Leto VIII. (Vol. VIII.)	August, 1916	Štev. (No. 8

Entered as Second ClasB Matter October 17, 1912, at the Poet Office, Brooklyn. N. Y.. under Act of March 3. 879.
Za vse nase dobrotnike in podpornike se bere vsako nedeljo jedna sveta maša in za vse naročnike Ave Maria vsaki prvi petek v mesecu.

>.'.a;1	'

.je najboljša in poglavitna stvar v denarnem prometu in take dobre zveze ima tvrdka
Frank Sakser
Za denarne pošiljatve je v zvezi z C. KR. POŠTNO HRANILNICO NA DUNAJU.
Za nakaznice: LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA.
Za hranilne vloge: LJUBLJANSKA MESTNA HRANILNICA in mnogo
drugih slovenskih hranilnic in posojilnic. Pošilja denar potom pošte, po zanesljivih bankah kakor tudi brzojavno bodi si v katerokoli mesto na svetu,brzo, sigurno in po najnižjih cenah, katere so vsak dan v edinom slovenskom dnevniku "Glas Naroda" priobčene. Sprejema čeke in denarje iz vseh držav in jih premenja vedno po dnevem kurzu.
GLAVNI URAD:
FRANK SAKSER
82 CORTLAND STREET	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E	CLEVELAND, OHIO.

»»»m<mn>mmuuam«ut»>n»»»»nmm»nmtmtm}i»iiini»Mti»niii»t»:»»:mtmmmntnum«mm
Svoji k svojim! Clevelandčani!	Svoji k svojim!
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA
IN POGREBNI ZAVOD
c/5	=======	~
<	S
O	^
.Razdeljena v dva dela in v polni meri z nafinejšimi pripravami	q
preskrbljena! Trgovina za nakup pohištva, orodja, premog,	^
C/j posode, barve, stekla in drugo. Pogrebni zavod je z najfinej-	^
q šimi pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepše spre-	—
5 vode v zadovoljnost ljudij, zakar imamo brez števila zabval. Za	O
— vsaki slučaj imamo dve ambulance in fine kočije. Trgovina od-	co prta noč i dan. še priporočam vsem Slovencem in slov. društvom
Tel. Princeton 1381 Bell East 1881
A. GRDINA,
TRGOVEC IN POGREBNIH 6127 ST. CLAIR AVENUE
Svoji k svojim!
Clevelandčani!
Svoji k svojim!
Stm»>iiitn»i»tn»»«inm»»»t»»:»uiw'wixum»»t»ittHiM»nitniim>»t»unmm:imii»»»iii»mt
J
(Leto VIII.) Vol. VTIL
August, 1916.
Štev. (No. 8.)
EUKRATIDA.
K. (Dalje.)
10. TEŽKE SLUTNJE.
Malo je spal Lupercij zadnjo noč pred svojim odhodom. Pozno je logel, ker so gostje tako pozno odšli. Mislil je, da bode zato takoj zaspal, da se okr.epi za težko in dolgo popotovanj v daljni Rim. Toda zmotil se je. "\fedenje Kastovo pri poslovit-venero večeru, mil je vzbujalo težke slutnje, katerih se ni mogel znebiti. Da, kolikor bolj je premišljeval, toliko bolj je bil razburjen. Sem pa tja so mu oči malo zadremale, toda težak sanj ga je takoj prebudil. Kaj bode z Eukratido, ko en odide, ta skrb ga je razburjala.
Videl je, kako se je Kast razvnel za plemenito dekle. Vidri je v njegovih očeh strašno poželjenje po nji, dasi se je Kast celi večer in tudi že preje zadnje dni kazal jako hladnega, da, mrzlega do nje, kakor bi se j alfo m*do zmenil za njo. Toda Lupereij jfc preveč poznal pronutfrtiega iii pohotnega Kasta, 4a bi ne spoznal, kako misli in čutt v resniei. Poznal ga je, da bode po njegovem odhodu vse poskusil, da si pridobi njeno sree in njeno naklonjenost in da se bode v dosego tega namena poslužil vseh sredstev, tudi najnedostoj-nejših, v skrajnem slučaju tudi nasilja.
