukaj ,ra'zs!av!ljejie in so predmet občudovanja ne samo zaradi svoj 2 kakovostne izdelave, marveč tulili zaradi iziredino nizke cene v-primetri z ostalimi tovrstnimi izdcnki. T/a so potem še razna droga .mizarska podjetja ki pred-.strivl jsijo la de,l gospodarske dejavnosti posameznih zadrug goriškega okraja. Te razširjajo svoje delovanje na 'vse starani. Iz njih navadno nastajajo somostojno podjetja, kar je razvidno iz razstavljenih predmetov Tovarne poljedelskega orodja v Baterijah, pohiši.va in štedilnikov krajevnega podjetja v Trnovem, štedilnikov in plugov kmetijske zadruge Grgar, izdelkov kovaške produktivne zadruge v Srednjem Lcks.veu, lepih dvokoles mehanične zadruge v Dobrovi in še mnogih drugih. Tu razstavljajo tudi vf.čiji obrati svoje izdelke. Livarna v Solkanu prikazuje prototipa stroja za gnetenje testa in za brušenje kamna, strojčke za predelovanje paradižnika, za rolb.ljenje lovskih patronin dr.uge. »Avtoobinovo« Šempeter izdeluje razne 'nadomestne avtomobilske dele vse do kompletnih karoserij, »Avilopromei seirvice« se postavlja z lastnim izdelkom — poskusnim silolcm za zaganjanje di-namo.v, šola učencev v gospodarstvu kurilnice Gorica razstavlja čudovite izdelke svojih gojencev, zastopajo je ekiktromontenrko podjetje Gorica, »Elekllro Gorica« prikazuje grafikon elektrifikacije Goriške itd Svoj oddelek ima na razsiavi tudi okrajna 'lovska zveza, ki je bolj propagandnega . značaja; prodajajo le lisičje ikr.iže. Močno jc zastopano tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Pod-Ijetje »Rastlin'.« razstavlja med o-stalim 'tudi prve češnje. Precejšen prostor ima zwse rc«ervirt.'.i turi: zdravstveni sektor, ki nazorno prikazuje iboribo ljudske oblasti proti raznim boleznim in za zdravo, higiensko ureditev naših selišč, kar naj bo prvi pogoj za zdravje naših ¿iH prosvetne prireditve, fizkulturni nastopi, množični izleti ild. Prvomajskih proslav v revolucionarni Ljubljani se je udeležilo nad 100.000 ljudi, Na predvečer praznika je govoril ogromni množici na Kongresnem trgu slari borec za pravice delavskega razreda član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek. V svojem govoru je med drugim dejal: «Pokažimo vsemu svetu, da je delavski razred Jugoslavije pod političnim in ideološkim vodstvom Komunistične partije in njenega generalnega sekretarja tovariš^ Tita sposoben, tla izpolni naloge, ki mu jih postavlja Partija, sposoben, da sam upravlja podjetja brez kapitalistov in birokratske kasto, sposoben, da skupno s kmeti in delovno inteligenco gradi nov družbeni red. resnično socialistično demokracijo brez gospodarskega izkoriščanja in političnega pritiskaj« Prvomajske parade. Ivi jc bila naslednji dan dopoldne, se je udeležilo hod' 100.000 ljudi, ki so navdušeno vzklikali Jugoslovanski ljudski armadi. V prvomajskem sprevodu so korakali številni oddelki JLA z orožjem. ki so ga izdelali naši delavci. Slovesne prvomajske proslave so bile tudi po drugih krajih Slovenije: Mariboru. Celju, Novem mestu. Ptuju. Ljutomeru in drugod. V Sežani se je udeležilo sprevoda 5000 ljudi, popoldne pa so bile kulturne prireditve in fizkulturni nastopi. V Tolminu je bilo na predvečer praznika veliko zborovanje, naslednji dan pa množična fizkulturna tekmovanja. — Slovesno so praznovali L maj tudi V-Postojni. Ilirski Bistrici. Idriji. Novi Gorici, Ajdovščini in drugih krajih Slovenskega Primorja. Veličastne prvomajske parade v Bcogradu so sc udeležili tudi marš al Tito. člani zvezne vlade, Prezidija Ljudske skupščine, predstavniki diplomatskega zbora ter številni visoki politični in vojaški funkcionarji. V paradi, ki je trajala nad 1 ure, so korakale enote vseh rodov JLA, opremljene z najmodernejšim orožjem. Mnogo tega orožja so izdelali v naših tovarnah vojne industrije. V zraku so spremljala parado letala, med njimi tudi novi tipi jugoslovanskih letal. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo branilcem neodvisnosti in svobode naše domovine. Po vojaški paradi so se v sprevodu zvrstile nepregledne množice delovnega ljudstva. ljudi. Prikazuje, kako naj bo našemu delovnemu človeku zagotovljena higienska zs.ščita pri delu, kar 'naj ga obvaruje pred raznimi boleznimi. Velika okrajna tekstilna iovarna iz Ajdovščine razstavlja zedo lepe vzorce blaga, ki vzbujajo posebno ,zanimsaje med ženskim svatom: Prav tako občuduje ta prelepe i-drijoke čipke, ki sta jih izdelali o-skribovar.ki oéjj§a Tržaškega @%<2imSj¿ Pretekli petek se. je začel« na an-glo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja volilna kampanja za upravne volitve, ki bodo 25. t. m. v Trstu in vseh podeželskih občinah. Brez dvoma vzbujajo največje zanimanje volitve za tržaški občinski svet, ker je v Trslu vpisanih v volilne sezname 201.000 voliloev na 271.000 prebivalcev. Sorazmerno tako visokega števila volileev na takšno število prebivalcev verjetno ne najdemo nikjer na svetu. Samo v Trstu se laliko danes kaj takega dogaja. Pomisliti moramo. da hoče italijanski imperializem, ki ima v Trslu vse ključne položaje javnega in upravnega življenja mesta, storili vse. da dokaže s sedanjimi volitvami, da. jc tržaško prebivalstvo za priključitev k Italiji. Zalo so tudi vse italijanske ireden-tislične in fašistične stranke nastopile na volitvah z geslom: »Trst Italiji«. Da bi to svoje geslo uresničili, so tudi umetno povečali Število volileev v svojo korist. IREDENTISTI SO SI ZAGOTOVILI 40.000 GLASOV " volilne sezname tržaške občine w ©resign kona ZVU, ki daje volilno pravico vsem tistim, ki so prišli v Trst do meseca oktobra 1951 in so nato dobili v Trstu stalno bivališče. Italijanski iredentisti so vključili v volilne sezname lake ljudi, za kalere vedo, da bodo glasovali za eno od italijanskih nacionalističnih strank. S tem- so si zagotovili za letošnje upravne volitve najmanj 40.000 glasov za italijansko iredento. Pod takimi pogoji se bodo vršile v Trstu letos upravne volitve, ki jim dajejo tako fašisti, iredentisti in ko-minformisti izključno politični značaj. Ni slučajno, da omenimo pri tem ludi kominformislc. Že. po upravnih volitvah leta 1919 so v Italiji šteli glasove, ki so bili v Trslu oddani za kominformistično listo, za italijanske glasove, čeravno je za to listo tedaj glasovalo ogromno število Slovencev. Toda kominformistično vodstvo v Trslu ni nikoli izjavilo, da so za njih glasovali tudi Slovenci, jc tržaški občinski volilni urad vpi- Vedno so dovolili, da jc rimska dišal na deset tisoče ljudi, ki so se že plomacija izkoriščala njihove slovcn-pred vojno izselili iz Trsta in živijo sj_e voiiioe za interese Italije in s po italijanskih mestih. Ti ljudje, ki so že glasovali na občinskih volitvah v mestih, kjer imajo stalno bivališče, bodo prišli glasovat tudi v Trst. Poleg tega je dobilo volilno pravico v Trstu tudi nad 8000 istrskih beguncev na podlagi nekega za- tem dokazovala svetu, da živi v Trstu le neznatna manjšina Slovencev. Enako liočc doseči kominformistično vodstvo z letošnjimi volitvami in s tem podpreti italijansko imperialistično politiko. Ali je bilo po vsem tem še potrebno londonsko mešetarjenje ? RESNIČNI PRIJATELJ TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA JE SAMO SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA Vsa volilna kampanja demokristja-nov, kominformistov, fašistov — od-kritih in prikritih —, raznih italijanskih socialdemokratov in republikancev in monarhistov sloni danes na proti jugoslovanski kampanji, ker jc prav Jugoslavija zavzela odločno stališče v korist tržaškega prebivalstva, ki se bori proti ponovnemu za-sužnjevanju s strani Italije. To je Jugoslavija odločno povedala v zadnjih tednih, ko so sto in sto tisoči Jugoslovanov demonstrirali proti italijanskemu izsiljevanju, proti italijanski zahrbtni diplomaciji, ki jc izsilila londonsko konferenco, na kateri naj bi Italija dobila v Trstu določene pravice, ki ji ne pritičejo. Odločen nastop jugoslovanske vladne politike in jugoslovanskih narodov v obrambo pravic tržaškega prebivalstva jc prepričal Tržačane, da imajo danes samo enega resničnega prijatelja. ki je močna socialistična Ju-gosl avija. Odtod vsa ta provokalovska in vojnohujskaška propaganda vseh sovražnikov Trsta, proti Jugoslaviji. Na volilnih zborovanjih iredenli-stično-fašističnih strank in kominformistov, na katerih nastopajo predvsem govorniki, ki jih uvažajo iz Italije, ne slišimo niti besede, kako danes živijo italijanski delavci v Italiji, kakšna naj bi bila demokratična in poštena občinska uprava, kako bi bilo treba na tržaških javnih uradih uvesli slovenščino kol uradni jezik, kakor to predvideva mirovna pogodba itd., itd. Kaj še, saj od fašistov človeko ne more kaj takega pričakovati ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA Z ITALIJANSKIM Na volilnih zborovanjih Slovansko-ilalijanske ljudske fronte in drugih političnih skupin, ki hočejo svobodni Trst, se odločno poslavljajo vprašanja, ki morajo zagotoviti Tržača-nom svobodni gospodarski in kulturni razvoj ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Zahteva se. da se preneha z vključevanjem tržaškega gospodarstva v italijansko gospodarstvo, ker lo samo škodi obstoju Tržaškega ozemlja. Poslavlja se zahteva, da Italija mora spoštovali mirovno pogodilo in vrniti Trstu vse tovarne, denarne zavode, zavarovalnice, trgovinsko mornarico, zavode socialnega zavarovanja. Skratka vse, kar jc Italija Trslu pobrala v svojih 25 letih gospostva. Zahteva, da morajo vsi Tržačani, ki so imeli stalno bivališče v Trstu dne 10. junija 1910. leta, dobiti tržaško državljanstvo, da ne bodo odvisni za potovanja v inozemstvo od luje države kot sedaj, ko morajo zaprosili rimsko policijo za potni lisi. Zahtevajo enakopravnost slovenskega prebivalstva z italijanskim, da se ne bodo delale več Slovencem krivice. V drugem taboru, v taboru italijanskega imperializma, v katerega je tržaško kominformistično vodstvo spravilo tudi del tržaškega proletariata, je pesem drugačna. Na njihovih zborovanjih se slišijo samo besede: »Hočemo Trst, Istro in Dalmacijo!«, »Hočemo vso Julijsko Krajino, Zadar it.!« Fašisti in komin-formisti stalno napadajo De Gaspe-rijevo vlado, češ da je popustljiva glede tržaškega vprašanja, da prodaja cono B Jugoslaviji itd., čeravno moramo dodati, da De Gaspcri no more prodajati ničesar, ker ničesar nima. Toda tu ne gre za besedo, kaj De Gaspcri lahko proda in kaj ne. Fašisti in kominformisli se liuduje-jo nad rimsko vlado, češ da ni preveč odločna. Govorijo, da če. bi bili oni na oblasti, bi bilo tržaško vprašanje že črtano z dnevnega reda. Po drugi strani pa demokristjani odgovarjajo, da ni res, da niso dovolj odločni. Zato so tudi poslali prcleklo nedeljo iz Rima v Trst pod-tajnika obrambnega ministra Baresi-ja, ki je govoril na Velikem trgu za demokristjane. Kljub vsej bučni propagandi se je zbralo okrog 300 ljudi. Toda to demokrščanskega propagandista ni motilo. Kot razkačen petelin je začel grmeli z italijanskimi bajonenti. Mož se je, kakor kaže, nekoliko prenaglil in dejal, da jc italijanska vojska že pripravljena na Timavu, da vkoraka v Trst. Gotovo oii računal, da stoji danes na vratih Trsta druga vojska, ki bi pri takem poizkusu tistim »slavnim« italijanskim bersaljerjem oskubila vsa petelinova peresa. Mož je šel tako daleč, da jt- celo dejal, da je bila italijanska vojska v zadnji vojni še bolj hrabra kot v prvi svetovni vojni. Gotovo jc mislil na italijansko roparsko vojsko v Jugoslaviji, ko je skozi tri leta pobijala nezaščitene žene, otroke in starčke. Ko je požigala jugoslovanske. vasi in spravila na stotine tisočev Jugoslovanov v italijanska taborišča smrti. Toda tista vojska je sramotno bežala pred golimi partizanskimi pestmi, ki so jih bile na vseh koncih in krajih: od Vardarja do Soče. Vse to za italijanske fašj-ste v črni srajci ali v lalarju ni važno. Važno je razpihovali proti j'i-soslaviji in jugoslovanskim narodom, kakor ludi proti tržaškim Slovencem narodnostno sovraštvo in vojnohu¡skaško politiko. Pri tej svoji politiki pa so italijanski imperia-listi našli v kominformističnemu vodstvu v Trstu najzvestejšega pomagača. EM KROTKO Italijanska vlada je zavrnila predlog začasnega dogovora o ribolovu na Jadranu in odpovedala sestanek mešane italijansko -jugoslovanske, komisije v Gorici glede vrnitve arhivov iz osvobojenih krajev Slov. Pri morja. Londonsko mešetarjenje. s Trstom se še vedno naduljuje. Ameriška agencija -»United Press« je javila, da bo danes ali jutri verjetno objavljeno poročilo o de• lu konference. . XXX V volivno kampanjo v Italiji je posegla ludi Cerkev. Škofje iz Campanie so namreč objavili izjavo, v kateri, se sklicujejo na direktive, ki so bile izdane že ob zadnjih volitvah in ki pravijo, da je vsak vernik dolžan glasovati, ker napravi sicer smrtni greh. Glasovati pa mora samo »za liste in kandidate, ki nudijo zadostno jamstvo, da bodo spoštovali katoliško vero«. Ministri bivše Chenikove vlade v Tunisu, ki so bili konfinirani, so bili v torek izpuščeni na svobodo. Lahko se bodo vrnili na svoje domove, ne bo jim pa dovoljeno nobeno politično delovanje. XXX V ponedenljek popoldne bo general Ridgivav, ki je bil imenovan za naslednika generala Ei-senhoiverja, zapustil. Tokio in. odpotoval v ZDA, od koder bo 24. maja odpotoval v Pariz, kjer bo prevzel mesto generala Eisenhower j a. XXX Pogajanja v Pan Mun Jomu so ponovno zašla v slepo ulico. Poučenj krogi v Tokiu so izjavili, da položaj v zvezi z mirovnimi pogajanji še ni bil tako vznemirljiv kakor danes. Egiptski ministrski predsednik Hilali paša je v govoru po radiu izjavil, da je razvoj položaja v angleško-egipiskih odnosih dosegel skoraj višek. Poudaril je. da Egipt ne bo nasedel goljufivim obljubam in da je egiptski narod odločen uresničiti enotnost, v dolini Nila in vse svoje zahteve. . y.~ .r.r.v Pogajanja o ureditvi spora v ameriški jeklarski, industriji med predstavniki ameriške vlade ter sindikati in lastniki so nenadoma prenehala. Sindikalni predstavnik Murray je sporočil, da bodo delavci ostali na svojih mestih, dokler bo industrija v vladnih rokah. ..............................................nuni......i........tiinuiiiniinuiiinitiiu..........................minil»...................................................................................................................................................................................................................................................itn...........mi................ Nemško vprašanje je dane s v ospredju mednarodnih političnih dogodkov. 