Haiotnlna znaša:
St. 28.
V Ljubljani, 9. junija 1916.
Leto XI.
Vsem skupinam, plačilnicam in članom Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Ljubljane, meseca jun. 1916.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze poziva vse svoje organizacije, za-upništvo in člane, naj razvijejo živahno agitacijo za J. S. Z. Preizkušnjo vojsko je naša J. S. Z. v denarnem oziru prav dobro prebila; zato pač res zasluži, da slovensko krščansko delavstvo liki punčico v očesu čuva svojo moč, svojo zvezo žuljave dlani in delavske žilate pesti. Nekatere skupine so pričele kljub dragini, kljub težavam časa pridobivati nove člane. Sledite njih zgledu vse organizacije, vsi člani in članice J. S. Z. Opogumite se in agitirajte. Zdaj ni čas jadikovanja ,ni čas solza, marveč čas jekla in ognja. Naši potomci in zanamci nam bodo hvaležni, če zdaj še bolj strnemo in pomnožimo svoje vrste pod geslom: vse za krščansko socialno slovensko delavstvo, za njega moč in za njega boljšo bodočnost!
Ljubljanskim članom. Tudi Vam se nudi ugodna prilika, da nastopite s krepko agitacijo. Nekaj časa pisarna ni mogla imeti prejšnjih rednih ur, ker je izstopil iz službe J. S. Z. prostovoljno njen prejšnji uradnik. Zdaj smo nastavili novo moč v pisarni in določili uradne ure tako, da lahko delavci in delavke tudi v svojem prostem času dobe sveta in da lahko poravnajo svoje članske dolžnosti. Uradne ure v pisarni J. S. Z. so:
ob delavnikih:
od 9. dopoldne do pol l. ure popoldne in od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer.
ob nedelah in praznikih:
od 9. do 11- ure dopoldne.
Pisarna J. S. Z. je nastanjena v »Ljudskem Domu« I. nadstropje.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
NOVA DOLOČILA GLEDE NA DRAGINJSKE DOKLADE.
»Faehblatt der Tabakarbciter« izvaja: Poročali srno že o bistvenih določilih odredbe o novih draginjskih do-• kladah. Danes zavzemimo stališče nasproti njej. Na pzTvi pogled bi si človek predstavljal, da pomenjajoi nove doklade napredek nasproiti dosedanjim razmeram. To je; tudi v toliko resnično, ker dobe draginjske doklade vse delovne osebe, prej jih je pa bilo veliko izključenih od njih. Pohvaliti; se mora tudi, ker uvaja odredba načelo, da tiste delovne osebe, ki sol dobivale po prejšnjih odredbah nižje doklade, obdrže nižje doklade. Doklade »o popolnoma prili-čene dokladam državnih uradnikov in služabnikov. Pridobe pa pol novi odredbi dejansko le tisti, ki so bili izključeni dozdaj in delovno osebe nižjih krajnih vrst, če niso dobivale že zidaj radi večjega števila otrok ali sicer svojcev, za katere so morale skrbeti, dohodke jv sedanji višini ali pa še več. Po odloku glavnega ravnateljstva je, kar bodi odločno še enkrat pribito, popolnoma izključeno, da bi bile prikrajšane delovne osebe.
