Št. 44 (710) L. XLV NOVO MESTO, četrtek 7. novembra 1963 DOLENJSKI LIST Cesta čez Gorjance že asfaltirana! Prvega novembra ob 9. uri zjutraj je kolektiv Cestnega podjetja iz Novega mesta dokončal modernizacijo ceste čez Gorjance, ki je zdaj asfaltirana od Novega mesta do Metlike Ko smo se 30. oktobra proti večeru le s težavo prebijali mimo čuvajev onstran Gorjancev proti Novemu mestu in pojasnjevali, da smo novinarji in da moramo službeno naprej, so našim izjavam le stežka .verjeli. Podobnih »službenih« voznikov, ki se jim je strašansko mudilo in so vsi, kot so zatrjevali, imeli »opravke na gradbišču«, je bilo pred zapornico pri Badovincu kar za celo kolono! Ker promet ovira delo, so bili pri Cestnem podjetju pač prisiljeni del ceste, ki je bil še v rekonstrukciji, zapreti in promet usmeriti po obvozni poti. Prepričljiva legitimacija — bli-skovnik na fotoaparatu in drobec poklicne vsiljivosti — je končno le izvojevala dovoljenje. Ko se je posrečil »vdor« skozi rampo, smo zdrčali po asfaltu naprej. Vedeli smo samo to, da onstran Gorjancev, tam nekje med Zajcem in vrhom, delavci Cestnega podjetja bijejo boj za zadnje metre. Ko smo prispeli, je bila že trda tema. V svitu razpostavljenih žarometov so delavci in stroji hiteli z delom. Šef gradbišča gorjan-ske ceste Dane Mižigoj — našli smo ga v vseku, ki so ga pravkar poglabljali stroji — je 30. oktobra ob 18.15 dal naslednjo izjavo: »še 132 metrov asfalta moramo položiti, še prej pa opraviti potrebna zemeljska dela in narediti podlago za asfalt, že nekaj časa hitimo noč in dan, jutri, 31. oktobra popoldne ali v nočnih urah, pa b$mo, če bo šlo vse po sreči, končali z asfaltiranjem. Popolne gotovosti ni, zmotimo se lahko le za nekaj ur, ker delamo na kraškem terenu. To Je ena najtežavnejših gradenj, kar se jih je lotilo Cestno podjetje! Iz Novega mesta ■ do Metlike faa bo končno le vodil črni asfalt!« Naslednjega dne, 31. oktobra, smo bili zgodaj zjutraj spet na Gorjancih. Delo poteka še vedno v enakem tempu, le ropot strojev je v jutru še bolj oglušujoč. Bliskovnik po-bliskuje, strojniki, vozniki (Nadaljevanje na 3. str.) Tone Šiška je strojnik na grejderju, sodobnem stroju — velikanu za gradbena dela na cestah. Čeprav je po naravi bolj redkobeseden, je brez oklevanja povedal: — Dva meseca sem delal na tej cesti. Vsi si bomo oddahnili danes, ko bo končano. Dobro bo narejena in je najtežja gradnja od vseh, kar se jih je Cestno podjetje lotilo. To je naj-lepša gorska cesta, kar jih je na Dolenjskem. Vsem, ki bodo vozili po njej, želim srečno vožnjo! ISKRA v Šentjerneju je presegla plan Veliko govorilno pa tudi pišemo o pomenu sodobnih tehnoloških postopkov v proizvodnji ter o tem, kako pomembna je strokovna izpopolnjenost proizvajalca. To dvoje zagotavlja večjo, cenejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Poudariti velja, da v delovnih kolektivih pomen naštetega marsikdaj podcenjujejo. V Tovarni uporov v Šentjerneju, v enem izmed Iskri-mh obratov, ni tako. V nekaj letih je, skrita očem, zrasla pravcata tovarna, ki je letos ustvarila za 1 milijardo 200 milijonov dinarjev proizvodov. Kolektiv se je povečal za nekajkrat, še vedno se širi in povečuje, prihodnje leto Pa kanijo ustvarili v proizvodnji že 1 milijardo 700 milijonov dinarjev. Iskrina tovarna uporov v fctenjemeju je že v tretjem tromesečju letos uresničila letni količinski plan in ga celo presegla za 160 tisoč uporov, in 100 tisoč potenciometrov, Plan po vrednosti pa so uresničili 22. oktobra. Neskladje med količinsko in vrednostno proizvodnjo je posledica spremembe v strukturi naročil. Proizvodnja je vse leto narahlo rasla. V septembru letos so naredili dvakrat več uporov kot v januar-3«, potenciometrov pa kar 2,5-krat toliko. V lanskem letu so ustvarili s svojo proizvodnje 548 milijonov dinarjev, letos pa bodo že konec oktobra dosegli proizvodnjo v vrednosti 1 milijarde 200 milijo- nov dinarjev. Odkod majhnemu kolektivu tolikšna energija in toliko volje za napredek in povečanje proizvodnje? Odgovor je preprost: proizvodnjo so povečali s sodobnejšimi tehnološkimi postopki, pa tudi tako, da so zaposlene sproti strokovno izpopolnjevali in se trudili hkrati s številčno rastjo kolektiva sorazmerno povečati tudt število zaposlenih strokovnjakov. Vprašajmo se zdaj še to: kako, da je v tovarni uporov v Šentjerneju čutiti te nadvse zdrave težnje bolj kot v ostalih kolektivih? Tudi odgovor na to vprašanje je preprost: upor za radijski sprejemnik je sorazmerno majhen del. Če jih izdelajo na primer 30 milijonov na leto in je zavadi neprimernih proizvodnih postopkov ali slabe organizacije dela vsak upor samo za 1 dinar dražji, kot bi lahko bil. sicer, se materialni stroški povečajo 2a :t(l milijonov dinarjev. To je precejšnja številka, kaj pravite? V proizvodnji velikih kosov se1 ne- potrebni stroški v primerjavi s končno ceno zde neznatni, pri majhnem izdelku pa je to bolj očitno. V Iskrinem obratu v Šentjerneju uspehi najbrž-niso posledica taks-nih sklepanj, sodimo pa. da bi bila nadvse koristna v drugih kolektivih. SVokovno izobraževanje je prispevalo k uspehom Tovarna uporov je nudila zaposlitev mnogim prebivalcem šentjernejškega področja, ki bi sicer težko našli kruh. Ce bi ga našli, bi se morali voziti na delo v oddaljenejše obrate. Ker je tovar- (Nadaljevanje na 3. str.) Črnomaljska skupščina o statutu ■ Jutri, to je v petek, 8. sep- • tembra, bodo člani občinske j 8kupSčine Črnomelj na skup- J ni seji z občinskim odborom J Socialistične zveze razprav- « Ijali o osnutku občinskega * statuta. Izpopolnjeni osnutek • bil razmnožen v 100 izvo- , . NOVEMBRA ■ ^es čas nestalno s pogosti- S mi padavinami. Vmesna Iz- ■ |»ol.išanja ne bodo trajala več J "»kor 2 Oni zaporedno. I Dr. V. M. S I ZVESTI TRADICIJI - j v novo akcijo: za 20.000 i naklade Dolenjskega lista . Medobčinsko glasilo Socialistične zveze našega področja je izšlo danes v redni nakladi 19.420 izvodov. Posebej pa smo natisnili še 5.780 izvodov Dolenjskega lista, ki jih bodo pismonoše danes in jutri razdelili vsem tistim družinam in posameznikom v občinah Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško, ki do danes našega domačega tednika še ne prejemajo ali ga marda sploh še ne poznajo. S tem nadaljujemo vsakoletno, zdaj že tradicionalno akcijo za razširjanje najbolj branega pokrajinskega tednika na našem področju. Dobro se namreč zavedamo, da lahko samo množično in kvalitetno informiranje občanov bistveno pripomore, da bodo aktivni v samoupravljanju. . * V 14 letih se je naklada našega domačega tednika dvignila od 3.000 izvodov na sedanjih 19.420 izvodov. Za 15. obletnico izhajanja Dolenjskega lista želimo doseči . redno tedensko naklado 20.000 izvodov, pri čemer nam bodo kakor doslej zvesto pomagali spet vsi naši pismonoše in drugi uslužbenci PTT na področju, ki ga pokriva naš medobčinski glasnik SZDL. K razširjanju pokrajinskega glasila SZDL Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja pa vabimo tudi vse organizacije SZDL, vodstva društev in ostalih organizacij, posebej pa še sindikalne podružnice in samoupravne organe v naših občinah. • Vsak, ki se bo na naš tednik naročil te dni prek pismonoše, ga bo dobival do konca decembra 1963 brezplačno, sodeloval pa bo lahko tudi v velikem nagradnem žrebanju, ki ga razpisujemo na 9. strani današnje številke pred skorajšnjo 15. obletnico izhajanja Dolenjskega lista. Vse naše bralce, naročnike in prijatelje vabimo, da sodelujejo do konca decembra pri uresničevanju gesla: V VSAKO HIŠO - DOLENJSKI LIST! Uredništvo in uprava ^ RAZGOVORI 0 STATUTIH Občinski sindikalni svet v Novem mestu pripravlja ure razgovorov o statutih. V takšnih razgovorih bi načenjali pereča vprašanja, ki se pojavljajo pri pripravljanju osnutkov statutov. Pogovorili bi se o tem, kaj je ekonomska enota, kakšni naj bodo v podjetju odnosi med posameznimi delOTnimi eno- tami in službami, kakšne njihove pristojnosti, načeli bi problem delitve dohodka v kolektivu, odnosov med podjetjem in občino, zlasti v primerih, ko je sedež podjetja izven občine, vprašanje odnosov med podjetjem in krajevno skupnostjo ter podobno. *v — Hvala ti, tovariš pismonoša, za dolgoletno zvesto sodelovanje! Zdaj pa se lotimo zadnjega naskoka: za 15-letnico obstoja Dolenjskega lista — naklado 20.000 izvodov! . * * > v w ■ • ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNIČUJMO NOVO USTAVO! Ne le gola zadostitev pravni obveznosti! Odločitev "je samo iK-kaj ur visela v zraku. Potem se je tehtnica dokončno nagnila in Diemovega režima v Južnem Vietnamu je bilo konec. Diktator Ngo Din Diem, ki je skoraj deset let vladal v deželi, in njegov brat Nu, mož lepe in osovražene madam Nu, sta baje naredila samomor. Morda jima je pri tem tudi kdo pomagal. Vsekakor je dejstvo, da Diema ni več. Po vsem Vietnamu je zavladalo veliko veselje, zakaj Diem je bil zelo osovražen človek, posebno potem, ko je v pretežno budistični deželi začel preganjati "budiste. Državni udar v Južnem Vietnamu ni presenetil poznavalcev razmer v tej deželi. Res je sicer, da množične demonstracije budističnih menihov, prebivalstva in posebej študentov, ki so se začele letos maja, niso rodile nobenega sadu. Toda to obdobje, v katerem je Diem z vso ostrino in grobostjo nastopil . proti slehernemu znamenju nezadovoljstva, je bilo dovolj dolgo, da se je javno mnenje popolnoma obrnilo proč od Diema in da je začel VVashing-ton odkrito kritizirati južnovietnam-skega diktatorja. Tada kmalu je postaio očitno, da kritika proti njemu nič ne zaleže. Ljudje so spoznali, da z demonstracijami ne bodo omajali Diema. Zato so se začeli pogledi čedalje bolj obračati proti armadi, ki je bila edina sposobna obračunati z diktatorjem. Toda če je javnost to vedela, je vedel to tudi Ngo Din Diem. Se bolj se je obdal z zanesljivimi enotami svoje telesne straže in ukrenil vse potrebno, da ga ne bi presenetili. Generali pa so vedeli, da se morajo naposled odločiti, da se ne bi položaj še bolj poslabšal. Vedeli so, da bodo pri tem uživali vso podporo ameriške vlade, ki je pred kratkim ukinila vso gospodarsko pomoč Diemu. Zelo verjetno je, da so zastopniki ameriške vlade tudi aktivno sodelovali pri pripravah za državni udar, čeprav VVashington uradno to zanika. ZDA so prišle do prepričanja, da postaja položaj v Južnem Vietnamu neznosen in da ima od takega položaja korist samo gibanje Viet Kong. Obračun v Sajgonu Sedanja sprememba v Južnem Vietnamu torej ne pomeni — vsaj po sedanjih znamenjih sodeč in po ljudeh, ki so izvedli državni udar — spremembe v politiki dežele. Za Američane je najvažnejše to, da se čimprej nadaljuje ofenziva proti Viet Kongu, in so nastopili proti Diemu predvsem zato, ker so v njem videli glavno oviro za uspešno nadaljevanje antikomunistične-ga boja. Vsekakor bo zanimivo videti, ali bodo zdaj izginila trenja med ameriškimi »svetovalci« in južnovietnamsko vojsko, ki so bila doslej na dnevnem redu. Ngo Din Diem je namreč sodil, da se Američani preveč vmešavajo v notranje zadeve Vietnama in v potek operacij proti partizanom na terenu. Skušal je ostati gospodar v lastni hiši, čeprav je vse štiri vogale podpirala ameriška pomoč. 2ena Diemovega brata madam Nu se' je ob državnem uuuru znašla v ZIDA, kjer je hotela vplivati ha desničarsko javno mnenje v Ameriki, da bi to še bolj podprlo Diema in njegovo politiko. To se.ji ni posrečilo, ker so jo dogodki prehiteli. Madam Nu je kompleksna osebnost. Trditev, da je najbolj osovražena ženska v Južnem Vietnamu, drži. Predvsem se je zamerila ljudem s svojimi dejanji in izjavami med preganjanjem budistov. Ne gre pa pozabiti, da je storila mnogo za emancipacijo žensk v družbi, ki je še silno konservativna glede položaja ženske. Toda umazala si je roke s številnimi zločini. Imela je celo svojo tako rekoč zasebno žensko armado, kakor so imeli njen mož in njeni svaki lastne politične in teroristične organizacije, ki naj bi družini Diem zagotovile čimdaljše in čimbolj nemoteno vladanje. Trenutno uživajo uporniki v Južnem Vietnamu veliko podporo prebivalstva, ker je bil Ngo. Din Diem tako osovražen, da po njegovem padcu čutijo vsi veliko olajšanje. Toda zelo verjetno se bodo v kratkem pokazale politične razlike med posameznimi frakcijami, ki se sicer vse razglašajo za antikomuni-stične, a imajo deljena mnenja o tem, kako bi bilo treba voditi boj proti Viet Kongu. Tudi glede odnosov da. ZDA se utegnejo pokazati 0tzlike. Državni udar v Južnem Vietnamu je sicer odstranil Diema in s tem neprijetno oviro za Američane, hkrati pa je morda ustvaril pogoje za nekoliko samostojnejšo politiko te dežele v Jugovzhodni Aziji. Toda to bo pokazala prihodnost, zakaj vsako prerokovanje v tem zapletenem in nejasnem položaju bi bilo za zdaj še preuranjeno. Statut določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot in pravice delovnih ljudi pri upravljanju teh enot, delovna in druga notranja razmerja, način poslovanja ter druga vprašanja, ki so pomembna za samoupravljanje v delovni organizaciji in za njeno poslovanje. V. statutu je lahko določeno tudi, da imajo posamezni deli delovne organizacije določeno samostojnost. (Iz ustave SFR Jugoslavije) Kjer se lotevajo izdelave statuta delovne organizacije samo zato, da bi zadostili pravni obveznosti, so s tem vnaprej obsodili statut na nekaj zgolj formalnega, kar ne bo odsevalo resničnega življenja, potreb sedanjega in bodočega razvoja delovne organizacije in kar ne bo rabilo praktičnemu ravnanju vsakogar. Bolj kot vse drugo je važen pristop. Kjer je ta formalen, je čisto vseeno, ali imamo za sestavljanje statuta na voljo več ali manj časa. Kjer se zavedajo pomena svoje »male ustave«, ki bo v duhu ustave ustvarila skladnost novih odnosov in strokovnih zahtev proizvodnega procesa, nimajo nobenih težav s časom. Kjer samo prepisujejo, lahka končajo z delom v enem tednu. Kjer mislijo, da jih sme zanimati samo proizvodnja in da je statut nepotrebno zlo, bi lahko imeli na voljo dve leti časa, pa še ne bi izdelali dobrega statuta. Zato se mi ne zdi preveč pametno govoriti o pomanjkanju časa, ko pa je jasno, da so ponekod začeli sestavljati statut šele pred tedni ali pa celo šele danes. Bolje bi bilo pogledati, kako je z odnosi v takem podjetju, kjer tako sumljivo zavlačujejo, kakšno 0 veljavo imajo samouprav-Q ni organi, kaj pomenijo 0 subjektivne sile in podob-£ no. Izdelava statuta bi tu 9 m tam morala predstav-# ljati nekakšen prepih, ki 0 bi pomete! vse, kar za-0 vira! Statut mora prinesti 0 — je rekel Stane Kavčič O — več organiziranosti, 9 več reda, več odgovorno-0 sti in več pravic — za vse: 0 od direktorja do vratarja. Statut ne more biti le ne2 kakšen tovariški dogovor, za katerega je potem vseeno, ali se kdo ravna po njem ali ne. Tudi ne more biti nekaj, iz česar bi hoteli izluščiti samo tisto, kar bi nam ustrezalo. Statut je sicer res dogovor, toda tak dogovor, ki predstavlja za vsakogar obveznost, da ga bo izpolnjeval, kadar bo nudil pravice, in nič manj, ko bo nalagal obveznosti. Vsakogar mora postaviti v položaj, da mu bo — kot je v razpravi o statutih delovnih skupnosti rekel Stane Kavčič — pod pogoji optimalnega izvrševanja obveznosti omogočal tudi optimalno Izvrševanje njegove pravice in nudil čim večjo moralno in materialno stimulacijo. V nekem manjšem podjetju so naročili vzorec statuta pri nekem profesionalnem pisarju, ki za dober denar naredi vse — od kakršnegakoli elaborata, osnutka pogodbe, pritožbe do še tako zamotanega načrta. Vodilni ljudje so odšteli denar zanj, ga nekoliko preleteli, se zadovoljno namuznili, češ: zdaj smo na konju! in ga spravili v predal. Pokažejo ga samo, Če pride kakšna komisija, ki se ne more dovolj načuditi, kako da so bili tako pridni. Prihajajo celo predstavniki sosednjih podjetij, da bi se kaj naučili in da bi si pomagali z »izvirnimi« izkušnjami svojega soseda. Le večina članov kolektiva sploh ne ve zanj! Zanje se z novim statutom ni nič spremenilo. Nič bolj jasne jim niso dolžnosti in še manj so si na čistem s pravicami. .Pa so jim vendar govorili, da mora biti izdelava statuta priložnost za ureditev odnosov, za večjo stabilnost in pravno sigurnost, za boljše počutje, za jasno perspektivo nadaljnjega razvoja. Statut mora odpreti nove možnosti za še uspešnejše delovanje organov samoupravljanja. Vsakemu članu kolektiva mora nuditi — kot je bilo že .rečeno — dovolj moralne in materialne spodbude za izvrševanje vsakodnevnih ekonomsko-po-litičnih nalog: povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, večji izvoz, v zvezi s tem pa tudi boljšo organizacijo dela, uporabo najnovejših izsledkov znanosti in tehnike itd. Tudi okrog pomoči, ki jo v raznih oblikah nudijo delovnim organizacijam, se nam zastavlja vprašanje: ali je ta pomoč dovolj učinkovita? Še več: ali. je pravilna? Namesto da hodimo v podjetja in pregledujemo, kar je že narejenega, ali \ pa se jezimo, ker ni še nič napisanega, bi veliko bolj pomagali, če bi ugotavljali, koliko kolektiv sploh pozna in razume pomen novega statuta, ali so zavestne sile v podjetju dovolj aktivne, če morda birokratski in tehnokratski poganjki ne zavirajo uspešnega dela pri sestavljanju statuta itd. Tisti, ki prihajajo v podjetja, da bi pomagali, naj predvsem usposabljajo kolektiv, da bo znal izraziti vse tisto, kar naj bi naprednega vseboval statut. Pomoč je 0 potrebna pri razčiščeva-9 nju problemov. To je nam-£ reč najvažnejši del sestav Pri stanovanjski ;:'.cupnosti v Sevnici deluje tudi obrat družbeno prehrane, v katerem se hrani mnogo abojien-tov iz Sevnice. Prostori so zelo majhni in ne zadoščajo potrebam. 2e več let se vlečejo zahteve, naj bi obratu zagotovili primernejše prostore. Končno se je le našla rešitev tudi zanj. V prostorih nekdanje nonstop trgovine v Sevnici, ki je postala z novim samopostrežnim špecerijskim 9 ljanja statuta. Ko bo ta 9 del zadovoljivo opravljen, 0 kolektivu ' ne bo težko 0 najti sposobne ljudi, ki £ bodo vse, kar naj dobrega. 9 in naprednega pride v 9 statut, znali tudi napisati. % tako da bo zadoščeno prav % nim, stilističnim in dru-% gim zahtevani. J. B. ocldeilkom nepotrebna, si bo obrat družbene prehran? uredil novi dom toliko prej, ko-l.kor hitreje bodo na razpolago potrebna sredstva. Lokal bodo preuredili tako. da se bssta lah'to vanj vselili kuhinja in obedrrica in da bodo hkrati z obojim lahko uredili tudi sanitarne naprave. Prav bi bilo, ko bi.se obrat družbene prehrane preselil čimprej, saj so pogoji, v katerih obratuje zdaj, res n?rmg">či pKRATKL J IZRAZNIH STRANI - .'SO buJU^Ha K&irsko-iiT i*.šhi. me i v. Sahari prenehali. Obe vladi zdaj zahtevata, da bi čimprej sklicali sestanek zunanjih ministrov držav članie Organizacije afri-le enotnosti, da bi dokončno t/t.1 .ulili spor. • Nedeljske volitve v i;-čiji so prinesle prepričljivo zmago Uniji erntra, ki jc dobila 42,1 v>th glasov. Sledi ji Narodno-radikal na stranka z 39 * t. Demokratična levica (EDA) s 14,5 "« in druge. 0 Pravni odhor Generalne skupščine OZN je začel razpravo o ko-dilikaciii knfksisteiue. Ta iočka dnevnega reda se uradn i i iouJ4 »nroučilcv načel mednarodnega prava, ki se nanašajo pa prijateljske odnose in snde'ovanje med dr? a vami v iKladu ' z ustanovno listino OZN«. Predsednik Tito je v nedavnem govoru nrert Generalno skupščino močno zagovarjal koiiiTjk^ci.io koefcftis'ence. % Parlamentarni predstavniki atUn&ktb držav ko se od I. do 8. novembra sctali v Parizu na redni letni konfer ncj. na kateri so proučili -1 tnji'ne p-nh'eine NATO. • Po rt u fslak a onMtična p«.litija je aretirala dobitnika portugalske nagrade za književnost Elvesa Re-dola. Književnik Reriol je že tretji pisatelj, ki ga jc v zadn>m času ar (' izrednega je, da ho čez Gorjance vodila taki. i cest veliko naporov nas je veljala. Ze zdaj je videti, da jih je bila vredna. Za promet, ki se bo odvijal čez ta konec, bo ve- . ■•mino***''' kot pravijiv..,- prijazni utapljata jeklene rilce v spolzko zemljo. Kamen hrešči, kosi skal se maje-jo, stroj pa drsi na gosenicah naprej. Ob robu, kJer je gomila sveže prsti, ki sta jo narinila buldožerja, utaplja vanjo svojo čeljust nakladalni stroj in kubik za kubikom zemlje naklada na kamion. Tako je v svitu predzadnjega dne na pobočju Trdinovih Gorjancev. Kot da bi se zbrala pravljična bitja iz starodavnih pripovedk — škrati, rogatci, čarovnice in volkodlaki — na svoj ples. Tak vtis bi lah: ko dobil, če od daleč opa: zuješ v meglo zastrto gradbišče, ki ga žarometi komajda osvetljujejo. To- V ponedeljek, 4. novembra, so se v sončnem popoldnevu pri Zajcu tostran Gorjancev začeli zbirati predstavniki in gostje k otvoritvi moderniziranega in asfaltiranega dela Gorjianske eestei. Delavci Cestnega podjetja so postavili dva mlaja, med njima pa napeli napis: »Dobrodošli v Bedi krajini!« Med predstavniki in gosti so bili tudi republiški sekretar za promet tov. Alojz 2okalj-Džidži, ljudski poslanci Niko Belopavlovič, inž. Ciril Mravlja, Viktor Zupančič, Leopold Krese, Stane Dolenc in dr. Joža Vilfan; med njimi smo opazili tudi Jožeta - Borštriarja, Bojana Polaka-St.jenko in mnoge predstavnike cestnih podjetij, gospodarskega življenja in drugih organov iz Ljubljane in ostale S-ovenije. Ko je kmalu po tretji uri sekretar Alojz ZokaLj-Džidži prerezal trak, napet med mlajema, in je kolona avtomobilov krenila po cesti proti Mehiki, si najbrž nihče od zbranih predstavnikov in gostov ni predstavljal, kako prisrčen sprejem jih čaka na oni strani Gorjancev, ob vstopu v metliško občino, in v Be'.o krajino. . . . _, Najprej se je za^.-io pri Badovincu. Kolona se je morala ustaviti pred zasedo, ki je bila pripravljena na cesti. Ce*njo so bile postavljene mize, prekrite z belokranjsko pogačo, s suhim mesom in s polnimi majolikami vina. Na obeh straneh so čakali predstavniki metliške občine v krogu okoliških prebivalcev, Pepi Badovinac pa je v belokranjski noši s prav tako odeto ženico stal za mizo z litrom v rokah ... Komaj so začeli gostje izstopati iz avtomobilov, so jih obstopila dekleta v belokranjskih oblačilih, ki so jim pripenjala nageljne z rožmarinom. Pepi Badovinac je izrekel prisrčno dobrodošlico, se v imenu prebivalstva zahvalil za cesto, zaž?'.el vsem srečno vožnjo S|'/i'" I>',;l najtišjo točko, ki jo nova asfaltirana cesta do-v ":i 9voJ**n vzponu čez Gorjance, se je 31. oktobra *M*rti •'u'ran-'m urah sestal na bdločilnj posvet preti Rradl"'-"- ""a,,;","m<( Stab: šef sektorja Tone Petrič, šef (• "Sl;l Dane IWižic,oj in direktor Cestnega podjetja tov. I),!,.,,'-1' v Pogovoru; kako premagati zadnje petli ilovice, p s ■ itr.L.v iem, da ho le Istega dne asfaltiranje končpno in družbo povabil na prigrizek »po stari belokranjski navadi«, kot je dejal... Predstavniki in gostje so veselo presenečeni sprejeli vabilo. Kolona je nato nadaljevala pot proti Suhorju, Hrastu in Metliki. Tudi v Hrastu jo je čakalo iznenađenje. Cez dva Vrtalec Ivan Bosilj ni mogel odgovoriti, ker ni utegnil izklopiti svojega svedra, ki povzroča oglušujoč ropot. Prav gotovo pa bo vesel, če tudi v njegovem imenu zaželimo vsem voznikom na novi cesti srečno vožnjo. mlaja je bila napeta vrv, ob njej pa so stali vaščani. Predstavnike in goste, ki so izstopih, je v imenu prebivalcev Hrasta pozdravili oče Marko Belopa,vlovič, se jim zahvalil za cesto, izrekel dobrodošlico in jih povabil na kostanj, orehe in vino. Sekretar Alojz žokalj se je rad odzval in je že vdrugič prerezal vrv, vsa družba pa je ■ v domačem vzdušju pokram-ljala s prebivalci in založila. Kolona je nato nadaljevala pot v Metliko, kjer so domačini predstavnike in goste čakali na trgu pred novim hotelom. Dobrodošlico jim je tu zaželel podpredsednik občinske skupščine Franc Jaklje-vič, ki se je v imenu Belokranjcev zahvalil za cesto ter pozdrav končal z besedami: »Prihodnje leto pa vas vabim na enako slovesnost na Vinici!« Nasmejani obrazi, mahanje rok, prisrčen sprejem, skratka vse, kar je doživela kolona ob cesti od Zajca do Metlike, je pričalo, koliko pomeni preurejena, asfaltirana cesta čez Gorjance naši zvesti Beli krajini. Na sproščen način so domačini izrazili svojo hvaležnost naši skupnosti in spet dokazali, da tradicionalna belokranjska gostoljubnost še živi. Milijoni ia znanstveno delo Upravni odbor ' zveznega sklada za znanstveno delo je odobril novih 420 milijonov dinarjev kot svojo udeležbo pri financiranju pomembnih znanstvenoraziskovalnih dejavnosti in 400 milijonov dinarjev kredita znanstvenim ustanovam za nakup opreme. Upravni odbor fonda -je odobril 150 milijonov dinarjev na področju petrokemije ta katalize ter za delo pri teo-jetičnfh problemih fizikalne ■kemije. Takšen je bil v meglenem jutru 31. oktobra eden izmed buldozerjov, ki je v svitu žarometov skoz ilovico in kamenje v pravljičnih Trdinovih Gorjancih utiral pot novi cesti. Zaradi obsežnih zemeljskih del na vsekih in nasipih je Cestno podjetje pri gradnji gorjanske ceste zbralo do* mala vso svojo najsodobnejšo mehanizacijo, razen tega pa so najeli še 26 traktorjev in vozil, 2 buldožerja in ve6 kompresorjev Za samostojnejšo politiko sindikalnih podružnic . Na ■ nedavnem občnem zboru Ob SS v Novem mestu se je pokazalo,- da mnoge sindikalne podružnice svoje vloge niso odigrale tako, kot bi bilo želeti. Največkrat so, namesto da bi vodile samostojno politiko po vnaprej izdelanem programu, zahajale iz kampanje v kampanjo. Samostojnejša in vna- Franc Kalič, voznik tovornja-kalka pri Cestnem podjetju, je komajda utegnil povedati nekaj besed. Asfaltno maso je vozli in mudilo se je prej programirana politika sindikalnih podružnic, ki naj poživi zlasti politično delo v kolektivu, je potrebna tudi zato, ker je v kolektivih čutiti malo-dušje, kritikarske razprave za vogali pa postajajo že skoroda navada. Naloga je tako obsežna, da je ne bo moči izvršiti čez noč. Sedanje stanje bodo lahko odpravila le prožna in dobro izbrana vodstva podružnic. Proizvodnja je že tako napredovala, da so družbeni* procesi, ki ob njej nastajajo v kolektivih, zelo zapleteni. Uspešno se jih bodo lahko lotevali le razgledani sindikalni delavci, ki bodo delali po skrbno pripravljenem programu. Z izobraževanjem v tečajih in seminarjih, ki jih naj obiskujejo člani IO sindikalnih podružnic, se. bo rloin veliko doseči. ■ Irak in Sirija sla ustanovili enotno vojsko. Vrhovni obrambni svet za oborožene sile Iraka in Sirije bo vodil Iraški general Amass, sedež vrhovnega poveljstva pa bo v Damasku. V Siriji in Iraku pravijo, da je sklep o vojaSki uniji I* prvi korak na poti k združitvi obeh držav tudi na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. ISKRA v Šentjerneju je presegla plan (Nadaljevanje s 1. str.) na zaposlovala okoliško kmečko prebivalstvo in je kot prva začela iz njega ustvarjati sodobnega, industrijskega delavca, je kazalo že v začetku posvetiti vso skrb izobraževanju. Delo je natančno, izobrazba, ki jo je generaciji, ki se je zaposlovala, nudila šola, pa je bila bolj ali manj pomanjkljiva. 