Na drugi strani pa je pnedobro poznal
Eukratido, da bi ne vedel, da ga ona ne mara. Poznal jtf njeno odločno voljo, da nikdar ne bod« odstopila od tega, kar je enkrat sklenila. Sklenila je, da se nikdar ne bode omožila, in poznal jo je, da bode ostala stanovitna temu sklepu, pa naj jo stane, karkoli hoče.
Tako pride pa v veliko nasprotje s Kas-tom. Kast jo strastno poželi, ona ga pa noče in ga ne bode hotela nikdar. Kaj bode posledica tega? . . .
Sree ga je zabolelo že pri sami tej misli .. .
Kast je ohol in okruten Rimljan. Poznal ga je še iz Rima. Ko bode videl, da je vse njegovo prizadevanje zastonj, čutil se bode ponižanega in osramotenega. Preprosto dekle, pa je premagalo in zavrnilo njega, Kasta, poglavarja Luzitani-je, cesarskega namestnika. Tako se bode njegova ljubezen spremenila v smrtno sovraštvo in skušal se bode zmaščevati nad lij-o. In Eukratida ?. ... Na milost in nemilost bode izročena temu strašnemu o-krutncžu! Zlasti še ker bode brez varstva.
Brez varstva bode? Kaj pa njen oče Oteomero? Ali ni Otcomero oni, ki je Kasta naredil v to, kar je danes? Ali si botfre
upal, Kast preganjati Eukratido, hčer tega svojega dobrotnika? Kje je pa hvaležnost ?
Kast in hvaležnost ? _ Saj ga pozna. V Kastu išče zastonj kakega plemenitejšega čuta, kakor je n. pr. hvaležnost. Kaj je njemu dobrotnik 1
Toda Oteomero je vpljiven mož v državi in pri cesarju. Ali se ne bode Kast bal Oteomera, da ga pri cesarju ne očrni in morda celo, da ga.odstavi?
In mal žarek upanja je posijal Luper-ciju in za trenotek se je pomiril in zadremal. Nov težek sanj ga je predramil.
Videl je Eukratido kot kristjano na mo-rišču!
Da, da, Eukratida je kristjana.
In vse upanje mu je zopet pregnala ta miselj in še večje razburjenje se ga je polotilo. "Eukratida kristjana! Eukratida kristjana!" je ponavljal skoraj pol glasno.
Nesrečni Oteomero, zakaj si pripeljal tega nesrečnega človeka sem na Portugalj-sko.
Lupercij se je spomnil vseh govorov, katere je imel Oteomero pri prihodu Kasto-vem. Kako je povsodi povdarjal, da je bil edini namen, da je Kasta dobil sem to, da bi kot okruten človek toliko brezsrčneje preganjal kristjane in zatrl to sekto, katero Oteomero tako smrtno sovraži. Kolik? zaslepljenost očetova, ko je vendar vedel, da je tudi njegova lastna hči kristjana. Oteomero, Oteomero, kaj si storil! Kast ima sedaj ne samo tvojo hčer v svoji kruti oblasti, temveč tudi tebe samega.
Prav nič se ni treba Kastu bati Oteomera ali njegovega vpljiva pri cesarju. Samo Cesarju treba povedati, da je tudi njegova liiša krščanska in padel je Oteomero in ves njegov upljiv po celi državi. In tako ima Kast proste roke za maščevanje nad Eukratido in če treba tudi nad starim Ote- ' omerom!
Da, težke se bile te ure za Lupercija. In sedaj naj še on odide, 011, ki bi edini mogel braniti Eukratido. Živci so bili do skrajnost razburjeni, tako da ni mogel več mirno ležati. Vstal je in odšel 11a vrt, da se 11a svežem jutranjem zraku malo ohladi.