Novi odlok žal dosedanje stanje nekoliko poslabša. Medtem, koj so se dozdaj veljavne dokladei dovoljevale tudi, če delovna oseba ni bila i*adi bolezni ali kakih drugih okornosti v tvornici, določa nova odredba, da se za bolniške dneve ali za dneve, ki so se zamudili iz drugih razlogov, ne plačajo zamujeni delovni dnevi. To je gotovo trdota, ki se mora glede na nizko bolniško podporo zelo močno čutiti. Skoraj vsi večji bolniški zavodi so dovolili, ker so upoštevali podražonoi življenje in ker odpade ob boleznih zaslužek, doklade k bolniškim podporam. Dunajska okrajna (bolniška blagajna n. pr. plača’ bolnikom, ki jim ni skrbeti za otroke, 10 odstotkov1' nižjo bolniško podporo, kakor jo določa postava; tistim bolnikom pa, ki morajo skrbeti zaj otroke, pa celo 20 odstotkov nad navadno višino bolniške podpore. Ravno v slučajih bolezni so večinoma potrebni višji izdatki, vsled
česal’ veleva pravičnost, da se morajo tudi za to dobo' dovoliti draginjske doklade. Ravno to velja tudi za kontuma-ciranc delovne osebe, ki vsei nujno potrebujejo doklado, ker je popolnoma izključeno, da bi se preživele samo z bolniško podporo. Ta nazor je zastopalo trdno tudi glavno ravnateljstvo, toda finančno ministrstvo je zavzelo drugačno stališče in ga jei tudi pri novih dokladah izpeljalo. Manjka nam vsakega temelja, da bi le približno zraču-nali, koliko ve5 bi morali porabiti, če bi se vplačale doklade za, iz kakršnih koli vzrokov zamujene dni.
Po dosedanjih določilih glede na draginjske doklade niso izključevali tudi svojcev, mi bilo {ravno' potrebno, da bi bili morali biti otroci. To naj ostane tudi v bodoče. Ničesar pa ne določajo nova določila, kako naj bi se postopalo s tistimi svoijci, <ki še bodo- pri-rastli, kadar bo že v veljavi novi odlok.
Nasproti dosedanjim določilom se je poslabšal položaj tudi v tem, ker so v bodoči tudi na vojaško službovanje pozvani delavci in njih svojci, v kolikor sami niiso kot uslužbenci tobačne režije upravičeni do doklad, o<d doklad izključeni. Če gre tudi le za nekaj oseb, ki so prizadete, naj bi ravnoi zato tudi izostala taka omejitev in naj bi se zopet uveljavilo dosedanje stanje.
XXX
Dodatno se nam je še poročalo1 z Dunaja: Glavno ravnateljstvo tobačne režije je glede na bolniške dni določilo: Tiste delovne osebe, katerim gre po dosedanji draginj siti dokladi pravica do nje tudi za slučaj bolezni in kontu-maca, ostane ta zagotovljena tudi za slučaj, če ohole ali če so kontumacira-ne. Ob (dneh bolezni torej ne dobe nobene draginjske doklade le samostoječe delovne osebe, med tem ko vsi tisti, ki, so imeli draginjsko doklado po otroškem ključu«, idobe draginjsko doklado tudi ob dneh boleizni itd.
XXX
Vpokojene soi sledeče delavke tobačne tvornice: Marija Ostank (delala v tvornici 28 let), Josipa Varl (delala v tvornici 28 let), Ana Avbel (28 let), Josipa Varl (29 let), Marija Weis (29 1.),
GLASILO SLOVENSKEGA DEIAVSTVA
it opravitio: ati Izhaja vsak petek
celoletna 4 E, poluletua 2 K, četrtletni 1 K j posamezna štev. 10 vin.
Marija Šerjak (29 let), Frančiška Kramar (16 let), Uršula Simončič (15 let), Frančiška Sešek (23 let), Marija. Pri-stauc (40 let), Franja Velkaverh, Metka Trampuš (35 let), Franja Marolt (35 1.), Franja Kralj (35 let), Katarina Vončina (29 let), Terezija Bekš (31 let), Marija Varšek (22 let), Matilda Zore (29 let), Marija Saibenger (35 let), Marija Štepic (30 let), Marija Skubic (34 let), Marija Škršanc (36 let), Marija Jeras (32 let), Marija Preste n jak (29 let), Frančiška Tihel (18 let). Obilo sreče ivp(okojcukam !
Povišanje cen iobačnih izdelkov.