7 let že čakajo Nemci no mirovno pogodbo, do katere pa — vsaj po sedanjih izgledih — ne bn prišlo tako hiiro. Spričo sovjetske napadalne politike, ki grozi svetovnemu miru, so zahodne velesile sklenile ustanoviti v Evropi močan obrambni sistem, ki naj bi bil kos vsakršnemu napadu. V ta sistem pa naj bi bila vključena tudi Zahodna Nemčija. Jasno je, da je to zelo razburilo Sovjete, ki se bojijo vzpostavitve vsake enotnosti narodov v Evropi, ki bi onemogočila iijihove imperialistične načrte. Politični predstavniki Vzhodne Nemčije so začeli izjavljati, da bodo ustanovili močno vzhodne-nemško vojsko v primeru, da bi zapadno-nemški kancler Adenauer sklenil ločen mirovni sporazum z zahodnimi velesilami. Tako je postalo nemško vprašanje še bolj ¿apleteno. Nedavno so Sovjeti poslali zahodnim velesilam noto, v kateri zahtevajo izvedbo vsenemških volitev, ustanovitev enotne nemške vlade, ki bi zajamčila nevtralnost Nemčije ter ustanovitev iiemške vojske — seveda bi se taka Nemčija ne smela povezati z nikomer, ostali bi morala popolnoma nevtralna. Zahodne velesile še niso odgovorile na sovjetsko noto. Posvetovanja glede odgovora se vršijo že kakih 15 dni. 'Ze se je mislilo, da je odgovor pripravljen in da Ijo poudaril nujnost vključitve zahodne Nemčije v za-padno obrambiio skupnost, ko so Združene države Amerike prišle na dan z novim predlogom, ki je zelo presenetil angleške in francoske kroge. ZDA so predlagale sestanek zahodnih velesil s Sovjetsko zvezo, na katerem naj bi razpravljali o vprašanju vsenemških volitev. Sestanka, ki naj bi bil v Berlinu, naj bi se 'udeležili štirje visoki komisarji za Nemčijo. Znano je namreč, da predvidevajo zahodne velesile podpis pogodbenih sporazumov z Nemčijo za letošnji 20 maj, to se pravi istočasno s podpisom sporazuma o evropski obrambni slčupnosti. Vsaka nadaljnja odložitev tega datuma bi bila lahko usodna. Ameriški kongres bo odložil svoje zasedanje meseca julija zaradi volitev. Sestal se bo komaj drugo leto meseca februarja. Ce ne bo do torej pogodbeni sporazumi z Nemčijo podpisani do julija, bo treba čakati še nadaljnjih osem mesecev. To se pravi osem izgubljenih mesecev za oborožitev Zahodne Nemčije. To pa naj bi ¡preprečil ameriški načrt o štiristranski konferenci. Vendar vse kaže, da so Angleži in Francozi proti temu ameriškemu načrtu. V pariških in londonskih krogih poudarjajo, da se pri tem ne sme podvzeti naglih in nepremišljenih korakov. Treba je — pravijo v Londonu in Parizu —• še enkrat dobro preučiti sovjetske predloge, preden se jih v splošnem zavrne. Francozi in Angleži so namreč želo zaskrbljeni nad nemškim obotavljanjem, kateremu so krivi laskavi sovjetski predlogi o nemškem zedinjenju. Za Nemce se danes vsa politična vprašanja koncentrirajo na dve poglavitni vprašanji: ali naj bi se vključili v zahodnoevropski obrambni sisiem, ki bi se mogel upreti morebitnemu napadu s strani Sovjetske zveze in drugič, ali naj bi nadaljevali s prizadevanji za nemško združitev. To' pomeni torej, ali z delom Nemčije in delom, njenega prebivalstva v zahodno evropsko skupnost, ali pa iti po poli združitve in se s tem odreči paktom in sporazumom, s katerimkoli blokom. Skratka postaviti na noge nevtralno Nemčijo, ki naj bi služila kol rešilni pas med vzhodom in zapadom. Izvesti hkrati eno in drugo je nemogoče. Sovjetska zveza ne bo pristala na zedi-njenje Nemčije, dokler ne bi imela . zadostnih zagotovil, da bo ta nova združena Nemčija ostala nevtralna Pri tem pa moramo «došieveli predvsem težnje velike večine Nemcev ki so odkrito orientiran', na zapad Nemci bi radi eno in drugo. Padi bi bili združeni ter istočasno vključeni v Zapadno Evropo. Iz tega iz- virajo ludi ostra nesoglasja med nemškimi političnimi strankami. V glavnem sta si tukaj nasproti dve stranki: demokristjani z Adenauer-jem na čelu in socialdemokrati pod vodstvom Schumacher ja. Adenauer je za takojšnjo vključitev Nemčije v zahodno Evropo in za ustvaritev združenih evropskih držav. Zaradi tega mu socialdemokratska opozicija očita, da v borbi za uresničitev te politične koncepcije žrtvuje polovico Nemčije, to je IS milijonov ljudi onstran železne zavese. Očitajo mu tudi, da mu ni do združitve Nemčije, ker je gotov, da bi v tem primeru prišli na oblast socialdemokrati. Da bi pomiril svoje nasprotnike, je piav v teh zadnjih dneh izjavil, da bi mu bila vedno dražja svobodna in združena Nemčija s social-demokratsko stranko na čelu, kot pa zvezna republika, oddvojena od sovjetske cone Nemčije s krščanske-demokrat^ko stranko na krmilu. Nemški krog; sodijo, da je osnovni, razlog Aden-aucrjevega potegovanja za združene Evropo njegovo prepričanje, da bi nevtralna Nemčija, tako kot si jc zamišljajo Sovjeti, postala skorajšnji plen Sovjeiske zveze. Prav tako je Adenauer prepričan, da samo močna in združena zapadna Evropa lahko računa na to, da se bo lahko nekega dne ket enakopra- ven partner razgovarjeda s Sovjetsko zvezo o vprašanju nemškega zedinjenja. Po drugi strani zastopajo socialdemokrati povsem drugačno stališče. Oni so za združitev in proti takojšnji vključitvi zapadne Nemčije v zahodno-evropsko obrambne skupnost, ker po njihovem, ta vključitev že vnaprej izpodriva zamisel nemškega zedinjenja. To svoje načelo so socialdemokrati pripravljeni braniti z vsemi svojimi silami. Toda zavedajo se istočasno razpotja, pred katerim stoji danes nemško ljudstvo. Prav te dni je Schu-macher poslal kanclerju Adenauer-ju pismo, v katerem ga roti, naj ne opusti niti ene prilike, da se začnejo neposredni razgovori s So-vjeti za rešitev nemškega vpraša-nja. Danes, pravi Schumacher v svojemu pismu, obstoja zadnja možnost da se reši nemško vprašanje. Jutri bi to bilo prepozno. Iz vsega tega je jasno razvidno, da so nasprotstva med Adenauer-jem in Schumacherjem zelo velika ter da obstajajo fudi med zapadni-mi velesilami nesoglasja o nemškem vprašanju. Vendar razvoj dogodkov okoli nemškega vprašanja ne zavisi samo od nemškega ljudstva. Vprašanje, ki je danes na dnevnem redu svetovnega dogajarija, se tiče mnogih. Toda glavno stvar vodijo velesile. Od njihovega stališča nasproti sovjetskim mahinacijam okoli Nemčije bo odvisna rešitev nemškega problema. s t 5 v t n i r i xs ?. liiiSIfSi kulinmih raslim Prepozna košnja - slaba krma •Dos.tikra.1 cpazimo. zlasti v naših toplejših krajih, da se rastlina, ko je v ' naiplepšcm razvoju, kar na lepem posuši. Ce bi bil to med rastlinskim nasadom le posamezen pojav, ne bi bilo tlake škode. Vendar je našim kmetovalcem znano, da zlasti v [predelih, kjer je lažja zemlja, prcpr.de večkrat nad 50 odstotkov sadik v rastlinskem nasadu, kar seveda občutno zmanjša pridelek in zviša proizvodne stroške. Vzrok so lahko različne bolezni, največkrat pa škodljivci, od katerih je najbolj znana in razširjena tako' imenovana »Struna«, to je dičinka »Pcijske pokalicc« tAgiriotes line-a.tiu). Opis škodljivca in način zatiranja nam najlepše prikaže naš znan slovenski strokovnjak, fitopatalog dr. ing) Branj o.1 Janezic, v svoji knjigi »Vansil-vo rastlin«. Ker Si na-' ši :b'r»fcl gotovo niso nabavili lite-' ratuire, ki 'bi obravnavala ••>ražne' škodljivce in način njih .-rlu-anja, ne bo cdvcč, če si ogle:!or.ro na kratko škodljivo delovanje ;>s:riine«, Striune v zemlji grizejo korenine kulturnim rastlinam. V krompirju, repi, peisi, ,zeleni in d.iugod. pa izvrtajo 2 mm cizike rove in jih s tem kvarijo. Tudi mladi žitni posevki se mestoma posušijo zaradi škodljivega delovanja strun. V seme posejane koruze se .zavrtajo strune in tako preprečijo kalitev. Tudi vsajen krompir ne vskali, če je preveč poškodovan cd strun. Ilrošči strune so značilni po tem da imajo na predprsju spodaj trn, ki se sproiži, iko ležijo na hrbtu in se hočejo postaviti na noge, pri čemer se sliši pok. Poljska pokalica je rjriv, 7—30 mm dolg in 3 mm ši-,rok hrošče,k, ki odlaga 130—150 jajčec v zemljo, obraslo s travo ali z deteljo. Ličinlke. ki jih imeniuje-mo ¡strune, se razvijajo 3—5 let, zato tudi deilajo ogromno škodo, so rumene barve in imajo tri pare o,prsnih nog ter trdo, okroglo, gladko telo in izgledajo kakor kos žice, zato jih imenujemo strune. Živijo ves čas .razvoja v zemlji. V let.u, ko dorastejo, se zabubijo. Julija meseca, in avgusta se že pokažejo liroščki, ki iprezimijo v živih mejah aii v zemlji. Hroščki ne delajo škode. Zatiramo tega škodljivca na ta način, da preden zasejemo, ali zasa-dii5,v>Jpoljei aii vrt! polovimo strune s .koščki, krompirja, korenja ali.psr se, ki' jih:,^taknemo v približnih 2X3 m, — 10' cm giloboko v zemljo. Mesta z vabami si zaznamujemo s paličicami, da jih lahko najdemo, ko jih vsako drugo jutro preiščemo in v njih vsako drugo jutro preiščemo in v njih zbrane strune zberemo, da jih (uničimo. Vabe postavimo nazaj v zemljo, da se zbirajo nove strune. Za vabo lahko posadimo tudi solato in ko ovene, jo dvignemo iz zemlje, ker so tam gotovo strune. Za velike površine pa bi bil postopek z vabami gotovo predrag. Dr, Janežič pravi, da so prvi pasku- imííwahb Mstk ItkampU¿&1 Kakor znano, je krompirjevec ali koloradski hrošč najhujši škodljivec krompirjevih nasadov, ker lahko uniči tudi ves pridelek, če se proti njemu ne borimo pravočasno in učinkovito. Tržaška Kmečka zveza je prejela iz Ceirovelj pri Seslja-jiu sporočilo, da je tamkajšnji kmetovalec na svoji njivi odkril že sedaj na prav mladih krompirjevih rastlinah nad 80 odraslih hroščev krompirjev,ca ali koloradskega hro- ^fer.V.-.». Kar je odkril kmetovalec v Ce-rovljah, hahko odkrije danes" ali jutjd ta..a.li,oni kmetovalec v Istri, na:,Goriškem .in drugod. Zato mora biti boj prati koloradskemu hrošču sploje-ji ter .se mora izvajati vsaj v krajevnem merilu in sicer brez odlašanja. Dnuigače-se tlahko zgodi da se krompirjevec, medtem ko ga prvi gospodar na svojih njivah uničuje, na njivah sosedov nemoteno razmnožuje. Ker je istrah pred pojavom m razmnoževanjem koloradskega hrošča upravičen, je tudi napoved neizprosnega boja protii njemu popolnoma umestna. O tem nam priča tudi ideijstvo, da posvečajo vse države v Evropi in po svetu že več desetletij izredno pažnjo pojavu krompirjevima, in prav veliko skrb za njegovo uspešno zatiranje Kratek opis koloradskega hrošča Koloradski hrošč (glej sliko) meri v dolžino komaj približno 10 mm in v šiir.ino 7 mm, Hrlbat hroščka je precej izbočen, trebuh pa ima ploščat. Pokrovke, oziroma prednja krila so značilno pobarvana: na sve-'llorumoni podilagi nosi vsaka pokrovka po pet, skupaj torej deset črnih vzdolžnih črt. Spodnja ali dru-.ga opuesta krila, s katerimi hrošči tudi letajo, so živo-rožnaitordeče barve in popolnoma skrita pod pokrovkami, kaidar hrošček miruje. Samice .se prav malo ali nič ne ločijo od samcev. Krompirjeve i zlezejo spomladi ob toplem vremenu iz ¿emlje. Cplcijene samliée odložijo vsaka na spodnjo stran krompirjevih liatev cd 500 do 1000, povprečno ,700 oranžasto rumenih valjaatih, si z hek)o,rciklohexanom (tiOG) pokazali precejšen uspeh, če se z njim semenski krompir in koruza pred setvijo dobro oprašl. Se bolj zanesljivo ipa je. če omenjeni preparat pomešamo kar z zemljo. P.roti škodljivcu pa se borimo tudi 4ako, da na močno okužena pod-Ija ne sadimo nekaj let rastlin, ki jih Strune napadajo. Po žetvi zemljo ob žgočem soncu preorjemo in nekajkrat pobranamo, da strune znova izpostavimo soncu, ki jih ribi ja in pticam, ki se z njimi gostijo, Ce sadimo ali sejemo v deloma okuženo zemljo, vzamemo nekoliko večjo količino semena kakor običajno. Napadenim ozlminam spomladi pomladi pomagamo ara '.a način, da .jih gnojimo s hitro 'delujočimi gnojili, ,Ce gnojimo z aprienim dušikom (4 q na ha), kajnitom (4—0 cj na ha)', kalijevo soljo aii aprienim prahom, preženemo strune globlje z meljo, kjer niso toliko škodljive. Bejak Ježe Hufdi®w& muMca Po .nekaerih nasadih hrušk opazimo, ikako plodovi takoj ko hruška covete, pojavijo in odpadejo. Hruške dobijo nenormalno obliko. Ce tak drobnih jajčec v male kupčke od 15 do 20 jajčec skupaj, iz katerih se .izležejo v 5 do 15 dnevih drobne jičiinke (črvički), ki so spočetka ,rdeči. Pozneije, ko ličinke odrastejo, postanejo sv-eillorumene barve in so še bolij požrešne kot hroščki ter žrejo vse zelene delfe krompirja ter sorodnih rastlin (paradižnikov, jajčevcev in podobno) Hroščki, ki .se izlezejo iz bub teh ličink, živijo baje tiudi dve leti, če jih ne uniči sovražnik. Prvi generaciji sledi dru-,ga in lahko še tretja. Zaradi tega je umljiivo, da se ta škodljivec tako močno razmnoži in (lahko ožre krompirjeve rastline do golega po celih njivah itn pokrajinah, da se zaradi tega gomolji ne morejo razviti ter je vsa letina krompirja uničena. Danes so k sreči že znana in na razpolago sredstva s katerimi se lahko borimo tudi proti te.mu n:-:j .hujšemu sovražniku pridelovalcev krompirja. Da ga uničimo in zatre-mo pa je potrebno, da nastopimo proti njemu sistematično in skupno s širokopotezninui ukrepi! PREGLEDUjMO KROMPIRIŠČA, da se na njih ne vgnezdi in jih ne uniči — najhujši sovražnik krompirja — KOLORADSKI HROŠČ j'¿alta (¿frieMfma [n^lkz Dobili smo dopis s prošnjo, da odgovorimo na zgoraj postavil,jeno vpraaišmje. Ze nekaj let zaporedoma so postadi polži tako hudi škodljivci na povrtninah, da jih je treba u-poštevati. Pred njimi ni varna nobena vrtnina — zlasti pa ne solata, fižol, zgodnje zelje itd. Najbolj pogosto dobimo po vrtovih polža, ki se imenuje »poljski slinar«. ki je pribl. 5 cm dolg in živi brez hišice. Kako zairamo polže? Na gredice postavimo majhne deske, vilažna vreče, strešno opeko ali velike liste n, ,pr. zelja ali buč. Polži se skrivajo pod temi zaveitišči in jih lahko na ta način uničimo. Polže preganjamo z apneni-m prahom, ki ga večkrat potrosimo ob straneh njiv. Zelo hud strup ea polže je modra galica. Grede poškropimo zvečer s 3% raztopino goli se (5! na 100 fcvdr. m). Najlboj uspešno isredststvo, ki se uporablja proti polžem, je zastrupljena vaba — »L'.imanex« (zastrupljeni otrobi), ki se pol ros i po kupčkih .zveče.r po njivah. KMETOVALCI! Poslušajte in sodelujte pri kmetijskih oddajah Radia jugoslovanske cone Trsta, v nedeljo ob 8.30 uri. plod prerežemo na polovico, dobimo v notranjosti več črvičko-v. To so ličinke rahnuškove mešice«, ki se pozneje razvijejo v odraslega škodljivca. Najbolj uspešen način zatiranja kodljivca je obiranje in sežiganje plodov. Naši kmetije imajo to slabo navado, da preveč odlašajo s košnjo. To velja predvsem za deteljo in lucear-no. Mislijo si, da s tem, če kosijo pozno, pridobijo nekaj več krme. Dejansko se pridobi nekaj na krmi. .toda ta niti od daleč ne odgovarja glede kakovosti. Vsak napreden živinorejec slremi za tem, da pridela čim več kakovostne krme. Ni namreč vseeno, če živini pokkida-mo se; no prve vršite ali suho prezrelo seno, kateremu so odpadli glavni in ■naijboij tečni in hranilni deli in sicer listje in cvetje. Čim mlajša in finej-ša je trava, temveč hranilnih snovi (sladkor, beljakovine, škrob) vsebuje. Omenili smo, da se hranilne snovi nahajajo v glavnem v listju in .cvetju. Stara in prezrela detelja in lucerna vsebujeta večinoma' težko- prebavil j ivo snov — vlaknino ali celulozo. Kositi moramo toaiej, ko sta detelja ali lucerna v cvetju. V predzadnji .