Prijetno in hladilno ga je božal jutranji vetrič, ki je tako ljubko pihljal iznad morja, in se igral z lepimi kodri njegove mla-deniške glave. Dolgo časa je hodil sem ter tja po peščeni potici globoko zamišljen. Sem pa tja kedaj se je ustavil za trenutek, zaškripal s zborni in sklenil pesti, kakor bi hotel koga udariti. Pa se je zopet pomiril, začel hoditi hitreje in solze so se mu utrni le v očeh. Bil je težak boj, katerega je bojeval Lupercij to noč.
Naenkrat se vstavi.
"Saj res, Marcela! Marcela! Čudno, da se preje nisem nanjo spomnil! "I11 mirneje je začel hoditi sem in tja.
Marcela ta bode najboljša varhinja Eu-kratide. Sestra Kastova je, toraj ima vpljiv pri Kastu in nad Kastom. Objednem je pa prijateljica Eukratidina, toraj se bode gotovo do skrajnosti potegovala zanjo, da jo v slučaju nevarnosti reši.
Globoko se je oddehnil. "Da, Marcela je edina rešitev Eukratidina!"
Sklenil je, da takoj zjutraj pošlje sužnja k nji, da želi v zelo važni zadevi govoriti ž njo, predno odpotuje, in sicer na. skrivaj. Razodeti ji hoče vse, tudi to, da je Eukratida kristjana. Morda se Marceli posreči Eukratido pregovoriti, da pusti to neumno brezčastno sekto in se tako reši nevarnosti mučeniške smrti. Videl je, kako rada ima Marcela Eukratido, kakor bi bili sestri. Poznal je pa Marcelo iz Rima kot dobro in plemenito dekle in vedel, da ji lahko zaupa vse. Vedel je pa tudi, da se bode Marcela do skrajnosti žrtvovala za svojo prijateljico in morda tudi zanj, vsaj je kazala veliko naklonjenost zadnje dni tudi do njega.
Ta sklep ga je pomiril popolnoma. Šel j-e v svojo sobano in kmalu sladko zaspal, kakor vročičen človek, ko je prebolel vročino.
Silna radovednost se je polastila Marcele, ko ji je suženj sporočil željo Lupercijevo, govoriti ž njo skrivslj o neki važni stvari! Kaj bi neki to bilo? Marcela je sicer zadnje dni veliko občevala z Lupercijem in ga je vedno višje čislala radi njegovih vrlin in njegovega dobrega srca in plemenitega mišljenja. Dopadel ji je, ker je videla, ka-
ko je Lupercij različen od druge tedanje rimske mladine, ki je bila do skrajnosti razuzdana in pohotna, da si pošteno dekle skoraj ni upalo v njih družbo.Čislala ga je,toda na več ni mislila, zlasti, ker ni vedela, kako je razmerje med njim in Eukratido. Zato je sporočila, da takoj kar sama pride k Luperciju, da se lahko doma v njegovem domu pogovorita.
"Domina, ti ljubiš Eukratido, hčer Oteomero vo?" vprašal je Lupercij Marcelo, ko jo je sprejel v svoji sobani.
'' Zakaj to vprašaš, dragi Lupercij ? Saj si lahko že sam opazil, kako mi je draga in ljuba, kako visoko jo čislam, kakor še nisem v svojem življenju čislala drugo. Svoje lastne sestre, ko bi jo imela, bi ne mogla bolj ljubiti."
"Hvala ti, mila Marcela. Veliko prošnjo imam do tebe. Toda vse, kar želim sedaj s teboj govoriti, mora biti tajno. Ali mi hočeš obljubiti, da bodeš ohranila za se vse, kar se bodeva sedajle pogovorila?"
Marcela je bila vedno bolj radovedna.
"Lupercij, poznaš me toliko, da lahko veš, kdo sem in kako znam molčati. Ali misliš, da nisem vredna tvojega zaupanja?"
"Marcela, si! Ravno za to pa, ker te poznam kot dekle plemenitega srca, in velike duše in krepkega značaja, sem sklenil s teboj govoriti predno odidem."
"Hvala, dobri Lupercij. Od kar te poznam, te čislam. Kaj morem storiti za te?"