Dne 1. t. m. so se skoraj vse cene tobačnih izdelkov v obeh državnih polovicah zvišale. Povišanje se utemeljuje, ker so zelo narasli nakupni stroški in ker sc morajo povišati dohodki države. Cene inozemskega tobaka so poskočile za 100 in več odstotkov; cena Ogrskega t obaka j e poskočila za 50 o dstotkov. Uprava tobačnega monopola zagotavlja, da se je, kolikor se je le moglo, oziralo na širše kroge kadilcev in (la je zvišanje omejila pri izdelkih, ki se v velikem kupujejo. Pred vsem velja to' za smotke male domače, mešane inozemke, Cigarillos, Portorico, Kuba in viržinke, na katere odpade 90 odstotkov. Podražil se je komad za 1 vinar. Boljše vrste so se podražile za 2 in 4 vin. ,najfinejše za 6 vin., razkošne smodke pa za 10 do 40 vin. Svalčice, katere močno' kupujejo (ogrske, Drama in Šport) in jih prodajoi 80 odstotkov, so se podražile za pol vinarja in se morata kupiti najmanj dve. Izdati se namerava nova vrsta svalčic po pol: vinarja komad. Povišanju cen cigaretnega tobaka se niso mogli izogniti, ker se je podražil tobak od zadnjega povišanja cen celo nad 100 odstotkov in ker se mora razlika med cigaretnim tobakom in narejenimi režijskimi sval-čicami kolikor mogoče znižali. Povišala
»Razumem, toda ne vem pa le, zakaj bi bilo to strašno, da bi se moral tresti? Saj ne morem dati Ceciliji ni-kake dote.«
»Dobri stric,« je zaklical z usmiljenim glasom Tiš, »vaše pravično in plemenito srce ne more umevati take hinavščine in takega samoljubja. Govoriti hočem jasnejše. Mati An je'revna, njen sin tudi, vi ste pa bogati...«
»Oh, oh!« zakliče starec zaničljivo, »bogat naj bi bil jaz, bogat? Kako moreš tako nesramno lagati?«
»No, no, stric Jan, pomirite se! Kar tiče mene, le žal predobro vem, kako se moramo truditi, da koncem leta ohranimo obračun v ravnotežju. Ne jaz, *marveč mati An računa tako. A le trenutek dovolite, da smem računati tako narobe, kakor računa ona. Vi ste^ bogati, Cecilija podeduje polovico vašega premoženja. Če poroči mladega Barta, dobe svoj čas ti zapravljivci najlepši del vašega premoženja. Ni čudno, ker zdaj delajo sami dolgove, da zapeljejo vašo nečakinjo. Slaba kupčija to pač ni, saj. se mora obrestovati s tisoč na sto. Ali zdaj razumete?«
se je tudi cena duhanu. Ozirali so se pri tem na naj navadne jšo vrsto deželnega tobaka. Nove cene za smodke so: Coronas 100 vin. (prej 70 vin.), Regalia Favorita 34 (28), Regalia Media 26 (20), Trabucos 22 (18), Britanica 20 (16)), Operas 16 (14), Viirginior 12 (11), Kuba 12 (11), Portoriko 9 (8), Cigarillos 7 (6), mešane inozemke 7 (6), male domače 5 (4). Cigarete: Sphinx 14 (10), Khedive 10 (7), Nil 9 (7), Dames 8 (6), Egiptovske III. 8 (6), Memphis 7 (5), Kaiser 5 (4), D amen 5 (4), Šport 3Va:(3), Donau 3 (2), Drama 2% (2), Ogrsko 1% (1). — Cigaretni tobak: Najfinejši turški 1000 (580), Kir 900 (500), Purzičan 830 (460), Najfinejši Hercegovina 90 (60), Srednjefini turški 65 (44), Drama 40 (30), Ogrski 30 (22). — D u h a n: Latakia 150 (120), Va-rinas 150 (120), Cesarski mešanec 130 (100), Kruli 26 (20>, Knaster 22 (16), Trije kralji 22 (16), Fini ogrski 20 (15), Srednje fini ogrski 14 (10), Deželni tobak, fino narezan 12 (9), Deželni tobak 9 (8). — Cigareti Palmas 16 vin. in Palmitas 12 vin. in tobaki za noslanje se ne po-draže.
