Listiiica uredništva. Resniei na ljubo objavljamo odgovor, ki nam ga je poslal tov. A. Kosi na našo zadnjo listnico: Vzrok, zakaj sem dal svojo jubilejsko knjižieo tiskati v Blasnikovi in nev naši ,,Ueit. tiskarni", ne tičiv dejstvu, da bi rad služil dvema gospodoma (katerima? Saj je tiskala- delce Blasnikova tiskarna), pae pa sem storil to zaraditega, ker mi je znano, da je nUčit. tiskarnaJ z delom vedno tako preobložena, da le stežka ustreza mnogostevilnim naroeilom in zahtevam (Opomba uredn : nUeiteljska tiskarna'* ustreza vsem naiočilom, in sicer vedno toSno in solidno. To poudarjamo zato, da ne bi mnenje tovariša Kosija tiskarni škodovalo, namree na ta način, da bi utegnilo odvraeati naroenike!) Svoječasno se mi je javno namignilo, da naj — že že ne morem ali nočem dati vseh svojih publikaeij tiskati v ,,Užit. tiskarni" — vsaj Katoliške tiskarne ne podpiram. Ta nasvet sem takrat uvaževal. a sem prišel zopet v nemilost. Da svoj pregrešek vsaj deloma popravim, izjavljam na tem mestu, da sem dal primeroma le majhno žtevilo jubilejskih brošurie tiskati, in Se mi zaloga poide, izvršila mi bode drugi natisk ,,Ueit. tiskarna", ki mi tiska sedaj tudi delee ,,Slavnostni red za proslavo eesarjeve 6Oletnioe vljudski šoli" H koneu še nekaj! Dotižni gosp. tovariš, ki me je hotel y ,,Užit. Tov." malce ,,zdelati", je gotovo imel namen škodovati mojemu novemu literarnemu podjetju, oziroma meni, pa bode bržkone škodoval Ie ,,U6it. konviktu" v Ljubljani, kateremu sem odmenil ves čisti dohodek svoje jubilejske knjižice. (Op. uredn.: Ne! Škodovati ni hoteJ, ampak samo želi, naj ne velja le na papirju, temveo tudi v dejanjih geslo ,,Svoji k svojim!") V arediižu, dne 15. avgusta 1908. Anton Kosi. Konec članka ,,Nadaljna izobrazba učiteljstva" smo morali zaradi tesnega prostora odložiti za prihodnjo številko. — J. T. v M.: Porabimo prihodnjie. — A. S. v M.: Dobro!