števidki »Jadrana« smo omenili, da se je ponekod pojavil po naših deteijiščih škodljivec — dcieljni riičkaiv Ta se' razvija, še preden detelja ocvbte. Napadena de-teljišča moramo ičimprej~pokesiti in s tem ne bomo prav nič izgubili, ker nam,-.manjši odkos obilo poplača kakovostna količina krme. • Najboltj prepričevalen dokaz vrednosti zgodnje košnje je analiza dobrega, pravočasno košenega in pravilno .shranjenega sena v primerjavi s pozno košenim in 'slabo shranjenim senom. Vzemimo n. pr. pozno pokošeno in slabo shranjeno seno rdeče detelje. To seno vsebuje: 11,1% belja-kovinastih snovi, 2.1% maščob, 37.8 odstotkov brezdušičnih (šk-robnih) isnovi in 28,9% vlaknine. Zelo dobro seno iste detelje (pravočasno košeno in pravilno shranjeno) vsebuje: 15.3% beljakovinastih snovi. 3.2% maščob, 35.8% brezdušičnih (škrobnih) snovi in 22.2% Vlaknine. 'Lucerna, n, pr., pokošena preden c.cvete, vsebuje 1(3.2% beljakovina-istih -snovi, če pa jo pokosimo, ko je že o.cveleia, pade količina teh dragocenih snovi na 12 in še manj odstotkov. Pri dobri in pravočasno shranjeni detelji in lucerni imamo mnogo manj težko prebavljive vlaknine (cetaloze) in večji cdsto'tek beljakovin in maščob. Se bolj prepričevalne so tabelice, ki n:.m po-' kažejo, koliko hranilnih snovi, ki jih vsebuje krma, živali lahko izkoristijo (prebavijo). Iz teh tabel je 'razvidno, da čim brrlj tečna (torej zgodaj košena in pravočasno in pravilno posušena in shranjena) je krma, večji odstotek hranilnih snovi živali izkoristijo (prebavijo). ■Tako n. pr. vidimo, da vsebuje zgodaj košena lucerna in pravilno posušena ter shranjena 12.4% prebavljivih beiljakovinastih snovi- (od _ 16.2% celotne količine). Od 15.3 beiljakovinastih snovi sena rdeče detelje žival prebavi 10.1%, medtem ko r ,'i p zno košenem. senu istih •krmilnih rastlin .pade odstotek prebavljivosti- pri lucerni na 8.5 in pri rdeči detelji na 6%; Iz vsega, kar smo navedli, je sa-•mo 'ob sebi umeViio, da'ne smemo odlašati s košnjo 'detelje in lucerne. Kositi moramo, ko so tc rastline v 'cvetju. S prepazno košnjo spravimo na senik namesto dobre in tečne •takšno krmo, ki po svoji hranilni vrednosti ne zaostaja dosti za slamo. Dr. J. NEPRAVOČASNO IN POVRŠNO ORANJE GLAVNI VZROK NENORMALNEMU RAZVOJU RASTLIN Marsikateri kmet le.03 toži, da mu je zemlja težka in zbita, kar pomeni, da je nje fizična struktura uničena. Vzrokoiv temu stanju je več, aii med glavne spada nep evo-časno in preplitvo oranje. Kmet prične z oranjem, ko se bliža čas setve in ta čas navadno ne odgovarja pripravljenosti zemlje. Cas setve je na pragu in kmet orja zemljo; tudi če v tem času dežuje Zemlja, orana v dežju, ostane zbita in se jo težko obdeluje. Rastune v tej zemlji ne najdejo potrebnih pogojev za razvoj in obstoj. Globoko zimsko oranje in gnojenje s hlevskim gnojem izboljša •strukturo zemlje, kar pomeni, da zemlja postane rahla in kot taka •vpija večje količine vlage in zadržuje hranilne snovi. V rahli zemlji lažja kroži zrak, brez zraka pa rastlina ne more živeti. O razvoju in zatiranju glavnih vinogradniških glivičnih bolezni se je že mnogo govorilo. Vsi vinogradniki so prepričani,Tla ni potrebno ponavljati to, kar so že vedeli njihovi oče',.je in dedje. Peronospo-ira in oidij, sla že mnogokrat zadali iležke udarce našim vinogradom in za to vinogradniki raje škropijo ali žveplajo večkrat kakor bi bilo stvarno potrebno. Vprašamo se, ali je nujno, da se brez vsakega vzroka trosi dragi zaščitni material in čas ki bi ga lahko izkoristili v boljše namene. Vsi se pritožujejo, da sta zelo draga modra gatica in žveplo. Prvo izdelujemo doma, toda cena bakru, iz katerega kemično predelamo plavi kamen, ni nizka; glede žvepla smo pa odvisni cd uvoza in od tujega monopola, ki izkorišča pomanjkanje tega materiala na svetovnem trgu za navijanje cene. Prve pojave okužbe dobimo na makih listih blizu zemlje, ker trosi, s katerimi se glivica množi, prežim! jo v zemlji in se razvijejo v kapljici vode, ki se običajno nahaja na spodnji strani lista. To prvo okužbo težko ugotovimo, ker je zelo redka. Sicer talkoo po okužbi ne moremo spoznati bolezni, ker miceilj. ki se razvije iz trosov, predre v globino tkiva listov in samo po do-iločenem čas.u, ki ga imenujemo inkubacijska doba. Najprej cpazimo dcibro znani rumenkasto-mastni madež na listu, nato pa se na spodnjem deiu lista pojavi bela plesen, dono-siteljica no-vih trosov druge generacije, ki povzročajo -močnejšo o-kužbo. To drugo ckužlbo moramo flH li K A DELOVNA ZADRUGA Stori Im pri Saltón šeli vsem svojim članom ob lelcšnjcm 1. maju mnogo uspeha pri bodočem delu za izgradnjo socializma. Odjemalcem priporoča svoje poljedelske in gozdne |.r dtlfee. Kmečka delovna zadruga IVkrkovec š:li ob 1. maju 1952 vsem svojim članom obilo uspeha in sadovcljslva pri bodoč, m delu, o jemalcem pa priporočil svoje poljedelske in živinorejske pridelhe. Kmetijska zadruga, iepnje nad Cerknico želi vs:m svejim članom ob letošnjem 1. maju mnogo uspeha pri bodočem delu, odjemalcem pa priporoča svoje poljedelske, živinorejske in gozdne pridelke. preprečiti z obrambnim škropljenjem. Inkubacijska doba prve okužbe (traja največ 12—13 dni, če je minimalna temperatura 12 stop. Celzija. Cim se temperatura dvigne, se iskirojša inkubacijska doba, najkrajša traja 4 dni pri temperaturi od (22—23 stopinje Celzija. Torej se izpod 12 siiopinj Celzjia ne morejo razviti trosi, zato moramo spomladi točno zasledovati dvig topilote. Prav tako je za drugotno okužbo razen ...odgovarjajoče toplote potrebna tudi vlaga, ki mora v obliki kapljic pokriti -zelene organe trsa. Iz tega sledi, da se-Ar suhem letu peronespora težko pojavi. Ce se vsi gori navedeni pogoji ne izpolnijo, nam ne bo (treba škropiti. Prvič bomo torej škropili samo 'takrat, ko bomo opazili v vinogradu list z belo plesnobo, lcar se običajno pri .nas zgodi po cvetenju. Ce bo suho vreme, bomo pa pozneje škropili še enkrat ali največ dvakrat. Posebno na Primorskem in v Istri je nevarnejša bolezen za vinsko trto oidij ali pepel. Ta bolezen se pojavi pri nas poprej kakor perono-(Spora, ker trosi oidija prezimijo na sami trli; zato moramo uničiti prve okužbe zelo zgodaj, že pred cvetjem. Uspešno se borimo proti oi-diju z žveplom. Žveplati moramo še •pred škropljenjem in v tem prima-ru bomo uporabili navadno žveplo. Za preprečitev -poznejše ckužbe bomo lahko pomešali v bordoško brozgo razne koloidalne žveplene preparate, ki j 1I1 prodajajo- naše zadruge splošnega tipa p^>d imenom (suiikoil ali sumporol. Zadostovalo bo, da dodamo cd 100 do 150 g-r. navedenih preparatov v 100 1 bo.rdoške brozge. O.ba preparata sta bila z u-spehom po izkušena predlansko in lansko leto na Vinarsko-sadjarski šoli v Kopru in v naprednejših ■KDZ. S tem mešanim škropivom bomo z enim udarcem uničili obe bolezni. dr. Miron Orel Globoke brazde so že zaorali zadružniki na Q Zadružniki so danes 'tisti ljudje, ki ustvarjajo na vasi nov lik človeka in istočasno gradijo iz temeljev. ki so bili postavljeni v času narodnoosvobodilne borbe — stavbo .boljšega življenja in boljših odnosov med iljudmi na vasi. Zavest zadružništva raste in se širi, čeprav je borba za novega človeka — zadružnika '.trda. Nič čudnega. Naš človek je po 'veliki krivdi in vplivom nekdanjega žLvotar.jenja in ■borbe za' otetoj trdo navezan na ■staro. Sam se le težko iztrga iz objema podedovane tradicionalnosti: tako kot iso delali moj oče, ded, ¿praded in še nazaj, bom delal tudi jaz. No, pa bom takoj zagrabil za vprašanje, ker je pri tem vsako filozofiranje cdveč.. Življenje po vaseh je danes samo delo in prizadevanje. kako čimprej zgraditi, kar ,je bilo porušenega in ustvariti znosne življenjske pogoje. Imel sem priložnost prisostvovati ¡zasedanju zadružnega sveta in zboru delegatov kmetijskih zadrug bivšega okraja Idrija, Zasedanje je bilo v lepi novi stavbi na križpotju cest za Tolmin, Orni vrh in Idrija. Zvedel sem:. da je na Idrijsko-Cerk-ijarskom sedem kmečkih delovnih ■zar.-_-ug, 10 zadružnih ekonomij in 17 splošnih kmetijskih zadrug. Vsekakor je s tem ustvarjena dobra zajetna podlaga za nadaljnji razvoj in širijenje zadružništva. Povprečni delovni dan je bil 173 dinarjev. Ce vemo. da je bila lan-¿ka letina islaba posebno za krompir, žito in s'adje, tedaj so doseženi ■uspehi kjir dcibri. Zadrugam je bilo .olajšano sekanje dirv, da so lahko tako s predanim lesom nadoknadile dohodke zaradi slabe letine. S pomočjo zadružnega sklada' so lanskem le.tu "izvozile v inozemstvo za 639.995 deviznih dinarjev razlega lesa, za 250.746 dev. dinarjev živine in za 8.921 deviznih dinarjev •mlečnih izdelkov. Vsega blaga je bilo izvoženega skupno za 959,662 fdiviznih dinarjev. Za ustvarjene ■c.ivizne dinarje pa so bili uvoženi •i '.-akterji. 4 traktorske kosimke, i padlo je najemanje tuje delovne sije, keir so stroji prevzeli vsa taka .della. Živinoreja je na Idrijskc-Cerkljan-fkem najvažnejša .gospodarska panoga ž največjimi možnostmi razvoja, Nekatere zadruge in ekonomije so v temi že precej napravile. Najboljšo selekcionirano živino imajo zadruge v Hotedršici in Godoviču iter delno v Doleh in zadružne ekonomije v Cr.nem vrhu. Ledinah in /Kanomlji. Na Cerkljanskem sta v gradnji dva velika planšarska hleva na planini O.tavnik, ki bosta služila zadružnikom tega področja. T.u so še zelo velike možnosti za izboljšanje pašnikov na zapadnem kol vzhodnem grebenu Pcrezna, ki daje ■najboljšo pašo. Veliko bi se lahko napravilo tudi s ponovno luvedbo ovčjereje po nekaterih predelih bivšega okraja I-drija. Posamezne zadruge in zadružne ekonomije bi lahko vzdrževale večje črede ovac, ker. imajo v ta .namen na razpolago prvovrstne pašnike. To vprašanje ostaja še vedno odprto in ga bodo zadruge v bodoče lahko rešile v svojo veliko korist, ne ekonomije imajo skupno nad 1460 hektarjev ¿ravnikov in pašnikov. Iz tega je razvidna važnost žlvlno-reje Kmečke delovne zadruge in zadruž-in pašništva. Podlage za krmsk-o bazo ne manjka, treba bo samo, da bodo zidruge in ekonomije pravilno izkoriščale to bogastvo. Prav tako Je važno za zadružnike vprašamoe gozdov, katerih imajo ¡skupno 1287 hektarjev. S pravilnim izkoriščanjem se bo .gozdno bogastvo še povečalo in bedo v slučaju potrebe lahko računali, da iim bedo »gozdovi vedno dali potrebni dohodek. Njiv posedujejo skupno 234 hektarjev. V 17 kmetijskih zadrugah je včlanjenih 5405 članov. Ne včlanjenih pa ije ,še 160 gospodarstev. Nevčianje-,nih je še 3204 članov dir.užin. katerih gospodarji pa so člani zadrug. Skladi kmetijskih zadrug so 31. XII, 1951 znašali 10.578.198 din. Ci-istega dobička pa so imele zadruge Skupina idrijskc-cerkljanskih zadružnikov motorni ročni kosilnici, 4 traktorski plugi, 4 hidravlična dvigala za traktorje in voč nadomestnih delov. Skupna vrednost uvoženih strojev in napra/v je 693.859 deviznih dinarjev. V notranjosti pa je bilo nabavljenih za zadruge in. zadružne ekonomije 29 raznih strojev in naprav zz :!>upno 832.457 dinarjev. ŽIVINOREJA IMA NAJVEČJE MOŽNOSTI RAZVOJA Strojna obdelava zemlje pridobi-.va tam, kjer je to mogoče, vedno več zaupanja. To vprašanje so posebno dobro razumele zadruge na Vclskem, Hotedršici, Godoviču, Zo-dlogu in nekatere zadružne ekonomije. Ke.r je na Idr iijskc-C e rkl j an-,skem večina obdelanega sveta neprimernega iza otidelovanje .s težjimi traktorji, .se dajo v ta namen .uporabljati rečni motorni traktorji ki se lahko uporabljajo še za druga dela kot košnjo, žaganje drv, priveze in podobno. V delovnih zadrugah •Hc-cfirškra in Grdovič seaalo roma učinek strojne obdelave zemlje. Od- skupno 12,811.628 dinarjev. Leta 1950 so imele zadruge le 1.493.166 čistega dobička. K temu uspehu, je v največji me-,ri pripomogel nov finančni način, ki je prišel v veljavo pred dobrim letom, ko je bila odpravljena cela vrata obveznih odkupov, odpravljene živilske ndkaznice in sproščena ■tiigovina, S tem so bili .ustvarjeni pogoji, da so zadruge 'lahko začele s ■širšim poslovanjem in so si tako lustivarile primerne dobičke. Te so ipotem .razdelile na zborih članov na ■razne sklade za pospeševanje kmetijstva, za nabavo raznih strojev in podobno, ZADRU2NI ODSEKI SE SS NISO PRAV RAZ2IVELI V preteklem letu so bili po zadrugah izvoljeni razni gospodarski odbori .kot: žir/inorejskc-polijedelski. .sadjarski, obrtni, hranilno-kreditni igcadarskp-letnl, 'trgovski itd. Kot je poč .vsrka stvar, se tali i ti odseki niso mogli prav razižlveti. Posebno ve'ja to za živinorejski, polje eki.isko-sodjaro'-u in druge odseke. Velika .zima naj bi bila vsem sadjarjem v opozorilo, da ije treba napraviti več ,za obnovo poškodovanega drevja. V tem je .dala zgled kmetijska zadruga v Otaležu, ki je .uredila lastno drevesnico, Zadruga v Cerknem pa ima že lepo urejen sadovnjak. Sadjarski odseki ibi v 'bodoče prav delali, če bi ¡poskrbeli za vzgojo in čiščenje sadnega drevja. Kmetijske zadruge v .Ceirknem, Otaležu in Zakrižu so pred leti začele z 'gradnjo sadnih sušilnic, ki so ostale .nedograjene. Za-|kaj? Skoda bi biLo. če bi delo ostalo samo polovično, ker bo koristilo vsem članom, Obrtnih odsekov so imele zadruge v letu 1951. 22 in sicer: 2 kovaške. 