146 ljudi iz okolice se Je samo letos na novo zaposlilo v tovarni. Vsi na' novo zaposleni obiščejo najprej 10- do 14 dnevno uvajalni tečaj. Tu dobe potrebno teoretično in pntktično izobrazbo. K prirejanju takšnih tečajev je veliko pripomogel Zavod za zaposlovanje delavcev v Novem mestu, ki je v ta namen letos prispeval 100 tisoč dinarjev. Letos bodo priredili s po- močjo šolskega centra Iskre za vse polkvalificirane delavce, ki delajo tam, kjer bi morali biti kvalificirani, tečaj za kvalifikacijo v stroki. Po dosedanjih predvidevanjih bo tečaj obsegal okoli 400 ur predavanj. Specialne, strokovne predmete bodo predavali strokovnjaki iz šolskega centra Iskre, za ostale predmete pa bodo porabili prosvetne delavce iz okoliških šol. Nekaj o izvozu in o družbenih prostorih Letos, so izvozili 2 milijonu 400 tisoč uporov v Ameriko. Izvažali bodo Se naprej ln bodo letošnji plan izvoza brez težuv uresničili. Svoj prostor na tujih tržiščih so si lahko zagotovili samo zato. ker so njihovi izdelki kvalitetni. V kolektivu, ki se Je zelo hitro razvijal po številu članov, se je doslej dogajalo, da je bila »srajčka marsikdaj prekratka«, kot pra- vimo ... Manjkali so prostori za seje in sestanke, obratna kuhinja toplega obroka Je bila v pretesnem prostoru, delavci so se, kadar se je z neba ulila ploha, ko Je bilo treba domov, tiščali pod napušči in čakali, da se bo zvedrilo.. Tudi za tečaje so potrebni primerni prostori. Vedeli so, da jim tega ne bo nihče prinesel in ne podaril. Sami so se lotili. Vsi člani so se odpovedali polovici mesečnega zaslužka, dodali so še prostovoljno delo in ob vratarnici so zgradili 200 kvadratnih metrov prostorov, kjer zdaj domujejo vse prej naštete ustanove. •. Strokovnjaki in tehnologija: neločljivo! , * V tovarni imajo 10 tehnikov, prav dobro pa vedo, da je to premalo. Na razpis za inženirje, lu so ga že nekajkrat objavili, se nI javil nihče, čeprav so družinska stanovanja zagotovljena. V nedogled niso mogli čakati. Zadeve so se lotili drugače: bolje kot 10 teh-kov brez inženirjev Je 15 tehnikov brez inženirjev, so ugotovili. Pet člaiu>v kolektiva se Je odločilo za izredni Studij na ekonomski srednji šoli in na tehniški srednji šoli. Povedali smo, da kanijo prihodnje leto ustvariti za 1 milijardo 700 milijonov dinarjev vrednosti. Zgolj s pridnostjo-ne bodo mogli povečati proizvodnje za domala polovico. Pripravljajo se na rekonstrukcijo tovarne. »Iskra« namerava naložiti v proizvodnjo uporov in keramike prihodnje leto 360 milijonov dinarjev; pretežni del tega zneska je namenjen proizvodnji uporov v Šentjerneju. Zgradili bodo približno 300 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin, najbrž v posebnem, dve-etažnem krilu, ki bo stalo ob dosedanji tovarniški stavbi. Spet bodo na novo zaposlili dkoli 60 delavcev. Bolj kot novi delavci pa bo v povečanju proizvodnje pripomogla nova, sodobna strojna oprema, ki vsebuje elemente avtomatizacije. Št- 44 (710) DOLENJSKI LIST PISMA UREDNIŠTVU Povsod so lepo počastili spomin mrtvih O AVTOBUSNI ČAKALNICI Tovariš urednik! Kdor se pomudi na _avto-busni postaji v Novem mestu, lahko opaši vedno zelo živahen in velik promet. Avtobusne čakalnice pa ne bo opazil, ker je ni. Medtem ko je donedavna potnikom vsaj za silo služila za avtobusno čakalnico vela zgornje kavarne (in sanitarije!), je ta, odkar se avtobusi ustavljajo na oštevilčenih mestih prek ceste, vse predaleč, posebno ob slabem vremenu. Morda bi se dala pomanjkljivost odpraviti na ta način, da bi pri stari pošti poleg glavnega vhoda v Potovalni urai zgradili vsaj zasilno avtobusno čakalnico ali pa vsa) pokrit peron, po možnosti s sanitarijami. Potovalni urad in tik njega avtobusna čakalnica bi bila naravnost idealna rešitev. Okno, ki le obstaja v bodoči vmesni steni, pa bi se dalo preurediti v linico za prodajo voznih listkov, za rezervacije, informacije itd. Potniški promet narašča in ga bo vedno več. Bližata se slabo vreme in zima. čeprav je že jesen, še ni prepozno, da bi se tudi to uredilo za udobnejše potovanje z avtobusi. ALOJZ ŠTIN2 , « Novo mesto, Volčičeva 19 Kot vsako leto je bila tudi letos ob dnevu mrtvih vrsta žalnih svečanosti domala ob vseh grobovih, spomenikih in spominskih ploščah padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja. Na Gričku nad Črnomljem se je v petek dopoldne pri spomeniku padlim prvoborcem v Beli krajini zbralo mnogo ljudi. Tu je bila osrednja žalna svečanost v črnomaljski občini. Onih, ki so za svobodo darovali svoje življenje, se je v krajšem nagovoru spomnil član predsedstva Združenja zveze borcev pri občini Črnomelj tovariš Bojan Fabijan. Pri svečanosti so sodelovali še domača godba na pihala, moški oktet Svobode in šolska mladina, vod pripadnikov JLA pa je Izstrelil častno salvo. Večje komemoracije, združene s kratkimi programi, so bile še ob vseh spomenikih in urejenih grobiščih, kot v Adlešičih, na Vinici, v Dragatušu, v Starem trgu in v Semiču. Področne krajevne organizacije ZZB NOV so priredile svečanosti, okitile spomenike in grobišča ter uredile njih okolje tudi v Crmošnjicah, na Brezovi re- bri, na Sinjem vrhu in drugod. Na Trgu svobode v Metliki je bila žalna svečanost pri spomeniku več ko 500 padlim borcem. Pri vseh ostalih spomenikih ln spominskih ploščah v metliški občini pa so bile še lokalne komemoracije, medtem ko so pionirji belokranjskih osnovnih šol že v dneh pred praznikom očistili in lepo okrasili s cvetjem in šopki rož vse grobove padlih borcev. Na pokopališčih v smihelu in v Novem mestu sta bili na dan mrtvih žalni svečanosti, pri katerih sta sodelovala tudi pevski zbor in godba na pihala. V Smihelu je obudil spomin na padle predsednik krajevne organizacije ZZB NOV tovariš Lojze Nečimer, ob svečanosti na novomeškem pokopališču pa Je govoril tovariš Bogo Ko-melj. Dijaki učiteljišča ln pionirji osnovnih šol so pripravili nekaj recitacij, vod pripadnikov JLA pa je spomin padlih počastil s salvo. V novomeški občini je bila še vrsta krajevnih svečanosti, tako na partizanskih grobiščih v Smarjeti in v Slapih pri Smarjeti, kjer je bila med vojno partizanska Dol- nišnica, v Mirni peči in drugod. Na grobišču in pri spomeniku padlim borcem Topliške doline v Dolenjskih Toplicah je bila žalna svečanost že dan pred praznikom. Povsod so pri spominskih svečanostih sodelovali še pionirji domačih osnovnih Sol. Več komemoracij pri spomenikih in spominskih ploščah padlim partizanom so pripravili tudi v trebanjski občini. Glavna svečanost je bila na dan mrtvih pri spomeniku padlim borcem in skupni grobnici padlih v Trebnjem. Manjše svečanosti pa so bile še na Mirni, v Mokronogu, Sentrupertu in drugod. Steze ln stezice po dolenjskih in belokranjskih gričih, ki vodijo h grobovom padlih borcev, so spet oživele. Na grobove, pred spomenike ln spominska obeležja smo položili zadnje Jesensko cvetje, stotine svečk pa je oživelo spomin na vse one. ki so v najtežjih trenutkih naše zgodovine omahnili za boljše življenje nas vseh. Nov domek kostanjeviške ambulante 30. oktobra so v Kostanjevici s skromno slovesnostjo odprli dokončno urejene prostore ambulante v novi stavbi ob poti proti kostanj evi-Skemu gradu. V njej je ambulanta pravzaprav poslovala 2e nekaj časa. Do uradne otvoritve pa so vse dokončno uredili. Prijazni dr. Veko Frlan, ki je rade volje razkazal prostore in naštel vse, kar so storili, nam prav gotovo ne bo zameril izraza »domek«, ker so prostori vse prej kot Skromni. V lanski spomladi, ko je bila ambulanta še samostojna poslovna enota, so za 3 milijone 800 tisoč kupili že dograjeno stavbo. Občina Vi-dem-Krško je podpisala garantno izjavo, ambulanta pa je najela kredit. Za preureditev prostorov so porabili 5 milijonov 140 tisoč dinarjev.. Na prvi pogled je to sicer veliko, vendar bo sodba drugačna, če upoštevamo, da bi gradnja nove ambulante veljala vsaj 25 milijonov dinarjev. V zgornjem nadstropju so uredili stanovanje za zdravnika. Ambulanta ima čakalnico, ordinacijo splošne prakse, zobozdravstveno ordinacijo, laboratorij s previjalnico in babiško sobo. Vsi prostori so razporejeni tako, da se lahko delo odvija popolnoma nemoteno. Vsa potrebna opre- ma, tako sobna kot zdravstvena je že od prej, saj jo je dr. Frlan skrbno zbiral in nabavljal ves čas, odkar je prišel v Kostanjevico. Imajo rentgenski aparat, laboratorijsko opremo z mikroskopom, popolnoma opremljeno zobozdravstveno ambulanto z rentgenskim aparatom za slikanje 20b, ves instrumentarij za zdravnika splošne prakse, skratka, ambulanta je res vzorno opremljena. — Opravljamo lahko vse kirurške posege tiste vrste, ki so dovoljeni zdravniku splošne prakse, v zobozdravstveni ambulanti pa vse tiste, ki jih lahko opravlja stomatolog — je dejal dr. Frlan. Oprema je tolikanj vzorna, da bi jo lahko prenesli v katerikoli industrijski center, pa mu ne bi bila v sramoto. Zdravnik splošne prakse, ordinira vsak dan od 7. do 13. ure, zobozdravnik pa prihaja iz Vidma-Krškega enkrat na teden. Vse kaže, da bodo potrebovali zobozdravnika vsaj 2-krat na teden, zelo potreben pa bi bil še en zobni t^-apevt, ki bi seveda potreboval stanovanje ... Medicinske sestre za pa-tronažno službo še nimajo, štipendistka bo končala študij prihodnje leto. Ta čas opravlja patronažno službo hkrati z babiškimi obiski ba- Marija skrjanec iz Kostanjevice, Angela Klemenčič iz Orc-hovra in Franc Jordan iz Kostanjevice so v čakalnici nove kostanjeviške ambulante tiho zdeli, čakajoč na zobozdravnika ... Na naše vprašanje pa so nasmejanih obrazov odvrnili: — Odkar je ambulanta v tej stavbi, je veliko bolje, prostori so zelo lepi. Človek se čisto drugače počuti, ko čaka na zdravnika, čeprav je zlasti na zobozdravnika vedno težko čakati ... I.-:. . !llJiliHJJHUJI>lUllrlJjiUXIItfUiIUHlll:JlilJUIHtUilillllilllli:lllUmtljiU1»HHUtl.....lliilMilllHIW.....MKiANM...... g K. ■ . v* v • I • • ri, ki rešuje zivl|en|a Pretekli teden so darovali kn na novomeški trnti"-- fi fuzijski postaji: Ivanka Brulc, članica kolektiva Iskra, Novo mesto: Milena Avsec, Jože Hočevar, Anton Petje, Franc Salmlč, Jožefa Mlhatlr. Kristina Potočar, Jelka ^koporc, Marija Založnik, Ada Zevnik, Bogdan« Ko- 1 vačlč, Janez Macedoni, Matija Gotob, Janez Avguštin, S tože Turk, Franc Kramariič, Martin Simc, Marija Ko- S sovšek, Marija Vohčjak, Janez Bajuk, čLani kolektivu fQ Krka, Novo mesto; Jožefa Zorko, gospodinja i/. Dni- h finske vasi; JVIarlra Popelar, Mara Zegarac, Ivanka Zu->rk, Kristina Račič, Milena Kozolc, Mltunka Oiura, Zdenka Godec, Jožica Petrlc, dijakinje novomeškega J učiteljišča; Pepca Kejžar, gospodinja Iz Novega mesta; 3 Anton Srebrnjak, delavec z Velikega Slatnika. m0Hm*m*fm mmimmmmmm i.....i »mmmmmmšmmmmmmMm bica iz ambulante. Vse ostalo osebje, kar ga potrebujejo, imajo. Higiensko službo opravlja tehnik iz Vidma-Kr-škega, občinski zdravstveni Dr. Veko Frlan, vodja kostanjeviške ambulante center pa jim nudi obilo pomoči v preventivni službi. Ker je ambulanta pacientom na voljo vsak dan, lahko tudi razgovore z zdravnikom smatramo za neke vrste ipreven-tivo. Imajo tudi posvetovalnico za matere in otroke, ki deluje v Kostanjevici in v Podbočju. Kolektivu ambulante naše čestitke za uspešno opravljeno delo, s katerim so ustvarili zdravstveni službi v Kostanjevici lepe pogoje! še bolj pa lahko čestitamo prebivalcem, ki so pridobili največ. Kostanjeviška ambulanta lahko sprejme 12 tisoč pacientov na leto, to pa popolnoma zadošča okelišu, v katerem živi približno 5 tisoč prebivalcev. Cvetje, povsod cvetje in lučke — spomini so bili pri naših dragih in pri vseh onih, ki so umrli zato, da mi živimo ... »Neturistična razglednica« bi bil kar pravšen naslov za sliko, ki jo objavljamo. Razpadajoče gospodarsko poslopje stoji v posmeh vsem odlokom o ureditvi Novega mesta na Cesti talcev, malo naprej od vajenske šole. Kako dolgo še? Načrti prebivalcev Loke 28. oktobra je bil na krajevnem uradu sklican sestanek zastopnikov vseh organizacij in druJtev ter obrata KZ, da bi se dogovo rili o programu sedemletnega perspektivnega plana v občinskem merilu in za načrte, ki jih bo mogoče v Loki izvesti v enem letu. Sestanek je otvoril predsednik OO SZDL Loka tovariš Kuleto, zatem pa so navzoči razpravljali o tem in onem" Razveseljivo so Pred praznikom republike Letošnje praznovanje dneva republike bo imelo splošen jugoslovanski značaj, razen tega pa bo to tudi praznik vsake komune. Zato bi morali v i vsebino proslav vključiti obravnavo konkretnih nalog s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti, vprašanja nadaljnjega razvoja družbenega in ekonomskega sistema" ter utrjevanje delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. To bi morali doseči z oblikovanjem najpomembnejših samoupravnih dokumentov v občini, kot so: občinski statuti, statuti delovnih organizacij in statuti krajevnih skupnosti. Ločani v Beli krajini Ločani smo se že dalj časa veselili izleta v partizansko Belo krajino, pred nedavnim pa se nam je želja izpolnila. Z avtobusom smo se peljali skozi Sevnico in $kocjan do Novega mesta in prek Dolenjskih' Toplic v Črnomelj. Domačin nas je pe-, I jal na Grič k spomeniku padlim, od koder je- lep razgled na razne partizanske postojanke. Iz Črnomlja smo se peljali v Metliko. Med potjo smo v Crešnjevcu srečali tovariša Matijo škri-njarja, ki nam Je pri-povedpval, kako je vozi) ranjene partizane v Podzemelj, odkoder so bili z letalom prepeljani v Italijo. Vračali smo se po novi asfaltirani cesti čez Gorjance. — Vse, kar smo ta dan vme-11, je napravilo na nas globok vtis.. S. Sk. B Zagrebško podjetji' »Tekstil-slroj« bo v prihodnjih mesecih opremilo tekstilne tovarne v Bosanski Dublcl, Mariboru, Novem Sadu. Mostaru. Pazinu in v drugih krajih. Razen tega bo opremilo tudi dve veliki tovarni v Alžiru, kamor bo poslalo SOO strojev Z novo tovarno, ki jo gradijo na 2itnjaku, pa se bo bruto proizvodnja povečala od 2,'J milijarde na 3,4 milijarde v prihodnjem letu Jubilejno praznovanje naj torej prikaže rezultate dosedanje socialistične graditve, hkrati pa naj bo spodbuda pri nadaljnjih nalogah v tej smeri. Pred dnevi se je pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu sestala komisija za kuiturno-prosvetno dejavnost, ki bo ;pripravila program praznovanja v novomeški občini. Mnenje je, da bi dali leto's močnejši poudarek proslavam v delovnih organizacijah, krajevnih organizacijah Socialistične zveze, šolah, organizacijah ZMS ter društvenih organizacijah in društvih. Razen tega bo v počastitev tega praznika organiziran kulturni teden, katerega program bo izpopolnjen s posebnimi predavanji, filmskimi predstavami, razstavami, koncerti, dramskimi predstavami in podobnimi prireditvami. Razen centralnega programa, ki bo trajal več dni, bo treba posvetiti večjo pozornost programom krajevnih organizacij SZDL na terenu in sindikalnih organizacij v gospodarskih organizacijah. Predvsem ne bi smeli pozabiti na prireditve v šolah, kamor bi bilo treba povabiti starše in ostale občane. • Sd. sprejeli vest. da je občinska skupščina odobrila 200.000 din in ureditev cestne razsvetljave v Loki. in Račici. Kot smo uvedel:, pa elektro izpostava v Sevnici ne more pričeti z deli, ker ima baje preveč dela na svojem terena: Sklenjeno je bilo, da bodo 'glede tega posredovali v Sevnici ali pri podjetju Elektro v Krškem. Ureditev krajevnih poti je tna izmed najvažnejših nalog, tvko so potrebne popravila: pot od postaje do Dobrave, pot na Ceiov-nik in na Radež. Na Celovniku so že ustanovili odbor, ki bj pomagal organizirati prostovoljno delo vaščanov. Predvsem pa, bi Bilo treba urediti kanale ob pati na Radež, iker ravno ti kvarijo vse poti v Loki. Predlagano je bilo. naj se za širše področje' ustnmvl gradbeni odbor, v katerem naj b» bili strokovnjaki. PD »Primož Trubar« je predlagalo, naj bi nabavili odrske zavese in reflektorje, ker bi bilo s tem omogočeno kvalitetnejše dramatsko delo. Govora Je bilo tudi o ustanovitvi "vaških skupnosti. Ker se približuje 29. november, bo treba letos ob 20-letnici AVNOJ pripraviti obširnejšo proslavo. Zmenili so se, da jo bosta izvedla PD »Primož Trubar« in osnovna 6ola, pomagale pa bodo organizacije. Po uspelem sestanku pričakujemo, da bosta komunalna in prosvetna dejavnost zaživeli in da ne bo ostalo le pri besedah. Sodelovati pa bi moral vsakdo, ki mu je pri srcu napredek kraja. S. Sk. Iz nedeljske beležke inšpektorjev Sanitarni in tržni inšpektor oddelka za medobčinske inšpekcijske službe občinske skupščine Novo mesto sta jo v nedeljo ubrala po občini Trebnje. Zuvore so zacvilile pred prvo gostilno. Inšpektorja sta stopila pred točilno mizo. — Dober dan. Dober dan! — sta pozdravila gostilničarja in pomolila službeni izkaznici; ebulioskop, aparat za merjenje alkoholne stopnje vina, pa sta postavila na mizo Najprej sta izmerila vino s točilne mize, nato še tistega iz soda. Za točilno mizo so prodajali rdečo brozgo, za katero je gostilničar zatrjeval, da je portu-galka. S tem pa se inšpektorja nista strinjala. Zahtevala sta tri litrske steklenice, jih napolnila s »portu gslko«, zapečatila sod in steklenice ter sestavila zapisnik. Zdaj je treba počakati na izvid analize ln na mnenje sodnika za prekrške. Stop — pred naslednjo gostilno. Zopet preizkus z ebulloskopom. Živo srebro je pokazalo 8,7 mnliganov, na ceniku pa je pisalo VINO, BELO, 10 MALIGANOV. Na točilni mizi Je bila v veliki steklenici osladna pijača. — Kaj Je to? — je vpraJal eden Izmed inšpektorjev. — To je naravni mošt iz domačega grozdja, — je odgovoril gostilničar. — Le malo smo ga osladkali... — Ali ne veste, da se moštu ne sme dodajati sladkor? Ali veste, da je to prepovedano? — Tega res nismo vedeli! Nihče nam ni povedal! Res ne ... — To je prekršek! Sestavili so zapisnik in inšpektorja sta se odpeljala do tretje postaje. Tu so na »šanku« zagledali steklenico rdečega mošta, ki ga je cenik označeval kot portugalko. Tudi na dveh sodih, iz katerih so točili vino, Je bil napis »portu-galka«, vendar se inšpektorja nikakor nista dala prepričati, da je to res. Poslovodja je moral vzeti krpo, zbrisal je napis na sodih in napisal: mošt — rdeči. Spet prekršek! Na nadaljnji poti smo zavili v levo. Oster zavoj, in že smo stali pred četrto gostilno. Kuharica je bila brez predpisane delovne obleke, v omari so bili kozarci z mastnimi odtisi, iz stranišča pa Je smrdelo kot M kaj. Inšpektorja sta sestavila zapisnik, in spet dalje. V naslednji gostilni sta ugotovila nedovoljeno trgovanje z vinskim moštom, vinom in žganjem. Kakšen je bil rezultat te poti? Ugotovila sta, da jc moč ob nedeljah ugotoviti znatno več prekrškov kot ob delavnikih in da sta v mnogih primerih kvaliteta pijače, označena na ceniku, in tista, ki jo gostje pod navedenim imenom pijejo, navzkriž. Inšpektorja bosta kmalu lahko povedala kudi kaj o poslovanju gostinskih podjetij v nočnih in" večernih urnh . .!.' S- Še pred končno odločitvijo! fcablem, ki verjetno zares zanima vse prebivalce Novega mesta in bližnje okolice: kako bo urejen cestno-prometni problem ob kandijski bolnišnici Tovariš urednik! V Dolenjskem listu št. 38 z dne 26. IX. 1963 sem prebral poročilo s seje sveta za gradbene in komunalne zadeve ObS Novo mesto pod naslovom »Največ glasov za prvo varianto« in dalje »Izbiro so narekovali najrazličnejši ekonomski, vodnogospodarski, tehnični in urbanistični razlogi« itd. Zdi se mi, da je s to notico javnost nekoliko presko-po obveščena o rešitvi za nadaljnji razvoj Novega mesta tako zelo važnega cestno-prometnega problema in si zato dovoljujem javnosti posredovati širšo obrazložitev, za kaj pravzaprav gre, in podati na tako rešitev svoje poglede.z obrazložitvijo. Pred seboj imam idejni . program urbanističnega razvoja Novega mesta, ki je bil objavljen v Dol. listu decembra lanskega leta, ker si brez njega le težko ustvarimo pravo sliko. Iz njega je jasno razvidno — vsaj poznejše razprave so to potrdile — da bo v dogiednem času Bršlinski potok reguliran, bršlinski prometni vozel pa rešen s podvozom pod obema železniškima progama (Ljubljana, Straža), iz česar lahko sklepamo, da bo taka rešitev ustrezala organizaciji nemotenega prometa od avtomobilske ceste pri Karteljevem do industrijskega centra .v Bršlinu. Prav tu je tudi predviden most čez Krko z namenom, da prevzame de! tran zitnaga prometa v smeri Straže in Dolenjskih Toplic ter Bele krajine. Most naj bi tudi prispeva! k hitrejšemu in lažjemu pristopu delovne sile, ki stanuje v naseljih na desnem bregu Krke. do delovnega mesta. Poleg tega je na> istem osnutku ves gozdič Portoval označen z vel'ko črko »R«. kar pome ni, da je ta gozdič rezervat za novo stanovanjsko sosesko, ki naj bi končno povezala stanovanjsko naselje Bršlin in industrijski cent?r s samim Novim mestom v urbanistično strnjeno in har-rnon:čno z'.ito ceCoto ter tako obemt nave-ie-urha mestnima predeloma dala videz strnjenega mestnega nassVa. (Levi breg Krke namreč zaradi razgibanosti tal tetta ne dnv"1»ti-Je.) Se tješio o botol š *'~; Z izgradnjo kirurškega oddelka je splošna bolnišnica v Novem mestu dokončno locirana. Promet, ki se danes odvija skozi bolnični zemlji-kompleks v smeri Do-tenjskih Toplic in Bele krajine, že sedaj občutno moti Pravljenje in delo v bolnišnici; s stalno naraščajočim prometom pa bo to stanje v dogiednem času.še celo pereče. Iz tega raaloga je j bila gradnja kirurškega oddelka na sedanji lokaciji pogojena z laključitvijo bol-ničnega zemljiškega kompleta od vsakega eksternega Prometa. To pa je možno doseči le z novo gradnjo obvozne ceste. pri tem pa ni prezreti dejstva, da je na tem zemljiškem kompleksu stacionirana "dl železniška postaja Kanuja, kar je pri odločanju vsekakor nujno upoštevati. po idejnem projektu, ki ga le izdelalo podjetje »Projekt nizke gradnje Ljubljana«, *°- Za rešitev tega problema Ukazane tri variante: Kuj nam povedo trije predlogi? Pr»». Od mostu čez Težko 0b desnem bregu Krke »k ob novem kuhinjskem •0'ektu h-iniee r, d*lno po- rušitvijo jugovzhodnega vogala gradiča, prek bdlničnega vrta s porušitvijo »izolirnice« in mrtvašnice, nato podvoz pod železniško progo na/ mestu sedanjega cestnega oboka z rekonstrukcijo mostu, dalje ob južni strani športnega stadiona prek gričevnatega grebena do prve stavbe (Filipčič) v samem naselju Brod in dalje po obstoječi cesti v smeri Dolenjskih Toplic. Cesta iz Bele krajine naj bi se spojila s projektirano s podaljškom mimo železniške postaje — južno v bližini sedanjega cestnega podvoza pod železniško progo. Druga. Od mostu čez Težko vodo — levo, po razmeroma globokem skalnatem vse-. ku nad nekdanjim Terpinče-vim mlinom, pod kirurškim oddelkom, nato skoraj v ravni črti skozi obstoječe stanovanjsko naselje ob šmihel-ski cesti, malo pred pokopališčem zavije desno, prečka progo v nivoju ali s podvozom in nadaljuje svoj tek po travniških in njivskih parcelah usklajeno z obstoječo poljsko potjo do izteka na cesto Dolenjske Toplice, s katero se spoja že izven vasi Brod in torej pušča vasi Irca vas in Brod povsem ob strani. Tretja. Tretje variante dejansko ni. Ta se poslužuje prve variante do železniškega mostu, nato zavije levo, poteka južno ob železniški progi, se pri prvih zapornicah pod Irčo vasjo spoji z ob-, stoječo cesto proti Dolenjskim Toplicam (torej ne rešuje vprašanja križanja z železniško progo), se nadaljuje mimo železniške postaje ter se pr; prvih zapornicah v smer; šmihela spoji s cesto, ki vodi v Beo krajino. Pri presoji, katera od navedenih variant naj bi imela prednost, je predvsem .potrebno imeti pred očmi namen, ki naj ga z gradn-c nove obvozne ceste dosežemo, stalne in za dogledni čas nepremakljive splošno standardne in komunalne objekte, kot so: bolnišnica, železnica z mostom in postajo, obs ječi cesti proti Dolenjskim Toplicam in Beli krajini, naselja in perspektivo njihovega razvoja, tj. del Novega mesta ob šmihelski cesti, Šmihel, Irčo vas in Brod ter športni stadion, spojno cesto Karteljevo—industrijski center, most čez Krko v Bršlinu, stanovanjsko sosesko v Portovalu ter tudi stroške izgradnje ene ali druge variante vsaj po približni oceni. Prednosti druge variante Gledano z vidika namena sem prepričan, da problem prometa in zvočne izolacije bolnišnice najbolje rešuje druga varianta. Sam potek te ceste je opisan zgoraj. Iz načrta "pa je še razvidno, da poteka trasa nove ceste v najbližji točki več . kot 30 metrov južno od kirurškega oddelka v precej globokem cestnem vseku v levem bregu potoka in da zaradi tega tu ni pričakovati posebnih odbojnih zvokov, še celo ne zaradi razmeroma nizkega platoja nad desnim bregom potoka in zaradi razbitega sistema zazidave mestnega predela Nad mlini ter severnega pobočja Grma. Druga varianta tudi lepo rešuje problem tranzitnega* prometa v obe nakazani smeri in skoraj idealno povezuje Belo krajino in Dolenjske Toplice s samim mestom, poleg tega pa tudi mestno naselje cb šmihelski cesti, Smihel ir. Regerčo vas, kakor tudi vasi Irčo vas in Brod po cesti, k: vodi od gostišča »Drska« do prvih zahodnih žeezniških zapornic. Neugodna je edino le povezava s, stadionom, ki bi v tem' primeru morala pstekati mimo kandijskega kolodvort vsa do sodanjega podvoza pod železniško progo pod železniškim mostom. Ta spojitev je že tako obvezna, pa naj se zgradi cesta po prvi ali po drugi varianti, že zaradi- postaje in zaradi sestopa na most za pešce čez Krko na tem predelu mesta. Iz ekonomskih vidikov je ta varianta dokaj ugodna, ker trasa ceste teče vseskozi po trdem terenu, zemeljske mase se izravnavajo, takoj v začetku ceste se odpre kamnolom dobrega tlakovnega in nasipnega materiala, porušitev obstoječih objektov cesta ne narekuje, in končno, podana je možnost križanja z železniško progo, začasno v .nivoju, ker to dopušča oddaljenost železniške postaje do točke križanja, pozneje pa je možno izvesti to križanje s podvozom. Ta trasa je tudi zelo ugodna iz prometnovarnostnih vidikov, ker pušča ob strani nevzdržno stanje ob železniških zapornicah pod Irčo vasjo" in tudi" obe vasi Irčo vas in Brod, ki sta za motorni promet zelo nepregledni in nevarni. UjjGštevajmo interese - bclnišnice! še beseda o prvi varianti. 