Slovenski železničar.
Povečane železniške postaje. V Lai-bacher Zeitung smo čitali te dni: Razglas. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je vsled pooblastila c. kr. železniškega ministrstva raz strokovno stališče pregledalo in načelno odobrilo načrte za preureditev postaj Ljubljana-Dolenjski kolodvor, Škofljica, Grosuplje, Višnja, gora,, Za.tičin,a,, Radohova
vas, Velika Loka, Trebnje in Mirna peč ter jih poslalo deželni vladi, da prične z nadaljnjim uradovanjem. Vsled tega se razpisuje o teh načrtih politični obhod in razlastilna obravnava po cesarskem ukazu z dne 16. oktobra 1914, drž. zak. št. 284, po ministrskem ukazu z
Starec pogleda ves v strahu Tisa z odprtimi očmi. Tis se, kakor se zdi, veseli, ker je starca tako razburil, in nadaljuje s povdarkom:
»Poglejte, stric Jan. Goljufi upajo, da ne boste več dolgo živeli. Komaj bo pa ležal stari skopuh, tako vam pravijo, pod rušo, bodo njim zacvetele rožice. Pili in žrli bodo, prepevali in se veseljačili, da bo teklo vse od mize, Bart sc bo pa potepal po gostilnah in po beznicah. Kratko: v izobilju in v uživanju bodo tisto malo zapravili in razmetali, kar ste s tolikim zatajevanjem in s tolikim pomanjkanjem zbrali in prihranili vi. Najhujše pri tem je, ker bo morala naša ubožica Cecilija končno' ležati še na slami in točiti grenke solze nad svojo pogreško. Naj jo tega dobri Bog obvaruje.«
Dolg, naporen kašelj napade starca, predno more Spregovoriti; strašni, hropeči glasovi prihajajo iz njegovih prs in odmevajo od obokov sobe.
Tis je vstal in je molil trpečemu starcu posodo pred usti; rahlo mu je pa tolkel z roko po hrbtui. Misliti si moral, da neizmerno ljubi starca, tako mil in žalosten mu je bil glas; tako lepo in odkrito ga. je tolažil. Sin, ki naj-
dne 26. februarja 1915, drž. zak. kt. 54, in po zakonu z dne 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, po| naslednjem sporedu, in sicer: I. postaja Ljubljana, dolenjski kolodvor: dne 13. jujnija t. 1. ob 9. uri dopoldne. — II. Postaja Škofljica: dne
16. junija t. 1. ob pol 2. uri popoldne. — III. Postaja Groisuplje: dne 19. junija t. 1. ob pol 2. uri popoldne. — IV. Postaja Višnja gora: dne 23. junija t. 1. ob 2. uri popoldne. — V. Postaja Zatičina: dne 28. junija t. 1. ob pol 3. uri popoldne.
— VI. postaja Radohova vas: dne 3. julija t. 1. ob pol 3. uri popoldne. — VII-Postaja Velika Loka: dne 7. julija t. 1. ob 3. uri popold. — VIII. Postaja Trebnje: dne 12. julija t. 1. ob pol 11. uri do^ poldne. — XI. Postaja, Mirna, peč: dne
17. julija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne.
— Načrti z razlastilnimi pripomočki se lahko vpogledajo pri mestnem magistratu v Ljubljani, oziroma pri c. kr. okrajnih glavarstvih Ljubljana, Litija in Rudolfovo, dalje pri občinskih uradih Šmarje, Grosuplje, De(dni dol, Hudo, Polica, Radohova vas, Velika Loka, Trebnje in Mirna peč, v času Od 5. do vštetega 12 junija 1916.
led brati in sestrami.