4 mizarske, 10 čevljarskih, 3 krojaške, 3 isedlanske delavnice in 2 ža-,gi. Poleg tega so imele še 1 mesni-co, 10 gostinskih obratov in 6 mlekarn. Gozdarsko-lesnih odsekov iso imele zadruge 17, katere so vodili lesni manipulanti, v nekaterih zadrugah ,pa predsedniki sami. Gozdni odseki skrbijo predvsem, da se po planu določeni les poseka .in predela iter odpremi. Njihova naloga pa je tudi skrb za pogozdovanje, za popravljanoe gozdnih poti ,in za uničevanje gozdnih škodljivcev. V letu 1951 so imeli ti lesni odseki v planu sečnje- lesa vseh vrst iza 18.247 Ikubičnih metrov. Iz gozdov pa so spravili 19.203 kubičnih metrov lesa v va-edno.sti 37,278.469 dinarjev. Višek od po planu določenega lesa 'je fbil pripravljen v gozdovih in na kaimionskih cestah že v prejšnjih letih. Gozdnih drevesnic zadruge še nimajo. Obstaja pa drevesnica ped u-pravo okrajnega ljudskega odbora, iz katere dobivajo zadruge potrebne sadike iglavcev .za pogozdovanje. Pri vseh zadrugah je bil leta 1951 .ustanovljen fond za pogozdovanje in obnovo gozdov. V ta Iond odva-■jajo zadruge 80 odstotkov od vrednosti odkupljenega lesa na panju. V ZADRU2N.ISTVU JE NJIHOVA BODOČNOST I-Iranihio-kreditni odseki, ki jih je skupno 12, imajo 6,202.659 dinarjev hranilnih vlog. Ti odseki so po-ikazali že lepe uspehe, 'toda število Vlagateljev bi bilo lahko še večje, če ibi knjigovodje zadrug posvečali iveč pozornosti 'tem odsekom. Varče- % vanje je danes ena najvažnejših nalog vsakega državljana, kar pa pride še vse premalo do izraza. Največ hranilnih vlog imata kreditna ed-iseka kmetijskih zadrug v Idriji in Cerknem, Trgovsko podjetje okrajne zveze kmetijskih ¡zadrug je imelo v letu 1951 za 57.794,506 dinarjev prometa Poleg drugega je to podjetje odkupilo za 1.464.000 din masla, za 1,820.000 din zdravilnih zeilišč in za 0,716,506 din lesa. Povedati moram še, da je bilo v razpravi premalo zanimanja za razgovore o raznih odsekih. Od dele-■gatov je eden posebno rad govoril ■le-o trgovini. Naše mnenje pa je, da je treba najprej imeti dobre in veliko pridelkov, ki jih bodo zadru-ige lahko nudile itngu. Ce teh ni, itudi .trgovanje ne gre, Večkrat sem slišal cd starih ljudi, da je vola lahko predati, zredili pa veliko težje. To ivelja v ipoilni meri tudi danes in. bo veljalo tudi v bodoče. Zadružniki Idrijsko-Cerkljanskega se zavedajo, da razvoj zahteva ureditev .zadrug z velikim zadružnim premoženjem, Iz svojih zadrug hočejo napraviti nekaka gospodarska -združenja, ki bodo pobudnice za u-istanavljanje in krepitev zadružnih posestev. To je zelo zdravo gospodarsko pojmovanje, ki ga je treba samo pozdravili, saj bo nedvomno iprine-so ljudem, ki ,so v letih fašistične okupacije trdo izkusili, kaj se pravi ibiti 'gospodarsko odvisen hlapec tujemu gospodarju in kapitalu. Pni po kateri so tako odločno zakorakali, jih pelije do'gospodarske samostojnosti. Z drugimi besedami: sami bedo razpolagali v vsem, kar bedo pridelali, sami prodajali in sami imeli koristi. V zadružništvu vidijo moč, gospodarsko neodvisnost ■in •¿jdcin.cGt, In prav imajo! O gare v BRALCEM ilustriranega romana »Krvavi jezdeci«, ki ga objavlja »Slovenski Jadran« v zaporednih števKkdh, se je goto-vo že zbudila želja spoznati rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka, Baska grapa je tudi meni samemu tista privlačujoča točka, kadar imam na razpolagi) nekaj dni oddiha, da jo vedno rad cbiščem. Tako sem napravil t.udi -to pot, toda z namenom, da nekaj ipovem bralcem »Slovenskega Jadrana« o tem kraju. Baska grapa! Ni ga našega človeka, ki se ne bi z ljubeznijo spominjal te grape. Visoko ped 'Skalovjem Peči je danes prav taka pomlad kot tu ob morju, tudi če je bilo to zimo sne- ga za pet zim, kot pravijo ljudje sami. Izredno južni zirak je vse velike .množine bele odeje v kratkem času slopil in posušil, Le po strmih .drčah, koder so grmele v dolino velikanske množine snega, je tega še na. metre visoko. Lepo se odraža mlado zelenje, ki že sili tudi v te višine od beline snežnih plazov ki se bedo <&e kasno v poletje stavili v bran sončnim žarkom. V teh krajih so ljudje dobro poznali Simona Kosa, ki je bil ustreljen skupno z Vadnjalom, Ivanči-čem in Bc.bekcm od ornih sinov rimske -volkuIje samo zato, ker je čutil,- da je tudi ta skalnati kraj --poln divjih lepot — del slovenskega ozemlja. Mladi Simon Kos je polnega! vzdrževati veze med ljudmi Trsta, Krasa, Pivke in Notranjskega, pomagal je, da se je misel svo- Ofenziva proti jetiki se nadaljuje z vso silo _V tekmo z Američani so se spustili Nemci in sicer s prav dobrimi izgledi. V javnost so stopili z Do-magkovim »neoteibenom«, ki sicer sloni na istem temelju kot že zelo razširjeni »rimifon«, toda Nemci očitajo Američanom, da so se pcslu-žili njihovih patentov ob okupaciji v 1. 1945, Nemci si lastijo prvenstvo v boju proti jetiiki. Iznajditelj je Nobelov nagrajenec Gerhard Do-magk. Poskusi z »neotebenom« so ■dobro uspeli, vendar niso še zaključeni. Neotc-ben deluje proti človeškim in živinskim baciloma jetike. V sedanjem stadiju izkušenj trdi Do-mrgk, da »neoteb.ein« .ustavlja razvoj tuberkuloze in se še bori za popolno uničenje pojavov te bolezni. Veliko je, ako Domagk pred strokovnjaki svečano zagotavlja, da ima »neclefcec« stokrat večji uči-nek kot s! rep t cm ic in. Zemljiška knjiga v mikrofilmu V Švici bodo fotografirali v 35 mm mikrofilme glavne zemljiške knjige občin, da se za vse primere ohrani pristna kopija zemljiške krujige. Pc.sneli jih bodo na trideset metrskih nezgorljivih trakovih ki zavzemajo le malenkosten prostor za .shrambo. Novo vlakno Novo vlakno še nima imena. American CyananVd. ki ga je vrgla v svet, ga začasno označuje kot »x-51 acrylic fibre«, izdelujejo ga v glavnem iz acrylonitri'.a kakor orlon acrylan m dynel. Prednost pred vsemi temi ua ima v tem, da se da poljubno in izredno hitro barvati Z njim delajo poskuse z moškim in ženskim blagom, z nogavicami, odejami in pleteninami. Ni še odločeno kaj bo njegova glavna produkcija ko ,se bo izkoriščal industrijsko. Blago iz teiga vlakna ohrani izlikane črte celo, ko se opere. Zelo hitre se osuši. Odporno je proti kislinam in moljem. Porabno je za zimsko in letmo obleko. Pozimi je blago iz tega vlakna toplejše kot iz katerega koli naravnega vlakna. Silen razmah letalske pošte v Švici V letu 1951 se je prevoz potnikov z letali povečal za 784 tisoč oseb. Pisemski promet v notranjosti in z inozemstvom se je povečal za"cca 10 milijonov pošilijatev. Zračna pošta je dostavila 602 milijona časopisov. Tudi paketov so letala raznesla okoli 700 tisoč več kot prejšnje leto. Zračna po-šita znatno prispeva k visoki aktivnosti švicarske pošte, ki je izkazala za leito 1951 51 milijonov frankov čistega dobička. - Hladilni tovorni avtomobili V tovorne avtomobile in priklopne vozo.ve vdelajo hladilne agregate, ki jih ženejo bencinski motorji s 45 do 5,5 hp. Tak hladilni stroj vzdržuje temperature pri 18 do 20 stopinjah pod ničlo. Izolacija proti toploti na stenah in dnu je po priliki 16 cm debela. Tovorni avtomobili, s tako -napravo so pripra-vnej-si za prevažanje poleti kot železnica, ker se z njimi lahko pride prav do vrat skladišča oziroma hladilnic. . ., . , , j OBÍSK NA ROJSTNEM DOMU PISATELJA bode širila po naši obmorski zemlji Fašizem, ki je hotel zlomiti odpor in slovenstvo na Primorskem,.je našel v teh krajih ljudi, ki so bili trdni kot skalovje Peči in Krna. * . Sončen in gorak pomladni dan. Iz zelenečih gc-adov Kojce, Kori/t-niiške gore in Bukovega v.rha odmeva pelje kukavic, žvižganje košev in ihreščeče zadiranje šoj. Po globoki, visoko v Koj.co vzpenjajoči se drasti — drči vlačijo mladi drvarji debele bukove hlode. Njihov glasni: »Gooo-ruk, goco-ruk!« Gdmeva globoko v dolino in se odbija od Koritniške gore. Pozdravim mtade in razgrete drvarje z dobro srečo. Najmlajši pridrvi po drči z debelim hlodom, »Ti si pa res hiter in okreten kot veverica.« ga ogovorim. »Zato ga pa imajo tudi dekleta najrajši,« mi odgovorijo ostali, Do.bre vdje so, tudi če je delo težko. Mladost in pomlad je v njih in okoli njih. Štirje globoki ovinki so vrezani v grebene Kojce in si sledijo, ko greš po vozniku iz Bukovega proti Za-koje.i. MaLo pred Zakojco se odcepi od glavne poti sitrm klanec levo v do- lino. To je bližnjica, ki pelje do rojstne hiše pisatelja Bevka V dolini se rdečita strehi dveh gospodarskih poslopij kmeta Koreninca Ta si je pod skednjem uredil prostor za namestitev geplja —• vitlja, da lahko mlati žilo tudi, če je vreme deževno, Se kratek ovinek in že sem stal pred preprosto s pločevino pokrito hišico — rojstnim domom našega pisateja in neutrudnega borca za pravice primorskega ljudstva. Ohs.al sem in se spomnil na Gre-gorčičivo »Kmečki hiši«: ! »Mogočna nisi ne prostorna in stavil te umetnik ni. B«lj kot begata, si uborna, preprosta selška hiša ti.« i Kanisn-itO' tlakovana pot pelje prav jod hišo. V grapi žubori majhna voda, takoj za hišo je velika skala, pred hišo majhna zelenica s sadnim drevjem. Koliko bogastva je prišlo preko peresa sina revnega bajtarskega čevljarja med naše ljudstvo v letih po prvi svetovni vojni do danes?! In še kar naprej rase — skladovnica knjig, ki jih primorski človek posebno rad bere. Lahko zapišem, da je ni na Primorskem hiše, ki ne bi poznala povesti in romanov, ki jih je napisal sin revnega čevljarja v Baski grapi. Ce komu, veljajo prav pisatelju Bevku, besede pesnika Gregorčiča: J »Ti v srca ljubljenih rojakov, sej seme .plemenitih rož. da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož.« i Bevk je seja! in še kar naprej seje med svoje rojake seme — nove miselnosti in boljših ljudi. Ko je bil .pisatelj Bevk še doma. hiša ni bila taka, kot je danes; s ■slamo pokrita je bila in komaj opazna v bregu nad klancem. Revščina je gledala i-z vseh oken in opažev, Nad to revščino se je na eni strani mogočno dvigala Kojca, na drugi Črna prst in Peči in na vzhodni strani dolina piramidas.ti Porezen. Pisatelj Bevk je trdo občutil že v svoji zgodnji mladosti -to utesnjenost. Občutil je, da ni tako skromno .ubožen samo njegov rojstni dom — temveč, da je njegovemu domu podobna vsa ^Primorska,- vsa Slovenija. vsa Jugoslavija. Ko se je več- krat povspel na višine Kojce, Porozna, Črne prsti in Peči je občuti! širino in velikost svoje domovine. ki ni bila svobodna ne materialno in ne miselno. V svojem romanu — trilogiji — »Znamenja na nebu« je to izpovedal v Izboru, Življenje Izbora in Toniša smo okušali partizani, ko smo s tistih svobodnih višin napadali in uničevali postojanke črnih okupatorjev naše Primorske. Na domu gospodinji danes po pisateljevem bratu vdo.va Antonija z osmimi -nedoraslimi otroci. V veliki zimi je pisateljev" brat Jože omagal nekaj sto metrov od hiše, ko se je vračal iz Idrije. Zjutraj so ga našli ..mrtvega. Vdova Antonija mi je potožila: »Večkrat sva se pozimi menila, da se bomo pomladi dali vsi skupaj slikali pred hišo. Danes si se ti spomnil na to, da nas slikaš — pa Jožeta ni več.« S predpasnikom si je obrisala oči, me.ni pa se je grenko stisnilo v grlu. Osem nedoraslih otrok se je z vriščem razletelo po poganjajoči travi: najstarejša Marica še nima 15 let. najmlajši Vojko pa še ne eno leto. Pozabljeni niso, kot so mi po- vedali. da so prav nekaj dni prej dobili veliko pomoč cd Rdecesa kiiiža. Včasih je bila pred hišo veliko hruška pšeničnica. Danes je ni več Bevk se je spominja v svojih knjigah. Ob stezi, ki pelje mimo parcelo »Za Robom«, kjer sta dve majhni njivici, so debeli smrekovi pa,-roibki. Enega že prerašča bršljan. Nad parobki se dvigajo visoko v pomladno jasnino zeleneče .bukve in smreke. Skozi mlado listje silijo topli sončni žarki kot srebrni j>a-sovi. Samo oster ovinek in že se ednre druga' večja zelenica s sadovnjakom*. Ob kameniti stezi, ki je ograjena na obeh straneh z debelimi rantami, teče potoček. Za gozdičkom je žleb, po katerem curlja studertčnica; Okoli majhnega ba-jarja: že ovetejo rumene kailužnice. Ko sem se približal, je "iz njih sfr-čal črni kos in me ostro okregal: »Bič, bič, bi.« Zmotil sem ga, ko je mogoče pravkar iskal črva v luži To je ožja domačija Franceta Bevka. To je košček naše obmorske zemlje, ki nsj bi ga spoznal vsak naš človek, Kot ja.z, bo" vsak odnesel s seboj občutek'ponosa, da je bil v tej hišici rojen tovariš Bevk, ki še kar naprej pomaga dvigati ugled našega naroda med svetom. Ko sem se poslavljal cd tega kraja, je v dolini pripuhala iz predora lokomotiva in vlekla proti Sv. Luciji dolgo vrsto z lesom naloženih vagonov. Se dolgo je odmeval po grapi zalegli: Hiuuuu. P. O. — Ogarev Ko ;o vse komande delavskih in antifaiisiičnih enot dobile potrebna navadla za vodstvo oborožene vstaje, je 28. aprila štab (komande mesta skleni, da Ee za čas trajanja borbe razdeli na dva dela: 1. Zato ker je predvdeval, da bo težko vzdržati zveze z vsemi enotami v mestu iz enega centra, 2. ker mora komandni kader komande mesta sodelovati neposredno s komandami sektorjev ir bataljonov, 3. da ob vdoru enot :X. korpusa in IV. armije v Trst takoj naveže stike z ostalimi enotajii JLA zaradi skupne akc:ije. rSklen;eno je bilo. da komandant tov. Greli ostane pri enotah III. in IV, sektorja na področju Sv. Ane Skednja in Kolonkovca in sodeluje v boria-h iz vzhoda proti centru mesta, jsz pa sem bil določen na področje I., II- sektorja, t. j. na področje Barkovlj, Rojana in Sv. Ivana z žito nalogo. Med tako razdeljeno koiiar.do se je morala vzdrževati stalna zveza. Bilo je deževno jutro 30. spri! 1945. leta. Za vsemi vogali hiš v Barkorfjah, za zidom bele ceste, ki pelje z Trsta na Kontovel in v jarkih. k so jih okupatorji zgradili za obrani»o Trsta so ležali delavci — tržašk partizani, premočeni, blatni na pol v civilu, na pol v uniformah, edvzeih nemškim in italijanskim fašistem v borbah zadnjih .treh dni. Na št;b sektorja, ibi je imel to jutro svoje položaje nad belo cesto so prihajali kurirji s poročili, ki so se glasih v glavnem: Nemci so bili pregnmi iz določenega! pcložaja^ kvestira je pobegnila v mesto, naša četa je bila v napadu na bunkerju v Barkovljah odbita, Nemci so se potisnili iz vse okolice v utrjeni '[lok v Barkovljah, sovražnik poskuia s silovitim ognjem razbiti naš o3i"oč, komandant I. bataljona je pa-jel ob jurišu na radijsko postajo, ki je bil odbit, juriš je bil takoj nato ponovljen, radijska postaja je zavzeta, organizirana je pokretna bolnica itd. Tedaj devedejo kurirja 17. brigade IX. korpusa, ki se je v noči 27. —28. aprila prebila nad Barkcivlja-mi. Takoj na to se srečava s tov. Caharijom, načelnikom brigade. Toda še predno se utegnemo pogovoriti glede kombinirane akcije enot komande mesta in XVII, brigade pride kurir s poročilom, da je brigada napadena .izza hrbta iz Opčin od neke nemške divizije, ki se je prebila balje iz reške fronte na Op-čine. Padel je komandant bataljona Takoj nato pride mimo komandant II. bataljona smrtno ranjen. Povedal je samo, da so Nemci napadli položaje brigade izza hrbta. Takoj nato je izdihnil. Tedaj zadonijo nemški toporo! na položaju na -Sv. Roku in na Debelem rtiču. Cilj so jim bili naši položaji nad Barkovljsmi. Istočasno se tik ob obali Tržaškega zaliva -pojavi nekaj desetin nemških motornih čolnov oboroženih z mino-imeli in avtomatičnim orožjem, ki so odprli cgenj na naše položaje Položaj je postajal kritičen. Vse Ai'.-m.->.nJe bataljo.t-v in čet so dobile nalog \ r-.t- ajal: r.a j-rjložaj.i. enV.e -IX. korpusa so i j, tanki IV, armije pa v Dolini in Zavijali. Morala borcev je bila odlična, Povelje je bilo o-!.■:■>.' K o vi ,n !". nke-,i -'.'."