2e na prvi pogled mi je jasno, da taka izvedba zahteva precej vet- žrtvovanj kot druga varianta, saj je tu potrebna porušitev dela gradiča pri- bolnišnici, njene izolirnice in mrtvašnice, teče po bolničnih zemljiških površinah na severovzhodni in severozahodni strani in s tem bolnišnici povsem onemogoči dostop do Krke, istočasno pa angažira večino njenega ■ sočivnega vrta severozahodno od internega oddelka. "Tudi stroški preureditve pod voza pod železniško progo, kjer je sedanji obok prenizek in preozek, verjetno ne bodo majhni. Se celo pa je saskrbljiijoča železobetonska izvedba cestišča po glede trdnosti tal neraziskanem desnem' bregu Krke, katere stroške je projektant v prikazani ceni upošteval le kot približne. Spojitev te ceste z obstoječo .v smeri Dolenjske Toplice, v začetku yasi Brod, tudi ne rešuje zadovoljivo vprašanja varnosti prometa skozi to nepregledno in ob cesta dokaj strnjeno naselje, rekonstrukcija skozi naselje pa bi povzročila nove, precejšnje stroške- Ta varianta pušča tudi povsem ib strani Irčo vas ali pa jo spaja z novo cesto prek sedanjih železniških zapornic pod samo vasjo, ki so, kot že rečeno, v prometnem pogledu nevzdržne. In končno! Ali ta varianta doseza svoj osnovni namen?* Menim, da ne, -saj je speljana tik ob. bolnišničnih objektih in preseka njena funkcionalna zemljišča na zelo občutljivem mestu internega oddelka. Po mojem mnenju bo tudi hrup motorjev na sektorju ceste mimo ali tik bolnišnice celo podvojen zaradi odbojnih zvokov z levega brega Krke, ker zaradi visokih sten gradiča in bolnišnične kuhinje razpršitev glasu v drugo smer ni možna. Moti me tudi, da ta varianta rešuje pomembni cestni problem zelo enostransko, to je le promet v smeri Dolenjskih Toplic in do stadiona, medtem ko smer Bele krajine in močna ter perspektivna naselja ob šmihelski cesti, šmihel in .Regerčo vas pušča povsem ob strani. Tretja varianta po mojem mnenju samostojno ne more nastopiti, kolikor pa bi nastala kot samostojna rešitev, žal, ne reši nemogočega stanja cestnoprometnega ozkega grla ob železniških zapornicah pod Irčo vasjo. Ker se ta varianta spaja s prvim sektorjem ceste iz prve variante, veljajo za ta sektor pri tej izvedbi isti pomisleki kot za prvo varianto. Vse tri nakazane variante pa po mojem' gledanju rešujejo le trenutno akutni problem obvoza mimo bolnišnice in nobena od njih ni dovolj perspektivna. V tem oAru ima brez dvoma druga varianta prednosti, ker ugodno povezuje tranzitni promet v smeri Bele krajine in v sme- Bern (Švica): v zasnovi mesta in lege ob reki Aare se kaže neverjetna podobnost z Novim mestom. Vse ulice imajo arkadne hodnike in nikomur ne pride na misel, da bi v izložbah namestil aluminijaste široke pravokotne okvire, kot so mnogi pred zadnjo vojno naredili na novomeškem Glavnem trgu. Ne pozabimo: taka ureditev mesta, ki ima svoje Izvire v srednjeveški arhitekturi, je zgodovinska posebnost in turistična privlačnost prve stopnje! Zaradi takih in drugih spomenikov obiskujejo tujci mesta in kraje, ki lahko kaj pokažejo. To upoštevajmo, ko govorimo o obnovah na novomeškem Glavnem trgu, kjer prav zdaj spet dajejo dvema hišama njuno prvotno čelno podobo v obliki obnovljenih arkad. (Gornji posnetek je povzet iz turističnega prospekta in nam ga je posredoval Inž. arh. Danilo Lapajne) ri Dolenjskih Toplic, daje prednost ugodnejše povezave z mestom mestnemu predelu ob SmSiheLski cesti, šmihelu in Regerci vasi, pred Irčo vasjo in Brodom, kar je prav, saj je prav v smeri šmihela pričakovati v bližnji prihod--nosti nagle in goste stanovanjske zazidave, česar o-Irci vasi in Brodu zaradi razgibanosti tal ne moremo trditi. Izogne se tudi vel.,:jn stroškom rekonstrukcije ceste skozi obe navedeni vasi in do kraja rešuje probiem prometa v smeri Dolenjskih Toplic tudi brez podvoza, ker -je zaradi oddaljenosti postaje do križanja ceste z železniško progo, četudi v nivoju, možna na sami postaji manipulacija z vlakovnimi kom(pozicijami, ne da bi bilo nujno spuščati zapornice. Kaj pa stroški? Se primerjava stroškov po stanju junija 1962. Globa'ino vzeto, so stroški za gradnjo ceste po prvi varianti najmanjši in znašajo 99 milijonov dinarjev. Sam projektant pa dopušča odstopanja navzgor, ker upošteva prezidave gradiča le s petimi milijoni dinarjev, ker odkupov stavb, ki jih je treba porušiti, v stroške izgradnje ni zajel, neznanka so mu tudi operni zidovi na desnem bregu Krke in jih upošteva le v minimalnem znesku 20 milijonov dinarjev, in stroški rekonstrukcije železniškega mostu s 4 milijoni dinarjev. Ta varianta je tudi za 440 metrov krajša od druge. Upoštevajoč dolžino 114 km, odpade tedaj na 1 km 86,8 milijona dinarjev stroškov. Pri tem pa rekonstrukcija ceste skozi Brod sploh ni upoštevana. Stroški gradnje ceste po drugi varianti so mnogo čistejši. Dolžina trase znaša 1580 m, torej 440 m več kot po prvi varianti, gradbeni stroški za križanje izven ni. voja — torej s podvozom -j so predvideni na 133 milijonov dinarjev, kar pomeni, da stane 1 km ceste 84 milijonov dinarjev, pri križanju v nivoju pa le 77 milijonov dinarjev ali 48,7 milijona dinarjev 2a 1 km. Za presojo, katera od navedenih variant je cenejša, ja tedaj vsak komentar odveč. Kaj vse bi hkrati rešiti? Toda če že govorimo o tako veliki investiciji, ki jO narekuje izvedba po prvi varianti, tedaj menim, da jo premalo perspektivna. Zato sem v uvodu namenoma naštel stalne objekte, kot so spojna cesta Karteljevo—Bršlin, podvoz v Bršlinu, industrijski center, most čez Krko pred Cegelnico, predvidena stanovanjska soseska v Portovalu itd. Ce te stalno točke držijo — program jih tolmači kot definitivne — tedaj morda ne bi bilo napačno razmišljati o izpeljavi te ceste vseskozi po desnem bregu Krke do konca Broda in tako: 1. po najbližji poti povezati avtomobilsko cesto od Kar-teljevega v smeri Dolenjskih Toplic in Bele krajine ter s tem razbremeniti mesto •precejšnjega dela tranzitnega prometa; 2. industrijskemu cenbru omogočiti čim krajšo in čim hitrejšo zvezo z gospodarskim zaledjem ležečim prek desnega brega Krke; 3. v industrijskem centru zaposleni delovni sili omogočiti čim lažji in čim' hitrejši pristop do delovnega mesta; 4. predvideni stanovanjski soseski v Portovalu pripravi-tii vnaprej osnovni komunalni objekt, ty. cesto; in končno: 5. Nova mesto obogatiti z novo izredno lepo turistično zanimivostjo s prekrasnim razgledom na Krko in njeno romantično okolico. Tone Valentine!« JOŽICA ČUK: »Ob sobotah mlad človek v Novem mestu res nima kam iti...« FRANC ŠEPIC: »Menda je letos še slabše, kot je bilo lani...« MARIJA PRAH: »Lahko bi organizirali predvsem več za-* bavnih večerov!« „Kako se zabavate?" Vprašanje mladini Novega mesta - Problem, ki terja hitro rešitev SLAVKA NEPU2LAN: »Le ■»kaj ne bi mogli imeti tudi tu zabavnega življenja?« ON: »Kam pojdeva jutri zvečer?« ONA: »Filme sva že videla. Kino torej odpade.« ON: »Kam pa drugam?« ONA: — Skomigne z ramo ... Tišina. Roke čvrsto stisnjene, objete. »Dragi, pozno je že. Mama me čaka,« je nadaljevalo dekle. »Pokliči me jutri.« Idila je bila pretrgana, vendar ne za dolgo ... Kosil je jesenski dež. Neprijeten, pust. On in ona, oba mlada, oba zaljubljena, se nista mogla domeniti, kam bi šla prihodnji večer. To vprašanje, kako se porazveseliti, ne tare samo njiju, temveč vse Novomeščane. Vendar smo v tej reportaži zajeli pretežno neporočene, torej tiste, ki nimajo kratkočasja v krogu najožje družine. Anketirali smo šest mladih ljudi med 19. in 24. letom. Vsem smo zastavili isto vprašanje: »KAKO SE ZABAVATE?« / * MARIJA PRAH: »Odgovor Je lahko najti. Kaj pa nam mladim v Novem mestu še ostane, razen kina in knjige? Da je to premalo, veste sami. Vidite, saj nimamo niti enega solidnega plesa, čeprav Novo mesto ni več tako majhno.« — Imate morda konkreten predlog, kako preiti s te »mrtve točke«? — smo vprašali. »Mislim, da bi morali organizirati predvsem več zabavnih večerov, kakor je bil tisti v Domu JLA, ko so nastopili .Dalmatinci'. Tedaj smo najbolj občutili, kako nam manjka podobnih prireditev. Nadalje bi svetovala prirejanje plesnih večerov, vendar ne takih v standardnih okvirih. Nemara bi bil eelo dobrodošel plesni učitelj s svojimi nasveti o modernem plesu...« FRANC SEPIC: »Zdi se ml, da je letošnja sezona celo slabša od lanske. Nimamo niti enega kvalitetnega orkestra. Torej je v ; našem zabavnem repertoarju edina .svetla točka' kino. Pohvaliti je treba organiziranje gledaliških predstv, toda ^reba je imeti res dobre zveze, če hoče« dobiti vstopnico. Ce ne verjamete, skušajte dobiti vstopnico za. eno prihodnjih predstav. Tako se vse zredu-cira na zabavo v kavarni, če to sploh lahko imenujemo zabavo. Kaže, da se za nas, mlade, v Novem mestu malokdo briga.« Vprašali smo malo bolj diskretno: — Kam greste z dekletom, kadar meteorološke razmere onemogočijo disku-tiranje o zvezdah? »Kam neki? Na relacijo kavarna — kino in obratno.« JOŽICA ČUK: »Zaposlena sem v IMV. Moja zabava je cijah pa doma. Tako mi ostane res zelo malo prostega časa, kar je morda še bolje. Svetli so trenutki, ko v našem mestu, gostuje gledališče. Imamo tudi domačo dramsko družino Svobode Dušana Jereba, ki je zadnje čase dala nekaj izrednih u-prizoritev. Vendar je to premalo. Ena, dve premieri na leto je skoraj nič, kajti prebivalci želijo čimveč takih prireditev. Večkrat gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane, ki pa da samo dve predstavi: popoldne za šole, zvečer pa naj bi se na 364 sede- ozko povezana s podjetjem. V mestu nimam kam iti, ra-( zen dvakrat na teden v kino, Toda rmadinski aktiv v podjetju organizira skoraj vsako nedeljo izlet. Veliko sodelujemo tudi z mladinskimi aktivi sorodnih podjetij. Tako smo imeli že nekaj večjdh ekskurzij. Vendar je to premalo. Zlasti v zimskem času. V Novem mestu je stanje kritično. Plesa sploh ni in zlasti v soboto mlad človek res nima kam iti.. Grem od doma, se sprehodim, enkrat, dvakrat, potem se je že treba odločiti. Ali sesti v polno, zakajeno kavarno ali se vrniti domov. Največkrat je zadnje. Pa še pravijo, da je lepo biti mlad,« je končala Jožica čuk. MIRKO RUPNIK spada nekako v »starejšo« generacijo, saj je že zaplaval v mirne zakonske vode. Takole nam je odgovoril: »Prostega časa res nimam na pretek. Dolžnosti v podjetju, dolžnosti v organiza- žih zvrstilo vse Novo mestoi Podobno je z zabavnimi večeri. Vemo, da je težava z dvorano, toda če tega vprašanja ne bomo začeli resno reševati, tudi dvorane še ne bo. Omenil bi še Koncertno poslovalnico, ki je bila osnovana lani in je organizirala nekaj odličnih koncertov. Toda potrebujemo več, veliko več!« SLAVICA NEPUZLAN> Dejansko v Novem mestu zabavnega življenja sploh ni. Poleti si vsak še nekako najde zabavo, toda pozimi? To je odprto vprašanje. Večkrat moram, čeprav nerada, ostati doma. To ni prijetno za mladega človeka, ki je željan življenja. Včasih me zamika, da se »sprehodim« do Ljubljane. Ali to terja denarja. Zato pozivam tiste, ki jim je poverjena ta skrb, naj se vendar predramijo, saj največkrat ne gret za kake velike stvari, temveč zgolj za take, ki se dajo uredita z malo dobre volje in razumevanja,« Zadnji, ki smo ga anketi- rali, je mladinec IVAN TISU. Takole je povedal: »Poslušal sem odgovore ostalih in ne vem, kaj bi še dodal. Vprašanje so precej izčrpali. Vse so povedali. Morda je treba v zabavo prišteti tudi TV in šah, vendar je to že izven zastavljenega vprašanja, saj si tudi najbolj strastni šahist želi še druge zabave, ki pa je Novomešča-ni ne poznamo. Pa je čas, da bi jo poznali, saj nas je že precej, in to nekaj pomeni. Želimo kvalitetnih zabavnih večerov, gledaliških predstav, koncertov itd.« •>. Zdi se, da je komentar odveč. Vendar ni tako lahko zaključiti to zelo delikatno razpravo. Kajti vprašanje zabave je za Novo mesto verjetno najbolj pereče. Slišali smo: kino, kavarna. .. Toda ne smemo pozabiti, da so bile te besede izgovorjene za tisk, besede pod polnim imenom in priimkom. Moramo torej to in ono prebrati med vrstami, povedati nekatere stvari iz lastne izkušnje. Ali ni res, da pomanjkanje kvalitetnih prireditev pospešuje formiranje skupin in skupinic, ki to vprašanje rešujejo v 'lastni režiji. Mnogi lakon-sko abstrabirajo to stanje in mu najdejo razna opravičila. Toda obrnimo se! Poglejmo z odprtimi očmi. Ali je vse to potrebno naši družbi? Ali Imajo odgovorni činitelji v mestu res toliko »obtežilnih« okoliščin, da ne morejo v tej smeri ukrepati? Ljubljana je blizu, Zagreb prav tako. Ali je težko ustvariti tak minimum) da bi bili ti mladi ljudje zadovoljni? Da bi našli sebe. Novo mesto je preraslo nekdanji okvir. Mladi gospodarijo, ustvarjajo, i pa tudi zahtevajo. O še mlajših, ki prav zaradi teh nerešenih vprašanj lahko zavijejo s prave poti, tokrat nismo spregovorili. Naše stolpce Jim bomo prepustili v naslednjih številkah. Saj jih morda tarejo še bolj pereča vprašanja. • Potreben je nujen recept, 9 toda zdi se, da v Novem 0 mestu še ni zdravnika, ki • bj ga podpisal. Bolezen pa • se je tako razbohotila, da • je potrebnih več receptov. • Za sedaj, za to zimo, pri- • skrbimo vsaj improviziran 0 recept... Tekst in posnetki: B. Enka MIRKO RUPNIK: »Na 364 sedežih se ne more zvrstiti vse mesto ...« IVAN TISU: »želimo kvalitetnih zabavnih večerov, gledaliških predstav, koncertov in še kaj ...« SEVNICA PLEŠE V novembru so v Sevnici začeli s plesnimi vajami, namenjenimi predvsem mladini, ki ne zna plesati. Vaje bodo imeli večkrat, predvsem pa bodo izkoristili jesenske in zimske dneve. Prirejanje plesnih vaj je v Sevnici že tradioija. Samopostrežnica je vsak dan bol) obiskana Nedavno odprta špecerijska samopostrežnica v Sevnici je vsak dan bolj obiskana. Potrošniki, ki *o v njej prvič, je kar ne morejo prehvaliti, S svojo založenostjo in bogato izbiro zadovoljuje lokal vse okuse ljudi. Tp je dovolj dober znak, da bo treba trgovsko mrežo v tej smeri še jačiti, predvsem pa uvajati samopostrežbo tudi v drugih večjih krajdh občine. Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovoli člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispe* vek, ki bo koristil vsem Martin Fuis: 5 O vzgoji otrok Neprimerne besede Okrog tretjega leta starosti so otroci na- taki stopnji razvoja, ko uživajo v prostaških besedah. Vsak otrok, ki se igra z drugimi otroki, kar je pravilno, se nauči kleti in govoriti grde besede. Kaj naj starši storimo v takem primeru: Iz »kože« ne bomo skočili, niti ne bomo preveč razočarani. Seveda pa tega ne bomo molče prenesli! če izrazi niso prehudi, otroka nekaj časa pustimo, potem pa spremenimo vsebino razgovora, če pa tudi- to ne pomaga in če so besede grde, mu mirno povemo, da večina ljudi nerada posluša take besede in da jih tudi mi ne želimo poslušati. Seveda pa tudi sami ne smemo uporabljati takih besed in moramo paziti, s kom se otrok druži. Otrokova napadalnost Nekateri starši so zaskrbljeni, ko vidijo, da njihov otrok vleče drugega otroka za lase. Smatrajo, da je tako napadalno dejanje hud prekršek, Id ga Je potrebno v kali zatreti. Razumljivo Je, da civilizirani svet ne bi mogel obstajati, če ljudje ne bi znali obvladati svojih slabih nagnjenj. Kako je torej s to zadevo? Navadno se otrok tega odvadi v teku svojega razvoja in v dobrimi odnosi, s starši. Poglejmo si otrokovo napadalnost v Času njegovega razvoja! Lačen dojenček sovraži ves svet. Ko se leto dni star otrok razjezi, je v stanju udariti mamico. Okrog leta in pol starosti, če smo z nJim nežno postopali, se bo takega dejanja vzdržal, vendar pa bo svoj bes izrazil s cepetanjem nog. Dve in pol leti star otrok morda brez pomisleka udari z lopatico po glavi tistega, ki mu odvzema igračko. Mnogo bolj vzgojen je že štirileten otrok, ki se bo najprej vsaj nekaj časa prepiral z napadalcem. Znano je, da otrok izraža svoja čustva tudi v igri z lutkami, ki mu predstavljajo družinske člane in ostale znane osebe, ko tepe in krega poedine osovražene osebe. Skupina dečkov okrog šestega leta starosti se že razdeli v dve skupini, ki se med seboj borita. O izredno napadalnih otrocih moramo razpravljati z vzgojitelji in psihologom! Šolske otroke z normalno stopnjo napadalnosti vključujmo v atletiko, razne igre in tekmovanja, kjer se njihova borbenost uveljavi v pravilni obliki. Če leto dni star otrok ugrizne mamo, ko mu začnejo rasti zobje in je poleg tega morda še utrujen, je to popolnoma naravno. Pa tudi če Je zadovoljen in odkrit in včasih ugrizne mamico, nima to posebnega pomena. Če pa je razdražljiv in stalno grize ostale otroke brez posebnega razloga. Je to znak, da pri njem nekaj ni v redu. Morda ga doma preveč tiranizirajo, prenapeto »držijo«, zato postane divjaški in preobčutljiv. Ce sami ne moremo odkriti vzrokov takega vedenja, se moramo posvetovati s strokovnjaki za vzgojo otrok, ki nam bodo dali primerna navodila. Dečku je potreben očetov prijateljski odnos Dečki in deklice srčno želijo, da se tudi oče z njimi igra. Oče pa pride včasih domov z edino željo, da se odpočije ali prebere časopis; morda ga čaka doma še kakšno nujno delo. Vendar če ve, kako važna je njegova družba za otroka, mu jo bo nudil. Seveda od očeta in mame rd pričakovati, da sebi splqh ne bosta privoščila odmora. Vendar je bolje, da se oče četrt ure prisrčno bavi z otrokom in potem reče: »Sedaj bom pa prebral časopis« kakor da ves popoldan s kislim obrazom hodi z otrokom. Včasih si oče zelo prizadeva, da vzgoji sina v popolnega človeka, kar pa v mnogih primerih škodljivo vpliva na njune dobre odnose v igri. Oče, ki želi, da sin postane atlet, mnogokrat prezgodaj poizkuša, da ga nauči na primer pravilno metati in loviti žogo. Naravno je, da dela sinček napake. Če mu oče neprestano daje pripombe, čeprav na prijateljski način, se bo otrok zelo neugodno počutil. To zanj ni več nobena zabava! Razen tega se vzbudi v njem občutek, da je v očetovih očeh manjvreden. Zanimanje za šport pride ob svojem času, če ima otrok za to željo in samozaupanje. Več je vredno, če oče njegovo 'nagnjenje podpira, kot če ob nepravem času poučuje. Metanje in lovljenje žoge je dobra zadeva, če pride pobuda od otroka in če služi zubavi. Dečku te starosti je vzor samo tisti človek, ki ga pozna kot prijatelja, s katerim se dobro razumeta. Ce je oče nestrpen in ga neprestano opominja, se neprijetno počuti v njegovi družbi. Zaradi tega se bo bolj navezoval na mamo in ostale ljudi. Oče ne sme prestrogo obsojati jokajočega sinčka ali se norčevati iz nJega, če se igra z igračkami za deklice, ali ga siliti, da se bavi s športom! Ko je z otrokom, naj se z njim zabava, vzbuja v njem občutek, da mu je potreben, ln naj gre z njim od časa do časa na sprehod. Deklico in očetov prijateljski odnos Za pravilno vzgojo deklice je očetov prijateljski odnos prav tako potreben, kot aa pravilno vzgojo dečka. Igra naj se z njo, pohvali novo oblekico, pogačo, ki Jo Je spekla itd. Zanima naj se za njen napredek v šoli, Jn ko dpraste, za njene nazore. Ce je potrebno, naj Ji razloži svoje Ali knjige res samujejo? Kakor da je živo bitje, knjiga ne prenese osamljenosti. Ko pa se združi s človekom, knjiga, prav tako kakor človek, spreminja, pre-raja vsakogar, do katerega pride. V naši državi izide vsako leto nad pet tisoč knjig (v nad 30 milijonov izvodih) ki imaj d različne ' lastnosti, različne smotre. Toda njihova pot od tiskarne do bralca je dolga in prepletena z rrjnogimi ovirami, ki so tembolj razumljive, ker smo država, ki ima posebne vzroke za tovarištvo s knjigami in v kateri ,so veliko prej kakor v drugih večjih in bogatejših državah prelili svinec v tiskarske črke. Aid ljudje berejo in koliko berejo, to vprašanje povzro-X 6a posebno zaskrbljenost, kadar je beseda o kulturi našega človeka. Statistika je začela spremljati vir tega problema in ima v zvezi z njim nekatere dokaze in odgovore. Po številu založb (imamo jih nad 70) spadamo sorazmerno v prvo vrsto, po številu bralcev in naklad knjig.pa nedvomno zaostajamo za mnogimi državami. < Po podatkih založniških podjetij se iz leta v leto veča število izdaj, vtem ko naklada pada. Povprečno največja naklada za posamezno izdajo znaša približno 5000 izvodov, so pa primeri, da natisnejo kako leposlovno knjigo samo v 300 izvodih. Toda čeprav jih natisnejo tako malo, ostanejo mnoge knjige neprodane v temi skladišč, i Ali to govori o premajhnem številu bralcev? Nekatera znamenja kažejo, da zanimanje za knjigo vendarle 'nenehno rase. število bralcev v javnih knjižnicah je znašalo leta."1952 7,890.000, leta 1959 pa 1,335.000. število prebranih knjig se je v istem obdobju povečalo od 4 milijone^ 7(13.000 na 12,832.000. Po posebni anketi ža p^samez- ne kraje se je v zadnjih letih odstotek bralcev v javnih knjižnicah znatno povečal, prav tako tudi število prebranih knjig. Neka anketa o tem1, s čim se ukvarjajo mladi delavci in uslužbenci v prostem času, pa kaže na simptomatičen pojav v zvezi s problemom branja. Iz odgovorov anketirancev bi sledil sklep, da se mladi ljudje razen rednega dela ne ukvarjajo s knjigami, če ni to motivirano s kakšnim neposrednim s mo-trom- Tako imamo ob tem velikem problemu — premalo razvito zanimanje za knjigo sploh — še ta problem, da ni neposredno izražene volje za branje knjig, ne glede na potrebo, da bi s tem dosegli nekakšen neposredni smoter. Večino bralcev sestavljajo dejansko dijaki, študentje, obiskovalci različnih oblik izobraževanja, nato pa politični delavci, kri berejo po navadi zaradi svojega po-litično-ideološkega dela. Se pravi, da berejo ljudje predvsem zaradi učenja, pripravljanja na izpite, na predavanja, da bi si izboljšali kvalifikacijo, strokovnost, se Miro Kugler: DEKLICA usposobili za kakšno neposredno družbeno nalogo. Beststellerji med našimi knjigami so nekatere izdaje SLAVKO CA TER V sredj, SO. oktobra, je Ere-žicane . pretresla vest o nenadni smrti frizerskega mojstra, znanega ljudsko-prosvel-neja dslavca Slavka Caterjz.. Slavko C. ter se je rodil V Br.čdcah, kjer je tudi končal osnovno šolo in se izučil jri-tenke obrX Med okupacijo so ga Nemci izgnali h' Bfežic. Priključil se je- narodnoosvobodilnemu gibanju. Zaradi iz-dais'va so ga zaprli v Gradcu, od koder so pa poslali v' kon- te'h'tr-c"-s';o tabo'i&ie Dath u. Ves izčrpan od gladu in grozot v taborišču se je po osvoboditvi vrnil v Brežice i" o službo pri naprednem mojstru Holyju, kasneje pa prevzel njegovo delavnico. Vsi *o ga spoštovali kot poštenjaka, napredno mislečega pre-' močrtnega toi>ariiu in dobre-Qa strokovnjaka. Vsa leta po vrnitvi v Bre-*»ce je tov. Slavko Caier ofc-tlvno deloval kot organizator lfadskoprosvetnega življenja h aktiven igralec. Bil )e dol-9° M podpredsednik Pro-»vetnega druilva »Stanko čer-*e!