"Danes moram oditi, kakor veš."
"Nam vsem je težko, da te izgubimo. Vrjemi mi, da tudi meni ni vsejedno ali odideš ali ne. Želela bi, da bi ostal."
"Domina, veš, kaj je vojaška služba."
"Da, vem! Toda upajmo, da se bode dalo doseči, da te prestavijo nazaj sem k nam."
"Poslušaj, Marcela, da povem vse!"
Kakor bi svoji materi pripovedoval, tako ji je Lupercij zaupno povedal vse, kako je ljubil Eukratido, toda kako ga je zavrnila. Povedal ji je, da je sedaj njegova ljubezen do Eukratide samo visoko čislanjc, in spoštovanje, katero čuti do nje radi njene plemenitosti srca in značaja. Povedal ji je pa tudi popolnoma od-
krito, kaj je opazil na Kastu. Ni zamolčal nastopa Kastovega na večer njegovega prihoda na Oteomerovem vrtu.
Marcela je posliišala pazno.
"Vidiš, Domina, ta strah mi silno teži moj odhod. Bojim se za Eukratido. Silno težko odhajam ravno zdaj, ko se mi zdi, da sem tako potreben plemeniti Eukra-tidi."
"Toda ne razumem, zakaj bi Eukratida ne mogla biti tvoja žena? Ali, ako tebe ne mara, mi je popolnoma nerazumljivo, zakaj bi ne hotela koga drugega, ki bi bil po njenem srcu? Ako je tebe res zavrnila, ali ne misliš, da mora imeti za to tak poseben uzrok? Morda te pa ne mara. Morda si je izbrala koga drugega? Ako bi jo Kast prosil za roko in ne mara tebe, mislim, da bi bilo to za Kasta jako dobro in povem ti, da bi si jaz sama želela in da sem že sama mislila na to, kako bi bilo dobro za Kasta, ako bi dobil tako plemenito žensko za svojo ženo kakor je Eukratida. Gotovo bi lahko vpljivala nanj, da bi postal tudi 011 drugačen. ''
"To bodeš razumela, dražestna Marcela, ako ti povem drugo skrivnost, za katero te posebno prosim, da naj ostane tajna: Eukratida je kristijana!"
Marcela je prebledela.
"Kaj praviš, Lupercij? Eukratida, hči Oteomera, kristjana? Je li to mogoče? Je li mogoče, da se je to plemenito dekle dalo tako preslepiti, da se je pridružilo tej kleti sekti sovražnikov države?"
"Da, je mogoče in je tudi res. To je povedala meni, to je povedala tudi svojemu očetu Oteomeru."
"Pri vsčli boginjah rimskih! To je strašno ! Lupercij, ta novica me je strašno zadela."
"Jaz sem mislil, da znorim, ko mi je to povedala. In vidiš po tej veri je sklenila, da se nikdar ne omoži, da si je izbrala ženina, Križanega Nazarejca, kateremu je prisegla zvestobo do smrti. Poznaš kristjane in veš, kako so odločni in nevstrašeni v svoji zmoti. Veš, da jih nobena muka ne more odvrniti, da bi SC odpovedali. Enaka je Eukratida,"
"In praviš, da Oteomero ve, da je njegova hči kristjana?"
"Da, ve! Povedala mu je sama."
"In vendar toliko pritiska na Kasta, da prej ko p*eje začne preganjati kristjane po celi Luzitaniji? Ali je Oteomero znorel?"
"Da, strašno je zaslepljen!"
"To mi je nerazumljivo! Saj vendar lc.li-ko ve, kako lahko zadene kazen tudi njegovo lastno hčer? Kolikor sem mogla do sedaj spoznati, jo nezmerno ljubi!"
"Da, skoraj je znorel, ko je izvedel o tem. Toda pomiril se je. Najbrže misli, da se Kast ne bode upal preganjati tudi njegove hčere."
"Pa vendar je skrajno predrzno postavljati jo v toliko nevarnost.''