¿(.'ii Nemcem, so ščitili naše .položaje, iz njih So odmevale med regljanjem naših strojnic in c.':aplcBijami nemških -min partizanske in delavske pesmi, pccnasane s psovkami fašistem. Nemški in italijanski fašisti so sklenili, da je treba za vsako ceno odpreti si izhcd ,iz obkoljenih utrdb, se izviti jugoslovanski ljudski armadi in se predati Anglc-amerikancem nekje v Furlaniji. Toda bilo .je že prepozno. Bil je to račun, ki ni u-pošleval sile .borečega se tržaškega proletariala, še manj pa moči in bliskovitosti Jugoslovanske armade. Samo delu nemških -razbitih enot je uspelo, da se za .ceno težkih žrtev prebije skozi naše položaje zato, da se preda Anglo-amerika.ncem nekje pri Devinu. Tedaj izabrenči v zraku. Oči vseli borcev se clbrnejo proti nebu v prepričanju, da so Nemci zbrali še zadnja Ejvicne, da se s pomočjo njih skušajo rešiti. Toda po'nekaj krogih nad mestom se avioni spustijo skoro tik nad naše glave. Na njih se je lesketala peterokraka zvezda. »Naši — jugoslovanski letaki:« jc ■vzkliknilo tisoč borcev. Začel se jc dvoboj. Letalci so v nekaj minutah ■obračunali z nemškimi mornarji, njihove strojnice so utihnile, nekateri čc.lni so se zazibali in zatekli v pristanišče, drugi del je uspel pobegniti proti Benetkam. Z nekaj rafali so niziko-1-etcči avioni prisilili k molku nekatera utrjene nemške •postojanke, nato so odleteli nad artilerijske baterije na Debeli rtič in Sv. Rok, ki jih je že napadala tudi artilerija IV. armije. Nkcnške baterije so utihnile. Tudi deli nemške 'divizije na Opčinah so morali spremeniti smer ognja zaradi hitrega prediranja enot IV. aimije i: Sv. Petra na Krasu in II. Bistrice ter Bazoviške brigade čez Kras, ki so po nekaj dnevilh tudi obračunale s zadnjim delom Hitlerjeve vojske na. Primorskem. Iz polcžajsv enot komande mesta in XVII. brigade v Barkovljah je sledil srlošni napad proti centri/ mesta. Kurirji iz II. sektorja so prinesli poročila. Po Sv. Ivanu, Sv. A-lojtziju, Pivovarni Drcher itd. je p^dla tudi univerza, zavzeta je občinska palača, bijejo se poulični boji po samem mestu, napad na utrjeni grad Sv. Just je bil cdbit. Kombinirani napad einot XVII. brigade in I. sektorja je likvidiral neimško-■italijan.siko postojanko v svetilniku v Rojamu. Nadaljevala se je borba po ulicah Rojana, Tu smo se srečali s tovarišem Karlom Maslom, komandantom udarnega bataljona IX. korpusa, ki je prav tako v noči od '29, na 30, april vdrl v Rojan z deli bataljona in zasedel karabinersko kasarno. ■Nemci In .kolaboracicn,;sti niso mogli na tem delu mesta nuditi več ■nobenega odpora. Potegnili so se na glavni kolodvor. Prodiranje naših enot proti Ulici Roma in Trgu O-berdan so motili le posamezni streli. (Nadaljevanje prihodnji^ Prenos ranjencev med narodno-osvobodilno borbo SLOVENSKA BESEDA 19. Tovariš Anton bi rad izvedel, kdaj naj uporabljamo besedico več in kdaj bolj. V pismu ugotavlja, da po Primorskem ta dva prislova vedno mešamo, verjetno pod vplivom italijanskega piit. več : bolj Preprosto povedati kakšen je razloček med prvim .in dnugi'm prislovom, iai lahko, kajti kdor ne Culi, kdor ne misli slovenski, ta prav lahko zdrsne ob .italijanskem piu, ne da bi vedel, kako smešno .napako je zagrešil. Zato tudi tu velja staro pravilo: beri, poslušaj, uho se bo privadilo — pa boš pravo zadal! Več je druga stopnja prislova veliko. Z njim izražamo količino, z veC stvari štejemo, merimo. Cc pošilja sin materi iz mesta le dopisnice, na katerih je nekaj skopilh stavke,v, mu bo oče naročil: »Fant, več .piši!« Ce zasluži brat 12.000 din, jaz pa le d?set, bom rekel: »Brat zasluži več kot jaz.« En sam človek ve malo, več -ljudi več ve. To eo primeri za pravilno rabo prislova ve.č, Bolj je druga stopnja, primernik, prislova zelo, Z bolj ne merimo, ne štejemo, z bolj ne izražamo količine, temveč kakovost, z nJim stvar tehtamo, ocenjujemo. Ce se dijak uči le eno uro na dan, mu bom naročil: »Vc.č se uči!« Ce pa tiči v knjigah dve, tri ure, a je pri delu .površen, raztresen, se bo moralo njegovo učenje izboljšati Zato bom ukazal: »Bolj se ulll!« Ako je struna pri violini ohlapna, jo naipnem; ko potegnem po njej z Jokom, začutim, da je bolj napela. Slikarji imajo veliko rdečih b?irv, toda ene sc manj, druge bolj rdeče. Zapomnili si ■bomo, ida rabimo prislov bolj največkrat ipri ocenjevanja glagolskega dejanja in. pri stopnjevanju pridevnikov, ki poznajo tako imenovano opisno kom-pariaicljo. Popravimo sedaj neCcatere stavke, v. katerih je bolj napačen! Orrl-lje .-3 lesenimi plugi js zahtevalo bolj truda, Prav: več truda. Tovariši, bolj resnosti pri učenju! Prav: več resnosti. Osvobodilni fronti se je pridružilo še bolj Slovencev. Prav: Se več Slovencev. Seveda je napačno rabiti bolj tudi pred pridevniki in prislovi, •ki .nimajo opisnega stopnjevanja. Torej ne: ,pot je bolj ozka, temveč: ožja. Ne: pridi bolj pozno, marveč: pozneje, Ne: c:n je bolj močan, pač pa: močnejši. Zdaj še ¡nehaj primerov za napačno rabo prislova več! Moj tetini cče je vsak dan več trpel. Pravilno: je bolj trpel. Največ ss veselim te kinjige P.rav: najbcl!j se veselim. Tvoje prizadevanje je več ali manj uspešno. Prav; je bolj ali manj -ueinešno. Ne: ona je več mlada kot jaz. Pač pa: je pilnjša. Ne: kmet mora orati zemljo čimveč slobcko, ,'temveč: orati fiini-slobije. Ne pozabimo: s prislovom več merimo. štejemo, z bolj ocenjujemo in tehtamo. S. S. 'MiMI Pierre Loti je bil pomorski častnik in je kot lak prejadral vse strani sveta. Kasneje je pa na-pustil svoj prvotni poklic in se je popolnoma posvetil pisanju romanov, ki so mu prinesli slavo in članstvo v Francoski akademiji. Na svojih potovanjih se je navzel neke vrste orientalskega fatalizma, ki se kot rdeča nit vleče skozi vsa njegova dela. Iz tega fatalizma so vznikle najlepše in najbolj občutene strani v njegovih romanih, posebno pa v onih, v katerih opisuje življenje malih ljudi in živali. Redko kateri pisatelj je znal s tako ■ pronicljivostjo in s tako globoko občutenim usmiljenjem govorili o bednih' ljudeh ter o živalih kot je to umel Pierre Loti. To je iprav navadna .zgodba, ki mi jo je povedal Ivan, nekega večera, ko se je odpravljal na pomol k s.voji top-(fijaoi, ki je morala odpluti ,na dolgo vožnjo s tovorom .obsojencev za Novo Kaledonijo. Med temi ije ibil star kaznjenec, moral ,je imeti najmanj sedemdeset det, ki je nežno nosil s seboj revnega (vrabca v mali kletki. ' Da hi si krajšal čas, je Ivan začel razgovor s tem .starcem, ki ni, izgleda, napravil slabega vtisa, ki pa je ibil prikljenjen z verigo na nekega mladega, zasmehlji-ivega podleža, z naočniki na. tankem bledem nosu. Stari potepin širnih .cesta, ki so ga že .petič aili šestič prijeli zaradi potepuštva ali tatvine, je pravil: »Kako ne ¡bi človek kradel-, ko je že enkrat začel in ko nima nobenega poklica, prav nič, in ko je človek vsem ljudem samo v nadlego? 'Jasti pa se mora, kaj ne? Zadnjič iscm bil obsojen izaradi vreče krompirja, ki se.m jo pobral na nekem ipolju skupaj .s kočijaškim bičem in neko jbučo. Mar bi me pustili, -prosim vas, umreti v Franciji, namesto da me, betežnega starca, pošiljajo Ija dol?« In ves. srečen, da-je našel nekoga, ki ga je hotel .sočutno poslušati, je pokazal Ivanu, kar je imel najdragocenejšega na svetu: malo kletko in vrabca. Vrabec j e bil kretak, odzival -se je na njegov glas ■in mu je skoraj eno leto delal družbo v ječi, sedeč na .njegovem -ramenu . . . Ah, kakšne težave je imel, dokler je dobil dovoljenje, da ga lahko vzame s seboj v Kaledonijo! — In potem mu je moral še napraviti primerno kletko za potovanje; omislili si je moral nekaj lesa, stare žice in malo zelene barve, da bi vse pobarval in ida bi bilo vse skupaj čedno. Na tem mestu se dobesedno spominjam teh I-vano--vih besed: .»Ubogi vrabs';! Ime! je v kletki za hrano košček tistega črnega kruha, ki ga dajejo v ječah. Vendar je vseeno izgledal zadovoljen; skakljal je kot kateri koli drugi ptič.« Nekaj ur potem, ko so pristali ob transportni ladji in ko so se kaznjenci pripravljali, da se vkrcajo za dolgo potovanje, je Ivan, ki je že pozabil na starca, slučajno šel mimo njega. .»Note, vzemite jo,« mu je rekel s popolnoma spremenjenim glasom, nudeč nru svojo malo kletko, »nate, mogoče vam bo prav prišla, vam bo v veselje . . ,« »O, nikante,« se je zahvaljeval Ivan. — »Vzeti jo morate s seboj, saj veste, da bo za vašega malega prijatelja . .,.« »Oh,« je vzdihni.l starec, »njega ni več . . . Kaj ne veste, da ga ni več . . .« In dve solzi neizrekljive žalosti sta mu zdrknili po licih. ■ ■-,.; Med prcvcizom, v prerivanju, iso se vratca odprla, vrabec se je preplašil in vzletel ter takoj padel v morje zaradi spodirezanih -parati. O. neizrekljiva bolečina mu je prežela srce, ko ga je videl, kako se muči in umira v hitrem razoru ladje. Pomagati pa mu ni mogel. Najprej, v .razumljivem izalcira: j?, hotel kričati, klicati na pomoč, se Obrniti na samega Ivana, ga presiti , . . Toda, ko se je zavede! svojega osebnega stanja, svojc-ga ponižanja, imu je glns obtičal v grlu: kdo naj bi se oziral na njegovega vrabca in kdo naj bi samo prisluhnil njegovi prošnji? Kako je mclgal samo pomisliti na to, da bi ustavili ladjo zaradi -reševanja vrabca, ki se je utapljal in še celo zaradi ptiča nekega kaznjenca — kakšna nesmiselna želja! Zr.ito je obstal tih na .svojem mestu, gledajoč, kako se na morski peni oddaljuje malo sivo telo, .ki se je še vedno frfotaj5 premetavalo; občutil je tedaj, da je strašno sam, za vekomaj, in debele .solze, solze težkega in- samstnega cbupa, so mu zameglile pogled — njegov tovariš na verigi, mladenič z naočniki, pa se je Emsjal, ko je opazil, da starec joče. ■Sedaj, ko ni bilo več ptiča, ni hotel obdržati te kletko, ki jo je .bil s tako okrbjo napravil za malega mrtveca; nudiil jo .je še vedno prijaznemu mr.maa-ju, k,i je hotel poslušati njegovo, zgodbo, žaleč mu zapustiti to volilo. preden bo neetepi! svoje d;igo poslednje potovanje. Presunjen, je Ivam sprejel to dari/o, prazno hišico, da ne bi še ibcjj raežal-cstil tega starega, cd vseh zapuščenega človeka, U Ur/% fb pot^e-m^ £ mM i n n rn i—j (Slovarček tujk, sestavil prof. ¿¡tanko Uunc s sodelovanjem predmetnih aktivov na I. gimnaziji v Kranju, Kranj 1052) -Med eaidmja vojsko in po njej se je slovenski jezik krepko razmahnil. Nova stvarna:;! nam je prinesla veliko novih pojmov, zinili nov način življenja. Toda ker z naglim političnim in gospodarskim napredkom ,nismo m-©a sproti ustvarjati domačih bes;d za nove pojme, je v naš jezik vdrla množica različnih tujk. To so so širile in priraščale, se šopirilo velik krat v napačnih pomenskih zvezah, ker jih dodobra nismo razumeli. Zalo je bila potreba po slovarj«. v katerem bi bile poljudno razdvojene tuje besede in zveze, ki jih dan zS dnem srečujemo v našem Loku in gavo-iiu, zelo velika. Hvaležni smo 'torej prof. Stanku Buneu in njegovim sod-elaivcem, da so nam oskrbeli knjigo, ki smo jo željno pričakovali i.n ki bo tako izobraženemu kot neizobraženemu bralcu za več let -lahko zanesljiv vodnik iz zmede sedcfoniih lu-jk. Sestavljanje slovarjev ni lahka stvar, saj zahteva najprej veliko znanja, potem pa tudi skrbnih priprav, natančnosti in vztrajnosti. Se-stavljavei tega slovarja so imeli vse to: najprej so se lotili Jezikovnega svetovalca (1951), ki so se dijaki zanj cib izidu kar stepi i, potem še drugih šolskih pripomočkov; več let so zbirali gradivo in izpisovali besede ne samo iz domačih in tujih viircv (Bradač, Gionar, Slovenski pravopis, razločni leksikoni in slovarji), temveč tudi iz našega povojnega tiska,, zlasti č:(sniklanskega, strokovno imenoslovje pa iz strokovnih del. Z zbiranjem in urejanjem se je ukvarjalo nad ducat kulturnih delavcev, kar je najlepši dokaz, kako more kolektiv napraviti velike stvari tudi v znanosti, če vodi' podjetje sposoben človek. Slovar ('rf.evarček!?) je vreden vse po-zoirncati. V njem je razloženih nad 14.000 besed in zvez. Pojasnila niso samo prepisi doslej znanih razlag, marsikatera je popolnoma spremenjena, marsikatera močno izpopolnjena. Prednost knjige je v tem, da se .skrbno ogiba slovenskim izrazom, ki se ko! nadomestki za tujke niso uveljavili, iin take besede rajši opiše. Zelo važen in uspešen je Bunčev poskus, da zbere ter razloimači strokovne izraze iz našega sodobnega političnega in gospodarskega življenja. Prav v tej praktični smeri bo ■treba nadaljevati, kajti le tako bo mogoče zajeziti poplavo tujk in nezaželene priiteper.ke zamenjati z domačinkami. Ob skibnejšem prebiranju pa se ti vendailre pojavi sem pa tja dvom, CM: vodite v feaietoie m w Btepani V sredo je bila v prestarih Ljudskega gledališča v Kopru odprta prva razstava koprske baletne šole. kateri je ¡prisostvoval tudi koman- ..... mm .-• •••• - ••••', v .-■-.•.-- ':■■ •:-..; vi.-1 ■ ->%•-■ (,'jš ■ --, • •• • •:■>. - • ■ • -v . -. - • ■ £>%&'<•' 'Si ----- Ml III' !■ mm ■ . "''V : :•:•; ::: .;•. •:•;•:■ : : ' h.™!, ' - o; i;'-' i ; Vti;" i'... • : .. T-.V. B M $$ .'S ' S i-.ii.rit: mii \ -V 11 ^ ... Mm. vvfc Lfrts. ki ga ne moreš pregnati, zbudi se vprašanje, ki mu zaman iščeš odgovorov ali vsaj namigov v knjigi. Prvo vprašanje: kaj so pravzaprav tujke? Ali so to res »besede, ki smo jih v novejši dobi (podčrtat S. S,) z omiko in strokovno izobrazbo sprejeli iz tujih jezikov«? Ali so bili to oznako sestavijavci temeljilo pre-itreslii in so namenoma uvrstili v stolpce tudi take besede, ki jim tuj-,stva menda ne bi smeli več očitati, postavim alfabet, alga, gro-š, kafra, petrolej, paler.ita, pop, raševina? Ce pa so tujke te i.n podobne besede, zakaj potem ne spadajo mednje številne, prav itako iz tujih jezikov izposojene besede od prosta, farja in nesrečnega mežnarja clo bajte, klavirja, krompirja in cukra? So mar v knjižnem jeziku to'»nedovoljene narečne tujke«? Dimga misel, s prvo v tesni zveži, jc, kaj'so izposojenke. Alii je rmd tujkami in izpo--sojer.k-mi še vedno tista- visoka stena, ki ima na eni S tiran i napis .».slirogo pr-epoveidano'«, na (kugi strani pa »v.se nciše«, »vse davolijenci«? Viprašanje, ki ga je načel' Božo Vo-dušek leta 1950 v Novem svetu, bi bilo potrebno vestnega razmisleka — Bumc pa se mu je previdno ognil, skrivši se za skrivnostne uvodna stavke. Skc.da. Zdi se. da je v slovarju kljub reševanju marsikatera beseda odveč, to in dno pa pri pregledovanju brž pogrešiš. Za primer naj navedem nekaj besed z začetnico A, ki sem jih nenačintno zbral po časnikih in leposlovnih detlih in ki jih v knjigi ni: abšajdasnik, aderca, adverzativ-nost, affidavit, ahimedija, ajde, akeiv kat, akov, akšam, akvarijski, al-ta-mirski, aluminozen, aliumizaclja, ai-vat, amonal, angarija, angurija, a-niverzar, aoiris.tiče-n, Araibistan, a-ranžerstvo, arapiin, arciibaševščina, ardil, aretiraneic, aldtiuri-zi.rati, aisker aspra, aišikovanje, ašikovati, ata-mainec, aitlasein, altoaafalifet, avdest. avtokaroserist, a-vtomatka, av.topul-man, avtoritarslvo, avtošportnik. Kljub morebitni izpopolnitvi bi bilo mogoče slovar skrajšati, če bi pri-rezaii razlage, ki se nanašajo na srednješolski pouk materinščine in f.lovDlveihe zgodovine. Preveč je' kramljanj' o tem, kaj so fieksijski s alt em.sk i in kentiumski jeziki, preveč oiznak antitez, metafor in ana-for, preveč je -govora o različnih -¡Urnih, premailo o tem, kar zalbima povprečno izobraženega Slovenca, nedijaka. Nekatere razlage se niso popolhio-ma posrečile: bonifikacija, bondel. ecllšcija, faktura, fanaoot (razlaga z novimi tujkami!), htonved, kalorija, pakt, palestra, rafal, rafinerija, sar-delia i!d. En sam primer na.j stvai CL nosti in grafikoni dela in razvoja š .:e. Koprska baletna šola je imela od svoje uetanoviltve že nad 100 na- i Ifl m^pmm m m ' Vri.:.:, ^ ! ' žiV:. i^i Ni darit Vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stamatcvič ter predstavniki p:ii'tičr.