č«, »4 Viittvu razvoj ima veliko zaslug, zlasti za igralsko družino. Kot neutruden organizator je pritegnil k sodelovanju vrsto tovarišev, ki jih je znal navdušiti za amatersko igranje; tudi sam je bil vnet igralec in Brežičani bodo ohranili v spominu vrsto njegovih vlog, zlasti iz Nuši-ćevega Narodnega poslanca, Tavčarjevega Otoka 'in Struge, Operacije Mire Pucove, Marinčeve Komedije o komediji in drugih del. Kako težko ga bodo pogrešale amaterske skupine, katerim je pokojni Slavko vedno priskočil na pomoč kot izvrsten masker, kako težko ga bomo pogrevali na sejah našega društva, ko ne bo več njegove spodbudne in jasne besede! Naj omenim šc to, da je pri organizaciji zadnje revije kulturnih dejavnosti v Brežicah prav on nosil težo celotne organizacije sprejemov in poteka revije in da se moramo prav njemu zahvaliti, da so se gostujoče skupine pri nas dobro počutile. Kot član mestnega odbora SZDL Brežice ln predsednik IV. rajona je bil odgovoren za organizacijo klubskega življenja. Tudi v občinskem Svetu Svobod in prosvetnih društev je bil član sosveta za klubsko dejavnost, še nekaj dni pred smrtjo je z navdušenjem govoril o organizaciji prvega klubskega večera, vendar mu ga ni bilo usojeno dočakati. V srcih Brežičanov, zlasti pa niegove družine, najožjih vrijateljev. stanovskih tovarišev in liud.skoprosvetnih de-IniKev spomin na dragega Slavka, tovariša in igralca, organizatorja in strokovnja-n» hn uantM politične literature, nato učbenik angleškega jezika, na tretjem mtestu pa je šoferski prometni priročnik. Taka usmeritev je tesno povezana s sodobnimi življenjskimi pogoji, ki ne puščajo veliko časa za brezdelje in za izživljanje v domišljijskem svetu, v katerega nas vodi leposlovje. To samo po sebi ni nujno znamenje kakršnega koli družbenega popačenja. Toda skrajnost v tem vendarle lahko pripelje do posebnega družbenega utilitarizma in do nastajanja ozračja, ki ni v prid' oblikovanju svobodno razvite osebnosti, kakršna ustreza socialistični družbi. Tovarištvo s knjigo — bodisi zaradi učenja ali razširitve osebne kulture — je nujno, za sodobnega človeka, od katerega se zahteva, da ve in zna, prav tako pa tudi, da hoče. Naš delovni človek bi lahko opravljal svojo dvojno funkcijo: proizvajalca, ki se uspešno vključuje v sodobne tehnološke procese — in svobodno razvite družbene osebnosti, ki upravlja in odloča o uspehih svojega dela, če bi v prostem času lahko organiziral življenje, ki bi mu pomagalo ohraniti in nenehno obnavljati to svojo delovno in duhovno svežost, če bi mu bila knjiga neznani tovariš. Povečanje standarda mu omogoča dajati za potrebe določena sredstva (indeks povečanja stroškov za knjige in časopise je večji kakor indeks-izdatkov za obleko in obutev), da pa bi mu bila ta kulturna potreba zagotovljena, bi bilo med drugim' nujno, da bi družba drugače uredila odnose med javnimi knjižnicami in založbami. Samo četrtina letne proizvodnje knjig 'gre v sklad knjig v. knjižnicah, ki na leto kupijo povprečno samo 60 do 200 novih knjig. Nastane neodložljivo vprašanje: kako družbeno in gospodarsko zagotoviti, da bi vsaj v vsakem občinskem središču v javne knjižnice prišla vsaka važnejša nova izdaja? Sicer pa bi brez zagotovitve nujnih družbenih in kulturnih možnosti za večje zanimanje za knjigo pri tistih, ki so že pismeni, le s težavo z večjo gotovostjo govorili o privajanju na knjigo pri tistih, ki še ne obvladajo abecede. V tem začaranem krogu_— m'ed tistimi, ki ne morejo brati, in tistimi, ki iz kakršnihkoli drugih vzrokov ne berejo — knjiga pogosto sameva v temnih skladiščih (in čaka na kupce), v knjižnicah (brez bralcev), na policah (kot nemi okras). MILIJA KOMATINA (Iz KOMUNISTA, št. 41 18. oktobra 1963) 29. oktobra, za občinski praznik, so v Šentjerneju slovesno izročili namenu novo šolo, ki nosi ime po domačinu, narodnem heroju Martinu Kotarju-Marjanu. Šolarji šentjernejske osemletke so zelo dobri pevci; to so dokazali, ko so v zboru zapeli nekaj borbenih pesmi MK: žepne knjige za vsakogar % Potrčev roman »Na kmetih«, ki ga je ob izidu pred leti slovenska kritika ocenila kot delo, ki razgalja »blišč in bedo« kmečkega življa, je nedavno ponatisnila Mladinska knjiga v zbirki »Školjka«. Ce upoštevamo, da izidejo v tej prepovedana«, ki sta ga napisala Giinther Anders in Clau-de Eatherly, prvi doktor filozofije in pisatelj, živeč na Dunaju, drugi tako imenovani hirošimski junak. Anders je namreč uredil in izdal pisma, plod svoje koresponden- Priznanje novomeškim igralcem Novomeščani bodo v soboto zvečer prav gotovo do zadnjega kotička napolnili premajhno dvorano v Domu ljudske prosvete: gledališče DPD Svoboda »DUŠAN JEREB«. bo na svečani ponovitvi Miller-jeve drame »VSI MOJI SINOVI« dobilo bronasto medaljo, ki jo je doseglo s tem delom na zveznem festivalu amaterskih gledališč Jugoslavije letos na Hvaru. Navzoči bodo zastopniki zvezne žirije, republiškega sveta Svobod in drugi predstavniki ljudske oblasti ter kulturno-prosvetnih institucij. Navzočnost občinstva, ki je vedno močno cenilo ustvarjalno prizadevnost domačih amaterjev, bo hkrati tudi najbolj množična zahvala društvu in njegovemu gledališču, ki vztrajno nadaljuje svoje poslanstvo. zbirki res kvalitetna in zelo brana dela, smemo šteti roman Ivana Potrča za eno najbolj popularnih in najbolj i-skanih del, kar jih je kdaj-koli prišlo izpod peresa slovenskega pisatelja. To priznanje pa Potrču vsekakor gre, saj je znal s svojim realističnim pripovedovanjem dogodke tako nanizati, da dajo v celoti nepotvorjen, živ in večno resničen okvir življenja, izrezanega iz neke pokrajine. To bodo prav gotovo ugotovili tudi bralci, ko jo bodo (ne samo enkrat) vzeli s knjižne police. 0 V zbirki »školjka« smo dobili tudi delo »Tu je vest ce ž rezervnim majorjem a-meriške vojske in bivšim pilotom Claudom Robertom AVTO: že za 3.000 dinarjev Lepi dobitki se obetajo ljubiteljem knjige, ki bodo sodelovali v veliki knjižno-prodajni akciji Državne založbe Slovenije od oktobra letos do septembra 1964. Sodelovanje je dokaj preprosto: kdor bo nakupil v prihodnjih dvanajstih mesecih knjige po posebnem prospektu, ki ga je izdala DZS, v vrednosti vsaj 3000 dinarjev, bo prejel nagradni kupon in bo kandidat za eno nasled- njih nagrad: « — na vsakih 100 kuponov za biblioteko v vrednosti 5000 dinarjev, na 250 kuponov ■ biblioteko za 10.000 dinarjev, na 500 biblioteko za 15.000 dinarjev, na 1000 biblioteko za 30.000 dinarjev, na 5000 kuponov bo možno dobiti televizor v vrednosti 200 tisoč dinarjev, 300.000 dinarjev bo izžrebanih na vsakih 7500 kuponov, medtem ko bo avto »Zastava 750« za 1,2 milijona dinarjev možno dobiti na vsakih 10.000 nagradnih kuponov. Kdor bo kupil knjige v vrednosti od 3000 do 5999 dinarjev, bo dobil en nagradni kupon, kdo za 6000 do 8999 dinarjev, dva kupona itd. Nagrade bodo izžrebane trikrat: 25. januarja, 25. junija in 25. oktobra 1964. Rezultate žrebanja bodo objavili 7 dnevnem časopisju. Nova Minattijeva zbirka Te dni bo pri DZS izšla tretja pesniška zbirka enega najboljših povojnih slovenskih pesnikov Ivana Minatti-ja. V zbirki, ki nosi naslov »Nekoga moraš imeti rad«, se je pesnik še bolj poglobil v probleme svojega sveta in jim je vdihnil tehtnejšo življenjsko tezo. Z njo pa j« Minattl presenetil tudi zaradi nove stilne in oblikovne strm« nI. Zbirki, ki jo pričakujemo, bo nedvomno zanimiv dogodek i v literarnem življenju na Slovenskem. Bogdan Borčic: OB SAVI Eatherlvjem, ki je dolga leta po vojni slovel za svojevrstnega junaka: junaka, kri je prvi v zgodovini po naročilu ameriških visokih vojaških in političnih krogov preizkusil moč atomske bombe na japonskem mestu Hirošimi in s tem praktično končal drugo svetovno vojno. Korespondenca med tem junakom in filozofom ter pisateljem- Andep-som ne, govori o samih grozodejstvih, ki jih je povzročilo uničevalno atomsko orožje, pač pa posega v vest človeka, ki poskuša pozabiti hi-rošimske spomine. # V drugi zbirki »Knjižnici sinjega galeba« je Mladinska knjiga prinesla izbor Jurčičevih povesti pod riaslovbrn »Hči mestnega sodnika«, v knjigi je poleg povesti s tem naslovom še pet najbolj priljubljenih povesti tega slovenskega pisatelja. Vsi, M irnaj* radi preprosto, vendar lepo slovensko knjižno besedo, hOj-do tudi to knjižico radi prebirali. Predvsem pa bo dobrodošla mladini za šolsko čtivo. Delo je lično opremil slikar Nikolaj Omersa. Oflilan (Jtlipčie: REICHSTAG V PLAMENIH 43 - . »Doslej ste bili garda ljudske revolucije. Vi ste privedli to revolucijo do zrnage; za ve'dno bo združena z vašimi imeni. Vi morate biti jamstvo za konec te revolucije, a končana bo le, če se bo nemško ljudstvo vzgojilo v vaši šoli.« Člani oddelkov SA so bili zadovoljni: čakali so jih položaji in blaginja. V svojih preprostih glavah so mislili le na to, kako bodo sebi prigrabili to, kar so doslej pogrešali. Goebbels je napadal velike kapitaliste in »reakcijo«. Politično ozračje je bilo na-elektreno. Vse kaže, da je Hitler podpiral revolucionarni val, ki je* zajel nezadovoljneže, in ga izkoriščal za svoje smotre. Toda Hitler ni nikoli želel socialistične države. 2e sredi leta 1933 je odločil, da ne bo dovo-lil, da bi »nacistična revolucija« omajala gospodarstvo in ga onesposobila. Želel si je sodelovanja s težko industrijo In trgovino, da bi prebredel gospodarsko krizo in da bi ublažil brezposelnost, ki je razjedala Nemčijo. Zato je 6. julija govoril svojim državnim guvernerjem: »Revolucija ni permanentno stanje stvari in ne smemo dovoliti, da pride v ta položaj. Umirjen tok revolucije moramo speljati v varne kanale evolucije...« Hitler je nato začel vključevati v svojo gospodarsko organizacijo izkušene strokovnjake in tudi kapitaliste. Krupp von Bohlen je ostal še naprej predsednik zveznega združenja nemške industrije. Thvssen je postal predsednik dveh močnih potniških gospodarskih organizacij. V nacistični stranki niso smeli govoriti o tem. Hitlerjev namestnik Hess je prepovedal takšne 'razgovore in grozil z disciplinskimi kaznimi. Hitler je sicer še govoril in kričal o revoluciji, vendar vsa njegova dejanja pričajo, da prehaja k novi politiki. V prvi vrsti je želel utrditi svoj lastni položaj. Zato se mu je upiralo igračkanje z revolucijo in eksperimentiranjem. Naj pa je še toliko dokazoval, mu vendarle ni uspelo prepričati vseh svojih bližnjih sodelavcev v nujnost zmernejše politike. Tej politiki so se uprlj. predvsem voditelji oddelkov SA in drugi, ki so zagovarjali radikalnejše ukrepe in so v nacističnem gibanju videli orožje proti kapitalu ter zahtevali, da se revolucija ne sme zaustaviti na pol puli. Voditelj SA oddelkov je bil Ernst Rohm — načelnik štaba. Lahko je govoril v imenu sto tisoč ogorčenih članov SA, ki so se čutili prikrajšani in niso želeli konca revolucije vse dotlej, dokler ne bodo tudi sami preskrbljeni z delom in s položaji. V Nemčiji so začeli krožiti glasovi o potrebi druge revolucije. Zahteve po njej so postajale vedno glasnejše in preteče. Rohm, Goebbels in drugi voditelji SA se vržejo v kampanjo proti »reakciji«. Beseda »reakcija« je imela silno širok obseg. Vključevala je sleherni sloj in posameznika, ki so ga skrajni nacisti sovražili: kapitaliste, junkerje, konservativne politike, višjf armadni oficirski zbor, ugledne meščane, bogataše in vse tja do uradnikov v civilnih službah. Oddelki SA so se otožno ozirali nazaj v pretekla leta, ko se jim je zdelo, da korakajo v »obljubljeno de-* želo«, kjer bo dovolj plena, kjer jih že čakajo dobra služba in privilegiji. Sanje so se jim umikale, Hitler jih je pozabil. Ostali so na ulici praznih rok. V svojem žargonu so člani SA govorili, da je »potrebno očistiti svinjak in pognati požrešne svinje proč od korit«. Tako so govorili člani SA, voditelji SA pa so se v tem času spoprijeli z armado. Slo je za staro vprašanje, za katero sta se dajala Hitler in Rohm že dalj časa. Rohm je zahteval, naj se oddelki SA spremenijo v redno vojsko in naj vojsko reorganizirajo tako, da poženejo stare poklicne generale. Hitler pa se je predobro spominjal 1923. leta, ko ga je takšna politika privedla v spor z armado in je tedaj pogorel. Cenil je nevtralnost armade, ki je dopustila, da je postal kancler. Sedaj mu je bila armada naklonjena in zadovoljna, ker je z odločno roko odstranil nevarnost državljanske vojne. Glavna osebnost v armadi je bil general VVerner von Blomberg, obrambni minister v Hitlerjevi vladi. Armada je Hitlerja podpirala, ker se je strinjal s ponovno oborožitvijo Nemčije. Potreboval je generale,-ker so bili strokovnjaki in so tudi sami želeli močno in veliko armado. To je želel tudi Hitler in tudi vemo zakaj. Toda to ni vse, kar je treba vedeti, če hočemo razumeti obojestransko naklonjenost. Hitler je razen tega vedel, da stari predsednik Hindenburg ne bo več dolgo živel. Hitler je računal na ta položaj in zato ni hotel prezreti dejstva, da bo potreboval armado. RoHM SE UPIRA HITLERJU Konec leta 1933 so oddelki SA šteli skoraj tri milijone mož. Rohm je torej poveljeval vojski, ki je bila skoraj 20-krat večja kot regularna vojska Reicha. Voditelji SA so gledali v svoji vojski edino revolucionarno armado, ki bo Nemčiji vrnila prejšnjo moč (versajski mir je namreč dovoljeval Nemčiji redno vojsko sto tisoč mož.'). Voditelji SA so sovražili kruto vojaško lestvico poklicne vojske; bili so besni, ker so jih profesionalni generali prezirali in podcenjevali. Želeli sd si sami bleščenih naslovov, hoteli so imeti »revolucionarno vojsko«. Hitler pa je v drugi polovici leta 1933 zagotavljal generalom, da bo zvest svojim obljubam: ZANIMIVA IMOC V STUDENI Novomeški jamarji v kostanjeviškem podzemlju Lepa je Dolenjska v tem letnem času. Pot do Kostanjevice je prijetna. Občudovali smo jo iz avtobusa. Videli smo vasi, ki se razprostirajo pod Gorjanci, delo na polju, lepo rdeče rumeno in sem ter tja zeleno obarvano pokrajino. Hladna jesenska noč je že prekrila dolino, kjer je vhod v najlepšo podzemsko jamo na Dolenjskem, »Studeno« pri Kostanjevici. Naloga tega dne je bila. izmerili drugi del jame in jo še bolj podrobno raziskati. Jama je bila skoraj vsem članom nepoznana, kajti samo dva izmed nas sva bila že v njej. Zato so ostali z nestrpnostjo čakali vodjo, da jim dovoli vstop. 2e v vhodnem rovu smo po približno 200 m poti naleteli na prvi vzpon, pod katerega je. pot vodila navpično navzdol. Tam smo uporabili jamarske lestvice, novinec Martin pa se je prvič spuščal po njih. Bil je zelo vesel, ko je srečno pristal tik ob prvem jezercu. Na licih se mu je pojavil nasmeh fn že se je zagledal v strop nad jezercem, s katerega so viseli tanki, toda dolgi kapniki v oblika špagetov. Obšli smo prvo jezerce in po lepo izoblikovanem hodniku prispeli do drugega jezera, ki zapira pot v naslednji del jame. Toda nismo hodili dolgo. Iz nahrbtnika smo izvIov,r crunriasti čoln in ga napihnili. Naš spretni čolnar — moderni Haron — je kaj hitro premagal to zapreko. To je posebne vrste užitek in čast, ki ne doleti vsakogar. Na koncu jezera smo s pomočjo vrvi' preplezali približno 5 m» visok vzpon. Tedaj smo vstopili v malo križno dvorano, kjer se razdeli jama v dva dela. Desni rov pelje v kapniško dvorano. Kaj je tukaj napravila narava, se ne da opisati. Kapniške tvorbe najrazličnejših oblik, siga-ste zavese, čudovito zasigana tla okoli največjega kapnika, ki so ga prejšnji raziskovalci imenovali dedek Mraz, človeka tako privlači, da ga obide misel: »Živel bi najraje tukaj, v svetu tišine.« . »Pohitimo na delo, na merjenje v drugi del, saj je tudi tam lepo!« naš svari vodja odprave. In že smo pri drugem" rovu, ki ga zapira deset metrov visok kamin, ki je za še tako spretnega jamarja trd oreh. »Kaj, če bi prebredli sifon in stopili kaminu za hrbet in po njem spustili lestvico?« se oglasi eden starejših jamarjev. Rečeno — storjeno. Dobili smo prostovoljca, ki je imel zelo -težko nalogo. Neustrašni Peter je na pol pre-breiel, na pol preplaval vodo. Vodia merilne ekipe izkušeni Milan je dal nalogo svojim sodelavcem in že se je začelo njegovo ne preveč priletno delo. Velika dvorana je pravcati labirint rovov. Zato je treba trdno in vztrajno delati. Na milimetrskem papirju so se vrstili tlorisi in profili rovov, v zvezku pa število vizur in drugih številk, ki so potrebne pri izdelavi načr- ška dvorana. Odkrili smo noive rove, v katerih so bila jezerca, polna podzemskih stonog in glist, kar je le redek primer v naših jamah. Bližalo se je jutro. Bili smo že utrujeni. Ker je ostalo še malo časa, smo za trenutek posedeli pred jamo ob prjet- B)E Z BESED Motiv iz Postonjske jame? Ne, pač pa iz Studene pri Kostanjevici tov jam. čas jih je preganjal, kajti dobili so nalogo: »Do juira mora jama biti izmerjena!« Draga ekipa, ki je imela nalogo, da podrobneje razišče stranske rove, je vztrajno klesala luknje v s.iene. Nasfca-k ovali so jih nezadržno, povečali odprtine, se plazili skoznje v upanju, da se pred njimi pojavi nov svet — kapni- nem ognju in pečenem kostanju ter pomislili na tovariše, ki se akcije niso mogli udeležiti. Naša najmlajša jamarka nas je pričakala na avtobusni postaji. V očeh je imela solze radosti, ko je poslušala naše pripovedovanje. Dejala je: »Prihodnjič me tudi bolezen ne zadrži.« Lojze Medle Kalifornijska Christine Keeler? Z grožnjo, da bo vse povedala, je neka prostitutka zelo preplašila nekatere vodilne kalifornijske politike, med njimi nekaj poslancev in senatorjev. Dekle, ki je imelo intimne stike z njimi, se prav gotovo zgleduje po svoji britanski vrstnici Chri-stini Keeler. V zadnjem času so namreč kalifornijski politiki, dobivali sezname lahkih deklet, ki so jih obiskovale na telefonski poziv. Preiskava o tem primeru je v teku, toda kalifornijski pravosodni minister OBrien še ni povedal, ali bodo objavili imena osumljencev. Helikopter se je zrušil nad letališčem Na mednarodnem letališču Idletvild pri New Yorku se je ' 15. oktobra popoldne zrušil potniški helikopter in povzročil smrt- štirih oseb. Helikopter — dVomotorni boeing ver-tool 107 — je' padel nad centralnim delom ogromnega letališča in se pri tem vžgal, vžgale pa so se tudi nekatere letališke naprave v ■ bližini. Na krovu helikopterja, ki je bil namenjen na Wall Street in v Newark, so bili trije člani posadke in trije potniki. IIIIIIIIHS 0 stavbo bodo podrli priryo 150 milijonov di-jjef1 stala zgradba angle-"'V6 uprave in^sočial-s a (»rovanja v Kennte-^krajini Northhamp-" shil^aj pa bodo moji tir*vo zgradbo podreti, w ie^'te odkrila v njej ^n5>isko' napako: jekle-porf* v betonskih tleh m J, t> vgrajeni v pravilni ^joiklektronske meritve g polpte, da zaradi te na-s0S »Ugotovljena maksi- geSnk|ali natolcevanje pa# !casso, enainosemde-jle8i Ifanski slikar, je ba-s6" * Prijateljem jejavil, !f #> V^e smrti ne name" va V*** nobene slike ra, l»"**n!e, ali je ubijalec Viktor Po-lien-'ky.« " evod je posius.uti veliko pazljivostjo in potem čakala. »Gotovo ne vihtijo sekire vsi, in če to ni Viktor-jeva naloga, ne sprevidim, kaj bi sicer tolpa imela od . tega, da vlači s seboj slaboumneža. Pravzaprav smo zaradi njega prijeli Marijo in bomo prijeli vse.« Spet prevod. Zdaj ji je bilo videti, da občuti zmagoslavje. Nič ne vedo. Ve edino*le ona. Oslabela leži v postelji in pri njej novorojenček, vendar je tiho, ostala-bo tiho. Nehote je s pogledom proti oknu izdala, kaj si pravzaprav misli. Ko so jo moški zapuščali v Ulici du Roi-de-Sicile — najbrž je ona zahtevala, naj jo zapustijo — so ji verjetno kaj obljubili. Svoje moške je poznala. Zaupala je vanje. Dokler so oni prosti, ni prav nič v nevarnosti. Bodo že prišli. Prej ali slej jo bodo izvlekli od tod ali celo iz bolniškega oddelka v jetnišnici Sante\ Bila je prelepa. Nosnice so ji drhtele. Ustnice so se ji zganile v šobo. Ni bila iste rase kot ljudje, ki so jo obkrožali, in njeni moški tudi he. Za vselej so se odločili živeti na robu družbe. Bili so velike zveri in ob ovčjem blejanju se v njih ni zganila nobena občutljiva struna. Kje, v katerih nižinah, v kakšnem ozračju revščine je nastala ta druščina? Vsi so bili lačni. In sicer tako, da so po storjenem zločinu mislili samo nA jesti, na to, kako bi ves ljubi dan jedil, jedli in pili, spali, ljubili, spet jedli, ne da bi jim bilo mar klavrno okolje v Ulici du Roi-de Sicile in njihove ponošene obleke, ki so bile že skoraj cape. Ubijali niso za denar. Denar jim je bil samo sredstvo za to, da lahko jedo in spe v miru, v svojem kotu, v svojem brlogu, ne da bi se menili za ostalo človeštvo. , Mariji niti ni bilo nič za to, da bi jim bila všeč. Obleke, ki so jih našli v sobi, so bile poceni obleke, kakršne je nosila v domači vasi. Ni se pudrala in si tudi ni mazala ustnic z rdečilom. Ni imela boljšega perila. Takšni, kot so bili, b' v dni«ih dobah ali v drugih zemljepisnih Srlnah. vsi prav tako lahko živeli goli v gozdu ali v džungli. & a se D°m vrnil, da jo prosim, naj pre-niisl^i Js lma otroka.« •iS^som V01^ ^e te zadnJe Desede izgovoril s tisj 4'' vas' -» 'arn * ?fPuščava,« je rekel bolniški strežnici. »T9* ^tori,, nJem še enega inšpektorja. Telefoniral DOlw£ locn- ,ucardu. Ce jo je mogoče prenesti, jo jJjiSant^ ah Jutri zjutraj najbrž spravili v jet-ni^jf.Sledp n J žthPv °' kar J* Je odkril o njeni pacientki, g» > m gledala z jezo. Maigret je s tolma- h'1^ po1 dvanajstih. V dolgem, slabo 'oSveJ,iikov • mku- kJer se vrstijo vrata preiskoval-% sed'ni16 nekaJ U1"11 še kar čakalo, da pridejo na »Irkah h S0 po kl°Peh brez naslonjal, z lisicami Pyi:ai ŽL °T.ez kravate, obdani z orožniki. Bilo je '^al^okro nekaj prić' ki so se nepotrpežljivo St'blien^111"1 je bil resnoben kot še nikoli' veS aPSodrT Maigretovo prošnjo je prišel tudi raV st"? Poucije, ki je sedel v naslonjaču, med-tern JiisU|_° ■ ki Je navadno namenjen ljudem, ka-ter« > Psti J * zasedel komisar Colombani od Narodne V.'se'sr«! in Policija po pravilu ukvarja samo s pa.ili 2 Bihr ■ m Področjem, je on že pet mesecev v s' itvea uvimi Policijskimi oddelki vodil prei-ska*"l Pr ' s »Pikardijskimi ubijalci«, kot so časni-k ŽrN s ločlnu krst'l' tolpo. Jflt Sn?Je že z80daj sešel z Maigretom in mu i2''VSoda?e 0 t«! zadevi. t«'ttrkal tmal° pred deveto, je na komisarjeva vri stra* eden od inšpektorjev, ki ju je po-st8!oWaria °J UUci du Rio-de-Sicile. Pripeljal mu >e ,a W c >>Prenočišča pri zlatem levu«. Ponoči aH D° Va'gret Je zače]o daniti, se je odločil, da bo šel prid $ .u. Ko je vstopil v pisprno, je Maigret Osojen3 njegove sPise< zakaJ moz Je Dil ze »Ali veš datume?« • ' ' »Vem, premislil sem. Naj se zgodi, kar se hoče. Ko fni že obljubljate, da me boste varovali...« »Ko so prvikrat odšli z doma, se nisem preveč zmenil, ampak drugikrat se mi je zdelo čudno.« »Drugikrat? Torej 21. novembra.« »Kako to veste?« »Ker sem tudi jaz o tem premišljal in ker se bral časopise.« »Domneval sem, da so bili oni, ampak nisem nič pokazal.« »Oni pa so vseeno uganili, a?« »Ne vem. Dali so mi tisočak.« »Včeraj si rekel petsto.« »Zmotil sem se. Drugikrat, ko so se vrnili, mi je Karel zagrozil.« »Odpeljali so se z avtom?« »Ne vem. Izpred hiše so vsekakor šli peš.« »Jih je oni, tisti, ki ga ne poznaš, obiskoval nekaj dni poprej?« »Zdaj, ko sem premislil, se mi zdi, da.« »Zdajle mi boš nekaj lepo priznal. Spomni se na svoji prvi obsodbi.« »Bil sem mlad.« »To je še bolj ostudno. Kolikor te poznam, te je Marija gotovo mikala.« »Nikoli se je nisem dotaknil.« »Kajpa! Preveč si se bal drugih.« »Nje tudi.« »Aha! Vsaj odkritosrčen si. Samo da ti ni bilo dovolj, da si včasih odprl njihova vrata. Le priznaj.« »V prestenek sem res naredil luknjico. Poskrbel sem, da je bila sosedna soba kar se da poredko zasedena.« »Kdo je spal z njo?« »Vsi.« »S fantom vred?« »Fant še posebno.« »Včeraj si mi rekel, da je to najbrž njen brat.« IMI PREPOZNO! Pred skorajšnjo 15-ietnico izhajanja Dolenjskega lista, medobčinskega glasnika SZDL občin Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Kr-ško, objavljamo nagradni razpis. Z njim bi se radi oddolžili vsem našim starim in novim naročnikom, ki bodo vsj sodelovali na velikem nagradnem žrebanju 17. februarja 1964. Posebna komisija iz vrst naročnikov iz vseh naštetih občin bo na dan 15. obletnice ustanovitve našega tednika potegnila srečne dobitnike. Razdelili bomo 71 nagrad: Naročnik, ki bo izžreban prvi, bo dobil 50.000 dinarjev; sledilo bo 15 nagrad po 5000 din, nato še 25 nagrad po 2000 din, 30 naročnikom pa bomo podaljšali celoletno naročnino. Skupno bomo torej razdelili ob našem jubileju med naročnike DOLENJSKEGA LISTA v denarju in naročninah 202.000 din. Pri tem ne bo nihče prikrajšan: upoštevali . bomo tudi vse nove naročnike, ki se bodo na naš tednik naročili?najpozneje do 31. decembra 1963. Edini -pogoj za udeležbo v tem nagrad- . nem žrebanju bo, da bodo imeli naročniki v redu poravnano polletno naročnino za prvo polletje 1964. Če še nimate Dolenjskega lista, ima naročilnico za vas vaš pismonoša - treba jo je samo podpisati in že prihodnji teden boste dobivali naš tednik domov. Lahko pa nam pišete tudi sami na naslov': DOLENJSKI LIST, Novo mesto p. p. 33 Dr. Ivan Robida je bil dolgoletni šef nevrološkopato-loškega oddelka ljubljanske splošne bolnice. Bil je mož, ki je predvsem ljubil resnico. Zato je simulantom predpisal prav posebno dieto. Na tablo nad posteljo je napisal znak 3 Skoraj vsak bolnik je zapustil bolnišnico' še tisti ali najpozneje naslednji dan. , 3 č je namreč pomenilo tri obroke hrane, in sicer: zjutraj čisto juho, opoldne čisto juho in zvečer čisto juho. — Tako. končal sem; zdaj pa lahko položiš opeko spet na streho 1 ' • 4 • „2e tri leta peremo..." Blizu brežiškega gradu opozarja zelena napisna tabla za vogalom hiše ob glavni cesti, da imajo tudi v Brežicah javno pralnico in čistilnico. Ustanovljena je bila že pred tremi leti in dela kot servis stanovanjske skupnosti. Kritično oko gospodinje je na prvi pogled zaznalo, da delajo še precej po starem. Dekle v gumijastem predpasniku in škornjih je v večjem prostoru točilo vodo, v sobici, ki naj bi bila pisarna, likalnica in skladišče, pa sem našla Jožico Krušlin, s katero sva se pogovorili. Doslej poceni, morda celo prepoceni — Naša pralnica in čistilnica je odprta od šestih zjutraj do šestih zvečer. Tu smo zaposlene tri ženske, ki delamo v izmenah. Tak delovni NSas je pri nas potreben zato, da pralnico lahko uporabljajo vsi občani, tudi tisti, ki delajo v izmenah ali imajo deljen delavnik. V pranje sprejemamo vse osebno in posteljno perilo, delavske obleke, sploh vse, kar kdo prinese. Razen tega imamo čistilnico. Oblek pa ne čistimo pri nas, temveč jih pošiljamo v Krško, kjer je prava čistilnica. Vsak teden pridejo z avtom po obleke, ki jih stranke prinesejo k nam, hkrati pa pripeljejo nazaj že očiščena oblačila. S cenami je pa tako: zdaj računamo za pranje in likanje rjuhe 70 din, za moško srajco prav tako 70 din, za prevleke, ki jih -tudi škrobimo, 110 din in za delav- ske halje 150 din. Cene so res zelo nizke, zato jih bomo morali do zime nekoliko zvišati. Kurjava je dražja, zunaj pa ne bo mogoče več dolgo sušiti. Za čiščenje moške obleke zahtevamo 1000 din, za čiščenje ženske volnene obleke 500 din. Imamo več zasebnih strank, ki že vsa leta nosijo prat k nam in so zadovoljne. Včasih peremo tudi za Čateške Toplice — ta mesec že. Navadno imamo okoli 200.000 dinarjev prometa na mesec. S tem denar- . jem nekako izhajamo. Za plače je, če pa kaj ostane, gre za stroje. Saj smo jih potrebni! So gospodinje res zadovoljne? Dali so mi nekaj naslovov svojih stalnih strank, ker sem povedala, da nameravam tudi nje vprašati, kako so zadovoljne z delom pralnice. Marije Deržič, Marije Senica in tov. Pirčeve nisem našla, pač pa mi je Angela Petaci, gospodinja" iz Brežic, takole povedala: — Odkar je v Brežicah pralnica, nosim perilo tja. Imam sklepno revmo, zato sem prisiljena nositi perilo vse družine tja, drugače bi sama prala. Z delom naše pralnice sem zadovoljna in s cenami tudi. Opažam le, da perejo lepše, kadar imajo manj dela. Oblek še nisem nesla čistit, zato o tem ne morem nič povedati. Kakor slišim od drugih, ni posebnih pripomb glede dela v pralnici in so vsi, ki nosijo tja prat, kar zadovoljni. M. B. Premalo ideološkega dela med mladino Pred kratkim so se v brežiški občini končale letne konference mladinskih aktivov. Konference so se med drugim udeležili tudi člani krajevnih odborov SZDL in osnovnih organizacij ZK. .Na konferencah so poudarjali, da je delo mladine preveč usmerjeno v športno in kulturno dejavnost, da pa je zanemarjena ideološka politična vzgoja. Na splošno so razpravljali o uspehih in problemih na svojih področjih, kako - je ŽMS ■ zastopana v občinskem statutu in kako v' »batutih krajevnih skupnosti. V Pišeoah, Sromljah in na Bizaljskem so se mladinci zanimali za kmetijske načrte. Cesto so omenjali problem zaposlovanja mladih in ugotavljali, da je še premalo industrijskih objektov. Konferenca v brežiški gimnaziji je-spregovorila o šolski reformi, izpopolnjevanju dijaškega samoupravljanja, disciplini in ideološkem delu. Tudi vprašanju sprejemanja mladine v ZK bo treba v prihodnje BREŽIŠKE VESTI posvetiti večjo pozornost. Zaradi temeljitih priprav bo občinska konferenca ŽMS v Brežicah v decembru. BORUT PECEK Učenci dobovske osemletke se zahvaljujejo vagonskim delavcem Prav je, da se o resničnem zavetništvu dobov-skih Vagonskih delavnic ne govori samo v vaseh okoli Dobove, temveč da se o tem bere po vsej brežiški občini in še izven njenih mej! Ko so učenci višjih razredov osnovne šole Do-bova zaprosili tovariše, ki vodijo delo Vagonskih delavnic, da nam prezaposleni kolektiv napravi več dlet za linorez, se je kolektiv, ki je v glavnem sestavljen od naših atekov, brez oklevanja odzval naši prošnji in nam izdelal boljša in lepša dleta, kot so iz Nemčije uvoženi vzorci. Zadovoljni se zahvaljujemo našemu zavetniku Vagonskim delavnicam v Dobovi! OTROCI OSEMLETKE V DOBOVI Načrti za novo klavnico v Vidmu-Krškem Za boljšo preskrbo Vidma-Krškega in okoliškega področja s svežim mesom je vsekakor potrebna nova klavnica. Načrte zanjo že pripravljajo, vendar projektantom za zdaj še niso jasne posamezne podrobnosti o tehnološkem postopku nove klavnice in njenih obratov. Niso se še odločili, kakšno naj bo ogrevanje, . kakšni kotli, kakšne naj bodo v njej »transportne naprave dtd. Klavnico bodo gradili v treh stopnjah: v prvi bo zgrajena klavna dvorana, v drugi .hladilnica, v tretji stopnji pa še obrat za predelavo mesa. Kapele pri Brežicah Lepo okrašeno, z na novo narejenimi in posutimi potmi med grobovi je kapelsko pokopališče na dan mrtvih privabilo veliko število ljudi, ki so počastili spomin umrlih svojcev, prav tako pa so se spomnili tudi svojcev, ki so v času izseljenstva umrli in bili poko-pani v tujini. Dopoldne je na pokopališču zapel pevski zbor iz Ka-pel dve žalostinki, godha na pihala iz Kapel pa je najprej zaigrala na pokopališču, nato pa še pred spominsko ploščo žrtvam fašizma in padlim borcem, ki je vzidana na pročelju gasilskega doma. Pionirji kapelske šole so pred ploščo lepo okrasili z mahom in cvetjem v obliki peterokrake zvezde ves prostor, svojci žrtev in padlih pa so ves dan prinašali cvetje in prižigali svečke. Tako so v Kapelah proslavili dan mrtvih. D. V. Miro Kugler: P I š E C E Čestitamo, tovarišica Danica! Stanko Brinovec nam Je letos v začetku leta dejal: »Ko bomo tovarno preuredili, bomo izvoz podvojili, morda pa bo kdaj celo ve* kot 4-krat večji!