Ponesrečil se je idrijski rudar-zi-dar Tomaž Hočevar pri vodovodu na Krasu. Ker so rudarji vajeni vrtati pod zemljo, poklicali so nekaj naših delavcev, da so pripravljali vse potrebno za pitno vodo. V ponedeljek zjutraj so šli 200 metrov globoko pod zemljo, in Ko-
6twar jo pa.*vi začol s »vediioim	V
kamenje. Najbrž je kaka patroma ostala še od sobote v rovu, in Kočevar je z ostrino zadel na vžigalno ploščo*. Grozen pok je nastal, letečei kamenje je takoj ubilo Kočevarja, kake štiri tovariše pa poškodovalo. Zapušča vdovo, in devet otrok, od katerih je; eden preskrb-
bolj ljubi svojega očeta, ne more skrbeti tako zanj.
Končno je prenehal starec .kašljati; ubogi stric zopet diha. Trese se še, ko seže Tisu v roko, mu. >joi stisne in govori skrajno obupano, ko mu dero solze po volih, vpadiih licih:
»Hvala ti, dobri moj prijatelj, samo tebi se smilim. Drugi vsi žele, naj umr-jem. Tudi Cecilija, ki sem jo ljubil kot lastnega otroka, tudi ona ni hvaležna. Oj, tisto malo denarja, kar sem si ga odtrgal od -svojih ust, ž njim hočejo po moji smrti razkošna živeti! Bog moj! Če bi moral umreti s to strašno zavestjo. In kako morejo trditi, Tis, da sem bogat?«
»Pravijo, da ste. bogati umazanec.«
»Mislijo, torej, da imam sto goldi-n ar j ev premoženja ? «
»Sto goldinarjev? Petdeset tisoč, pravi stara An.«
»Za božjo voljo!« zakliče starec ves iz sebe, »tako sramote revSfrno in čednost! A ti, Tis, moj prijatelj, tebi je pa e bolje znano, kako je, ker deus z menoj mojo bedo in mi pomagaš v moji sili?«
»Tako govore strupeni jeziki, stric Jan, ne menite se zanje, če le morete,
ljen. Prišel je v Idrijo oid Sv. Križa na Vipavskem. Bil je pri rudniku na glasu kot najbolj spreten zidar in pozno v noč je še delal 'drugim, da je kaj priboljška za obilo družino našel.
Z lastnimi močmi.
Sladkor. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da je dobava sladkorja v množini, ki je zai vsako osebo določena, do nove kampanje, t. j. do novembra t. 1., zagotovljena. Priporočati je pa kon-sumentom, da od trgovcev ne zahtevajo v s C' za celi mesec določene množine naenkrat, temveč le toliko, kolikor se potrebuje za en teden, ker je umevno, da vsled prometnih težkoč dobava te velikanske množine v par dneh ni mogoča, vsled česar se dogaja, da so nekatere stranke s sladkorjem iza celi mesec založene, dočim ga drugim še za najnujnejšo potrebo) primanjkuje.
Ukrepi za letošnjo košnjo. Letošnja košnja se pomalem že (pričenja. Z ozirom na veliko važnost, da se seno pravočasno in prav spravi, je treba nemudoma storiti potrebne korake, da se tozadevna dela zasigurajo. Vojaška uprava bo dala za dela oib košnji vojaške delavce — po možnosti — na razpolago'. Ta pomoč pa bo samo v omeje-' nem obsegu, vsled česar se mora smatrati za nekak nameček. Za slučaj predrugačenih vojaških razmer bi bila ta pomoč nemogoča in bi se morala dela izvršiti tudi brez nje. V najugodnejšem slučaju bi ostali v posameznih poset-venih okrajih posetveni častniki in maloštevilni delavski kadri. Da se odpo-
more pomanjkanju d dav sikih moči, se je obrnila c. kr. deželna vlada za, Kranjsko na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu z nujno prošnjo, da da naši deželi zadostno število delavcev na razpolago, bodisi vojnih vjetnikov, bodisi
rešite našo ubogo Cecilijo iz okovov teli zapeljivcev.«
»Da, ubožica Cecilija in tista malenkost mojega denarja,« zdihuje starček. »O, Tis, če bi bil mlajši, postal bi tudi zapravljivec in požeruh, da — — toda ne, ne, ker bi se tako lahko še zgodilo, da bi moral umreti na lakoti.«
iTerau vzkliku je sledila trenutno tišina. Starca je trenutno treslo, kot da bi ga napadla mrzlica. Očividno ga trapijo črne misli.