-:ga in kulturnega življenja Istrskega okrožja. Na razstavi je več sto fotografij, •ki prikazuj-.jo razne nastopa skupinskih in individualnih točk koprska baletne šola, vse c,d ustanovitve v decembru 1949. Na razstavi so tudi kostumi nastopajočih, razna literatura s padročja baletne urnet- poja.sni: alii naj bonifikacijo močvirij s lov enim z nagrado, odškodnino ali odsneno? Ne, pač pa z izsuševa-njem. Sestavljavcii govore v navodilih tudi o križcih, češ da z njimi »zaznamovane besede v knjižnem jeziku niso dovoljene«. To potrebno znamenje je malokrat, premalo-kra.it uporabljeno: vzbuna (str. 14), vodohram (224), vlačilec (256). Pri tem pa urednik večkrat ni zapazil da so mu ušli v besedilo izrazi, ki jih Slovenski pravopis prepoveduje ali odsvetuje: snimelc (74), faloterija (74), velemorje (179), fin (19(i), pre-frigan (212) ipd. Vse ite opombe pa so v primeri z obsežinostj v in tehtnostjo knijige kaj malenkostne. Pomanjkljivosti se bodo- dale v novi izdaji, ki naj bo tiskana na lepšem papirju .i:i bolje opremljena, zlahka odpraviti. Ce bo tudi cena malo bolj krščanska: si bo knjigo omislil vsak, ki jo potrebuje — in tedaj bo zares dosegla svoj namen, S. S. AKADEMSKI SLIKAR HERMAN PECARIC: BO RAZSTAVLJAL V KOPRU V nedeljo ob 10. uri dopoldne l>o v Ljudskem gledališču v Kopru otvoritev razstave del akademskega slikarja Hermana Pcčari-ča, našega ožjega rojaka. Pečane bo razstavljal svoje istrske motive. — Razstava bo odprta clo 17. tega meseča. inni np.vski ¡¡i folklorni ¡Mw\ f iopoi iuilS uueuit! e a a lUlliiulliE IkuHbi! u niUiiilu [ulUp! ob 27. aprilu in 1. maju 01) prazniku ustanovitve Osvobo- marju gre vsekakor priznanje, je ti:? Bi .i mora eden iz-m~.d s'.u;:inč;.:ii. kajti nihče drugi ne bi bil od Svil dohoda do spalnice ministra Iiojr, in njegove soproge. In v tej spalnici se je nahajal še prejšnji večer kogai*) ministrove žene. O tem sploh ni dvema: Itova gospa ga je sama postavila poleg stojala za soprogov meč, in glej, prihodnje jutro je izginil. Dekle so tajile. Zamom so bila vsa vprašanja; tatice ni bilo mogoče pripraviti do priznanja niti z dobroto, niiti z grožnjami. Tedaj se je cibrnil minister Ito do znanega po-magača v sili, do sodnika. Ta je u-kazal preiskati •ministrovo hišo .Vendar so našli in ugotovili samo to. da se vlom ni bil mogel izvršiti od zunaj.ter da mora biti tat vsekakor med deklami. Nekega dne je povabil sednik vso žensko služinčad k sebi. Ogledoval je pred njim klečeče dekle po vrsti in govoril: .»Ena .izmed vas dekel .ie morala .ukrasti gospodaričin kogai in ta svoji kazni ne uide. S prostevojinim priznanjem bi pa tatica olajšala in zmanjšala svojo krivdo in jaz bi ji odmeril kazen milejše. Se je čas — torej, kaJtara je vzela kogai?« Ne da bi si vedela pomoči so zrla dekleta druga drugi v osuple obraze, vendar ni hotela nobena priznati. »Ce ne gre drugače, pa prinesite čarobni, kr.tel!« j.e znpoveda;l sodnik Tri tesnobne minute so prešle in tedaj, sta sicpila dva sodna služabnika' v dvorano in privlekla s seboj težek bakren kotel, ki je bil nenavadno velik. Dekle so obledele in se rinite trepetajoč kolikor daleč mogoče proč od bližine črnega ne-stvora. '- »To je,« je rekel resno in svečano, »čarobni kotel, ki ima moč pri-' nest i na dan in odkriti tudi najbolj skrito dejanje. Kakor vidite, je ta kotel debelo namazan s sajami. Ve pojdite zdaj druga za drugo z vr.f-m obrnjenimi obrazi mimo kotla in boste pri tem z levo roko povlekle po kotlu. Roke nedolžnih se pri tem ne bodo umazale s sajami. m;v. več bodo ostale čiste in bele Grešnico pa bo kotel takoj izdal kajti njena roka postane črna kakor nje dejanje. Zdaj pa pojdite!« Trepetajoč e vstran obrnjenimi obrazi je šlo ose-m dekel mimo kotla. S tresočo se roko so povlekle po steni tajinstvene posode. Nobena pa ni trepeiala bolj cd Tsuye, najmlajše med osmimi deklami — in ko se je približala strahotnemu kotlu, se ji je redila v zadnjem trenutku še ena rešilna misel; kaj če bi se kotla sploh ne dotaknila? Ce bi roko iztegnila samo navidezno? Ne da bi se preveč približala strahotni čarobni posodi! .... Vse so šle mimo in so pokleknile spet pred sodnika. Ukazal jim je visoko dvigniti .levo roko, in glej — sedem rok je bilo umazanih od saj osma pa je bila čista in brez madeža. M J l* i :-4i I Bi f /' 5 i6 1 \ ¡1 "-V-i !. MV/. 1 . t* nj [s 0 S7/IV 10 11 12 M V.AK 13 'i i' T 14 15 16 i> : 18 V 17 P 5 19 M 20 ggSR m /iVJ/J 91 28 'f' .-v 23 . 24 M\ wJe I" 1 I -m ca »Kam si skrila ukradeni kogai? Ti si tatica! Priznaj k se je zadri sodnik na bledo Tsuyo. In Tsuya je priznala. za lase za- poročene ženske v obliki dolge paličice. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: .poštena, pokliče, rov, kravata, Trojane, sme, polarna, Ma-lajec, rja. Navpično: oko. Tolovaj Malaj. noč, pek, kra, Iva, ena; Rur (Rhur), ton, top, ost, aer, Enia (Eva, Ela, Eda), oda, nje, M. K. (Marjan Kozina) ali M. B. (Matija Bravničar). LR, ja, OIC. . Vodoravno: 3. fizkulturna panoga, 7. ribiško orodje, 9 kos, 11. veznik, 13. osebni zaimek, 14. slaba slovenska beseda za potrudim se, 17. vrsta zemlje, 18. pripravljam zemljo za setev, 20. predlog, 21. veznik, 23. vrsla orožja, 25. tuja beseda za obrok brane ali skodclo, 26. kratica za tovarno avtomobilov blizu Maribora. Navpično: 1. angleški plcme-nitaš, 2. dragocena slonova ■ kost, 4. skrajna točka kopnega v morju, 5. priljubljena mladinska pravljica, 6. kralica za okrajni komite, 8. morska žival, tudi naziv za droben sladkor, 10. nikalna oblika glagola imeti, 12. medmet, 13. pritrdilnica, 15. ga žele vsi narodi, 16. tuje moško ime, 18. dva enaka samoglasnika, 19. začetnici slovenskega pisatelja, ki zajema snov zlasti iz Prekmurja, 20. srbski pravoslavni duhovnik, 22. osebni zaimek, 23. rije pod zemljo, 24. osebni zaimek. Križanko iz 17. številke »Slovenskega Jadrana« so .pravilno rešili sledeči pionirji, učenci četrtega razreda osnovne šole v Strunjanu: Ve-Ijak Deljo, Posega Branka, Stule Antonija in Stipančič Ersilija. Zaradi tiskovne pcmote je rešil križanko z eno napako Kebe Branko iz Cerknice pri Rakeku. Kljub temu pa ga štejemo med pravilne rešitve Izžrebani so bili sledeči: Posega Branka iz Strunjana, Veljak Del jo iz Strunjana in Kebe Branko iz Cerknice. Prav radoveden sem, kdo bo pa današnjo 'križanko pravilno rešil! Prav lepe pozdrave vam vsem pošilja Stric Miha. Dragi stric Miha! Tudi jaz sem izvedel, da vabiš v svoj kotiček. Zalo sem se namenil da Ti nekaj napišem, Tudi rešitev ugaiik sem Ti dvakrat, poslal, a sreča je pri meni le izjemen gost, zato nisem bil izžreban. Ker rad berem, sem že sanjal o knjigi »Otroka kapitana Grantau, ki sem jo uvrstil v knjige mojega obveznega čtiva Rad bi vedel, ljubi stric, kaj si razsodil o moji pesmici »Zajček«. Prav lepo Te pozdravljam in želim, da mi napišeš kaj v odgovor. Nemec Orlando, dij. III. razr. gimn., Vrtojba. Dragi stric Miha! Tudi jaz sem se Vas spomnil, ko sem čul pogovor nagrajenih dečkov. Poskušal sem sestaviti pesmico, ki je moja prva. Vabim Vas v moj rodni kraj, kjer Vas čaka pogrnjena miza. Lepo Vas pozdravlja Penko Elko, dij. II. razr. St. Peter na Krasu. Predragi strih Miha! Veš kaj, zelo sem bil vesel, ko sem opazil, da si tudi moj mali prispevek priobčil in mi nazaj tako lepo odgovoril. Prav lepa Ti hvala! Ker si se velikodušno odzval mojemu povabilu za ribolov na Cerkniškem jezeru, Ti, dragi stric Miha, sporočam, da se kar pripravi in odloči na pot ker bo v par dneh že tudi pri nas na Notranjskem, tako seveda hudi v Cerknici sneg skoro skop-nel, pa četudi ga je bilo tako veliko, da ljudje ne pomnijo takega že sto let nazaj. Vzrok, da tako hitro kopni, je pač bližajoča se pomlad, ki prihaja v deželo in pomladanskko sonce, ki že kar toplo ogreva nas in naše Cerkniško jezero. Ker sneg kopni vsak dan bolj, bo tudi vedno več vode v našem presihajočem jezeru, tako, da je že sedaj ribolov mogoč. Stric Miha javi mi, kdaj in s katerim vlakom se pripelješ, da Te bom lahko prišel počakat. Pozdravlja Te Eigner Smiljan, uč. IV. razr. Cerknica pri Rakeku. 1* kogai je staro japonski okrasek .........11111...................................................................................iiiiiiiniiiiiiiiiiiimiuimuiimiiiimiiitiuii..................................................................................................... Ljulbi Orlando!-Tudi Ti si se pošteno načakal, kaj Orlando, da si prišeil na vrsto. No. pa .upam, da mi tega nisi zameril ■in .se boš iše kaj oglasil? Veš, z žrebanjem je pa težko. Dvakrat si mi poslal rešitev ugank in obakrat si imel pri žrebanju smolo. Morda pa bi bil prav .tretjič bolj srečen, kdo ve? Vidiš, Ti si pa vrgel puško v koruzo in mi nič več ne pišeš. Tvoja pesmica »Zajček« je bila prav ljubka in jo bom ob priliki objavil seveda malce popravljeno. No, ljubi Orlando, upam, da sva še prijatelja in da se boš še kaj oglasil s pismom! Ljubi Elko! Tvojo pesmico - sem seveda prejel in jo itudi takoj prebral. Toda kot vidiš, Ti šele danes odgovarjam Kakor vsi drugi, tako si moral tudi Ti čakati, da si prišel na vrsto. Zdaj pa nekaj besed o Tvoji pesmici! Vidi se ji pač, da je prva in je precej pomanjkljiva, tako oblikov- no, kakor vsebinsko. No, pa zaradi tega nikar ne obupaj! Nihče ni padel učen z neba in tudi veliki pesniki so se morali 'mnogo, mnogo u-čiti, predno so izpopolnili svoj pesniški dar. — No, Elko, se boš še kaj oglasil? Ljubi Smiljan! Vidiš, Smiljan, tudi Tvoje pisemce je zagledalo luč sveta. No,"saj si dovolj dolgo čakal, cela dva meseca! Prav gotovo si izgubil že vsako upanje, da ga fociš še kdaj videl natisnjenega, kajne? No, pa se je le zgodilo! Zdaj je pri vas gotovo že .pravcata pomlad in ras bom moral pohiteti, če bom hotel videti Cerkniško jezero predno bo presahnilo. Ce pridem in kadar pridem •ljubi Smiljan, Ti prav gotovo sporočim! Pa se še kaj spomni strica Mihe! (Nadaljevanje in konec) Celo julrnji zvon, ki se je glasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicali prejšnje zamaknjenosti. Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bilja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Čez naš hrib je šla gozdna vozna pot. ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila s?i-motna in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem tod videl koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je šel nekdo na vrh. Kdo je bil. še ni Lilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samotarske narave in sploh nisem rad srečava! ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ol) taki uri, sem si mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi. da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem. Bili so še tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo- Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno glc- PREZIHOV V ORAN C l Jj dati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle ne daleč med brezami. i Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil lesno k maecsnovemu deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumlinicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je (d) tej julrnji uri na vrhu celo prijetno hladno. Ženske, ki so šle z družbo, so sc smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob.lepih nedeljah v cerkev. Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vsem temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazi' sem, da imajo moški po vrsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me jc prepričalo. da so to ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolini, in poslal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče. da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za ma-ccsnovo deblo. •> ■ vi l »Oh, bicke, bicke, kako jc to lepo ... !« Skupina ljudi sc je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi, golimi rokami, v katerih so držale kruh in žemlje, začelo .korakati proti moji majhni čredi. Čreda pa. ki ni bila vajena ljudi, se je odmikala nazaj v goščavo, medtem ko se ženske niso dale odgnali in so še dalje silile za ovcami. Za bickami sc jc pognala tud; belo oblečena deklica z zemljo v rokah in mi jc pri tem prišla že Za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica je bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti. Na prsih je nosila velik rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl stali med belimi brezami, se mi je zdehi čudno lepa. Tedaj me jc deklica nenadoma zapazila. »Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščena proti skupini, ki je ostala na poti. Na njene besede se je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi jc udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil: »Poglejte, tako majhen pobie, pa že pase!« Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj. Ker sc nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in ................................m...........m.......................................................i.....mirni........................................i Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Še zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar. Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki jc nisem razumel, in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne. Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj. Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je v stari Avstriji, Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje. In med njimi je bila tudiMista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le. ubog pastirček, ki je bicke pasel. Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same lovar- To jc bil moj prvi Prvi maj. nc nisem več bal. kazala mi je dve vrsti svojih prebc-lih zob. Napadala me jc volja, da bi pobegnil izpred nje in sc skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zato sem ostal, kjer sem bil. Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj čnsa vame s svojimi velikimi ogljenimi očmi, potem pa mi je nenadoma reklo: »Zakaj se bojiš . . ?« Hotel sem ji odgovorili, da sc ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust. Nekaj časa sva si tako stala nasproti in molčala, Skupina ljudi, kateri so se zopet pridružile ženske", ki so prej iskale ovac, je na gozdni poti tudi obstala in gledala vame in v deklico. To jc trajalo mogoče pre-ecj časa, toda zame je bilo to soočenje Ie kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas: »Sram ga jc. ker ni vajen toliko ljudi.« Neki drugi glas pa je rekel: »Lenkiea, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da jc danes prvi maj!« Tedaj je Lenkiea, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem žarele in sc zasadile v moje oči. % ► » Čez reko so tu potovale milijarde dolarjev. Ne v bankovcih. ne v zlatu. da. niti ne v čekih. Te milijarde so potovale tu čez v kratkih zapiskih, ki so jih nosili s sabo ljudje, ki so se vozili — a ne zmeraj — v posebnih čolnih; zapisani so bili ti zapiski v malih priročnih knjižicah včasi celo samo na koščku papirja. V našem stoletju se dajo namreč bogastva ni vrednosti izražati v zapiskih in v zapiskih tudi prenašali po svetu. Oh pol enajstih je naposled prispel tovorni splav, naložen s sodi, zaboji in vrečami. Na njem se je pripeljalo na to stran precej indijanskih mož in žensk, ki so bili vsi obloženi z jerbasi, ki so v njih nosili na trg poljske sadeže ali pro- - stirace. lorbiec iz ličja, kokoši, ribe, jajca, sir, cvetico ali • male koze. Barbcr in Dobbs sta vstopila, vendar pa je. pretekla cel« •ura. preden je splav odpeljal na drugo stran. Vožnja je. trajala ' ,1,-Ino splav je plaval po reki daleč navzdol, preden je pnspol - k pristanišču. Daleč po reki navzgor je bila zasidrana ladja ' poleg ladje, ki so čakale na olje, da hi ga odpeljaje čez _o.cean. Na drugi strani reke je lil promet prav tako živahen kakor na listi strani, kjer je ležalo mesto. Pa ne samo p» - reki navzdol, tudi skoraj prav do izliva reke so tule zasidrane " 'Nekoliko proč od obrežja, že na-gričih so stali ogromni - I-0:'i do vrha napolnjeni z dragocenim oljem. 