« On in njegovi tovariši v tovarni pohištva Se vedno trdno' verujejo v te aveje načrte SPODNJE 29. oktobra je v nabito polni dvorani na Senovem krajevna organizacija Rdečega križa priredila proslavo 100-letnice ustanovitve RK. V zelo lepem programu so sodelovali šolski otroci, ki so prispevati več recitacij, pevski zbor senovske šole pa je zapel več pesmi. Mnogo priznanja je požela prva točka, simbolična vaja z zastavicami RK po zamisli učiteljice Metke Habicht. Globok vtis sta naredili na poslušalce tudi občuteni pesmi domačinke Aste Malavašič — »Krvodajalcev in »Vojska miru«. Slavnostni govor je imel dr. Jože Čakš, v programu pa sta sodelovala še senovški oktet in Bregerjev zab~avni ansambel. Najlepša točka programa je bila prav gotovo podelitev 21 značk krvodajalcem. Zlato značko je prejela Danica Weissbacher skupaj s šopkom nageljnov, ostali krvodajalci pa so skupaj s srebrno značko prejeli po en nagelj. Po proslavi so predvajali domači film Dolina miru. Veliko zaslug za lep program in uspelo akademijo ima skupaj z učiteljico Darinko Kolar ves šolski kolektiv, v katerem so med 20 učitelji kar 4 nosilci srebrne značke krvodajalca, polovica članov kolektiva pa šteje med krvodajalce. Vabilu krajevne organizacije RK so se odzvali poleg občinstva tudi vsi krajevni predstavniki. Proslave so se udeležili predsednica,' tajnica in poverjenica za podmladek iz ObO RK Videm-Krško) predstavnik občinskega sindikalnega sveta, predsednik sindikata -rudarjev s Sennve- ga, predsednik senovskegd krajevnega odbora, šolska upraviteljica in mnog- drugi. Sadjarska šola ima dovolj slušateljev V Vidmu-Krškem deluje v okviru Kmetijsko izobraževalnega centra iz Celja sadjarska šola. Ker se je letos prijavilo samo 17 slušateljev, kar je za pouk premalo, je obstajala možnost, da bodo šolo ukinili, oziroma začasno premestili v Vrbje pri Žalcu. Znano je, da je na področju Stare vasi začela kmetijska zadruga Videm-Krško ustvarjati 250 hektarski sadovnjak, ki bo prav gotovo potreboval Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! precej sadjarskih strokovnjakov. Kmetijska zadruga se je zato odločila štipendirati vse dijake iz krškega področja, ki bi bili pripravljeni študirati v domači sadjarski Mili. Z dijaki, ki so se prijavili naknadno, je skupaj 25 pri-javljencev, kar je dovolj za nadaljnji obstoj šole. Šola deluje zaenkrat v prostorih dijaškega doma, pozneje pa se bo preselila v preurejene prostore, kjer je zdaj zdravstveni dom. V Skladu s potrebami se bo razvila v sadjarski izobraževalni center ž,-» področje celjskega okraja. Danica -VVeissoaulier s Seno? vega je delavka v senovsken* premogovniku. Kot vneti kr-vodajalki — doslej je darovala svti.io kri že 19-krat so ji na slavnostni akademije v počastitev 180-letnice novitve RK na Senovem 29-oktobra podelili zlato značko1 krvodajalca. »Prvič sem darovala kri za transfuzijo Ukleta na porodniškem oddelku v Celju. Bila sem v bolnišnici, šlo je za življenje porodnice, in brez oklevanja, sem se odzvala vabilu. Svojo kri darujem zato, ker s tenj pomagam reševati človeška življenja. Vojna vdova seiri,. moža so mi kol talca ubuj SS-ovci!« Tako je preprosta skromno in na kratko zadostila naši radovednosti tO*-, Weissbacher, za prejeto od-,: likovanje pa ji v imenu vseh naših bralcev čestitamo tudj, mi! Mar imamo res dovolj sredstev za razmetavanje? Kadar govorimo o investicijah, povejmo pošteno in odkrito: »To je dobro in to je slabo«, ter natakajmo javnosti »čistega vina«, saj .jc k sredstvom za naložbe vsak član družbe prispeval svqj delež. — Ker so projekti pomanjkljivi in ker v njih vse preradi prikažemo rožnato to, kar ni, so investicije nemalokrat bolj podobne razmetavanju sredstev kot pa naložbam za povečanje gospodarstva. Takšno vprašanje se je porodilo v razgovoru z direktorjem KZ Videm-Krško tov. Stanet..in Nunčičem. V odgovoru na tri vprašanja je odkrito in brez odlašanja načel probleme, ki se pojavljajo ob naložbah, ki jih uresničuje KZ Videm-Krško. Tako poštenih i/»zgovorov in odgovorov bi želeli še več. Marsikje nam, ko jih obiščemo, skušajo prikazati vse v najlepši luči in se zelo radi umaknejo razgovoru o stvareh, ki se zatikajo. Naj poudarimo, da s prikrivanjem težav ne dosežemo nič drugega kot še večjo škodo. Povejmo: to in to je narobe, zato bomo skušali popraviti, pa bo mnogo boljše. In še ena ugotovitev: če načne problem, ki se mu zdi otipljiv, novinar sam, je v vodstvu prizadetega kolektiva takoj velika zamera. Zakaj? Mar niso sredstva, i katerimi gospodarimo, družbena? Odkod torej škodljiva, skoroda »posestniška« občutljivost in skrivnostnost, na kakršno tako pogostokrat naletimo? stransko. V kmetijstvu se nasploh b*1 rimo za sredstva, s katerimi bi gradili objekte in podružbljali zemljišča. ObO-. je je premalo. Hkrati s tem je treba razmišljati o mehanizaciji, ki bo Pr0" izvodnjo povečala in pocenila, o stanovanjih in drugem za ljudi, ki bod" delali in živeli na nastajajočih kmetijskih obratih, o strokovnjakih, ki bodo proizvodnjo vodili, in o vseh stranskih objektih, ki so na obratih potrebni. Na Zadovinku smo na osnovi zelo površnih načrtov, ki so jih * delali projektanti, zgradili 2 hleva * po 120 stojišči za pitanje goved,. V hlevih niso predvideli niti odprtin *a odvoz gnoja, zato bo treba stene ras-bijati. — Strojnih lop ni, kmetijske stroje pa pere dež. Vodovod J*' pomanjkljiv, rad odpove, nato pa firJ parno vodo z ročno črpalko... 24 glav živine lahko ostane brez vode ■• Pozabili smo na gradnjo senika, čepr**' so bila sredstva zagotovljena. Dovo* sena iz kop, ki so raztresene po obratu, bo veljal denarje, seno je izpostav--ljeno dežju, kvarilo »o bo, nihče P pomislil na vse to ... Projekti za kmetijske obrate so * delani zelo površno, projektanti P* sabljajo na vodovod, na elektriko, «■ pomožne stavbe, najraje pa na tehno- — Kako potekajo v KZ Videm-Krško letošnje investicije, koliko bo uresničenih in koliko ne ter zakaj nekatere ne bodo uresničene? — Naša kmetijska zadruga je Imela letos planiranih m investicije samo 31 milijonov sredstev. 22 milijonov za gradnjo novega hleva na 2adovinku smo porabili, B milijonov, namenjenih gradnji senika, pa nI bilo porabljenih Zakaj? Nihče .ni pomislil na to, da mora biti seno spravljeno pri hlevih, ne pa razstreseno po kopah daleč naokoli. Ker že govorimo o Investicijah, bi rad podčrtal nekaj slabosti, ki so se pojavile pri nas, pa so tudi drugod. Obrat 2adovinek je primer nepremišljenega investiranja, ki je močno eno- KZ „ZASAVJE": do 1970 že 400 ha nasadov Eden glavnih problemov, s katerimi se bori (podobnu kot vrsta kmetijskih organizacij) KZ »Zasavje« v Sevnici, je pomanjkanje strokovnega kadra. Inž. Vido Cimperšek ki je v tej zadrugi edini operativni strokovnjak s fakul tetno izobrazbo, smo povprašali, kaj meni o razvoju splošnem napredku in težavah zadruge. »Najprej moram povedati, da se KZ »Zasavje« ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, hmeljarstvom, sadjarstvom in drevesničarstvom. To poudarjam, ker menim, da ima področje naše zadruge posebne značilnosti, ki' vplivajo na nadaljnjo usmeritev njene dejavnosti.« 0 — Kaj lahko rečete o poljedelstvu? »Poljedelstvo, namreč lastr no, gojimo predvsem zato, da pridelamo krmo za živino. Imamo že okrog 260 ha lastnih površin.« \ • — Kateri panogi dajete večji poudarek kot ostalim? S posluhom za ureditev Pred kratkim so ob Kolodvorski ulici v Sevnici urejali škarpo. V to dejavnost pa spada tudi skrb za pločnike, ki so jih posuli s peskom. Komunalni ureditvi Sevnice posvečajo v zadnjem času precejšnjo pozornost, ker je središče sevniške občine tudi turistična postojanka za domače in tuje goste. Nerešeno P« je še vprašanje, kaj napraviti z mostom, ki propada. Leseni most čez Savo, na katerem je omejen prevoz težjega tovora, bo moral čim Prej na seznam objektov, ki -jih je treba obnoviti. Žalna svečanost v Podbočju Na dan mrtvih se je na Podboškem pokopališču zbralo precejšnje število ljudi, Predvsem svojcev padlih bor-«*▼ m žrtev rasističnega nasilja. Nagovor je imel šolski upravitelj, Zupančič, zatem pa *o se zvrstile recitacije in Pesmi, ki so jih pod vodnom učiteljice Ivanke Maksi napeli učenci tamkajšnje *>le. J. 8. p«voz z vprežno živino v Sevnici ^ V zadnjem času so promet * vprežno živino skozi Sevnico dobro uredili. Iz Šmarja vozijo vozniki mimo Kopitarje, nato prek zapornic mamo Savske Sode po drevoredu ob Savi. Na koncu drevoreda je 'taezen most čez potok, tako da gredo lahko vozovi ob pro-td do konca mesta in jim nI ta*ba na asfaltirano cesto. Pospešiti pa bo treba gradio pločnikov ob glavni cesti, "a bo hoja varnejša. S. Sk. »Te panoge so tri: sadjarstvo, drevesničarstvo in hmeljarstvo. Sadjarstvo ima trenutno 30 ha plantažnih jabla-novih nasadov. Letos smo začeli obnavljati 51 ha takih nasadov na Čanju, 1964 pa bomo uredili še okoli 70 ha takih nasadov. Do 1970 se bo plantažni nasad jablan povečal na 400 ha. Drevesničarstvo je panoga, ki se šele razvija. V prihodnjih letih bomo vzgojili na fSEVNIŠKI VESTNIK pospravljanje hmelja. Dograditi oziroma izpopolniti pa bo potrebno tudi sušilne naprave in precej investirati v razširitev vseh ostalih zmogljivosti za pridelovanje in sušenje hmelja.« 0 — Koliko bodo znašale investicije v kmetijstvu tlo 1. 1970? »V napredek kmetijstva ho treba vložiti okrog 2 milijardi dinarjev. V ta namen že pripravljamo elaborate, ki bodo te zahtevke podprli.« 0 — Kako pa bo s porastom proizvodnje v tem času?' »Investicije vsekakor ne bodo majhne, planirane pa so v zvezi s' predvidenim porastom proizvodnje. Do leta 1970 se bo zadružna proizvodnja namreč povečala vsako leto za 20 odstotkov.« 0 — Kaže, da se pomen pogodbenega sodelovanja kljub jačenju lastne zadružne proizvodnje ne bo zmanjšal. Kako gledate na to?« - »V sklopu zadružne proizvodnje bo pogodbeno pridelovanje zavzelo še pomembnejše mesto kot doslej. Ne samo v poljedelstvu in živinoreji, tudi v ostalih panogah nameravamo razširiti Kooperacijo. Med drugim bo velikega pomena kooperacij-ska gojitev nasadov 50 ha jablan, 40 ha črnega ribeza in 30 ha orehov na območju Bučke in Studenca.« 0 — Kaj pa problemi v operativi? »Imamo premalo strokovnjakov, zlasti inženirjev. Pravilno bi bilo, če bi bil za vsako področje po en strokovnjak. Pri akciji za pridobivanje, obdelovalnih kmetijskih površin porabimo skoraj polovico delovnega časa. Podružbljanje zemlje (odkup, zamenjava, arondacija) je naporno opravilo.« 0 Prav gotovo je sevniška 0 kmetijska zadruga na do-0 bri poti. Kljub proble-0 mom, ki so v kmetijstvu 0 na dnevnem redu, je pra-0 vilno zastavljena njena po-0 litika glede nadaljnje u-0 smeritve pridelovanja. Ka-0 že, da se'namerava zatiru-0 ga posvetiti področjem, ki 0 ji ob vrsti objektivnih po-0 gojev (obliko vi t tisi tal 0 itd.) najbolj ustrezajo. 0 Spričo vsega je torej že 0 bliže ključu, s katerim bo 0 odprla vrata v perspektiv-0 ni razvoj. Komunama dejavnost v sevniški občini je precej razgibana. V Sevnici so v zadnjem času med drugim dobili asfaltirano cesto, javno razsvetljavo, nedavno tega pa so uredili tudi pločnike. Na ureditev čaka že močno obrabljen in razrahljan leseni most čez Savo. KRŠKO: vode za 20.000 ljudi dovolj! Ob svoj vodovod so se Krcani doslej neštetokrat obre-gali. Priznati je treba, da so bili upravičeni. Industrijski vodnjak pri tovarni papirja Djuro Salaj, ki je doslej prek starega, opuščenega vodnjaka oskrboval mesto z vodo, je bil premajhen, pa tudi voda je bila nezdrava. Pri- leto okrog 200.000 sadnih drevesc ter razen tega uredili tudi drevesnico za lepotično drevje. Tudi v hmeljarstvu nas čakajo še lepi uspehi. Hmeljišča v Loki in Kompolju, kjer je zdaj nasad 20 ha, nameravamo že prihodnje leto povečati. Tako bomo v Kompolju dobili še 7 ha hmeljišč. Do konca leta 1970 bo imela Loka že 50 ha, Kompolje pa okrog 40 ha hmeljišč. Hmelj, ki raste na teh področjih, da 68dove prvega in drugega razreda. Zato se pridelovanje te rastline vsekakor splača. — Seveda pa bomo morali misliti na sodobno pridelovanje hmelja. To bomo dosegli z nabavo novih strojev za obdelovanje. Zastarelo je tudi, obiranje. Z ustreznimi stroji, ki jih bo treba nabaviti, bomo lahko znatno pospešili tisk je bil tako neznaten, da so višje ležeče stavbe neredko ostajale brez vode. Občinska skupščina je že pred načela ta težavni problem, kd zahteva precej časa in nemalo sredstev. Geološki zavod iz Ljubljane je opravil raziskave na okoliškem območju in ugotovil. Ustvarijo pritisk. Pri slabih spojih začne voda cureti. Popravijo jim, še preden jarek zasujejo. Gradbeni tehnik Lojze Zupančič vodi gradnjo nove čr-palnice na Drnovem. Povedal je, da jo bo z omrežjarn v Vidmu-Krškem povezoval približno 5 kilometrov dolg cevovod, ki ga pravkar polagajo, črpalnico gradijo nad 23 me- 95 odst. programa jesenske setve uresničenih Na področju kmetijske zadruge Videm-Krško so uresničili že okoli 95 odstotkov programa za pogodbeno sodelovanje v pridelovanju žitaric jespnske sestve. Uspeh je toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da je bilo letos na Krškem polju zaradi priprav na sadne plantaže v Stari vasi izfločenih 265 hektarov zemljišč, kjer je bilo vsako leto sklenjenih največ pogodb za kooperacijo. S pogodbami za sodelovanje namerava KZ Videm-Krško zagotoviti svojim obratom dovolj reprodukcijskega materiala ter kmetijstvo zasebnih kmetov podrediti namenom tržne proizvodnje. Trojico, ki jo vidite na sliki, smo zalotili pri polaganju vodovoda od nove črpalnice proti Vidmu-Krškem. Tudi ta bo pripomogla, da v mestu ne bo več težav z vodo. Strojni tehnik Danilo Pečnik in monterja Jure in Jožo Skender, vsi trije od Vodne skupnosti Dolenjske, so preizkušali del le položenega vodovoda da bi bil za napajanje vodovoda najprimernejši izvir na Drnovem. Tam pridere na dan v vsaki sekundi po 60 litrov vode. Za raziskave je bilo treba odšteti 16 milijonov dinarjev. Ta vrelec je tako močan, da bo lahko napajal Videm - Krško, Kostanjevico in vsa naselja na Krškem polju v prihodnjem desetletju. V ta namen pa bo seveda.treba zgraditi nov vodovodni sistem, ki bo veljal 230 milijonov. Občinska skupščina se je odločila za gradnjo v več stopnjah. Raziskave so že opravljene, v prvi stopnji pa je treba pri vodnjaku na Drnovem zgraditi še črpalnico in jo z novim cevovodom povezati z omrežjem v mestu. Oboje bo stalo 70 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu bo s 40 milijoni dinarjev zgrajen še zbiralnik na Trški gori, kamor bodo tlačne črpalke potiskale vodo iz črpalnice, nato pa bo po posebnih ceveh s primernim pritiskom odtekala v omrežje. Ker se te dni mudijo ob izkopanih jarkih za nov cevovod in pri gradnji črpalnice na Dmo vem delavci in strokovnjak iz Vodne skupnosti Dolenj. ske, ki vodovod gradi, smo se za trenutek pomudild pri njih. Strojni tehnik Danilo Peč nik in monterja Jure in Jo zo Skender so pravkar raz stavljali ročno drpalko. Pove dali so, da je treba položeni cevovod sproti preizkušati. Od časa do časa med polaganjem cevi zadnjo cev zapro in v novem cevovodu s pomočjo tlačnih črpalk poročevalec komune videm-krško trov ' globokim vodnjakom, zgrajenim v času raziskav. V višini vodne gladine v vodnjaku bodo v črpalnici trt cevi, skozi katere bodo črpalke potiskale vodo naprej v vodomer, nato pa v vodovodno cev, ki teče proti Vid-mu-Krškemu. Letos bodo montirali eno črpalko, prihodnje leto, ko bo zgrajen zbiralnik na Trški gori, p* še dve. Takrat bodo črpalko morale vodo potiskati v zbiralnik na Trški gori, od tam pa bo z zadostnim pritiskom sama stekla po strmini skozi cevi, ki jih bodo pripojili na vodovodno omrežje v mestu. Prva črpalka bo morala ne- . nehno obratovati, ker bo vodo potiskala v omrežje in bo morala ustvarjati zadosten pritisk. Ko bodo montirali še ostali dve, se bodo črpalke vključevale samohotno, brž ko bo v zbiralniku manj vode. Poleg črpalnice bodo, če bo vreme lepo, pričeli v decembru montirati transformatorsko postajo in prvo čer. palko, konec leta 1963 morda I pa bo v Vidmu-Krškem že boljše z vodo. B0ŠTANJ: živinorejsko središče V. Boštanju, kjer je živinorejsko središče kmetijske zadruge »Zasavje« iz Sevnice, so letos dogradili drugi hlev za 100 glav pitanega goveda in molznice. Živinorejskemu ob» moč ju bo torej dani vsi pogoji za nadaljnje jačenje, zlasti ker je v bližini krmna baza. toski postopek, kateremu mora biti gradnja prilagojena. Na vrtnarskem obratu zadruge bomo morali preusmeriti proizvodnjo, ker je gojitev 20 kultur prezahtevna Tjeba jih bo gojiti manj in takšne, ki "odo prinašale denar. Pri tem pa se vsiljuje še vprašanje, kako to, da namerava komunalna uprava graditi nove tople grede, ko še naše niso dovolj ^oriščene. — Povejte, prosim, kaj več o pripravah na 230-hcktarski sodobni sadovnjak v Stari vasi! Razen nasadov v Stari vasi pripravljamo tudi obnovo 43 hektarov vinogradov na Sremiču. Najprej o Stari vasi. Za letošnja dela imamo odobrenih 2 milijona 200 tisoč, za prihodnje le*a 48 milijonov, za leto 1965 pa iOO milijonov. Za letošnja pripravljalna tola smo porabili 7 milijonov in smo J°rej presegli odobrena sredstva. Sto hektarov zemljišč je že podružb'., nh. "»daljnjih 160 hektarov pa je v ;.. m-C dacijskem postopku. Vse lastnike sihd ** zaslišali in dobili njihove iz/ne toh ir,o hektarih je kar 180 las-ni *°v! to nam je dalo ogromno dela "ačrt za arondacijo, ki mora biti 1 »nesec javno razgrnjen, smo že dosta vui občinski skupščini. Ce upoštevajo, da bo del lastnikov izjave, ki Jih j? dal nam, izpremenil „ ln da se bo "J^gi del pritožil, se lahko naš aron- dacijski postopek zaradi takšnih formalnosti zavleče daleč v pomlad. Vso zadevo bi bili že zaključili, pa je delo stalo zaradi izpremembe odkupnih cen za zemljišča, na katere smo čakali dva meseca ... Lastnike smo obvestili, naj ne sejejo, pa nekateri ne poslušajo. Do spomladi nameravamo zasaditi 40 hektarov s hruškami. V načrtu je predvidenih 48 milijonov dinarjev za hlevski gnoj, ker mora vsaka sadika dobiti 60 do 80 kg gnoja. Nakup gnoja nam dela precej preglavic. 12 milijonov 500 tisoč dinarjev za obnovo vinogradov na Sremiču v letu 1963 bo zadoščalo. Trgatev je zavrla priprave na 4 hektarih. Letos in do prihodnje pomladi bi obnovili 12 hektarov. Poleg lastnih zemljišč moramo lz zasebnega lastništva dobiti v ta namen še 5 hektarov. Priprave bi še v letošnji aimi pospešili in v zimi 1964/65 obnovili 25 hektarov. Pripravljalna dela so zelo obsežna, sredstva so na razpolago, z obnovo pa želimo doseči kar največji pridelek, zato je treba vsa dela opravljati zelo pazljivo. — Ob koncu povejte še kaj o letos-" njem jesenskem odkupu. Posebno veliko o jesenskem, odkupu ne bi mogel povedati, ker še vedno poteka in podatki še niso zbrani. Od lastne proizvodnje je zadruga prodala približno 23 vagonov sadja (15 vagonov Je bilo hrušk, ostalo pa breskve) Pridelek pšenice smo letos povečali na 40 metrskih stotov na hektar. Posejane Je bilo 20 hektarov in smo ves pridelek prodali. Sodim, da je potrebneje razpravljati o tem, kako povečati družbeno in zasebno proizvodnjo, kakor pa govoriti o tem, koliko smo od zasebnih kmečkih proizvajalcev letos odkupili. Ugotovili smo, da bo treba vse področje zadruge razdeliti na proizvodna okoliše in v vsakem določiti nekoga ki bi odgovarjal za pogodbeno proizvodnjo in njen napredek. To je potrebno toliko bolj, ker so cene takšne, da se bo zlasti pri pitanju goved treba pomujati. Posebna komisija bo izdelala program pogodbene" proizvodnje." Te, ki bodo v okoliših odgovarjali zanjo-bomo plačevali po ustvarjenem dohodku, bodisi od teže ali kosov pridelkov, jim dali udeležbo pri premijah in podobno. Poskrbeli bomo za njihovo strokovno izobrazbo. Z inštitutom za kmetijstvo in ostalimi strokovnimi organi bomo v stikih, ker želimo dobiti njihovo pomoč. Z akcijo nameravamo pri četi 1. novembra. Kako pomembna je pogodbena proizvodnja; dovolj zgovorno priča naslednje: letos je veliko povpraševanje po sadju, pa ga nI na ponudbo. O kvaliteti sadja je' *odveč razpravljati, količine pa so smešno majhne. Kaj storiti? Morda se bo dalo pomagati tudi s postopno obnovo zasebnih sadovnjakov, ki so zdaj prepuščeni sami sebi. - M. J. Lojze Zupančič, gradbeni tehnik Vodne skupnosti Dolenjske;- ki vodi gradnjo nove črpalnice POSAVJE O vinčku iz vinomerskih goric Obnova vinogradov na Vinomeru v metliški občini je sprožila zanimiv in hkrati čuden proces, v katerem si stoje iz oči v oči: KZ Metlika — investicijska posojila — lastniki vinogradov in obstoječa zakonodaja Belokranjske idile, še posebej pa metliške, si ne moreš predstavljati brez belih zidanic, ki so raztresene po okoliških pobočjih, in brez oblih hribčkov, zasajenih z žlahtno trto, ki daje modro frakinjo, metliško črnino, cviček in raznovrstna druga vina. Od letos je ta idila iznenada v sporu z razvojem. Lastnikov je preveč, povprečni pridelek na hektar je od 30 do 40 hektolitrov, vrst vina, ki ga tu pridelujejo, pa je prav tako preveč. Vsaj 10 let že govorijo v metliški okolici o obnovi vinogradov. Dlje kot do govoric ni nikdar prišlo, konec lanskega leta pa je bil kmetijski zadrugi v Metliki odobren elaborat za obnovo 60 hektarov vinogradov na Vinomeru. Začela se je odvijati zgodba, žal ne takšna, kakršno bi človek pričakoval. V njej nastopajo kot glavni nosilci vlog vsi, ki smo jih omenili v podnaslovu. Pri tako obsežnem načrtu, kot je obnova vinogradov, pač ne more vse iti gladko, marsikaj pa se je vse preveč zapletlo po krivdi lastnikov. Le preberite! Kmetijska zadruga v Metliki ima zelo dobre trgovske kadre. To je razumljivo, saj , je bil glavni delež njene dejavnosti, vsaj doslej, v trgovini. Ne mislimo na trgovino s policami, z milom, s kvasom, soljo, z loščilom in s podobnim. KZ" Metlika se je preživljala predvsem z odkupom in prodajo živine ter le-sa To dvoje je predstavljalo pretežni del ustvarjenega "prometa. Cene so bile ugodne, povpraševanje veliko, zaslužiti se je dalo, zakaj torej ne bi...? Ker govorimo o kmetijski ' zadrugi, se moramo pač vprašati: odkod pridelki, živina in les, ki jih je zadruga odkupovala? Brez dvoma je vsaj prvo dvoje plod kmetijske proizvodnje. Ce torej žeiiš, da bo cvel odkup, se moraš ukvarjati tudi s kmetijsko proizvodnjo in jo razvijati z namenom, da bodo pridelki kar največji, saj bo nato za odkup na voljo dovolj blaga. Z razmišljanjem o tem se je začela metliška zadruga ukvar-jati sorazmerno pozno. Prav gotovo drži, da v Beli krajini, zlasti pa v metliški občini, ni večjih zemljišč, ki bi bila primerna za sodobno obdela, vo, res je pa tudi to, da sta na tem področju zelo razviti živinoreja in vinogradništvo. Posestvo Mestni log pri Metliki, ki je bilo nedolgo tega priključeno h KZ, je prvi zametek sodobnega živinorejskega obrata v okviru zadruge. Mi pa smo se namenili govoriti o obnovi vinogradov na Vinomeru. ve krivde in moči. Vsiljuje se še vprašanje: odkod tolikšen odpor pri lastnikih? Belokranjski kmet ljubi svojo skopo zemljo, ki jo je rod za rodom namakal z znojem. Prav je tako. Mar