»Pomirite se in bodite srčni,« pravi lis s tolažečim glasom, »saj tako daleč še niso prišli ti goljufi. Morebiti še Cecilija niti ne sluti, kaj da nameravajo. Ubogo dekle zapeljujejo'. Resnica je pac, da stoji na robu propada, toda bo-dVf Prepričani, z dobro voljo in s srčno odločnostjo jo še rešimo.«
Stric mu pogleda zaupno v oči in mu reče proseč:
»Oh, da, za božjo voljo, svetuj mi, kaj naj storim; moj razum je slab, žalost moti moj duh.«
»Stvar je 'zelo enostavna, stric Jan. ('<! hočete zabraniti, da se Cecilija ne ^daj ne po smrti ne sme omožiti s ka-kiini zapravljivcem, ki bi požrl njeno de-dlsČino in bi ji povzročil bedo, zato jo
domačih vojakov. Ne glede na to pomoč pa je treba že sedaj v posameznih okrajih, oziroma občinah, vse potrebno ukreniti, da se košnja in kasneje tudi žetev pravočasno spravi pod streho. Zategadelj se morajo dela popil jeti vse delavne napči, vsakdo- mora radevolje pomagati pri delu, ki je za državo, kakor tudi za vojaštvo, ki stoji na braniku domovine, naj večjega pomena. Občinski zastopi in žetvene' komisije pa imajo za to* poskrbeti, da se deto povsod izvrši in da se poč as n ež e prisili k delu ter da se razpoložljivi delavci porabijo tam, kjer so najbolj potrebni. Pri delu se mora tudi ženstvo kar najbolj uporabljati. Če potreba nanese, je tudi ob nedeljah in praznikih kositi in pospravljati seno.
Cene vžigalic. Kakor je bilo že razglašeno, se je industriji za izdelovanje vžigalic dovolilo 'zvišanje prodajnih cen za vžigalice v taki izmeri, da znaša ob prodaji na drobno maksimalna cena za en zavoj z 10 normalnimi škatljicami 32 vinarjev, cena dveh normalnih škatli jic 7 vinarjev in cena za eno škatljico ■i vinarje. Na vprašanje, ali veljajo te detajlne naj višje cene tudi za importi-rano blago, je trgovinsko ministrstvo izreklo, da nima povoda, za vžigalice, ki se imjportirajo iz Švedske ali iiz drugega inozemstva v Avstrijo, smatrati za primerne drugačne detajlne cene kakor za one vžigalice, kil so iz avstrijskih. tovarn in glede- katerih ,se je začetkom aprila izdalo v dnevnem časopisju uradno razglasilo.
Žetvena pogodba med Nemčijo in Ogrsko. »Beri. Tageblatt« poroča, da bodo na Ogrskem začeli z žetvijo najkasneje v treh tednih; Ogrska bo zato lahko ta čas dajala Nemčiji žita, kolikor bo ta hotela. Nemčija pa pošlje na Ogrsko 100.000 ruskih ujetnikov pospravit žetev.
pa dajte, dokler je še čas, kakemu varčnemu možu, ki jo lahko osreči.«
»Varčnemu možu,« je ponovil stric zatopljen v misli, res ...«
Po precejšnjem odmoru, med katerim je premišljeval, je vzdihnil:
»Zaman! Po celi vasi ga iščem, a nikjer ne najdem nič primernega. Pametni možje so skoraj vsi tako stari ko jaz, ostali pa žive razkošno in zapravljajo.«
»Jaz vendar ne,« se smehljaje oglasi Tis.
