Jesen
ročepoMjejeminulo, danseje s-krajSal iD nočFejepotegnila; — prišlaje hladna jesen. — Tndi jesen prinese človeku obilo veselja. Po polji in 10 vrtovih sadje zorf. Povsod so zakladi navave bogato odprti. — Mihec in Tonček sta bila pri oSetn na njivi, kiompir sta pobirala in k domn spiavljala. rLe pridDO pobirajta," reK6 oče, nako danes končamo, bočem vama jutri veliko veselje narediti." — Urno sta se zdaj dečka obračala in predno je Mlo solnce za gor6, bilo je že vse pobrano in pospravljeno. nVeseli me," re-Cejo oče, da sta taki! nrna in pridna: tudi jas bodem zdaj srojo obljubo spolniL Jutri popčludne grcmi) v sadovnjak. Vse zrelo ovoCje (sadje) bomo otresli. Povejta tudi svojim toviriseui, da pridejo ua vrt." — Vsi otroci so bili tegi dela zM veseli. Že davno poprej so za ta veseli dan očoU popraSevali. Dra-zega dne je bil posebno lep jesenski dan. Zjutraj je bilo 3e malo mokro in mrzlo. a proti pčluiineTO je bilo zetf zel(i prijetno. S košarami, jerbasi, vre-čami, s preklami, feljuBi in grpdml jo veselo proti vrtu mataajo. OSe splezajo na drevo in otresajo vejo za vejo tak>i, da je vse po tlfli gromelo. VeSkrat tudi otrokom kaj na glavo ali hrbet bnnkne, ali to niž ne de. Sem ter tja veselo skačejo, pobirajo in polnijo posode, da jih je le veselje gledati. — Ko je bilo vse otreseno in pobraoo, razdelž oče pridnim pobiraCem sto jabolk in pctdeset hruSek. Vsak je dobil po 5J0 jabolk in deset brnšek. (Povejto ko-liko otrok je bilo na vrtu ?) Ko so oče tak<5 med otroci sedeli, so jim mnogo lepega povedali. ,,I3odi Bogti hvalal" rekli so dobri oče, nobilo daio natresli, dobro so se natn jabolka obnesla! A vse to drevje bi aam vendar uo bilo zdaj nič ovočja doneslo, ako bi ae bilo že v vzpomiadi cvetelo in cvetja ohra-nUo. Saroo Usto dt&^o, ki ¦vzpoinV^ iepo in ¦veseVo cve\fe, samo tbto 4^6 lepega ovočja tndi jeseni. Ravao taka je tndi v človeškem življenji. Vsak, kdor v vzponilildi svojega življenja, to je, v svojej mladosti ne evet^, kdor se v mladoati nič dobrega in lepega nQ naučf, tudi vjeseni, v svojej starosti nifi prida ne doaese. Zatori"j ne puatite, Ijubi moji, zlatega 3asa prijetuih mladih dni brez lcpcga CTetja, brez dobrega uka naprej biteti.   Bodite dobri
in pridni t  skrbite,  da bodete lepo cveteli,  in kadar jesen ragega življenja
pride, da bodete tndi obflo Iepega sadtf pokazati mogli." — Tak6 lepo in prijazno so pobožni oče svoje otroke učili. — Solnce se je že nagnito, — še zadnjikrat zdaj y lepi zeleni rrtec milo posije. Hladen veterc po tlrevesih mirno zažimiljA in ptičice se prijazno k pokoju odpravljajo. — Otroci zadenejo nabrane vreCe in gred6 z očetom počasi domčr. nVidite,M pravijo po poti ofie, j,ravno tak6 pride tudi posledoji dan nase jeseni — našega žhljenja. Pobrali bodemo svoja dobra dela in odpotovali bodemo k nafcma Ijubenm ofietu y našo pravo domovino. 0 da bi takrafc Ie obilo dobrega sadii poka-lati mogli!" — Ko ofie še tak6 govorž, zaivoni pri cerkvi angslsko CeŠčenje. Vsi molijo Iepo ia pobožno, io otlmolirSi, zahvalijo se dobremu očetu za rse v vrtu napravljeno jim veselje in lepe nauke ter se podadd vsak oa. svoj dom k sladkemu počitku.
Otido nani kmaln vapomlad io polet,
Osuje prehitro mladosti se eyžt:
Skrbite, predragi, za cvetjo Iep6,
Da Badja obilo vam dalo kdaj bo. —
A. Praprotnik.