ne želi, da bi vinogradi na Vinomeru namesto dosedanjih 30 ali 40 hektolitrov vina na hektar dajali v bodoče po 100 hektolitrov? Na žalost se tak odgovor naravnost vsiljuje toliko bolj, ker gre za 60 hektarov površin, na katerih je blizu 400 lastnikov! Naša družba prav gotovo nt zlahka odrinila milijone dinarjev, s- katerimi so bili zgrajeni: Novoteksova predilnica, tovarna Beti, invalidsko podjetje KO-MET, novi hotel in vse drugo, kar je Metlika dobila po vojni. Od dela in prizadevnosti občanov je odvisno, kako se bo v občini razvijalo šolstvo, kakšno usodo bo doživel dom onemoglih, koliko vasi bo elektrificiranih, kako bo z gradnjo vodovodov in kako bo z zaposlovanjem ljudi v "industriji. Obnova vinogradov je gotovo boleč proces. Toda zakaj se je razvil v takšno ihto prav na vinomerskem področju, v ostalih krajih Slovenije pa je šlo mnogo laže? Mar ni tudi metliški kmetovalec in občan dolžan po najboljših močeh vračati družbi to. kar mu nudi v raznih oblikah dan za dnem od osvoboditve dalje? Občina prav gotovo ni neizmerno velika blagajna, iz katere bi lahko samo jemali, tudi vlagati je treba vanjo! — Diužba je namenila za obnovo vinogradov na Vinomeru 100 milijonov dinarjev. Zasebni lastniki vinogradov sami niso mogli obnoviti. Dokaz je 10 let trajajoča razprava o obnovi, ki ni rodila sadu. Zakaj se torej upirajo, če naloge niso zmogli sami? Ob tovarniški cesti, kot imenujejo del ceste od vinske kleti do železniške postaje v Metliki, nastaja novo naselje in se vsako leto povečuje. Nedavno so na tem mestu dogradili nov blok, vanj pa so se tudi že vselili stanovalci. Ko se Metlika širi proti železniški postaji, razmišljajo, kako bi njenemu prebivalstvu v novem naselju tudi drugače zadostili. Potrebne bodo nove trgovine in še kaj. Med drugim Splošno trgovsko podjetje Metlika že razmišlja, da bi v tem delu mesta odprlo svojo poslovalnico. družbili. Občinski ljudski odbor je v začetku 1963 izdal odlok o obvezni obnovi vinogradov. Približno 4 hektare površin je zadruga s pomočjo tega odloka odkupila, 3 hektare zemljišč so lastnikom zamenjali, preostanek pa so v smislu občinskega - odloka zajeli pod prisilno obnovo. Dokler niso na občini sprejeli odloka, ni noben lastnik kazal volje za razgovor z zadrugo. Na okroglo 8 hektarih, ki so v prisilni obnovi, je približno 90 letnikov 24 se METLIŠKI TEDNIK jih je if^ni tjJxM^a jjiii^-.j. Manjše število lastnikov je nato, ko so z obnovitvenimi deli pričeli, le podpisalo pogodbe, večina pa to odklanja. v Pritožbeni postopek je bil končan konec maja letos, in šele takrat so lahko začeli z obnovo. Na trtah se je takrat že kazalo grozdje, lastniki so revoltirali, izrečenih pa je bile precej groženj o tem, kaj se bo zgodilo prvemu Irak-torju, ki bi začel podirati trt- je... Sele ko so v zadrugi'dobili odobren kredit, so se začala pripravljalna dela, ki so potrebna v zvezi s spremembo lashiištva podružbljenih zemljišč. To je bilo zelo pozno, kajti obstoječa zakonodaja, ki govori o tem, je strašansko zapletena in toga. številni zakonski predpisi, ki določajo posameznosti, so izhajali vsa leta po vojni kot dopolnila, navodila itd., in celo pravnik, ki se § tem ukvarja po poklicni dolžnosti, zavije oči in vzdihne, če mu omeniš po-družbljanje... Mar ni ie skrajni čas, da bi sprejeli enoten zakonski predpis o po-družbljanju in rešili družbe, ne kmetijske organizacije odvečnega dela in zapletenih priprav? Mar ni to tolikanj bolj potrebno prav zdaj, ko v vsej SFRJ načenjamo po-družbljanje kmetijskih zemljišč in proizvodnje kot osrednjo nalogo? Deset let razprav o obnovi vinogradov na Vinomeru Da se že približno 10 let oklevajo za obnovo vinogradov na Vinomeru, vam bo povedal kdorkoli v Metliki. Lani je zadeva toliko dozorela, da je KZ Metlika vložila pri banki načrt za obnovo 60-hek-tarske površine vinogradov na Vinomeru. V decembru 1963 je bilo odobreno investicijsko posojilo. 12 milijonov dinarjev naj bi porabila zadruga za obnovo v lanskem letu, 25 milijonov v letu 1963, poleg tega pa Se 6 milijonov dinarjev za odkup zemljišč. Vsega bo obnova na 60 hektarih veljala 100 milijonov dinarjev. Sredstva, odobrena za lansko leto, so ostala neizrabljena ln so jih prenesli v letošnje leto. Od 38 milijonov, ki so namenjeni obnovi v letu 1963, so doslej porabili 25 milijonov, od preostalih 13 milijonov dinarjev pa kanijo se porabiti vse, razen tistega dela, ki ga po obstoječih predpisih smejo prenesti v prihodnje leto. Od 6 milijonov dinarjev, ki so odobreni za odkup zemljišč, so doslej porabili le okroglo 480 Usoč dinarjev. Razvoj obnove je po 10-letnih razpravah postavil na lai vsa pričakovanja. Zadeva se odvija prepočasi. Družbena sredstva namenjena za investicije v želji, da bi bila porabljena kar najhitreje in da bi čimprej pričela vračati vloženi denar. Kljub 10 let trajajočim razpravam in navdušenju nad obnovo ae je zataknilo že pri prvih stikih ■ tMiiui. Id naj bi svoja zemljišča prepustili družbi. Na 20 hektarih so že opravljena obnovitvena dela, kot so: rigola- nje, teraslranje in gradnja cest za dovoz in odvoz, aadlti pa bodo —.. -.-j,—j.,»i „„„,_^i Zidanice kot otočki med terasami? Na 8 hektarih letos obnovljenih vinogradov ni zakonitega odnosa med KZ Metlika in nekdanjimi lastniki. Manjše število lastnikov je pogodbe o prenosu lastništva na zadrugo podpisalo, večji del pa ne. Obnova je stekla, lastniki trmasto odklanjajo podpis pogodb, zadruga pa ne more na sodišču opraviti prenosa lastništva. Mimogrede naj omenimo, da -se je letos eden Izmed pritožbenih sporov med lastnikom in zadrugo »vlekel« od aprila do avgusta meseca, ker se je šele med postopkom pokazalo, da v odločbi niso bile navedene prave številke parcel ... Zadruga stoji pred svojevrstnim problemom pri zidanicah: lastniki jih imajo na parcelah. Krediti so odobreni za obnovo vinogradov in odkup zemljišč, tu pa nastaja problem, kaj narediti s stavbami, v tem primeru z zidanicami? Lasmi-ki jih ponujajo v odkup, zadruga je tri ali štiri, ki so uporabne, odkupila, toda kaj z ostalimi? Sredstev za odkup ni; ali jih sme rušiti? Pravnih predpisov, ki bi to dovoljevali, ne poznajo, morda jih sploh ni; zato so se odločili, da se bodo stavbam izognili in jih z zemljiščem, ki je tolikšno, da se mu rigolni plug in buldožer pri terasiranju lahko izogneta, pustili nedotaknjene . . . 408 lastnikov na 60 hektarih... Na približno 8 hektarih letos podružbljenih vinogradov je 90 lastnikov, nobeden, razen dveh, nima več kot 1 hektar vinograda . .. Na 40 hektarih, ki jih bodo obnovili prihodnje leto je okrog 250 lastnikov . . , Ali si lahko predstavljate, kakšna papirnata vojska se v zvezi z zapleteno in togo zakonodajo, ki je v veljavi, obeta tu? Na srečo so s »pripravami« že začeli, občinska skupščina pa je že dobila seznam lastnikov in parcel, ki pridejo zdaj na vrsto. Načrt mora biti razgrnjen 1 mesec,' po prejemu odločbe imajo lastniki na voljb 15-fftevnl pritožbeni rok, nato pa bo sledilo brez števila pravd in tožb . . . Obnova vinogradov je v neposredni zvezi s socialističnim razvojem Iz razvoja dogodkov okoli obnove je očitno, da se v kmetijski zadrugi v Metliki, ko so lani začeli, niso zavedali kako obsežne naloge se lotevajo. Prav gotovo pa drži tudi to, da je mnogo težav, na katere so naleteli (našteli smo jih precej), izven njiho., Zaključki, ki jih ne gre prezreti 0 Preden se lotimo podruž-bljanja zemljišč, je treba vedeti, da je to obsežen posel, ki zahteva temeljitih priprav, še preden smo na banki vložili prošnjo za posojilo. % Zakoniti predpisi, ki določajo postopke za podružb-lianje zemljišč, so zelo zapleteni in togi. Postali so resna ovira v procesu podružblja-nja. Izpremeniti jih je treba oziroma izpopolniti, moi aa pa bi še najbolj kazalo sprejeti nov zakon, ki bi povzel gradivo dosedanjih predpisov bi ga poenostavil, hkrati s tem pa upošteval probleme, ki se pojavljajo v novejšem času. 9 Investicijska posojila za kmetijstvo, so neredko v smešnem protislovju z značajem kmetijske proizvodnje. V decembru 1962 je bilo odobrenih 12 milijonov KZ Metlika kot obrok za obnovo v istem letu... Približno enak primer so doživeli pri KZ Bi-zeljsko. S togimi določili na natečajih spodbujamo k no-tvarjanju dejstev v elaboratih, račun pa plačuje nato družba! Kredit za obnovo vinogradov na Vinomeru naj bo samo začetek naložb v to področje! Upajmo, da banč-v.iki ne bodo zavrnili prošnje za sredstva, s katerimi bo v Metliki zaradi obnove vinogradov treba opremiti proizvodno vinsko klet! Tudi takšne stvari se, žal, prerade dogajajo. MILOŠ JAKOPEC „Zora" povečuje proizvodnjo in izvoz V lesnopredelovalni industriji »Zora« v Črnomlju se zlasti v zadnjih dveh mesecih in pol odvija proizvodnja z izredno silovitostjo. V omenjenem času so naredili za o-kroglo 80 milijonov dinarjev izdelkov. Delajo v dveh izme- Konkretna razpravo o problematičnih podjetjih Obstoječa zakonodaja o podružbljanju je pretoga Na površini, ki je bila obnovljena letos, je bilo približno 5 hektarov zemlje last splošnega ljudskega premo lenja, 15' hektarov pa so po- 14. novembra popoldne ob lfi. uri se bosta v Črnomlju na skupni seji zbrala zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in občinski sindikalni svet. Na seji bodo ie enkrat pretresli realizacijo, ki je bila ustvarjena v gospodarstvu do konca tretjega tromesečja, in se posebej ponuidilt pri vseh delovnih organizacijah, ki planov niso uresničile. V razpravi bodo ugotavljali stvarne vzroke za takšno stanje. Na sejo bodo vabljeni predstavniki iz vseh prizadetih delovnih organizacij. Takšno obUko razprave velja pohvaliti, saj bo prav gotovo imela veliko večji učinek kot pavšalno ugotavljanje v običajnih analizah na sejah občinskih skupščin. Razen vodstev prizadetih podjetij bodo na sejo vabili tudi predstavnike organov delavskega samo. ipravljanja. nah — vsaka dela po 12 ur — ker so dobesedno zasuti z naročili. Kolektiv se trudi po-, slati v Skopje za gradnjo montažnih naselij čimveč kompletnih vrat s podboji, za katera so dobili naročilo. Z novice črnomaljske! komune nekdanjo tovarno »Tisa« z Rakeka se pogajajo za odkup strojne opreme, ker se ta tovarna preusmerja v Izdelavo kartonske embalaže. S to strojno opremo bodo nato v »Zori« lahko izdelovali oblo lesno galanterijo, po kateri:' je veliko povpraševanje p? tujih tržiščih. 2e v prihod- , njem letu bodo lahko, če bo rekonstrukcija pravočasno o-pravljena, povečali vrednost proizvodnje na 800 milijonov dinarjev, približno polovico vsega pa izvozili. Nato bi lahko "izvažali za okroglo 300 tisoč dolarjev na leto. Upajo, da bodo dobili pri JugobankI potrebne kredite, sredstva za udeležbo pa so že zagotovljena. Udeleženke drugega nadaljevalnega krojno-šiviljskega tečaja, ki ga je v Črnomlju organizirala tovarna »Singer«. Doslej je že 90 deklet in žena obiskovalo te tečaje pod vodstvom Slavke Stene. Ker je zanimanje šc vedno veliko, bodo s tečaji nadaljevali. neosnovane Kolektiv Splošnega trgovskega t***" jetja lz Črnomlja je osnutek slaluta, kot smo omenili *■ Izdelal. To je zasluga stalnega ln prizadevnega dela komisije. k| je posamezne večje probleme reševala v sodelovanju r. nekaterimi strokovnlaki |/ T.iubllnnp. V«a pomoč lih V veljala le nO tisoč dinarjev! Poseben problem «e sn-tut! v delovnih oruanlzari ah l Vf drocja Javnih služb. Strokovni odbor sindikata Javnih služb Je zato. ker so v teh delovnih organizacijah doslej naredil1 n»J-manl, na seli 4. novembru n tem posebel M**"""'*'" Ali davki res leže samo v krompirju? Ob koncu tretjega četrh&tja so davčni obvr:ihki U'u £i :. t V. odsf. svojih obveznosti do družbe # V trebanjski občini so kmetje do 30. septembra plačal^ 57 odstotkov davkov, čeprav bi morali v tem času poravnati svoje obveznosti do skupnosti s 75 odstotki. Precej časa je zunaj tudi že četrta akontacija. • Z ozirom na to, da se proračunska sredstva ob počasni poravnavi davčnih obveznosti prepočasi stekajo v občinsko blagajno, bodo začeli finančni organi še v tem mesecu z izterjavo četrte davčne akontacije in ostalih neporavnanih obveznosti. Vsega skupaj je " tore j treba pobrati še 43 odstotkov letošnjih dajatev iSz zasebnega kmetijstva. Ugotavljajoč vzroke in težave, spričo katerih pride do zaostajanja, so odborniki kmetijske skupine v skupščini trebanjske občine na zadnji seji povedali, da bi kmetje lahko plačali davke, če bi mogli prodati jesenske pridelke. Poudarjali so, da so" kmetje letos pridelali velike količine krompirja, katerega bi radi prodali in poravnali davčne zaostanke, da pa pride do težav pri odkupu. Menili so, da je kmetijska zadruga v Trebnjem pokazala premalo elastičnosti pri odkupu. V nasprotju s tem je pojasnilo kmetijske zadruge, ki trdi, da je pač napravila, kar jc mogla. Da odkup ni potekel tako, kot bi bilo zadovoljivo, so krive najrazličnejše težave. Najprej: potrebno število vagonov, ki jih je zadruga naročila pri železnici, prihaja dokaj pozno, oziroma je kaj malo upanja, da bi jih dobili spričo objektivnih težav v železniškem transportu. Kljub temu je zadruga do 29. okto- Vrsta novih odlokov Oba zbora skupščine tre-.-banjske občine sta 30. oktobra razpravljala o reorganizaciji gozdarstva, urejanja mestnih zemljišč, dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, problematiki trgovine in vrsti odlokov in odločb, s katerimi rešuje občina najrazličnejše probleme svojega gospodarstva in ostalih dejavnosti. Najprej so odborniki po živahni razpravi potrdili sklep, da se vsi gozdovi na področju trebanjske občine pripoje k VIII. gozdnogospodarskemu območju, katerega sedež je v Novem mestu. Pripojeni del naj tvOri samostojen gozdni obrat. V Koritniški gmajni je fee urejen gozdni nasad iglavcev ha 63 ha, s posebno odločbo, sprejeto na tej seji, pa sta oba zbora skupščine v Trebnjem potrdila obseg investicijskih stroškov za gojenje in vzdrževanje 200 ha tega nasada, ki ga urejuje kmetijska zadruga v Koritniški gmajni. Investicije za 1 ha nasada znašajo okrog 467.000 dinarjev. Nadalje so bili v razpravi gradbeni okoliši mestnih naselij Trebnjega, Mirne in Mokronoga. Končni sklep v zvezi s tem ni bil 'sprejet, ker. so na predlog nekega odbornika zahtevali podrobnejše obrazložitve. Izredno važen pa je odlok o prispevku za odvažanje smeti in odpadkov v Trebnjem. Dovođenja v zvezi s tem izdaja Komunalno podjetje, ki tudi zbira sredstva predvidena po odloku. •z nalog sanitarne inšpekcije Sanitarni inšpektor v Novem mestu, ki opravlja svojo dolžnost tudi v trebanjski, metliški in črnomaljski občini, bo v novembru in decembru letos pregledal vse gostinske obrate. Akcijo bo Izvedel na podlagi zahtev o minimalni ureditvi gostinskih lokalov, na ta način Ja bo možno ugotoviti, ka-ko se gostinstvo pripravlja za prihodnjo turifrtič-no sezono v letu 1964. Razen tega ima inšpektor letos na vrsti šc ogled Šolskih kuhinj v vseh šli-rtli občinah, kakor tudi delno ogled pokopališč, "led drugim bo ugotovil, *!> so šolski otroci z učnim osebjem vred zdravniško in sistematsko pregledani. S posebnim odlokom je urejeno zaračunavanje geodetskih in katastrskih storitev, ki jih za najrazličnejše naročnike opravlja katastrski urad v Trebnjem. Odlok velja zlasti za tista dela, ki niso v javnem interesu. S posebno odločbo pa je urejena geodetska izmera novih stavb in drugih objektov ter podzemnih komunalnih naprav. Glede nove izmere predela, ki meji na k. o. Medvedje selo, je bilo treba popraviti mejo med k. o. Trebnje in k. o. Medvedje selo in sprejeti u-strezen odlok. Popravek je narekovalo dejstvo, da spada omenjeni predel že v neposredni okoliš Trebnjega. Sklep o dodatnem prispevku . zdravstvenega, zavarova- TREBANJSKE NOVICE : —. ...s.>uuM«ne ......prosti za socialno zavarovanje v Novem mestu, predvideva nove dodatne stopnje (od 2,5 do 4 odstotkov) na osnove, po katerih se obračunava osnovni prispevek zdravstvenega zavarovanja. Obširna razprava Je bila o trgovskem omrežju v občini. PO mnenju odbornikov naj bo pri ureditvi tega vprašanja edino merilo — zadovoljevanje potreb potrošnikov. Kdo bo to vprašanje rešil: ali domača ali tuja podjetja, ni važno, ker je treba predvsem upoštevati kvaliteto trgovskega poslovanja in zagotovitev zadostnih zmogljivosti. Ko so razpravljali še o nekaterih problemih, o katerih pišemo v drugih sestavkih, so določili mesečne nagrade predsedniku in podpredsedniku skupščine,, rešili nekaj premoženjskopravnih zadev, dali poroštvene izjave in imenovali nekaj odborov. MIRNA: prve lopate za zdravstveno postajo V kratkem bodo na prostoru, ki je določen za novo zdravstveno postajo na Mirni, zasadili v zemljo prve lopate. S tem uresničuje trebanjska občina nedavno sprejeti sklep o čim prejšnji ln kvalitetni ureditvi zdravstvene službe v tem kraju. ■ Tovarna svinčnikov v Zagrebu je letos prodala na tuje trge približno za 200.000 dolarjev svojih Izdelkov. Pred kratkim je podni j« dogradilo nov objekt ln ima se več možnosti za Izvoz. Trenutno Izvaža tovarna svinčnikov okrog 45 odstotkov svojih izdelkov bra odkupila od zasebnih kmetovalcev okrog 132 vagonov krompirja ter 42 vagonov semenskega krompirja, kar je še enkrat toliko kot lani. Letos je sama zadruga pridelala krompir na 57 ha. Največja ovira pri tem je pomanjkanje skladišč. Vse to in še dejstvo, da je letos povpraševanje po krompirju manjše kot prejšnje jeseni, je poglavitni vzrok, da odkup ni stekel tako, kot bi bil moral. Zato je očitek, da edina kmetijska organizacija v občini ni dovolj pripravljena na odkup s kmetovalci, s katerimi kooperira, in z ostalimi samostojnimi kmetijskimi pridelovalci, precej hud. V pciuvncli šefe 57 nečem pa vendarle drži trditev odbornikov: da je bila zadruga pri tem premalo iz-najd'.jiva. Bržčas tudi drži, da se s podobnimi vprašanji srečujemo leta in leta, zlasti odkar velja, da je krompir najvažnejši pridelek občine. Ker lahko pričakujemo, da bo vprašanje skladišč in ostalih zmogljivosti s transportom vred še pereč problem, se bo treba za vse kasnejše krompirjeve in bogate letine ostalih pridelkov nedvomno drugače pripraviti kot tokrat. Obeti, da bo zadruga naposled le prišla do primernih skladišč, so dokaj lepi, prav pa bi bilo, ko bi ta kmetijska organizacija osnovala tudi svoj transportni park. Jedro vprašanja, ki smo ga načeli, je torej v plačevanju davkov, težave, omenjene v zvezi z odkupom kmetijskih pridelkov, pa so bile bolj drugotnega pomena. Ne nameravamo trditi, da so obveznosti kmetijskih pridelovalcev do skupnosti majhne, hočemo le poudariti, kaV je že zdavnaj znano: da zna vsak dober gospodar priti do »... V neprestanih bojih so njeni borci z upornim duhom davnih dedov svojo kri polagali v temelje nove Titove Jugoslavije« piše na spominskem kamnu SNOUB »Matije Gubca« pri Trebelnem. Kot številni spomeniki NOB je bil tudi ta za letošnji dan mrtvih lepo okrašen TUDI TREBNJE PODPISNIK Skupščina trebanjske občine je na zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi ekspoziture Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela. Ustrezni zavod, ki ima sedež v Novem mestu, opravlja delo za novomeško, trebanjsko, črnomaljsko in metliško občino, ki so hkrati tudi njegovi fi-nanserji. »KEM0 OPREMI« <-15 milijonov Podjetje »Kemo oprema« v Trebnjem je zaprosilo za kredit 15 milijonov dinarjev, ker namerava povečati proizvodne prostore. Poroštveno izjavo k temu posojilu je dala skupščina trebanjske občine 30. oktobra. Novi šolski odbori Skupščina trebanjske občine je imenovala svoje člane za šolske odbore v Mokronogu, na Mirni, v Vel. Gabru, Sentrupertu in Trebnjem. Odbori za športne objekte Na Mirni bodo v dogled-nem času nastali nekateri pomembni športni objekti. O smučarski skakalnici smo že poročali, predvideno pa je tudi športno letališče na Rakovniku pri Mirni. Člani odbora za izgradnjo teh objektov so že imenovani. V vsako hišo: DOLEN.1-SKI LIST! Zasebna gradnja stanovanjskih hiš cvete marsikje, pa tudi v Trebnjem. V Trebnjem je na hribu nad občinskim poslopjem nastal že cel drevored manjših stanovanjskih hiš. Tak drevored pa se povečuje tako, kot vidimo na sliki. načina, kako bo najlaže odpravil težave. Zato tudi ne drži popolnoma trditev, da zaradi odkupa krompirja kmetje ne morejo plačati davkov. Leto je dolgo štiri četrtletja, zato že ob novem letu razmislimo, kako bomo zbrali denar in ga namenili za poravnavo obveznosti do skupnosti! Pavki in ostale obveznosti iz kmetijstva tvorijo znaten del občinskih proračunskih sredstev, s pomočjo katerih finansira občina šolstvo in podobne panoge. Z zaostajanjem oziroma počasnim dotokom teh sredstev lahko pride do občutnih težav v panogah, ki služijo celotni skupnosti, tudi kmetom. Ob dolžnosti, da je treba druž-bene dajatve odvajati pravočasno in točno po odredbi, pa se spomnimo, da ima tudi občina svoj letni plan, ki ga mora izpolniti. I. Z. V bršlinski mesnici malo manj kot pol milijona priman kl jaja Za poslovodjo mesnice v Bršlinu je bil lani maja imenovan Stane Saje, mesarski pomočnik z daljšo prakso, za katerega je vodstvo Mesarije menilo, da mu lahko zaupa samostojno delovno mesto. Bil je eden najboljših mesarjev, v Novem mestu, in res se je v prvih dveh mesecih poslovanja obnesel. Vsakome-sečni obračun, ki ga je za maj in junij predložil v pisarni Mesarije, je pokazal, da je bilo poslovanje brez vsakih spodrsljajev. Mesec dni kasneje pa je bilo po obračunu za 190.000 din primakljaja, konec avgusta pa je manjkalo že 446.571 din. Ta vsota, ki predstavlja v mesu dva vola in pol, je dala slutiti Sajetovo nepoštenost. Mesarija je zadevo prijavila in te dni se je Stane Saje znašel pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu. Prebrisani mesar nikakor ni hotel priznati, da bi si od manjkajoče vsote karkoli prilastil, in je tvezel vse mogoče stvari. — Ne vem, kako je prišlo do tega, jaz nisem bil sposoben za to delovno mesto. Sem klavec, in ne mesar. Matematika in fizično delo — to je dvoje. Manj robe so mi pripeljali, kot je bilo na dobav- Anton Hrvojič v priporu Varnostni organi so nedavno priprli Antona Hrvojiča, ki je v Novem mestu in njegovi neposredni okolici letos med 3. septembrom in 3. oktobrom zagrešil nekaj vlomov.,Ko je delal te prekrške, se je družil s Cigani v Prečni. Tam so v njegovem taborišču našli več predmetov: sekire, plašč, ključavnico s ključem, pregrinjalo, kuhinjski nož, nekaj suknjičev, vetrovko, več parov nizkih po-nošenih čevljev in dežnik. Cigani so Hrvojiča ščitili, dokler ga varnostni organi niso našli in aretirali. Do zdaj so ugotovili lastnike le za nekaj predmetov. Da se ugotovi lastništvo ostalih predmetov, naj se javijo na postaji LM v Novem mestu vsi, ki so kaj pogrešili v času med 3. septembrom >" 3. oktobrom. nicah napisano. Pregledovati nisem utegnil, ker je bila večja tehtnica pokvarjena, pri prevzemu mesa pa nisem mogel biti navzoč, ker sem moral mesnico odpirati že ob 6,30. Cisto po nedolžnem stojim tu! Nisem vešč v računanju. Imam občutek, da so me odgovorne osebe nalašč postavile na to delovno mesto, da bi .nastradaT. Vedel sem, kaj se v matičnem podjetju dogaja ... zato da bi ,zatu-šali' svoje. Zamrzili so me, ker sem se vedno potegoval za delavce? Takele je stresal kar na debelo, izkazalo pa se je, da v vsem tem ni niti kančka resnice. Več mesarjev in bla-gajničarka podjetja so povedali, da so Sajeta postavili na odgovornejše mesto zato »ker je bil dober računar in praktik«, in da ni nihče nič imel proti njemu. Da bi se obtoženec temu upiral, ni nihče nikdar slišal. Direktor Mesarije je povedal, da izgovor glede pokvarjene tehtnice ne drži, ker b) jo podjetje takoj dalo popraviti, če bi Saje o tem le zinil, pa ni. Je že vedel, zakaj ne! Pozval je obtoženca, naj pred sodniki pove, ka'r ve o nepravilnostih v podjetju,, pa ni dobil odgovora. Povedal je tudi to, da je z obtožencem sam govoril in mu svetoval, Požar na hladilniku: ' več milijonov škode Na avtomobilski cesti Je pri Do-hruški vasi 4. novembra okrog 17. ure popolnoma zgorel hladilnik beograjskega podjetja »TranSped«. Voznik Ivan Jankovic je z njim peljal več ton brazilske kave in limon. Nenadoma je razneslo gumo, ki se Je pod pritiskom vnela in povzročila požar, škode Je za več milijonov. Voznik Je po nesreči pobegnil. Fismikalni mehanizem odpovedal V Brusnicah pri Novem me*tu Je 3. novembra ob 17.30 zavozll s ceste v potok Brusničico tovornjak NM—14—C,2, ki ga je vozil Anton Božič. Med vožnjo je odpovedal premlkalni mehanizem, zaradi česar se je vozilo znailo v, vadi. Škodo bo ocenili na 200 uoo dinarjev. naj prinese manjkajoči denar v pisarno in da bodo stvar uredili doma, brez sodišča. Sajeta z denarjem pa ni bilo. Tri mesece so ga čakali, čeprav ne bi smeli!! (Mimogrede povedano, je tudi za tako prikrivanje predvidena kazen.) Kljub temu je Saje vztrajno tajil, da bi si denar prilastil, spričo nasprotnih dokazov pa mu ni bilo mogoče verjeti. Senat pod predsedstvom sodnika Antona Beleta je ob upoštevanju dejstva, da je bil obtoženi že šestkrat kaznovan)!), od tega trikrat zaradi podobnih kaznivih dejanj, izrekel sodbo: 3 leta strogega zapora in povračilo škode v znesku 446.571 din. Zoper njega so izrekli tudi varnostni ukrep o prepovedi opravljanja službe, ki je vezana s samostojnim razpolaganjem družbenega premoženja, za dobo petih let. Dirok jiiiv: toliko Med urejevanjem grobov na pokopališču v Podbočju je 29. oktobra ena izmed žensk pri iskanju humusa ob severnem zidu z motiko zadela,v glavo mrtvega otroka, ki je bil pokopan okrog 20 cm globoko. Kasneje so ob navzočnosti miličnikov in zdravnika dr. Frlana truplo izkopali. Po plenicah in načinu povijanja so sodili, da je bil otrok rojen v ljubljanski porodnišnici. Takoj so ga prepeljali v Ljubljano, kjer bodo ugotovili vzrok njegove smrti. Sodeč po dosedanjih ugotovitvah, je precejšnja možnost, da je otrok umrl nasilne smrti. - J. š. Ali res čakamo nesrečo ob Sotli? Most čez Sotlo pri Rakov-cu je že dolgo tako slab, da , je vsak prehod (zlasti v mraku) negotov. Deske na njem so preperele, na več mestih pa so se pojavile luknje. Most, ki