Stric ga je veselo in začudeno pogledal in rekel:
j»Oh, kako se more človek tako motiti? Nate bi nikdar ne mislil in vendar si ti edini, ki bi bil primeren za njo. A Tis, ti vendar ne maraš za njo, ker o ne ljubiš?«
Tis je pobesil osramočen glavo.
»No vem,« je vzdihnil, »a če bi bil bogat, bi dal vse, kar imam, da bi jo osrečil.«
»No, potem jo gotovo zelo ljubiš, a prijatelj, tebe zaničuje, gotovo po krivici in v svoji domišljiji...«
»Vem, da me sovraži,« mu seže Tis v besedo, »a prepričan sem tudi, da me
Krvoses kapitalizem.
Velikanski prijatelji delavstva. V
»Slov. Narodu« 'smo čitali 2. t. mes.: Mnogo pritožb se sliši, da SO' pričeli posli po deželi sistematično nagajati kmetovalcem s tem, da odpovedujejo kar med letom svoje službe, čez zimo je gospodar preživljal posle, na leto, ko jih posebno rabi, se mu pa samovoljno odpovedujejo, ter, $ tem otežkOčajo že itak težko obdelovanje. Kako naj obdelujejo kmetovalci zemljo in rede živino, ako jim pri takem pomanjkanju delavnih moči nagajajo še lastni posli. Želeti bi bilo torej, da bi visoka deželna vlada v tem Oziru nujno kaj ukrenila. Kdor je vstopil do maja v službo, naj bi bil primoran ostati v isti službi najmanj do 1. novembra, kar naj bi nadziralo županstvo. Ako je toliko* nairedb za moške, naj bi veljala ena tudi1 za — dekle. — Ta pritožba ni čisto nič utemeljena. Mogoče je kak kmetski mogotec preveč kakega posla izkoriščal, ipa mu je pokazal figo. Alo, zdaj; pa v cajtnge (posla, si je mislil, pa je napadel pošten stan, ki je pošten in ki tudi pozimi morebiti ne počiva, marveč pridno dela. Alo, zdaj pa deželna vlada stopi poslom na prste, kliče »Narodov« kmetski mogotec, ki najbrže misli, da za posla ni nobenih postav v njegovo korist. Niso te postave sicer popolne, a posli se jih drže. Če bo pa klic »Narodovega« mogotca s kmetov, naj vlada plane nad dekle, kaj zalegel, pričakujemo s svoje »trajni in s svojega stališča, naj sc modernizira pravično pa magari tudi s § 14. zastareli poselski red.
Norveški slaniki. »Petiit Journal« izve iz Londona, da je Anglija pokupila in že tudi plačala vse ribe, ki jih bodo na Norveškem v jeli. List je mnenja, da bo sedaj Nemčiji nemogoče kupiti na Norveškem tudi le eno tono! slanikov.
bo vedno sovražila in da bi živel nesrečno ž njo.«
»Pa bi jo le poročil?«
»Smili se mi in hvaležnost, katero sem dolžan vam, mi narekujeta to žrtev. Da, zaničuje me v svoji zaslepljenosti, a hočem, da jo rešim; čuvati jo hočem v njenem življenju; varčevati in skrbeti, hočem za njo, ker hočem, da se tisto malo, kar dobi, tudi ohrani. In mogoče, kdo ve, mi šei <v 'bodoče pokaže le nekoliko svoj c naklonjenosti.«
Govoril je te besede velikodušno in milo, kar je na starčevo dušo globoko učinkovalo. Toplo- je segel v roko svojemu tovarišu in rekel:
»O, zahvaljujem se ti, plemeniti mladenič, ti si edini človek, kar jih poznam, ki si odkritosrčen. Poročiti hočeš torej mojo Cecilijo, stanovati hočeš dalje pri meni in mi pomagati, da brez večje bede dočakam smrt; potem ko bom umrl, hočeši poskrbeti, da se vinarji, ki sem si jih s trudom prihranil, ne razmečejo 1 ahkomišljeno? Bog ti to poplačaj, tvojo požrtvovalnost sprejmem kot dobro delo.«
»Je-li to vaš trden sklep?«
»Nepreklicen!«
»Če bi se pa Cecilija branila?«
Velikovaradinski bolniški škandal.