1 o mnogoštevilnih ceveh se je pretakalo olje iz kotlov k rečnemu obrežju. Tu --o ca potem črpali skoz cevi iz jeklene žice v kotle n.a ladjah Če je olje prispelo ali če je hita ladja napolnjena, r izvila rdečo svarilno zastavo. Kajti iz surovega kamenega olja so je tvoril plin in neprevidno ravnanje z ognjem bi moglo povzročili požar na ladji. ' Množice prekupčevalcev s sadjem, papagaji, mačkami, U-erovimi in levjimi" kožami, bivolovimi rogovi, z malimi pa-h.Čaini in katedralami, ki so bile umetniško sezidane iz jkoljk, so se potikale tod okoli i.i so ponujate blago mornarjem, ('.e. kdo ni mogel prodati za denar, je sprejel v zameno tudi kako d ni so stvar: obleko, dežni plašč, usnjen kovčeg ali sploh 'vsako stvar, ki je bila kaj vredna. Čistilnice so izpuliavale obleke dima in plina. Ta P1"; se je vsesal v pljuča in grlo. kjer je zbadal kakor s tankimi šivankami. Potem so ljudje pokašljevali in kadar je zanesel veter pline ija proti mestu, je laguni. Mislim ji.", da ta pot ni dobra. Kajti po tej poti hodijo v i. Prenočišča ob njej sr- v .1 prenapolnjena potepuhov. Dola Uuli kor hodi tod dovolj Iju. »Potem pa r?ma »ploh ni trêir.i na ono 'irozupn;>a< jo roki l tt.K, nojevo!jim. "trad: .1 1 tam ...... ! ona 1-, i angl. izraz Slovene!. :'.:i go-tilii'i ; ta -.mil B. : her. ■ .,::iri-.o i¡i"r:iIi!jajo tudi ame- 10 tu na glavni prometni poti 11c bova nič našla, preveč jih hodi po njej. Mislim, da jo bolje, da zavijeva po drugi poti. Tam bova našla več polj, ki so popolnoma neznana, ki leže Vstran od velikih cest. Tam bova še najlaže našla kako delo. Najprej bova odšla sedaj od roki navzgor in zavila nato na levo in čez pol uro bova že v Villi Cuaulhemoe.« »Torej pa stopiva, če menile, da je ona pot boljša,« jc rekel Dobbs. Vsa pot je bila olje, nič drugega kakor olje. Na levi na višinah so stali tanki, razpostavljeni kakor vojaki. Na desni ♦ '-v -M. V .....s.. r\ ; ; v- • ——• • \ , -i ■: te^;. ;: 'i ! n feitif -i : / f ....." Sik««'-:;: ,t> h ft p mw: ; m je bila roka. Kmalu ni bilo več ladij in [udi ob rečnem obrežju ni bilo ljudi. Toda voda jo bila na debelo prevlečena z oljem, bregova sla biki na debelo pokrita z oljem in vsi predmeti, ki sta jih reka ali pa plima vreli na breg. so bili prevlečeni s trdoživim črnim oljem. Pot, ki sta po njej hodila, je bila na mnogih krajih močvirnata od gostega olja, ki jo teklo iz počenih eevi ali pa curljalo iz zemlje. Olje in nič drugega kakor olje, kamorkoli si so. ozrl. Celo nebo jo bilo pokrilo z oljem. Debeli črni oblaki, ki jih je veter zanašal od čistilnic, so prinašali oljnate pline. Sledili so nato griči, ki so bili prijaznejši. Tamkaj so • stale lesene stanovanjske hiše za inženirje in uradnike, lu so stanovali lepo ¡11 na zračnem in, ker niso živeli v mostnem življenju, so ga morali nadomeščati z gramofoni in radio-apa-rati. Kajti vračati se zvečer iz mesta semkaj, je bilo precej nerodno, a tudi varno ni bilo. Mnogo sodrge sij jc potepalo tod. ki jo prežala na priložnost in ni življenje drugih posebno visoko cenila. Villa Cuaulhemoe jc pravo staro mesto, pradavno indijansko mesto, ki jc že stalo, še preden so prispeli Španci. Je bolj zdravo kakor novo mesto in ftži ob obrežju velikega jezera, ki jo bogato na ribah, racali in goseh. Naravna pitna voda jc v starem mestu boljša kakor pa v novem mestu. Tuda novo mesto je daleč in hitro prekosilo staro. Kajti novo. mesto leži tik ob oceanu in ob reki. po kateri; morejo tudi največji oceanski-orjaki pripluli prav do glavnega kolodvora: tu so bolj varni prod najhujšim viharjem kakor, óo bi ležali v kopanji. V novem mostu komaj še govore o starem. Tisoči, desottisoči izmed prebivalstva novega mesta niti ne vedo. da leži onstran reko. pol ure v notranjost prvotno mesto. Toda obe mesti, mati in hči, se zmeraj bolj odmikata. Novo mesto, ki mu je slo let in šteje dvesto tisoč prebivalcev in ki vlada v njem stalno pomanjkanje stanovanj, leži v državi Tamatili-pas, medtem ko leži staro mesto v državi Vera Cruz. Staro mesto postaja zmeraj bolj kmetiško, novo mesto pa raje v svetovno mesto, čigar ime je znano tudi v najoddaljenejših zakotjih sveta. Oba potnika sta zolo hitela, kor sla hotela ;e daleč priti; komaj sta ob koncu mosta, ki je ležalo nasproti lagune, prispela na pol. ki je peljala na griče, sta zagledala nekega Indijanca. ki je čepel ob poti. Indijance je bil oblečen v dobre hlače, v čisto, modro srajco, imel je visok koničast slamnik in sandale. 1'red njim na tleh jo ležala velika torba iz ličja, napolnjena z njegovo lastnino. Nisla so zmenila za moža in sta šla hitro dalje. Čez ne'knj časa «o je Dobhs obrnil in rekel: »Čujte, kaj pa hoče Indi-janeo, zmeraj jc za nama.« Barbcr se jo ozrl in rekel: »Zdi se tak». Sedaj se jc ustavil in so dela. kakor bi iskal nekaj v grmičju.« Na obeh straneh se je razprostiralo nepredirno grmičevje. Šla sla daljo, ko pa sta se ozrla. sta videla, da jima Indijanec sledi. Zdelo se jc. da gre celo hitreje, da bi se jima približal. Barbcr je vprašal: »Ali je imel revolver?« »Ga nisem videl.« jc menil Dobbs. »Jaz tudi ne. \ prašam vas samo, da bi zvedel, ali ste mogoče vi kaj videli. Zdi se, da ni ropar.« »Tako gotovo lo ni.« jo rekel čez nekaj časa Dobbs. ko sc je znova ozrl in videl, da jima Indijance sledi. »Mogoče je roparski vohun, ki naju mora opazovati. Če si bova pripravila prenočišče, naju bo napadel ali pa pridejo njegovi tovariši.« »Neprijetno,« je odvrnil Barher. »Saj pa tudi ne nosiva nikjer zapisano, da imava vsak komaj pezo. In če bi nosila kaj takega zapisano, bi nam ne verjeli in bi naju šele tedaj prav napadli, ker bi menili, da imava mnogo denarja. Sicer pa sta dve pezi za te ljudi že celo premoženje. Imava pa tudi čevlje, hlače, vsak po ono strajco in po en klobuk. To je vse vrednost. Korakala sta daljo. Zmeraj, kadar sta so ozrla, sta videla, da jima Indijance sledi: sedaj je bil oddaljen komaj šo petnajst korakov. Če sta obstala, je tudi Indijanec obstal. Začela sla postajati vznemirjena. Pot ju je obli!. jugoslovanske cone trst/1 SPORED od 10. ido 17. maja Sobota, 10. maja 1952: 14.00: Iz glasbene bis:ge R. Strauusa; 14.35: Slovenske narodne; 18.15: Politični pregled; 18.30: Slovenski samospevi, 19.00: Po svp-tu okrog; 21.00: Domači zvoki, vm.*s ob 21.30: Od sobote do' sobote. Nedelja 11. maja: 8.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Ml;/Unifka oddaja: V pomladi življenja; 13.45: Glasba po željah; 17.00: Vesela nedelja' v glasbi; 17.50: Z mikrofonom med n?š:m ljudstvom: 1.1.lil: SporSa poročila. Ponedeljek. 12. maja: 14:35 Slovenske narodne; 13.00: Pr^jubljeno melodije, vimes cb 18.15: jezikovni pogovori; 10.00: Uganite, kaj igramo; 21,00: Slušna igra; 22.00: Simfonična glasba. Torek. 13. maja: 14.00: Igra orkester JLA iz Portoroža; 14.35: Poje k v in: ! »Nlko Stritof«; 10.10: Kulturni razgledi; 19.00: Igra violinist Igor Ožim; 20.00: Gaetano D nizzetiu: Lueia di Laimmermoor, opera v treh dejanjih; 22.00; Revija pleishh orkestrov. Sreda, 14. maja: 11.16: Mladinska oddaja: V pomladi življenja: 14.00: Anton Fo,3rsieir: Fantazija iz opere »Gorenjski slavčtk«; 14.35: Igra orkesicr JLA iz Pontoroža, pojeta Svetislav Petrovič iin Milorad Kosite; 10.15: l/. tisk i zamejskih Slovencev; 10.00: A. Dr.-u-.tct: Pisma iz mojega mlina; 2i.00: Poje zbor slovenske filharmonij.'. Četrtek. 15. maja: 14.00: Bal: t na glo£.b:i, 17.45: I:: zgodovine noše riarodae revolucije; 18.00: Srbske narodne pesmi; 19.00: l.;r Str;> vinski: Svodba. Petek, lii. vraja: 11.15: Šolska ura, 14.00: Skladbe Skrj-.ibbu i.i Dcbussy-j:.; 14.-35: S!:; venske nr.ro-lr.e pesmi ob harmon'ki; 13.15: Zdravje in d m; 18.25: Jugoslovanske p?smi iu plesi; 19.00: Literarni obzornik. i A'H ffcs:bit]e kmečke falange Deli: K§2. De.3, Ta2, Tao, Ldl, S£3, b3, c4, d5, e4, 15, g4, h5. Črni: KfG, Db7, Tb6, Tc8, Ld7, So7, t (J. ic5, dli, e5, e7, g5, hO. Pozicija, ki jo vidimo na diosramu, je na oko zaprta in črni kralj se počuti za svojimi- kmeti kolikor t sliko varne3-7. Varnost •črnega kralja pa je samo navidezna, kajti beli se je o;i'oč:l. da nvj bo 7. žrtvami figur prišel do živega. 1. Ta5 : c5! dO : co, {črni je prisiljen vzeti, trdnja-vo, kajti po i/,.;ubi kmeta ne bi imel v ikrncivl:i noo;: .iii izgledov več) 2: Si3 : e5! S:-7 : bo (sedaj seveda ne sms vz':ti konja ker slc;ii forsirani •mat in sicer 2. .. . K: e5, 3. D.-3 + , 3. 3. . . . Kd6, 4. e5 mr,l, ali 3. ,., Kl'4, 4, TI2 + , K: e4, 5. Lo2 mat). 3. c4:b5, Kt5:e5. 4. De3 — e3 +. Ke5 — d'o. (4. ... K:c-4 vodi k rm:.i) 5. Do3 — g3-r c7 — to. 6. Í5:e3-, K:i6 —- e7, 7. e6:d7 jn črni se vda, ker ne more preprečili napredovarj.ie proste-aa kmeta. V domu rudarskih učencev v Idriji so končali šahovsko .prven• :vo za leto 1952. katerega se je udeležilo 29 učencev, V finalu je zmaga! Jože Pcdconik z 12 .:n pol točkami, pred Anton ni Kri;,*.anom z 11 in p-.! točkami. Peto kategorijo je doseglo 10 učencev. objave in ogles! K A KOLIN A' VATOVEC. roj. 21. septembra 188.'!, stanujoča v Kalizbug-Bonini št. SO, som i/inhila v Kopni v trgovini pri Boninu denarnico s 7000 din in dokumenti (osebna izkaznica, invalidska izkaznica ¡11 drugi). Najditelja prosim, da mi dokumente vrne na moj naslov, v nasprotnem primeru jih proglašam za neveljavne. 7,1 D ÏIJE PODJETIJ ZA želi ob 1. maju vsem svojim članom R obilo uspeha, gostom pa še dalje | priporoča obisk lokalov, posebno « j . Mo rasMcüc v Fos il Me lia» lo rcstavracijB lisíela teik i novíi- i^ejenîm vrioi In teiiMiiasm kíiiUjili Wsi p .m itrajili ;s i o i f N i C'l i J ■Kaj je važnejše: mir in ljubezen v hiši ali zadoščenje, da je naša obveljala? ...zdiravje, ali zadovoljitev nečimrnosti? ... skromna bresknbnost, ali razkošje in kup dolgov? ...veseli in zdravi otroci, ali brezhibno stanovanje? Skoda, da se večkrat ne vprašamo: »Kaj je važnejše?« In če bi si na to vedno pravilno odgovorili, bi bilo manj prepirov in skrbi in več sreče in zadovoljnosti. Prav .strmeti moramo, kako malokdaj znajo ločiti ljudje bistveno od nebistvenega. Premislek pride navadno šele tedaj, ko je že prepozno. »Ali je bilo to sploh vredno?« si .poltem mislimo. »Jaz sem seveda prodrla s svcujo voljo in zmagala. Toda kaj .imam od tega? Človek, ki mi je najbolj važen in ljub se mi odmika in je užaljen. Ali se bo vrnil, ali si bova spet dobra?« ■Neštevilna so potem vprašanja ki nas mučijo, s tesnobnim občutkom preživljamo puste in dolgočasne dneve po grdem prepiru. Slednjič navadno le oba, mož in žena spoznata, da je mir srca in doma važnejši kakor predmet prepira. Spravimo se in smo veseli. Toda čez nekaj dni ali tednav se povod ponovi in le malo jih je, ki jih je prejšnji dogodek naučil, da je treba to, kar je življenjsko važ-Qo, više ceniti kakor male razlike v ■mnenju. Vsakdo ve, da je zdravje ena največjih dobrin. Ampak v praksi se često ne' ravnamo po tej izkušenosti. Sele ko zbolimo, se spametujemo. Ali bi ne bilo pametno, da bi se v mrzlem vremenu bolj toplo oblekli? Ali ne bi ravnali pametneje, če se ne bi pridružili družbi, ki gre na dolge in .naporne izlete in *>i si raje pošteno priznali, da. za to še nismo dovolj izvežbani? Cesto si delamo Skrbi z nepotrebnimi izdatki. Dohodki nam zadostujejo ravno za skromno opremo stanovanja, pa se hočemo pokazati Vedenje v sliki pred znanci in kupimo vse najdražje in najbolj razkošno. Kupimo vse mogoče nepotrebne reči, ki nas trenutno zamikajo in ki jih vidimo po izložbah. Saj ne stane veliko, si mislimo, toda tu deset dinarjev, tam dvajset, tako se množi in potem včasih nimamo za najpotrebnejše Bistveno ločiti od nebistvenega je znak modrosti. Tudi pametne ženske ne pomislijo vedno pravočasno kaj je bolj važno in kaj manj. Všeč jim je, da je stanovanje »kakor škatlica«, tako da ga zmeraj lahko vidijo oči tujih kritičnih obiskovalcev, kakor pa domače udobje. Otroci se ne smejo igrati, mož ne sme kaditi. Kaj je važnejše? Tudi v nasprotnem smislu se moramo vprašati Tako je včasih lahko vztrajanje pri tem, kar trdimo, važnejše kakor lena popustljivost. Ce je kdo bolan ali če smo zakasnili in nas doma v skrbeh pričakujejo, je avto važnejši kakor mali prihranek. In kadar gre predvsem za to, da koga razveselimo, ne smemo gledati na vsako paro. Ce je gospodinja zdelana in bolehna, je njeno zdravje važnejše kakor igra otrok in z njo v zvezi nered in delo. Zato se moramo navaditi, da se bomo pri vsakem neznatnem ali važnem povodu vprašali: Kaj je važnejše? Kako peremo volnena oblačila Mnogo ie gospodinj, ki ne znajo prati volnenih predmetov in vedno tarnajo o slabi volni, ki se je bodisi stisnila, bodisi pretegniila. Vsem takim nevšečnostim se lahko izognemo, ie se poslužujemo teh-le navodil: Dobro pralno imiDlo raztopimo v imr-zli vodi (pol kilograma na dva litra vode), temu dodamo še 15 gr anioni jaka in 15 gr terpentina. Vse skupaj postavimo ma štedilnik, da posta- Ali vœde> adk&d imafo mùfc tme> 2 V kinu in gledališču ne misli samo nase, ampak tudi na tiste, ki so za teboj! Francoski stavbenik Franicois Mansart je prvi začel izkoriščati ■podstrešni prostor hiše za prebivanje. Po njem se imenuje podstrešna sobica manisarda. * Senčne slike, silhuete, so dobile ime po francoskem finančnem ministru de Silhouettu, ki je živel v dobi Ludovika XIV. * Posebna ženska torbica, ki se večkrat pojavi v modi, se imenuje pom-padiura. Svoje ime je dobila po znani francoski lepotici ¡markizi de Pompadour, ljubici kraja Ludovika XV. * Ameriko je odkril pravzaprav Krištof Kolumb, .ime pa je dobila po .italijanskem pomorščaku in .po- topiscu Amerigu Vespucciju. * Giljotina ima svoje ime po francoskem zdravniku Jos. Ign. Guiilloti-nu, ki je v dobi francoske revolucije zagovarjal njeno uporabo. * Saksofon se Imenuje po svojem izumitelju Adolfu Sašu. * Eifflov stolp v Parizu je postavil francoski inženir Aleksander Gustav Eiffel za svetovno razstavo leta 1889. Po injem se tudi tako. imenuje. . * Dieslov motor je izumil inženir Rudolf Diesl. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK n^DTrF vedno enako, njihove posledice pa se razvijajo počasi in zelo različno. V Slovenski Istri jim pravijo ra- preprečevanje poznih poskdic bad. Italijanski izraz morbillo pri- ^ najvažnejša n*ga. Nega med haja iz latinskega morbilli in po, boleznijo m naga m pravilna. P.re- meni majhno bolezen. Ošpice prizadenejo v glavnem res majhne otroke, vendar niso niči za njih, niti za starše majhna in neznatna bolezen. Premalo je znam, da pokopljejo- predvsem pozne posledice ošpic več otrok, kakor škrlatinka in daviea skupaj. hrana po navidez že prestani bolezni. Prvega se zavedajo starši od nekdaj. Morda so prav zaradi tega splošno razširjene nekatere grobe napake pri negi bolnih otrok z ošpicami. V Bosni pravijo: »Kod krzamka treba topl.it« (Krzamak je turška Ošpice so izredno kužna in' pri beseda in pomeni ošpice). V mostar- nas skoraj obvezna bolezen. Kdor ski kotlini, najbolj vročem kraju v jih še ni prebolel, jih bo dobil ob Jugoslaviji sem doživel sredi avgu- prvem neposrednem stiku z bol- sta. 