povezuje slovenski in hrvaški breg, že dolgo kliče po popravilu. Še pred zimo bi bilo treba zamenjati nekaj podme in prekriti luknje. Z malo dobre volje bomo preprečili prenekatero nesrečo. D. V, \ Več odločnosti pri vsem delu! Nekaj pripomb ob letnih konferencah osnovnih organizacij £*. Oče in mati pokojnega narodnega heroja Martina Kotarja-Marjana in ostali gostje, zbrani nazadn''i slavnostni soji oV'iske skupščine Novo mesto v šentjernejskem prosvetnem domu Pomembno družbeno delo RK Nedeljskega plen ....a občinskega odbora RK Novo mesto sta se poleg vabljenih predstavnikov krajevnih organizacij RK udeležila tudi predsednik občinskega 'obora Socialistične zveze Novo mesto Slavko Doki in tajnica OO UK Ljubljana Iva Albreht. V poročilih in v razpravi na plenumu je pri-Slo do izraza sicer skrito in na videz neopazno, pa vendar družbeno zelo pomembno delo organizacije RK v novomeški občini. Govorili so največ o zdravstvenem, prosvet-ljevanju in o krvodajalski slu/bi. Organizacija RK že vrsto let prireja na podeželju, v mestih in v podjetjih zdravstvene tečaje, na katerih udeleženci* seznanja z vsem, kar mora človek vedeti o svojem zdravju in o tem, kakšno naj bo okolje, v katerem živi, da bo ostal zdrav. V naši družbeni ureditvi je glavni in končni cilj vsi ga, kar gradim osvoboditev £l<. veka. V želji do&eči to, težimo k socialnemu, telesnemu in umskemu zdravju ljudi, saj bodo samo. Če so takšni, lahko uresničevali odgovorne naloge v proizvodnji in pri razvijanju gospodarstva. Ni prostora, da bi naštevali množico predavanj in tečajev, ki |th je v občini priredit po vojni RK. Ugotovimo lahko le to, da so vsa predavanja in vse, kar je organizacija RK storila, pripomogla k prosvetljenosti naših ljudi, ki je zlasti na vasi čedalje' bolj očitna. Ljudje si želijo vedno novih tem In so vedno bolj zahtevni, stvari, o katerih se jim pred leti Se sanjalo ni, pa se jim zde same po sebi umevne. Mimogrede naj omenimo samo tečaje prve pomoči, prirejene v mnogih podjetjih. Kolikšna je korist, bomo laže presodili, če pomislimo, koliko nesreč pri delu se primeri v naših obratih In kako važno je to, ali je prva pomoč nudena res tako, kakor mora biti. V šolskih mlečnih kuhinjah v in'»h v občini se hrani pcibližno 6500 otrok. Za te kuhinje skrbi predvsem RK, v letošnji akciji zbiranja sadja za vlaganje pa so v okrilju RK zbrali sadja in ozimnice za nekaj manj kol milijon dinarjev. Krvodajalstvo je tretja pomembna naloga, za katero skrbi RK. V novomeški občini zbero akti tisti RK vsako leto 2000 krvodajalcev, ki nudijo bolnišnici za njene potrebe 376 litrov krvi. S to krvjo je rešenih na stotine življenj". Pomislimo, koliko socialnih problemov bi nastalo, če ne bi kri krvodajalcev obujala k življenju v bolnišnicah, in kolikšna sredstva bi morala družba nato plačevati! Na plenumu so se pogovorili o krvodajalstvu, o zdravstvenih te-čajih,-ki bodo po krajevnih odborih v prihodnjih mesecih, o šolskih mlečnih kuhinjah in tudi o pomoči, ki jo je organizacija RK zbrala za Skopje. Ob koncu plenuma je spregovoril tudi predsednik ObO SZDL tov. Slavko Doki, ki je med drugim dejal: »Presenečen sem nad vašo razpravo in nad tihim, skromnim, toda družbeno zelo pomembnim delom, . ki ga opravljate. Zdi se mi, da ste v svojih zahtevah po pomoči družbe včasih preskromni. Organizacija Socialistične zveze pa vam bo v bodoče nudila več moralne po- Nad 400 tisoč nočitev v Dolenjskih Toplicah Li.avna zdraviliška sezona gre polagoma h koncu, prav tako pa se zmanjšujejo obiski izletnikov. To leto je bilo v tem oziru zelo bogato, precej tudi na račun slavja v Kočevju in Dobrniču. - K razvoju turizma je pripomoglo tudi boljše ustrezno poslovanje. Turistično društvo je namreč letes odprlo svojo pisarno, kjer so dajali najrazličnejša pojasnila in navodila domačim in tujim gostom. Turistično društvo je -v parku* uredilo sprehajališča, nova pota in podobno, s tem pa bo v prihodnje ša nadaljevalo in gostom omogo* či'o največje udobje. Med Novomeška kfonika drugim je markiralo pot k nekdanji keltski naselbini, ki je še dobro ohranjena. Blizu nje je tudi večja podzemska jama, ki pa še ni raziskana. Tudi drugih znamenitosti so polne Dolenjske Toplice, čemur bo turistično društvo v prihodnje posvetio večjo pozornost. Letos so se prenočitvene zmogljivosti povečale na več stanovanj za turiste in ostale goste. Nove sobe za turiste bodo tudi v dveh nad-"stropjib, ki jih urejajo na zdraviliškem poslopju. V zasebnih hišah je tako že 53 sob s 110 ležišči za turiste. Do konca oktobra letos so zabeležili kar 5202- nočitvi. Med gosti je prenočilo 80 ino-zemcev. V zdravilišču pa se je letos mudilo 1785 gostov. Povprečno so se zadržali 21 dni, pa tudi dlje. Skupaj je bilo letos v Dolenjskih Toplicah nad 400.000 nečitev. D. G. a ■ V okviru i .....».i'.ij.i vojnih zabavnih orkestrov je v počastitev dneva JLA Dom JLA v Novem mestu priredil 3. novembra »Koncert zabavnih in plesnih melodij«. Razen zabavnega orkestra so pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, nastopili tudi pevci: Ta-tja Gros. Majda Udovič. Cvjta Cucek. Milan Zucajič. Aleksander Dragic In Zvonimir Mavrln. Strokovna žirija je prireditev d£bro ocenila in svetovala organizatorjem, naj z nastudiranim progra mom gostujejo Se v nekaterih več jih krajih v bližini Novega mesra ■ Zustupstvo »Slnger« priredi 12. novembra v Novem mestu nov . tečaj za spoznavanje mehanizma Šivalnega stroja, šivanja in krojenja. Tečaj bo trajal dva meseca, vodtla pa ga bo strokovna učiteljica. Tovarišice, ki se zanj zanimajo, se lahko vpišejo vsak ponedeljek od 17. do 21. ure na Cesti komandanta Staneta 20 / ■ Zadnji dan pred občinsl ini Bralnikom so stari leseni plot tik FUrhufovB hiše na Cesti kormfndan-ta Staneta, ker je bil zaradi dotrajanosti že v spotiko, zamenjali i novim. Sedanje deske, nekoliko višje od prejšnjih in prelepljen? z letaki, pa so, upamo, le začasno namestili Tu je namreč naravnost ldeali-n prostor za večjo stavbo z modernimi trgovskimi lokali. ■ Dedek Mraz Je napovedal svoj prihod. V Izložbi prodajalne Mla dinske knjige so še razobesili okra ske za novoletno jelko. Letos no se dovoli zgodni založili s tem blar,om. tftwwi M Ha gn ie to uko, da okraskov tudi okoli novega leta ne bo zmanjkalo. ■ DPD Svoboda .Dušan Jereb« bo priredilo v soboto zvečer ob 19.30 v DLP slavnostno predstavo Millerjeve drame »Vsi moji sinovi«, s katero so novomeški igralci gostovali na Hvaru ln dosegli v jugoslovanskem merilu 3. mesto. Na tej slavnostni predstavi, ki ji bodo prisostvovali člani festivalske žirije, člani odbora livarskega festivala, predstavniki Zveze Svobod SRS in predstavniki domačih forumov, bodo Novomeščanom svečano izročili nagrado. Cisti dohodek prireditve je namenjen nO-nesrečencem lz Skopju. ■ Gospodinje so se v ponedeljek na živilskem trgu spet razburjale zaradi predragih jajc. Kmetice so vztrajno zahtevale 50 din za jajce, le nekatere so v kasnejših urah za 2 ali 3 din popustile. Jabolka so tokrat veljala 60 din, kostanj 60 din, krompir 35 do 40 din. "hruške ao din. mleko 60 din, Sipek 80 din 11'er, panrik« 100 din kg fižol 140 din liter, snlata 120 do 150 din, krožnik IdslSgl zelja ali reDe 60 din, duna^ki ohiovt 100 din kg. med 550 din kg Za merico radiča. šplnačc ali motovl!-ca so zahtevali 50 din. za fir.-.cli orehov 160. din in za kilosrum grozdja 140 do 180 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Asi|a I.allč iz Ulice talcev 12 — Nadjo, Olga Tutin z Ljubljan ske ceste — Stanislava. — Porok In smrti ta teden v mestu ni bilo. 1- Ponesrečil se je Zoran Miloše vi<", ki se le * vročim ml^ko-r nn-tn vratu. ■ Te dni so v zagrebški tovarni »Rade Končar« izdelali petstotl ladijski generator za Jadransko linijsko plovbo. Od 1959, ko Je tovarna začela izdelovati slnhronske ladijske generatorje, do zdaj znaša vrednost izdelkov 4 milijarde 500 milijonov dinarjev. V oktobru je imel večji del osnovnih organizacij ZK v občini Novo mesto letne konference, na katerih so pregledali delo Zveze komunistov od zadnjih letnih konferenc ter izvolili nova vodstva. Pestra dejavnost ZK in vrsta dokumentov, ki so bili sprejeti v najvišjih organih ZK, je dobila svoj odraz tudi t na letnih konferencah. , V poročilih in razpravah so člani ZK kritično ocenjevali svoje delo in izvajanje stališč ter sklepov tako višjih organov ZK kakor tudi OO ZK. Ni mogoče na skupni imenovalec zbrati vse probleme, predloge in pobude, ki so bili nakazani ob letnih konferencah. Ena od splošnih ugotovitev pa je, da se člani ZK zavedajo svoje družbene odgovornosti za usmerjanje in uveljavljanje vseh pozitivnih družbenih procesov ter odstranjevanje negativnih pojavov, ki v tej ali drugi obliki zavirajo splošni družbeni napredek, kvarijo odnose med občinami in proizvajalci, zavirajo hitrejši razvoj materialne osnove in podobno. Kot kritično pripombo na splošno lahko omenimo, da se iz poročil in razprav v posameznih primerih vse preveč kaže pesimizem in lastna nemoč za reševanje določenih problemov ali z drugimi besedami povedano: kaže se nesposobnost članov ZK, da bi probleme Tiitro in energično reševali, pa naj se ti problemi javljajo v proizvodnji, organizaciji dela, kadrovskih vprašanjih, nagrajevanju itd. Vse preveč se ob teh problemih iščejo vzroki izven lastne organizacije in kot taki ostajajo nerešljivi. V osnovni organizaciji ZK Novoles Straža so čla- Tonliška mladina :t proslavljala fj) Ob prazniku novomeške občine se je zbrala šolska mladina Dolenjskih Toplic v prosvetnem domu. Bilo je več recitacij, učenka Macedonije-va pa je lepo govorila o pomenu praznika, borbah med NOB in uspehih, ki smo jih dosegli po osvoboditvi. Več pesmi' je zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom tovarišice Bajčeve. f) Dan mrtvih so v Dolenjskih Toplicah lepo počastili, šoftka mladina se je zbrala ob spomeniku padlih borcev, ob katerem je učenka Pelko-va govorila o žrtvah za našo svobodo. Tokrat so učenci naštudirali tudi zborno reci-taci'o. D. G. ni ZK na letni konferenci kritično ocenili položaj proizvodnih obratov v Straži (vezane plošče, par-ketarna, žaga, mehanična delavnica). Vrsta problemov proizvodnega, organizacijskega in kadrovskega značaja ostaja nerešenih iz enostavnega razloga, ker komunisti ostajajo ob njih nemočni, bojijo se sankcij, kajti v kolektivu se ne razpravlja o tem, kaj je postavila konferenca ZK v podjetju, ampak se išče tisti, ki je pisal zapisnik, in tisti, ki je disku-tiral ter se zavzemal za določene pozitivne rešitve. Takšen malodušen odnos je opaziti tudi v nekaterih drugih OO ZK, n. pr. v kmetijstvu (KO Šentjernej, KO Novo mesto), kjer so številne reorganizacije v kmetijstvu povzročile določeno dezorganizacijo kadrov, ki delajo" v teh gospodarskih organizacijah. V tem primeru vse preveč iščejo »grešnega kozla«, ki naj bi bil kriv za vse, kar je slabega na tem področju, namesto da bi iskali najboljše rešitve, da se stanje izboljša. Največ nejasnosti o <'t gi ZK in glede vsebinskega dela se kaže v teritori alnih OOZK. Te osnovne ors°nizacije z ozirom r»a • njihov interesno zelo heterogeni sestav nimajo direktnega vpliva na reševanje posameznih problemov ter se zaradi tega izgubljajo v razpravah o nepomembnih zadevah ali pa se zaradi nepoznavanja posameznih problemov znajdejo na kritikastrskih pozicijah. Potrebno bo, da vodstva teritorialnih OO ZK usmerijo delovanje članov ZK v idejno razčiščevanje posameznih družbenih pojavov, v konkretnem delu pa usmerjajo člane ZK v delo prek aktivov, ki naj obravna\';;,io specifične probleme (krajevne skupnosti, varstvene ustanove, organi družbenega upravljanja, krajevne organizacije SZDL itd.). Pri tem vse bolj dobiva svoje mesto tudi delovanje ZK v občini kot celoti na posameznih področjih dela (aktivi članov ZK s posameznih področij). Letne konference članov ZK v občini dajejo na osnovi opravljenega dela ter nalog ZK nadaljnjo orientacijo organizacijskemu in vsebinskemu delu ZK v občini; ta pa naj pogumno rešuje probleme, nastajajoče ob gospodarskem in sološnem napredku v občini. Franc Beg %,ovice H Šmarje!* 0 27. oktobra je imel KO ZVVI v smarjeti občni zbor. V poročilu je predsednik Tone Barborič omenil potovanje predsednika Tita po Latinski Ameriki in ZDA, zatem pa v delovnem poročilu podčrtal delo organizacije v preteklem obdobju. Povedal je, da je organizacija vse naloge vestno 'opravila in pohvalil člane, ki so se udeležili izletov po štajerski. Primorski in Dolenjski. Udeleženci zbora so sklenili, naj bi čimprej ugotovili zdravstveno stanje invalidov in koliko je zanje prostih mest na razpolaso, da ne bi posamez-n:ki zaman hodili od zdravnika do zdravnika. Pogovorili so se tudi o socialno ogroženih invalidih in predlagali, naj bi jim pomagali vsaj z drvmi za kurjavo. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, zatem pa je bil skromen prigrizek. % Kakor vsako leto je imela organizacija ZZB NOV Smarjeta tudi letos svečano komemoracijo s programom, ki ga je izvedla šolska mladina s pomočjo krajevnih organizacij. Položili so žalni venec, posebna delegaera pa 'je odnesla žalni venec tudi na grobnico v Slapih. O V Smarjeti so se na letošnji občinski praznik Še posebno pripravili. Lepo so' očistili naselje in postavil', na trgu v Smarjeti mlaj z. delavsko zastavo. 3ili sn v " ni Dijaki II. letnika novomeškega učiteljišča so si 31. oktobra ogledali jeseniško železarno, v kateri jih je Se posebno zanimal proces pri' dobivanja belega surovega železa. Med drugim so obiskali tudi muzej, v katerem so se še bolj seznanili z načinom pridobivanja železa rude in napredkom želw»r-stva sploh. Znanje, ki sn ga pridobili na ekskurziji, bodo učiteljiščniki s pridom uporabili pri poučevanju otrok, ko bodo odšli v poklic. J. P. V klubu družbenih organizacij v Šentjerneju je bila 29. novembra odprta razstava partizanskega tiska. Na sliki: narodni heroj Franc Krese-Cohan in ljudski poslanec Slani-slav Dolenc 7 "iv'-ivin jeni ogledu jet* ■■■••»•••••■.vi'••">• eksponate 00L0K 0 KANALIZACIJI Svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve^ občinske "skupščine Novo mesto je na tretji redni seji obravnaval osnutek odloka o kanalizaciji, o predlogu, katera naselja naj se štejejo za mestna, ter rešil več vlog gospodarskih organizacij in zasebnikov. Odlok o kanalizaciji, ki ga je medtem občinska skupščina že sprejela, določa med drugim, da se mora vsak* stavba ali stavbno zemljišče na območju kanalizacije priključiti na kanalizacijo. Tam, kjer je kanalizacija, ni, dovotTer.a gradnja greznic. Za priključek na kanalizacijo se plača za eno stanovanjsko stavbo enkratni znesek lO.OUU dinarjev, zu stavbe z več stanovanji za prvo deset tisoč, za ostala pa po 5.000 dinarjev. Za priključek poslovnih stavb se plača 50 din od m-', najmanj pa 20.008 dinarjev. Za uporabo kanalizacije plačujejo vsi uporabniki. prispevek v višini 25 odstotkov vodarine, ki jo plačujejo za porabljeno vodo. S temi prispevki bo nekoliko lažje' vzdrževati kanalizacijo v n- .''jih in graditi novo Kot meslna naselja pride v občini v poštev pat krajev: Novo mesto z ožjim okolišem, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Žužemberk In Straža z ožjo okolico. Vsekakor bi kazalo kot mestno področje Stetl tudi Otočec in šmarješke Topilo«, O tem bo moč dokončno sVlepati, ko bodo izdelani elaborati o vplivnih oh nočjlh. Predvsem bo potrebno upoštevati tudi persp-'l.'vv' rjzVOj posameznega kra••'*'* na vrsto ver'- ■ hodnta leto, bo spe''- ■ wariao*i » KK PIONIR: TRETJI V DRŽAVI! V soboto in nedeljo je v Celju tekmovalo 24 najboljših, ekip iz vseh republik na kegljiškem državnem prvenstvu v borbenih igrah. Nastopilo je tudi prvih šest ekip s prvenstva Slovenije, med njimi Pionir. Pionirju in Celju je pripadla naloga rešiti ugled slovenskega kegljanja ter se vrinite med hrvatske klube na vrhu lestvice. Pionir je igral v skupini z domačini (Celjem), Bratstvom (Zagreb) in Lučkim radnikom (Reka). Tekmovalci so se zagrizli že takoj v prvem setu. Za primerjavo naj navedem samo rezultate vseh setov v prvi igri: 79, 93, 72, 72, 77 in 98. Odlična igra je Pionirju prinesla nov dolenjski rekord 491 kegljev. (Tudi prejšnji rekord 475 kegljev je imel Pionir.) Rezultat je naenkrat porinil Pionirja v ospredje in je postal kandidat za prvo mesto. Pionir je nadaljeval z odlično . Igro ter - dosegel lep rezultat 442 kegljev. Nato je nastopil na drugi stezi. Končni rezultat je bil 415. Tako je Pionirju po treh nastopih manjkalo do prvega mesta še 455 kegljev in je ostal kandidat za eno od prvih mest. To je spoznala tudi celjska publika in je vneto navijala za Pionirja, kajti njihov domači klub je zaostal za celih 100 kegljev. V četrti tekmi je Pionir dobro začel in je v treh setih dosegel 229 kegljev. Vendar je četrti set pokazal, da se še ne more meriti s klubi, ki imajo štiri in osem-stezna kegljišča. Tako je dosegel 52 kegljev, v celotni igri pa le 412 kegljev. Skupno Jje Pionir v štirih Igrah dosegel 1760 kegljev in je rezultat* z republiškega prvenstva popravil kar za 61 kegljev. S tem se je uvrstil na odlično tretje mesto v državi in prehitel vse slovenske klube. To je največji uspeh- dolenjskega kegljanja, čeprav dela v nemogočih pogojih. Kdaj bodo uneli merodajni občinski forumi Posluh za novomeške kegljače tet omogočili gradnjo štiristeznega kegljišča, ki ga ima že skoraj vsak Po en pokal ŽELEZNIMI in PIONIRJU Na svečanem zaključku letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine so 27. oktobra podelili po en pokal trgovskemu podjetju »Zelez-nini« (za množičnost in »Pionirju« (za športne uspehe). V "teh igrah je sodelovalo 176 športnikov iz 27 sindikalnih podružnic. Tekmovali so v 11 . panogah, od tega v šestih tudi ženske. Prve tri ekipe v posamezni športni panogi so prejele plakete. O.siGjkiiiji poraženi Presenečenja ni bilo. Zvezni ii-Eaš Ljubljana je bil boljši, kar je razvidno tudi iz rezultata: Ljubljana : Partizan 3:1 (15:9, 15:11, 12:15, 15:7). Nismo videli kake vrhunske odbojke,, kljub temu pa sta moštvi včasih pokazali tisto, kar dela odbojko lepo in zanimivo. To velja za drugi in tretji set, medtem ko so bili v prvem in zadnjem setu gostje učinkovitejši Domačini so nerazumljivo veliko grešili v serviranju, pa tudi v po-jiu so bili precej šibki, medtem »o so bili na mreži vsaj enakovredni Ljubljančanom. Ti so bili tudi bolj borbeni, v odločilnih tre nutkih pa še hladnokrvnejši od domačinov. Tekmo, ki je bila odigrana v čast občinskega praznika, « Pred maloštevilnimi gledalci dobro sodil Robert Romih —»1 malo večji kraj, kot n. pr. Kib-nica, Kočevje, Domžale, Jarše, Nova Gorica, Mežica itd.?! Sedaj pa še o tekmovalcih, ki so dosegli tretje mesto v državi, in njihovih uspehih: Krušič 168 kegljev, Murn 185, Mrzlak 187, Ve-" sel 207, Legiša 162, Stepec 170, Hren 184, Romih 157, Juntez 184, Filipčič 156. Pohvaliti je treoa celo ekipo. Za konec še vrstni red ekip: I. Grmošcica 1802, 2. Susedgrad 1774, 3. PIONIR 1760, sledijo: Grafičar — Osijek 1744, Medveščak 1739, Medvedgrad 1734, Konstruktor 1732, Bratstvo 1717, Kranjska gora 1704, Elektro Zg. 1700, Lučki radnik 1663, Triglav 1662, Celje 1653, Rudar 1647 itd. (en) Prihodnjič: nagradna anketal Vse ljubitelje športa in telesno-vzgojne delavce na našem področju opozarjamo, da bomo prihodnji teden objavili razpis nagradne ankete za NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in Beli krajini. Naši bralci bodo lahko sami izbrali pet najuspešnejših športnikov letošnjega leta, katere bomo skromno nagradili, najboljši pa bo prejel pokal našega uredništva v trajno last. Tekmovanje športnih ekip brežiških sindikalnih podružnic Kakor smo že poročali, je občinski sindikalni svet organiziral športno tekmovanje med sindikalnimi podružnicami v počastitev občinskega praznika. Tekmovanje je vodil poseben odbor, medtem ko je bilo tehnično vodstvo v rokah vodij posameznih športnih panog. Pokrovitelj tekmovanja je bila občinska zveza za telesno kulturo. Med vsemi se je najbolj odrezala vojna pošta Bregana, ki je osvojila kar tri prehodne pokale, in sicer v streljanju z zračno puško, kegljanju in odbojki. Ostala dva prehodna pokala je osvojila sindikalna podružnica prosvetnih delavcev občine Brežice, in sicer v šahu in namiznem tenisu. Ostale tekmovalne ekipe podružnic Ljudska potrošnja, kmetijska zadruga Brežice, Tovarna pohištva, Agroservis Brežice, občinska skupščina Brežice in Pionir (Novo mesto — gradbišče Brežice pa so prejela priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Pohvaliti je treba vse tekmovalce za borbeno in fair igro. Pohvalo zasluži tudi občinska zveza za telesno kulturo za svoje pokroviteljstvo in podarjene prehodne pokale. Zmaga in poraz na tujem PARTIZAN (ČRNOMELJ) : SVOBODA (LJUBLJANA) 8:5 (2:4) PARTIZAN (ČRNOMELJ) : PAR-TIZAN (MEDVODE) 9:19 (5:7) Ekipa iz Črnomlja je odpotovala v guste brez riitiniranih starejših igralcev, zato nismo pričakovali uspeha. Igra sama je sicer v začetku kazala na uspeh, zatem pa so Crnomaljei postali neučinkoviti in prepustili gostiteljem dve točki. J. S. Upamo, da bo' prihodnje leto krog tekmujočih sindikalnih podružnic še večji in doseženi še boljši rezultati. I. V. TEK 29. OKTOBRA Med številnimi športnimi prireditvami v okviru praznovanja občinskega praznika v Novem mestu je bil izveden tudi tek po ulicah Novega mesta. To tekmovanje izvajamo že več let in je že tradicionalna prireditev. Na letošnjem teku je bila slabša udeležba, ker je bil organiziran na delovni dan, zato tekmovalci od drugod, razen Iz Krškega, niso prišli. Pogrešali smo predvsem tekmovalce iz naših delovnih kolektivov, pripadnike JLA in Ljudske milice. Cilj tekmovanja je bil na Glavnem trgu, kjer je takrat igrala, godba na pihala, zato je bilo nekaj več gledalcev. , Pri tekmovalkah v teku na 600 metrov je bila najboljša Jelka Hude, ki je že vrsto let zmagovalka v tej panogi. Sledila ji je Joža Rogelj — ta bo z marljivo vadbo lahko dosegla še lepe uspehe —, na tretje mesto pa se je uvrstila-Majda Ferbar, učenka novoustanovljene šole za zdravstvene delavce v Novem mestu. Pri teku moških na 1000 m doigt progi nI bila udeležba tako dobra kot pri ženskem teku. Tekmovalca tehnične srednje šole iz Krškega Andrej Martinčič in Jože Cernelč sta prišla na cilj pred Ostankom z" ekonomske šole in Fečnikom z novomeškega učiteljišča. Po končanem tekmovanju Je predsednik občinske zveze za telesno kulturo Alojz Serenl podelil diplome in najboljšim tudi spominska priznanja. Upajmo, da bo tek prihodnje leto bolj množičen, saj imamo dovolj sposobnih tekmovalcev v Novem mestu in na področju občine. J. G. Metliški taborniki so spet zaživeli Pred leti je bila v Metliki osnovana taborniška organizacija, ki lj v svoje vrste pritegnila veliko šolske mladine. Mladi ljubitelji »arave so vsako nedeljo prirejali skupinske izlete v bližnje kraje, udeleževali so se delovnih akcij ln Prirejali taborne ognje z zabavnim Programom. Med vodi je potekalo tekmovanje v zbiranju odpadnega materiala. Razvilo se Je živahno 'abomlško življenje, vendar i« "malu razpadlo. Tabornikov v Me-u|kl nekaj časa ni bilo več! Na pobudo dijakov vlakarjev J« J11 letos spomladi ustanovljen tajniški klub »Vzhajajočo sonce«. •■"V! so se vpisali mladinci, lil so "spešno opravili izpit za prvo ta «>miško zvezdo. Takoj so pričeli ° Propagando na osnovni Soli, In uspeh ni izostal. V, taborniško organizacijo se je vpisalo veliko Mcncev, ki so takoj pričeli delati. •Metliki je bilo kaj kmalu spat «isntt pesem: Taborniki vsi v na-™vo, našo življenje Je pravo . - . v klubu ni nobenega dekleta. J?1 Jim to prepovedujejo starši. 5lub pa ima čolnarsko ln kolesar. BK° sekcijo, ki sta med počitni-S?.ml izvedli potovanje. Čolnarji so Po Kolpi do izvira, kolesarji pa Prišli le do Plitvlc, potem pa !° morali domov, ker se je že za £ln šola. Ustanovili so tudi Jamarsko Bkupino, zaradi pomnnj-5nnia opremo pa ne more uspešno ™">vall. Metliška okolica je pol-»•> kmivit, ,„m M „I Jih bilo vredno raziskati. Brez vsega pa to ne gre! Metliški taborniki večkrat prirede taborne ognje, kjer se vrste recitacije, skeči in pesmi. Klubov-cl pa so izvedli nočne vaje, na katere so se že dalj časa temeljito pripravljali. Orientacija po- noči je namreč za tabornike zelo važna. Metliški taborniki imajo le toll ko denarja, kolikor ga dobe z zbiranjem starega železa in papirja, kajti organizacija ne prejema nobene podpore. Kljub temu — delal -ni Šotor žc stoji... Napeti je treba samo še nekaj sten in poravnati gube — komisija je zelo stroga! Sekundi pa pr) tem delu hitro tečejo in čebelice iz Murske Sobote so že zaskrbljene, kaj bo z 10 točkami, kolikor bi rade »zaslužile« ... Takole so tekmovali lani najmlajši slovenski taborniki na Strugi ob Krki PRVAK JE ŽE ZNAN Do konca Jesenskega dela medobčinske rokometne lige je preostalo še eno kolo, kljub temu pa Je prvak že znan. To je moštvo novomeškega Partizana, ki do zdaj se ni oddalo nobene točke. V tem kolu so Novomeščani premagali Smihel 28:8, SSD učiteljišče pa Partizana II iz Črnomlja s 15:7. Stanje pred zadnjim kolom je naslednje: 1. Partizan (Novo mesto) 6. 