Pred sodiščem v Velikem Varaidinu na Ogrskem se je v ponedeljek začeila obravnava proti nekaterim osebam, ki so prevzele dajanje brane v vojaških bolnicah, pa so pri teiin goljufale. Obtožen je Aladar Strasser, 'ki idaje za bolnice v Velikem Valradinu že deset let hranol in je pri tem zaslužil veliko premoženje. Obtožena je tudi njegova žena, ki je hodila po bolnicah in službujočemu osobju naročala, kako morajo bolne in ranjenei vojake pri jedi in pijači pri-krajševati. Sodelovala, sta pri teh sleparijah (tudi bolniški naldzornik Vogel in manipulacijski uradnik Schunka. Kancelist Sos pa se je dal podkupiti, da je o vsem tem molčal. pKako se je. goljufalo, se vidi žei iz tega, da so! bolnikom belili jedi <z lojem mesto z mastjo.
Najnovejši, najlepši in največji avstrijski vojni film v Kinu Central v deželnem gledališču, če kedaj, bo »Kino Central« binkoštne praznike dokazal, da se to podjetje trudi, da nudi občinstvu nekaj res lepega. »Nevesta rezervnega poročnika«, katero bo »Kino Central« prihodnjo nedeljo predstavljal, je naj večji in naj novejši avstrijski vojni film, katerega dejanje se v prvi vrsti razvija na italijanskem bojišču. V filmu j e videti tudi našega cesarja! Ideja tega filma je tako lepa, da je vsebino Njegovo Veličanstvo cesar blagovolil sprejeti v Svojo fidejkomisno knjižnico. Prepričani smo, da bo uspeh teh predstav tudi v Ljubljani velikansk — na Dunaju in v BerolinU so pri predstavah »Nevesta rezervnega poročnika« vsa gledališča razprodana. Ne pozabite, ako hočete videti nekaj lepega in veličastnega v Binkoštih obiskati »Kino Central«. Poleg tega predstavlja »Kinoi Central« tudi velezanimivo »Potovanje na mesec«.
Okno v svet.
Ljudsko štetje v Belgradu. Pred nekaj dnevi se je vršilo v Belgradu štetje civilnega prebivalstva. Glasom uradnega izkaiza je prebivalo dne 27, maja v mes>tu skupaj 52.894 civilnih prebivalcev, t. j. za 3096 več, kakor v aprilu. Med temi je 9451 moških, 23.089 žen in 20.354 otrok.
Indijanci izumirajo. Iz Washingtona se javlja: Štetje Indijancev je dokazalo, da strašno izumirajo. Oherokezov so našteli le še 22.455, Ohipevas 20.144, Ohoktavas 15.917, Siuksov pa 14.248, Nomadski indijanski rodovi štejejo komaj še 30.000 glav.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mptffjl LJUBUHMH
1 ’ iU*il	Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroSko obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žopnlli roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, sukanca Itd.
]
E
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
j katera ima po ugodnih cenah in obrokih od hi rokovna-kov priznano najboljšo šivaln o stroje v Evropi in to bo PFAFF v voliki izbiri in zalogi, loletna pismena garancija!
Pouk o vezenin vsah ds brezplačno. Pridni posredovalci se išCeio
U
n~7/----------7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/---7/—7/CZ7/I
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in biisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
tima trg Sl®¥.
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
Hajboljša. najsiprnejSa prilika za štedenjel
Ljudsko Posojilnico
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, f lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kfer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.