'ko je presegala dnevna tem- nikom, Nasprotno oboli za davico peratura dan za dne-m 40° v senci, in za škrlatinko k sreči le majhen da so zaprli starši otiroka zaradi odstotek ogroženih otrok. Dočlm po- ošpic pod zakurjen štedilnik in ga zna sodobna medicina proti davici stražili v tem domačem peklu, dok- in proti škrlatinki odlična zdravila ler ni omedlel. Zavedel se je znova — serum in penicilin, od kate>ih na oslu, po poti k zdravniku, oziro- je pomenilo vsako revolucionarno ma na svežem zraku, medicinsko odkritje, ne poznamo Sredi Kopra primeri pregrevanja proti ošpicam nobenega posebnega bolnih otrok niso redki, V Istri trdi- zdravila. jo, da otrok z ošpicami ne sme biti S tem, da oslabijo organizem iz- na zraku. Ali je prav, da zapirajo redno močno in neusmiljeno, pri- bolniku okna in oknice (škure), ta- pravljajo ošpice pot vsem drugim ko da ga zdravnik sredi jasnega boleznim, predvsem tuberkulozi, majskega dne s pomočjo umetne Ošpice izbruhnejo točno 14 dni po luči in pod težkimi odejami komaj okuženju, nenadoma in v glavnem najde? (Konec prihodnjič) ne mlačno, nato .namočimo volnene predmete in jih pustimo namočene 5 minut. Po preteku petih miinut narahlo predmete v rokah malo mencaj-imo. To ponovimo trikrat. Nato speremo dobro v veliki količini vode, ki jmai isto temperaturo kot prejšnja in smo ji dodali na vsak liter žlico kisa. Volne nikdar ne ovijajmo. Najbolje je, ida jo za nekaj časa zavijamo v frotirko, da popije največjo vlago, nato jo položimo na drugo brisačo, k; je položena na desko ali pa lepenko, na kateri smo pred pranjem točno zaznamovali obrise volnenega predmeta. Volneni predmet pritrdimo z bučkami po obrisih na podlago in suSilo v zmerni temepratuni, a nikdar pri peči ali štedilniku. Vse bele volnene predmete ne sušimo na soncu, ker sicer porumene. Ce se pa tako pripeti, .dodamo pri pranju 1 odstotek vodikovega preloisa. m #! - vi ¡gll Topli sončni dnevi nas vabijo v naravo! Praktična kombinirana obleka je najbolj prikladni oblačilni komad. Ko se pri hoji razgrejemo, nosimo samo krilo in bluzo. Pri počitku ali hladnejši sapici nosimo še telovnik ali jopico. |ii|—POSTOJNA želi ob l. maju 1952 vsem svojim članom polno uspehov pri bodoči dejavnosti, odjemalcem in strankam pa priporoča še nadalje svoje usluge in izdelke. ¿jS«^ Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2.'- Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopni 06-909-171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Kmetijska delovna zaflraga Prefljama pri Postojni želi ob 1. maju vsem svojim članom, obilo uspeha in zadovoljstva pri nadaljenem delu, odjemalcem pa priporoča svoje poljedelske pridelke. fcv bbo_ iintv BBBHV V Ljubljani je bila tekma za svetovno prvenstvo v rokometu Čeprav je bila rokometu podobna igra znana že starim Rimljanom, so začeli moderni rokomet igrati šele leta 1919. v Nemčiiji. Leta 1928. so osnovali tudi Mednarodno rokometno zvezo (International Handball Federation). V Jugoslaviji smo začeli s tem športom šele le.ta 1932 v Zagrebu, vendar je ostalo vse skupaj le bolj pri začetku. Po osvoboditvi se je rokomet hitro širil tudi po manjših podeželskih mestih naših ljudskih republik Organizirali so republiška in zvezna tekmovanja za moške in ženske. Lani se je udeležilo državnega prvenstva v rokometu 12 moških ekip in 5 ženskih. Naša državna rokometna reprezentanca je zabeležila tudi prvi večji mednarodni uspeh, ko je v Liegeu premagala belgijsko reprezentanco s 23:8. Po osvoboditvi je naša reprezentanca odigrala G tekem, od teh je 4 izgubila, dve pa je odločila v svojo korilst. Glede na ■ to, da je rokomet pri nas še zelo mlad šport im da nam na tem področju primanjkuje še mnogo izkušenj, smo lahko z dosedanjimi rezultati kolikor toliko zadovoljni Potrebno pa bo še mnogo truda, da se bo ta lepa in fair igra še bolj razširila med množice; «t Nad 6000 gledalcev se je zbralo v nedeljo na stadionu Odreda, kjer so bili priča dramatični borbi med našo in saanslko reprezentanco za vstop v finale svetovnega prvenstva v rokometu. Tekma je bila tipično prvenstvena, borbena in hitra, Sreča je bila bolj naklonjena reprezentanci Saara, ki je zmagala s 15:13, čeprav je naša reprezentanca 12 minut pred koncem tekme vodila z 12:9. Namesto, da bi v tem trenutku naši igralci čim dalj časa skušali zadržati žogo v svojih rokah, so poskušali neuspele napade proti nasprotnikovim vratom. Vsak tak napad je pomenil izgubo žoge nasprotniku pa je dal možnost, da je s hitrimi protinapadi dosegel gol za golom. Igralci Saara so pokazali nekoliko boljšo tehniko in taktiko in njihova zmaga je zaslužena. Poraz naše reprezentance gre predvsem na račun slabe tehnike in pomanjkanja rutine. Kljub vsemu je bila tekma odlična propaganda za nadaljnji razvoj rokometa v Ljubljani in v Sloveniji, naši reprezentanci pa je prinesla nove bogate izkušnje. * Na mednarodnem kolesarskem prvenstvu Zuericha je zmagal Švicar Koblet, ki je'250 km dolgo progo prevozil v času 6,53:25. V močni ■mednarodni konkurenci je Koblet prišel na cilj 1 minuto in 25 sekund pred drugimi tekmovalci. USPEHI POMORSKO-BRODARSKEGA DRUŠTVA V SOLKANU Ciani poinorsko-brodarskega društva v Solkanu so do 27. aprila zgradili cesto do Soče in zravnali teren za gradnjo čolnarne. Pri tem so opravili nad 1.000 prostovoljnih delovnih ur. Ob Prvem maju so sodelovali v sprevodu s petimi kajaki lastnega izdelka, ki ne .zaostajajo mnogo za inozemskimi. Sklenili so, da bodo proslavili 60-lelnico rojstva maršala Tita z rečno štafeto po Soči do znamenitega Solkanskega mostu. Od tu bodo poslali brzojavko do Save kjer jo bodo sprejeli savski veslači in nadaljevali z njo pot v Beograd Začetek štafete Ibo na Soči pri Kobaridu pod Vozbenim gričem, kjer so prvi partizani napadli fašistično postojanko in zaplenili prvo strojnico v teh krajih. Med letom bodo imeli člani društva več društvenih in meddruštve- nih teikmovanj na deroči vodi. Najboljši k.vjakaši se bodo udeležili tudi republiških in zveznih tekmovanj. POMLADANSKI KROS V IDRIj'1 Pretekli teden je TD Partizan v Idriji organiziral pomladanski kros ki je po številu 'udeležencev presegel vse dosedanje. Največ tekmovalcev je poslala vajeniška šola dobro je bila zastopana tudi rudarska šola, razmeroma najslabše pa gimnazija. V osmih skupinah je teklo 318 tekmovalcev. Prvaki skupin so bili Ivan Rijavec, Marijan Brecelj, Marta Pivk, Olga Boneš Ivanka Plešnar, Pavel Troha, Jože Podobnik in med člani Renat Ska- raibot. L. S. Na plavalnem tekmovanju v Beogradu je članica dubrovniškega Juga Eša Ligorio postavila nov državni rekord na 200 m hrbtno Progo je preplavala v času 2:49,9. Na sliki: desno Ligorio, levo So-botinčič (Zagreb). Toniš se jc spomnil Jzborovih" besed: [»Vzemi si ženo!« Zal mu je * l»ilot da ni rajši našel cečč, do kolen pogreznjene v moevaro. Kako clovcškl glas je imela tat srna-. ^ je jokala v svoji stiski!-Na srno in na ženo je mislil, ko sg je. vračal domov... Bilo je o kresa. Sonce je-pripekalo in žgalo, a noči so bile soparne. Toniš je stopil med skale, zakuril .'og^nj. pekel meso in kuhal močna 10 juho. Iz gozda so se. oglašale živali, etiki in sove, lisice in risi; med drevjem, po jasah'in lazih,-med praprotjo in inalinjem so letale kresnice. Skozi krone dreves so gledale zvezde; Sti pa tam je. skozi svetlobo ognja hnšknila senca. Toniš se je prestrašil; pomislil je na strahove, na strašne prikazni, mršavica ga je spreletela po život«. Pomiril se je in objemal z eno roko. kožico, ki ga je vzljubila, da je letala za njim kot pes. z drugo pa je držal leseno knhalničo in mešal v loncu, v; ka-terem se je kuhalo zdrobljeno žito; žvrkljalo je in vrelo, duh po prižganem je silil v nosnice. Vešča je silila v ogenj. Bila je velika, z debelimi, temno progastimi perptnieami. Obletavala' je:- plamen, odletavala in se mu znova približevala, se osmodila, padla na tla, se dvignila v poševnem letu. zakaj ena perot ji je bila ožgana, in krožila okrog lizajočih - jezikov. v Vešča.« je dejal, Toniš prijazno, kakor da svari človeka. »Ne hodi blizu ognja! Pogubila se <£oš, vešča; plamen-lizavec vse-požiravec le bo požrli« • ' .-p?!:' Vešča se'ni zmenila za plamen ne za vročino; planila je v sredo ognja: padla med polena in zgorela. »Vidiš,« je dejal, »zažgala si se . . .« Pri tem pa se je Tonišu zazdelo, da je nekaj hrastnilo v gozdu. Izbora ni videl že več dni. V lepih dneh je redno izginil za delj časa; ni vedel, kam hodi. Ali je žival? Volk ali .medved? Morda je katera ovca ušla iz staje in lomasti po gozdu. Kožica je dvignila glavo, prisluhnila in zameketala. »Psi!« je dejal Toniš. »Bodi tiho in ne blekeči, Sovra, da slišim, če je zver, ki bi te rada imela za večerjo.« Dvignil se je in bilo ga je strah, da so se mu tresle noge. Položil Takrat je nekaj hrustnilo za Toniševim hrbtom. Ko se je ozrl, | je zagledal novo čudo. Druga deklica je plaha stala v svetlobi ognja,. , ki je padala nanjo; a si ni upala naprej. Toniš je strmel. Deklica, ki je sedela na tleh, je spoznala svojo sestro, planila k nji ' | in se ji obesila okrog vratu: »Urška! O, Urška! Beživa, beživa!« A ni | mogla več bežati, zgrudila se je na tla. Sestra se je je oklenila, a ta se ni ganila; šepjetala ji je, kakor da jo tolaži in pomirja: »Anicar Anica!« • ^ ' .. | Urškin obraz je bil pegav, zdrav, a ne lep. Telo ji je bilo kljub | mladosti zajetno, skozi raztrgano obleko se je kazala golota. Bila je opraskana po rokah, nogah in vratu. Toniš še zmeraj ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Polagoma se g je ovedel in zinil: »Ne bojta še, nisem razbojnik!« To je deklici pomi- . | rilo. Verjeli sta mu in se ga nista več bali. Crnolaska se je zopet dvignila in se s sestrino pomočjo naslonila | na deblo. Toniš ji je dal vode, pri tem se je dotaknil njene roke. Oba je spreletelo. Anica je Toniša pogledala z dolgim, vročičnim pogledom, ; : nato je znova zaprla oči, le ustnice so se ji premikale kakor v žeji. | »Anica, ali si bolna?« je vzkliknila pegasta deklica in jo tresla. £ Ta je odprla oči in se medlo nasmehnila. »Urška!« je dahnila. »Urška!« Pogledala je Toniša, ki je podtikal ^ ogenj k loncu: »Kje smo? Kdo si ti?« »Toniš sem. Kje pa sem, sam ne vem; ne poznam teh gora ne dolin ne voda. Ubežnik sem. Kako sta zašli sem?« »Ali ni tu razbojnikov?« je vprašala Urška boječe in v skrbi. > »Razbojniki!« se je Anica znova vznemirila. »Kje so razbojniki?" J: O, beživa, beživa!« »Saj tu ni razbojnikov, saj sva ubežalij& jo je mirila sestra. »Pri | dobrih ljudeh sva, pri ognju se grejeva.« Anica se je znova pomirila. Zaprla je. oči in naslonila glavo na . > deblo; zdelo se je, da je začumela. « Toniš se je nagnil do Urške in vprašal tiho, da ne bi zdramil speče r »Odkod sta?« i J »Iz samote,« je dejala Urška. Bolj natančno ni vedela povedati. Komaj za ime podružnične eer- i ? kve je vedela, Toniš nikoli ni slišal o nji. Vsa druga imena so bila V: j njemu neznana imena studencev, potokov, bregov, gozda, v tistem ozkem ,t$j krogn njene domačije, ki jo je obdajal gozd in še nekaj drugih samolltjls nih hiš in gora, ki se dviga v ozadju. : ^ I »Kako se imenuje tista gora?« je vprašal 3Toniš; |9 »Blegaš,« je odgovorila Urška. J j| ' »Blegaš,« je ponovil Toniš in si,Je priznal, da nikoli ni slišal o taki ; j gori. »Toniš 6em,« jc dejal, »sin Florjana Modrejc pri Tolminu. Ali si slišala kdaj o Tolminu?« »Zdi se mi,« je premislila Urška, »da sem slišala o Tolmunih. Ti pa so daleč daleč...« * »Niso tako daleč,» je dejal Toniš, »Koliko dni eta hodili?« In deklica jc; štela, kolikokrat sta prenočili na mahu, v listju, v ; grmovju, v kaki drevesni ragoviii, ko je ena. spala, a draga šlražila,: -in je naštela kakih deset dni, a ni bila prepričana, če jih, je res deset, J ali jih je več ali manj. ; Toniš je odstavil lonec s kuhanim močnikom, da se je hiatlilKob': .j skali, gledal v ^asenčen Aničin obraz, ki je zdaj pa zdaj fmdrhtevar v mrzličnem spanju, in vprašal še bolj s pritajenim glasom ko prej: »Kaj se je zgodilo? Kako sta prišli sem?« . C : ; ■ l; Urška je pogledala v sestro, kakor da se boji, da se ta ne prebudi. Nato je nagnila glavo in ob spominu začela, pretakati solze. Sele ko . .. •• •• ... • ' V'"'-, . ■ • • . .. . ■■•t,'"'*: ■ se je; pomirila, je začela pripovedovati s -prit a icnim gfafOm,x-in v Pr«šMfH trganih Stavkih o razbojnikih, id. so bili že drugič napadli njihovo hišo in ubili" prvič očeta, drugič pa mater. Deklici so hoteli odpeljati, oni dve pa sta :zbežali daleč proč od goreče rodne hiše, proč od krvave a zarje požara, po gozdu, čez vode, čez strmine in prepade in sta pri- ¿fj bežali v ta kraj, a bi bežali še. še . .. i '- .j je še nekaj suhljadi na ogenj, da so novi plameni živeje razsvetlili okolico, in stopil od kresa. Videl je senco, ki je hušknila izza nekega drevesa in zatonila za drugim. Ta senca ni bila podobna živali, kvečjemu medviediču na dveh nogah. A noge so bile tanke, pretanke za medveda. - Toniš se je opogumil in stopil za drevo, za katero je izginila senca. Komaj se je približal deblu, je črna postavia, ki je stala za njim, ko puščica zletela mimo ognja in izginila v mraku med drevjem na drugi strani jase. Bila je ženska. Ob tem spoznanju je bil Toniš kot odrevenel. Za hip ni vedel, kaj naj stori," Ko se je zavedel, je planil med debla in začel iskati. »Pridi, kdor si!« je klical. »Ne boj se me! Ne bo ti hudega! Pridi- k mojemu ognju, k močniku, ki ga kuham, k mesu, ki se mi praži!« Iskal je, a nikogar ni našel. Ij Poshihnil je, a je slišal le svoj dih. Izmučen je iskal dalje. Bil je obupan in je znova postal, ko je tik sebe zaslišal neko hlipanjo. Ozrl se je; zagledal je čepečo postavo, ki bi je ne bil ločil od brinovega grma, če bi ne začela presunljivo ihteti. Približal se ji je in jo zgrabil, a ona se ga je otepala. Zmagal jo je in prenesel k ognja. Bila je deklica. Položil jo jc kraj plamena, da se je naslonila na deblo bližnje bukve. Zdaj se ni več branila, le solze so ji vrele iz oči. Bila je vitka, nekoliko suhotna; lasje so ji bili črni, oči temne, usta sladka in lica bela; oblečena je bila v lahkotno oblekco ; noge je imela ranjene, roke vse izpraskane, preko čela se ji je Vleki a brazgotina. Toniš ni vedel, kaj naj reče. Klečal je ob ognju, jo gledal in čakal, da se pomiri. Kožica je pristopicala k nji, jo povohala z gobčkom in legla k njenim nogam. ffrlfill liiilim"1!!!! III lili 'lllii I^MiMmiiiilil III illl 11II11 Ti 111 pji^