2. ŠSD učiteljišče 4, 3. Partizan (Metlika) 3, 4. Partizan (Smihel) 3, 5. Partizan II (Črnomelj) 0 točk. Med tednom je v počastitev občinskega praznika gostovalo v Novem mestu moštvo Brežic, ki je lani igralo v slovenski ligi. Domačini so zaradi neizkušenosti, zlasti pa šibke obrambe, prejeli kar 39 golov, dali pa so jih 16. Kljub visokemu porazu so bili v polju domala enakovreden nasprotnik. Pri zmagovalcih je ugajal zlasti vratar Novak, pri domačinih pa Bele in Vidmar. —al II. SLOVENSKA LIGA Rokometno moštvo iz Brežic je preteklo nedeljo gostovalo v» Radečah in zmagalo 14:14 (4:6). ' Igra je bila napeta, saj so bili v vodstvu enkrat gostje, nato spet domačini. Medtem pa se je pripetila nesreča: igralec domače ekipe je tekmovalcu Molanu iz Brežic pri strelu r.a gol izpahrui roko. Tudi igralec Knežević se je poškodoval. S pohoda dolenjskih tabornikov prek Kočevskega Roga: po napornem vzponu se je prilegel topel čaj na Daleč hribu. PRED MEDNARODNIM PRVENSTVOM JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU Mikčeva v državni A reprezentanci O novomeškem namiznem tenisu se zadnje čase skoraj nič ne sliši. Se lani je mnogo obetajoča garnitura mladih igralcev in igralk igrala pomembno vlogo v republiškem in celo zveznem merilu (predvsem v mladinski konkurenci), letos pa, kot da bi vse zaspalo.' Ostalo je le pri redkih samoiniciativnih posameznikih, Ki niso mogli tako hitro opustiti igre s celuloidno žogico In se prebijajo naprej kljub zelo težkim pogojem. Med redkimi posamezniki, ki niso opustili namiznega tenisa in še kolikor toliko redno trenirajo, čeprav v skoraj nemogočih pogojih, je tudi letošnja državna mladinska prvakinja Irena Mikec, ki je pred kratkim dosegla svoj največji uspeh: na zveznem turnirju desetih najboljših igralk Jugoslavije v Kranju je presenetljivo osvojila 2. mesto in se tako uvrstila v državno A reprezentanco. Sicer je letos že na državnem prvenstvu v Zrenjaninu (tam je osvojila tudi naslov mladinske prvakinje SFRJ) napovedala svoj prodor med našo žensko namiznoteni-ško elito (s tem da je osvojila 5. mesto med članicami), vendar drugega mesta ni nihče pričakoval. Z odlično igro in z uvrstitvijo takoj za državno prvakinjo PIrčevo je potrdila, mnenje strokovnjakov, da bi se dal tudi pri ženskah vpeljati nov, 'moderen način igranja, katerega glavni predstavniki so pri nas Korpa, Marković in Vecko. Kako je igrala v Kranju: V zadnjih mesecih je postal njen napad še bolj prodoren, zato ni nič čudnega, da je tipične obrambne SVOBODA : PARTIZAN 71:56 Prijateljska košarkarska tekma. Gledalcev Je bilo okrog 200, sodila sta Peterman in Vertelj iz Ljubljane. Zmagala je Svoboda (Ljubljana) 71:56 ( 29:26). Svoboda: Sesek 23. Ahčan 6, Omahen 6, Serbelj 17, Zalar 11, Terček 6, Muck, Plesko. Partizan: Knoll 11, Franko 14, Setina 6, Blažič' 6. Petrič 2, Go-leš 13, Uhan r. Nikakor se nismo mogli otresti vtisa, da bi domačini lahko premagali' slovenskega ligaša Svobodo! Pet minut pred koncem je bil rezultat 50:50 in vsi prisotni so pričakovali novomeških »zadnjih pet minut«. Finiša pa ni bilo od nikoder. Nasprotno! Goleš ln Setina sta zapustila Igro zaradi petih osebnih napak in moštvo je Izgubilo ritem. Gostje so to zelo dobro izkoristili in si do konca nabrali kar petnajst točk prednosti. Zmaga Svobode je vsekakor previsoka, vendar pa je treba priznati, da so zelo dobro Izkoriščali vse napake novomeških igralcev. -al 1. SLOVENSKA 2ENSKA LIGA Rokometašice brežiškega Partizana so v Ljubljani 20. oktobra izgubile srečanje z mnogo močnejšo ekipo RK Šiška z rezultatom 4:13 (4:6). Pri gostjah sla se kljub temu odlikovali Božančlčeva in Lapuhova. igralke, kot sta Zrimčeva, Niko-ličeva, premagala gladko s 3:0. Z istim rezultatom je odpravila tudi Lučičevo in Krajgerjevo, Mitrovi-čevo s 3:1 in Kokaljevo s 3:2. Kot običajno ji je proti koncu turnirja pošla sapa, tako da je s Štojšičevo izgubila z 2:3, z zadnjeplasirano Petračevo pa 1:3. Na podlagi tega uspeha jo je zvezni kapetan inž. Stanko Rebolj skupaj z zmagovalko Pirčevo (Ollmpija) določil v A reprezentanco, tretje in petoplasirani Ko- kaljevo (Olimpija) in Nikoličevo (Zagreb) pa v B reprezentanco. Reprezentančni ekipi se bosta skupaj z enakima moškima ekipama 10 dni pripravljali v Kočevju. Pred njima je veliko tekmovanje — letošnje mednarodno prvenstvo Jugoslavije, ki bo od 7. do 10. novembra v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. To bo dejansko repriza lanskega evropskega prvenstva, saj se je za nastop prijavila vsa evropska elita: reprezentance 15 držav fm Rokometna nedelja v Črnomlju 3. novembra dopoldne je bila v Črnomlju odigrana prvenstvena rokometna tekma ženske republiške lige med domačim Partizanom in Branikom iz Maribora. Do odmora je bila igra nepovezana, po odmoru pa so se prve znašle Crno-maljke in povedle s 6:4. Tehnično boljše Mariborčanke so do konca izenačile na 7:7 (2:1). Popoldne je moška rokomeina vrsta iz Črnomlja izgubila prvenstveno tekmo z gosti iz Dobrega polja z 28:20 (13:11). .Zlasti slnb je bil vratar Rogina. Ob koncu jesenskega dela prvenstva lahko ugotovimo, da je ženska vrsta dosegla precej boljši uspeh kot moška. Po začetntm navdušenju je sicer kazalo, da bodo tudi moški igrali bolje, vendar dobro igrišče še ni pogoj za dobro igro. Uspehe bo treba doseči predvsem z večjim prizadevanjem in voljo. J. S. Poraz Celulozarja v Mariboru V zadnjem kolu slovenske rokometne lige sta se v Mariboru pomerila Kovinar in Celulozar iz Vidrna-Krškega. Zmagali so domači igralci 19:15 (6:10). V prvem polčasu je bil Celulozar boljši in je vodil s 4 goli prednosti, v drugem polčasu pa mu je pošla sapa. Po jesenskem delu tekmovanja je Celulozar na zadnjem mestu v slovenski rokometni ligi. V zasavski rokometni ligi je v zadnjem kolu moštvo Hrastnika premagalo Leskovec s 25:16 (8:9). Čeprav so bili Leskovčani oslabljeni, so dobro igrali do 20.. minute drugega polčasa. Hrastniško občinstvo je leskovške igralce obmetavalo s kamenjem, kar je vredno ostre obsodbe. P. L. BREŽICE : DRAVA 7:6 (5:3) 3. novembra je bila v Ptuju prvenstvena rokometna tekma v okviru I. slovenske ženske rokometne lige med domačo Dravo ln Brežicami. Brežičanke so premagale nasprotnika popolnoma zasluženo s 7:6 (5:3). Posebej so se izkazale Božančlčeva, Florjančl Seva in vratarica Podgorškova. A. B. Celjski vratar napadel sodnika 3. novembra dopoldne je bila pred okrog 300 gledalci v Brežicah odigrana prvenstvena tekma II. slovenske lige med domačim Par- tizanom in gosti iz Celja. Na lestvici vodeči Celjani so bili popolnoma prepričani v svojo zmago, zato niso znali športno prenesti poraza z vsestransko boljšimi brežiškimi rokometaši. Celjani so se borili zlasti v drugem polčasu. Ker pa jim ni šlo, so začeli sodnika najprej psovati, nato pa ga je njihov vratar napadel. Kljub grožnjam in napadu je mariborski sodnik Žižek svojo nalogo dobro opravil. Zmagali so igralci Brežic s 14:9 (8:5). D. B. VROČA ROKOMETNA KRI V nedeljo, 27. oktobra, je bila pred približno 200 gledalci odigrana prvenstvena rokometna tekma ženske republiške lige med domačim Partizanom in kranjsko Mladostjo. Rezultat: 10:8 za Mladost. Po razmeroma dobrem začetku domačink (te so vodile s 7:4) se ja položaj v drugem delu igre bistveno spremenil. Kranjčanke so rezultat izenačile, poverile in zmagale. Da je bil konec tak. je precej pripomogel zelo pristranski sodnik, ki je s svojimi odločitvami hudo oškodoval domače igralke in s tem ustvarjal na igrišču in ined gledalci napeto vzdušje, ki Je na koncu preraslo dovoljeno mejo. Nekateri vročekrvni gledalci so dejansko napadli sodnika, tako da Je moral le-ta v spremstvu miličnika in klubovih funkcionarjev oditi a igrišča in celo iz Črnomlja. Vsekakor je tako vedenje gledalcev vredno obsodbe. Pristojni forumi pa naj bi pazili na to, da bi bil sodnik nevtralna oseba, ne pa, kot v tem primeru, bivši trener Mladosti. J. S- Brzoturnir v čast praznika Tradicionalni brzoturnir v čast občinskega praznika v Novem mestu je bil letos na višini, saj so nastopili štirje prvokategornlki ln 6 drugokategornlkov. Lanskoletni zmagovalec Sitar je po 8. kolu vodil kar s 7,5 točke. Dolgo časa mu Je vodstvo ogrožal Gajskl, ki pa Je proti koncu preveč remizi-ral ln odpadel od borbe za prvo mesto. — Ostali favoriti Penko, SkerlJ ln Tisu niso bili v vodstvu, so pa stalno ogrožali vodečega. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Sitar 9 točk (od 11 možnih), 2. Tisu 8.5, 3—5. Gnjski, Penko in SkerlJ po 8, 6. Matjašič 6, 7. Fink 5,5, 8. Ilc 4,5, 8.—10. Kranjc in Malnarič po 3, 11. Mestnik 2, 12. Kobaš 0,5. Sitar je tako ie drugič zapored osvojil pokal ObZTK Novo mesto. OBVESTILO V četrtek ob 19. url bo v Domu JLA redni društveni brzoturnir aa mesec november. Pred začetkom brzoturnirja bo razgovor z udeleženci polfinalnega prvenstva Novega mesta, določitev začetka pol finala ln igralnih dni. Praznik brežiških tabornikov Taborniški partizanski odred MATIJE GUBCA v Brežicah je imel v nedeljo dopoldne ob 8. uri v prosvetnem domu svoj peti občni zbor. Tudi tokrat bodo prizadevni brežiški taborniki pregledali delo zadnjega leta in sprejeli načrte, ki jih bodo popeljali v 6. leto obstoja čvrste in zdrave organizacije, ene med najdelavnejšimi v Spodnjem Posavju. Udeležite se njihovega delovnega praznika! »Beli krajini" ne gre Črnomelj, 27. okt. — Tukaj je bile danes v precej hladnem vremenu odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačo Belo krajino in Slavijo iz Ljubljane. Po precej nezanimivi Igri je zmagala Slavlja z rezultatom 3:1 (1:1). S prikazano igro dobrih 100 gledalcev nI bilo zadovoljno, vendar to gostje igrali za spoznanje bolj. te. V predtekmi so mladinci Slavlje premagali domače z rezultatom 3:0. J. 6. St> 44 (710) DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA [ledeusK\V>o\eAšitl Petek, 8. novembra: Bogomir Sobota, 9. novembra: Nevenka Nedelja, 10. -novembra: Andrej Ponedeljek, 11. novembra: Martin Torek, 12. novembra: Emil Sreda, 13. novembra: Stanislav Četrtek, 14. novembra: Borislav ČESTITKA . Francu Falknerju iz Novega me-' sta za njegov 60. rojstni dan iskreno čestitajo žena, sin Jože in hčerka M*!-'-1 a ' 9 at i t l> ta -a bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VIKTORJA POCRVINA iz Straže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno so- % žalje. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Dularju za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Hvala tuđi vsem, ki ste ga med boleznijo obiskali. Žalujoči: žena Ana, sin Stane z družino, hčerke: Kri-stina por. Bele z družino, Marjana por. Jurkovič z družino* Ludva por. Gimpelj z družino, Jože in Anica, brata Martin in Cene ter ostalo sorodstvo. UGODNO PRODAM nerabljen gre-ec za kopalnico »Infraterm«. — Taslov v oglasnem oddelku. — •3411-63) P) /DAM pisalno mizo, posteljo in atek klavir. Kaslov v upravi ta. (774-63) PK r KLESANIH BLOKOV iz kamna poceni prodam (velikost 63x 63x10 cm); primerni kot »kapa« za steber. Naslov v upravi lista. 0 nezdravem pojavu Sleherni dan ugotavljamo in nagrajujemo aktivnost naše mladine na raznih področjih. Imamo mladino, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Tu pa tam pa se vendar pojavijo stvari, ki ji niso v čast. Sicer so to redki primeri, toda so. Naj omenimo samo en tak primer iz Novega mesta: Pred nekaj dnevi smo se usedli v neko gostilno v središču-mesta. Takoj smo postali pozorni na družbo pri sosednji mizi: trije šestnajstletniki z igralnimi kartami v rokah! Pred njimi — konjak. Res, »imeniten« prizor. »Krivi so starši,« bo rekel kdo, »slabo jih vzgajajo!« Morda je to res, vendar samb morda ... Kaj pa natakarica? Ali je ta tudi pri teh »gostih« gledala samo na finančni uspeh? Verjetno, sicer jim ne bi postregla. In vendar smo vsi dolžni na talke primere reagirati. Treba bi bilo fante opozoriti, da nekatere stvari še niso primerne njihovim letom. Vsa družba je dolžna skrbeti za vzgojo mladine! EDO PEZZI SKORAJ NOV štedilnik »Gorenjec, emajl, nerjaveči, prodam. Naslov v upravi lista. (3408-63) PRODAM večjo vseljivo stanovanjsko hišo v Kostanjevici. Poizve se popoldne, Ulica Majde šile 3, pritličje, desno, Novo mesto. PRODAM enofazni električni motor 1 KS. Anton Golob, Sela 3, p. Šentjernej. PRODAM malo rabljen štedilnik »Proleter« s pokrovom ter akvarij z raznovrstnimi ribicami. Naslov v upravi lista. (3414-63) PRODAM ogrodje vzidljivega desnega štedilnika. Naslov v upravi lista. (3415-63) UGODNO PRODAM razno rabljeno pohištvo. Jakelj, Seidlova 2, Novo mesto. SOBO oddam enemu ali dvema fantoma v Novem mestu. Naslov v uprajn' lista. (3413-63) VELIKO NAGRADO dam tistemu, ki "mi odda ali priskrbi enosobno stanovanje za starejšo vdovo brez otrok. Naslov v upravi lista. (3406-63) DEKLE ISCE malo opremljeno ali neopremljeno sobo v'Novem mestu. Naslov v upravi lista. _ POPOLNOMA OSAMLJEN posestnik išče osamljeno žensko, po možnosti upokojenko, v starosti 40 do 60 let za skupno gospodinjstvo. Pogoji zelo ugodni. Rok-Božičnik, Koprivnica pri Brestanici. NAJDITELJA denarnice z dokumenti in denarjem, izgubljene 3. t. m. od Cerovega loga do Rateža, prosim, da jo vrne na naslov v dokumentih proti visoki nagradi. zžmm Brestanica: 9. in 10. novembra ameriški barvni film »Mlada kraljica«, 13. novembra švedski film »Mein Kampf«. Črnomelj: 7. novembra nemški film »Niirnberški proces«, 8. in 10. novembra ameriški barvni film »Morganovi gusarji«, 12. in 13. novembra francoski film »Milijonar po sili«. Kostanjevica: 10. novembra anje-riški barvni film »Tarzanov boj«. Novo mesto — Krka: od 8. do 12. novembra slovenski film »Sa-morastnlkl«, 13. in 14. novembra francoski film »Ljubavni par«. Metlika: 9. in 10. novembra francoski film »Slepi potnik«, 13. novembra mehiški film »Pesem upornika«. Mokronog: 9. in 10. novembra ameriški barvni film »Drevo življenja«. Straža: 9. in 10. novembra ameriški film »Imitacija življenja«. Sevnica: 9. in 10. novembra francoski film »Grbavi vitez«. Smarjeta: 9. in 10. novembra slovenski film »Dolina miru«. Trebnje: 9. in 10. novembra Italijanski -barvni film »Noč velikega napada«. Videm-Krško: "9. in 10. novembra španski film »Navihanec iz Tormeza«, 13. in 14. novembra ameriški film »Krvnik iz Nevade«. Žužemberk: 10. novembra ameriški film »Podaj roko hudiču«. javec. kurjač iz Velikega Podljub-na, je padel z mopeda in si poškodoval desno koleno; Francu Hočevarju, posestniku iz Malega Oreh-ka, je bomba poškodovala roke; Anton Barbič, delavec iz Zbur, je padel z mopeda in si poškodoval levo nogo in levo roko; Francka Kovačič, natakarica z Malega Vrha, tje padla s kolesa in si poškodovala obraz in desno koleno; Francu Bolšcu, delavcu lz Nakla, se je streha od barake podrla na glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jakobu Černeliču, kmetovalcu iz Osredka, je cirkularka poškodovala palec na levi roki; Stanko Mikolavčič, traktorist iz Vidma-Krškega, se je urezal s steklom v prst; Anton Jalovec, mlinar iz Radovljice, je padel z motorjem in dobil poškodbe po licu; Francu Klemenčiču, kmetovalcu lz Prilip, je padel hlod na desno TRGOVSKO PODJETJE »PETR0L - LJUBLMMH« EKONOMSKA ENOTA NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta za: TRGOVSKEGA POMOČNIKA za bencinski servis NOVO MESTO in OTOCEC, te,r SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče NOVO MESTO. Plača po' pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite »PETROLU« — Novo mesto. nogo ter mu jo poškodoval; Anica Kranjc, gospodinja iz Dol. Leskov-ca, je padla v gozdu in si zlomila levo nogo; na Franca Abrama, kmetovalca iz Brezja, se je prevrnil voz, pri čemer je dobil poškodbe po hrbtu; Vera Gričar, de- lavka lz Brežic, si je pri delu ranila levo nogo; Ivan Vrabič, skladiščnik iz Sentlenarta, se je pri padcu poškodoval po glavi; Jože Žerjav, kmet. tehnik iz Brezine, se je pri padcu z mopedom poškodoval po glavi. Krško pred 29. novembrom MATIČNI URAD SEMIČ Izven bolnišnice je bila v oktobru rojena ena deklica. Porok ni bilo. Umrla sta: Ana Troje, užitkarica iz Semiča, 89 let; Janez Jakše, užitkar iz Pribišja, 89 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 28. oktobra do 4. novembra je bilo rojenih 16 dečkov in 15 .deklic. Poročila sta se: Miroslav Klobučar, poljedelec iz Maline, in Marija Gazvoda, kmetovalka iz Plem-berka. Umrla je: Jožefa Brdik, kmetovalka iz Velikega Bana, 77 let. narda Nemanič iz Božakflvega — dečka, Ančka »Kalin z Gornjega Gradišča — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Košar iz Metnega vrha — Marjana, Angela Mnlan iz Zdol — Andrejko, Marica Martinko iz Laduča — Milen-ko. Vida Valand iz Vel. Podloga — Ireno, Valentina Novak iz Sevnice — Srečka, Jasna Hrboka iz Brežic — Anito, Jožefa Ferlin iz Arnovega sela — Milena, Alojzija Lužar iz Jablance — Darka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Mrgole iz Križa — Marijo, Ana Klemen-čič iz Zvabovega — Andreja, Marija Fortun iz Sinjega Vrha — Igorja. Metka Metelko iz Vrha pri Površju — Lucijo, Marija Podržaj iz Rumanje vasi — Mihaela, Slavka Spendal iz Lok — Ireno, Ema Pa-njan iz Vojne vasi — Andreja, Alojzija Jerovšek iz Homa — Martino, Ana Pekolj iz Vrbovca — Mileno, Marija Dragovan iz Dol; nje Lokvice — Antona, Tilka 2i-bert z Vinice — Martina, Natalija Paunovič iz Črnomlja — Sonjo, Milka Tratar iz Skrovnika — Antona, Angela Ivanetlč lz Gornje Straže — Angelco, .Milka Kramar iz Zabrdja — Vilmo, Marija Gu-štin iz Drašic 4- Vesno, Pepca Mi-kec iz Straže — Marinko, Marija Medle iz Sel pri Ratežu — Marijo, Antonija Sprajcer Iz Vojne vasi — Danico, Alojzija Gabrijel lz Cegel-nlce — Mojco, Marija Knez Iz Brestanice — Andrejo, Katarina Slane iz Rosalnic — Antona, Marija Simonič iz Strekljevca — Marjana in Matjaža, Tončka Turk iz Dolnjega Maharovca — Mileno, Marija Mohar s Krke — Lllijano, Marija Podbregar iz Površja — dečka, Kristina Medic iz Birčne vasi — deklico, Anica Mrvar iz Cvibelj — deklico, Anica Plant.in iz Ljubljane — dečka, Slavka Dre-nik iz Brstina — deklico, Pavla Erjavec Iz Straže — dečka. Bor- KRONI V občinskem vodstvu Socialistične* zveze in v vodstvih ostalih družbenih organizacij že zdaj razmišljajo o tem, kako organizirati proslavljanje največjega praznika, letošnjega dneva republike. Letošnje proslave bodo povsod zavzele širši razmah tudi zato, ker bo poteklo 20 let od zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, ki je pomenilo začetek nove jugoslovanske državotvornosti. V občini Videm-Krško bodo v vseh večji'i delovnih kolektivih priredili slavnostna zborovanja. Na njih bodo prikazali družbeni razvoj od leta 1943 dalje in se v vsakem kolektivu posebej pomudili zlasti oh gospodarskem razvoju svoje delovne organizacije. Na slavnostna zborovanja bodo povabili pionirske odrede, nad katerimi imajo posamezni kolektivi patronate. Pionirji bodo povsod priredili kratek kulturni program. V vseh šolah bodo pionirski odredi priredili samostojne šolske proslave in nanje vabili tudi predstavnike pa-tronažnih podjetij. člani občinske skupščine se bodo dan pred 29. novembrom zbrali na slavnostni seji. Nanjo bodo povabili člane občinskega odbora Socialistične zveze in vse odbornike, ki so v prvih povojnih letih sodelovali pri graditvi ljudske oblasti. Predsednik občinske skupščine bo^v slavnostnem Pošta na Zdolah ostane! Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Zoran, uslužbenec iz Zagrada, je padel z mopeda in si poškodoval prsni koš; Janez rp-držaj, mesar iz Sentruperta, je padel z motorja in si poškodoval levo roko; Franc Gorše, posestnik iz Zapudja, je padel z voza ln si poškodoval desno nogo; Anton Er- Pošta na Zdolah v občini Videm-Krško je v zadnjih letih imela izdatke, ki so bili večji kot ustvarjeni dohodki. Prebivalci so se vznemirjali ob_ glasovih, češ da bodo pošto ukinili. Občinska skupšči- Takole .ji- pred kratkim karamboliral na avtomobilski cesti kranjski tovornjak KR 50-77 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 1.05, 5.05 , 6.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. PETEK, 8. NOVEMBRA: 9.55 Pionirski tednik. 9.25 Med suita-ml. 10.15 Arije iz Mozartove »Fl-garove svatbe«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 13.30 Pri domačih vokalnih ter Instrumentalnih solistih. 14.35 Za ljubitelje domačih napevov. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldne pri skladatelju Ge-orgu Frledrichu Handlu. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Revijska glasba. SOBOTA, 9. NOVEMBRA: 8.05 Melodije za konec tedna. 9.45 Igra ansambel Claus Wunderllch. 10.15 Z orglicami In harmoniko v doma-čem tonu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Kvintet Avscnlk s pevci. — 13.30 Glasbeni aejem. 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razgredntce. 20.00 Za začetek prijetnega sobotnega večera. Mili 1 I V 10. NOVEMBRA: 8.40 It albuma pesmi za mludino. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 So pomnite, tovariši ... 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.15 Nedeljsko glasbeno popotovanje. 16.00 Humoreska tega tedna — M. Hart: Mož, ki je prišel na večerjo. 17.05 Radijska igra — Marjan Muline: Iluzije na asfaltu. 10..05 Glasbene razglednico. 20.00 Izborite svojo melodijo. PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Sestanek z orkestrom Las Baxtor. 10.35 Naš podlistek A. Maurnis: Lord Bvron. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Igrajo Štirje fantje. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Nail poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbena križanka. 18.45 Narava ln človek. 18.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT - studio Zagreb TOREK, K. NOVEMBRA: 8.05 3» ljubitelje domačih viž. 9.25 Operni pevci v našem studiu. 10.15 Trikrat petnajst. 11.00 Pozor, ni maš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Ansambel Joža Kreže pojeta Marica Hojnlk In Franjo Viiuhnik. 13.30 Orkester praškega konservatorlja pod taktirko. 14.35 Slovenske narodne iz Štajerske In Prekmurja. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krlžpot|lh. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Lovro Malačič dirigira zboru Slovenske filharmonije. SREDA, a*. NOVEMBRA: 8 55 Pisan svet pravljic In zgodb 9.25 Glasba ob delu. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Poskočne In okrogle. 13 30 Plesni ritmi iz slovanskih dežel. 14.35 Znano in priljubljeno 1540 Dvalset minut s Komornim zborom RTV LJubljana. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Tuko po|o v Pragi, Moskvi ln VnrVivl. ČETRTEK. 14. NOVEMBRA: 8.05 Opora In balet. 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavno glasbo 10.18 Igra pihalna godba Ljudske milice 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12 M Zadovolinl Kranl.il s pevci 13.30 Olusbeni solem 1135 Naši poslušalci čosttlajo In po-zdravlfaio. 15.15 Zabavna glasba. 16 00 Vsak dan za vas. 17 15 Turi stična oddala 1R.45 Kulturna kio nlku. 19 05 Glasbene razitl-rtnlce. 20.00 Celrlknv večor domačih pesmi ln napevov. na je v razpravi o poštnih uslugah sprejela stališče, da morajo le-te ostati najmanj enake, kot so, in se še izboljševati. Da bi problem pošte rešili sporazumno, so se na Zdolah sestali predstavniki PTT podjetja lz Novega mesta, krajevne organizacije SZDL z Zdol, poštne enote iz Vidma-Krškega, predsednik ObO SZDL ln predsednik občinske skupšične iz Vidma-Krškega. V razgovoru je bila predlagana takšna rešitev: Pošta na Zdolah bo poslovala še naprej, vendar na cenejši način. V Zdolah bo postna zbiralnica, v kateri bo delala honorarna uslužbenka. Iz zbiralnice bodo pašto vsak dan odpošiljali v Videm-Krško in od tam vsak dan do-' bivali došle pošiljke. To pomeni, da se bodo poštne usluge celo izboljšale. Glede telefona, za katerega se prebivalci potegujejo, pa so se dogovorili: dokler ne bo v Vidmu-Krškem montirana avtomatska telefonska centrala, bodo prebivalci lahko uporabljali telefonski aparat, ki je v trgovini, nato pa bodo v zbiralnici montirali nov priključek. Pogovor je potekel v duhu vzajemnega razumevanja, PTT podjetje iz Novega mesta pa bo predlagano rešitev upoštevalo, s čimer bodo prebivalci deležni še bo/llšlh poštnih Uš-liicr Vrv* rtr*-!-*1 govoru orisal razvoj od 1943. leta dalje in nakazal tudi perspektive bodočega razvoja. Istega dne zvečer bo v Vid-mu-Krškem slavnostna akademija. Priredili bodo potujočo razstavo, na kateri bodo prikazane fotografije najpomembnejših gospodarskih objektov in dogodkov, grafična ponazorila pa bodo obiskovalce seznanjala z razvojem proizvodnje, stanovanjske gradnje, šolstva, obrti itd. Potujoča razstava bo obšla vsa večja občinska središča. r Sklenili so, da mora biti mesto za letošnji dan republike slavnostno okrašeno. Na vseh stavbah bodo visele zastave, izložbe vseh poslovnih prostorov pa bodo okrašene. Komisije, ki bodo opravile posamezne nalosre v okviru načrta za proslavljanje dneva republike, so že imenovane. Ker so mnoge stavbe brez zastav, nekateri lastniki pa imajo takšne, da so prei v sramoto kot v čast, so-poskrbeli, da bo v treovini naoroda j dovolj zastav OBVESTILA ZAVOD ZA UPRAVLJANJE družbenega premoŽenja v Novem mestu odda v najem 8 garaž v 2abjl vasi. v montažnih stanovanjskih hišah. Izklicna mesečna najemnina je 3000 din. . . Interesenti naj vložijo pismene ponudbe do 9. novembra 1963 pri Zavodu za upravljanje družbenega premoženja. Novo mesto, Prešernov trg 8. kjar bo ob 10 url istega dne sklepanje najemnih pogodb. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Zvišali smo" odkupne cene! Nabirajte plodove: gloga (cona 100 din), črnega trna (70 din). Sipka (135 din), jereblke (110 din). Korenine: beladonc — volčje češnjo, bodeče neže — kompave (300), angcllko (300 din), regrutu, pasti-nuke, medvedovih tac, malega divjega Janeža (700 din), velikega divjega Janeža (300 din), srčne moči (250 din), gladeža (100 din), urnike, replnca, gabeza. Gomolje: iesonskega podleska. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski iidbou S/.lll. Brežice. Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Videm-Krško - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOlt: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik). Rla Bačer. Miloš Jnkopcc In Ivan Zoran. rZHAJA vsak četrtek - Posanve7.nu številka 20 d - Letna, naročnina 900 din, polletna 450 din: plačilu-Je vnaprej 7.a inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: no«-li (lon-D - NASi.ov UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo me>.to Glavni trg 1 - Poštni prednl 33 - Telefon 81-H7 - Rokopisov ln fotoHnifill ne vračamo - TISKA- t* «mi«nn'oodletle »DELO« v I.luMInnl Ne merete prodali vaših izdelkov? Morda trg še ne pozna vaših uslug, ki jih lahko nudite potrošnikom? Vam morda naraščajo zaloge v skladišču? Potem se predstavite kupcem z OGLASOM v DOLENJSKEM LISTU! Več kol 80.000 bralcev bo spoznalo vaš kolektiv in vaše izdelke oz. usluge!