"Da, Eukratida je v veliki smrtni nevarnosti. Gotovo vem, da bode odločno zavrnila roko Kastovo. To bode Kasta razjarilo in skušal se bode maščevati. Veš tudi, kaKO lahko delo bode za Kasta, da vrže tudi Ote-omera in ga popolnoma uniči, kajti alio pove cesarju, da je njegova lastna hči kristjana, pa bode tudi 011 izgubil ves vpljlv 111 vso veljavo. Sumnja bode padla tudi nanj."
"Lupercij, to je grozno! O, potem si pa lahko razlagam tvoje razburjenje. Tudi jaz sem razburjena do skrajnosti. Ako kdo naznani Eukratido Kastu, da je kristjana in »lasti še, ako ga ona zavrne, je izgubljena. Kast mora enako nastopiti proti Eukratidi, kakor proti vsakem drugemu. O, joj! To je grozno! Lupercij, sit-110 se bojim!"
"I11 vendar se ne da ničesar spremenit'. Kar je, to je! Eukratida se nikdar ne boih' odpovedala svoji veri. Zato ravno »eni pa tako želel govoriti s teboj, predno odidem. Celo noč nisem spal. Silno veliko sem trpel. Da bi Eukratido kdaj videl na morišču mučeno radi njene vere ... ? Marcela, prosim te pomagaj, pomagaj mi, da to preprečimo. Ti si mi zadnje upanje. Na te sem se spomnil in vem, da bodeš vse storila in vse žrtvovala, da rešiš ta plemeniti biser Luzi-tanije strašne smrti."
"Lupercij, sam lahko vidiš, kako mi bode to težko, Poznaš Kasta. Sedaj se je
res malo spremenil, od kar je glavar. Toda, koliko časa bode to trajalo? Veš, da že v Rimu nisva mogla živeti skupaj, ker nisva soglašala v prepričanju in ker me ni hotel poslušati, da bi živel, kakor sem mu svestovala. Kako naj upam, da me bode poslušal sedaj kot glavar."
'' In vendar, Marcela, prosim te, pri vseh bogovih te prosim, usmili se Eukratido. Olajšaj mi težko slovo vsaj z malim upanjem, katerega sem stavil 11a te, vsaj z obljubo, da bodeš vse storila, da rešiš Eukratido, ali da vsaj skušaš zavleči prega-njenje njeno za nekaj mesecev. Med tem časom mi bodeš pa pomagala izposlovati, da bodem prestavljen nazaj sem v Barcelono. Tudi Oteomero mi je obljubil v to svojo pomoč."
Slaba je bila tolažba, katero je dobil Lupercij od Marcele, vendar sta slednjič oba trdno upala, da se bode Marceli posrečilo, braniti Eukratido pred Kastom, v,slučaju preganjanja, ko bode opazila, da Kast namerava prijeti Eukratido, da jo bode o pravem času s pomočjo Ooteomera rešila kam 11a kak skriven kraj, dokler ne pride Lupercij nazaj in je ne reši. Ločila sta se oba s težkim srcem.
Dolgo sta zlasti dva beia robca mahala na obrežju za ladijo, 11a kateri se je odpeljal Lupercij — Eukratidin in Marcelin, dokler ni ladija izginila za ovinkom. Slednjič sta si obrisali obe solze iz oči, globoko vzdihnili in se počasi vrnili žalostni domov.
"Ali ga bodeino še kdaj videli?" mislila je Eukratida.
"O, gotovo ne bode dolgo, ko se bode vrnil. Delovali bodemo na to, da ga nam vrnejo nazaj!" menila je Marcela.
"Plemenit mladenič to. Škoda, da ima tako malo enakih tovarišev!"
Težke slutnje so ležale kot mora na srcih teh dveh deklet.
"O, Gospod Jezus, in ti, nebeška Mati Marija, sprejmi v svoje varstvo tega blagega mladeniča in pripelji ga v svetlobo resnice in svoje sv. vere! "molila je Eukratida, ko je prišla domov in se zatopila v srčno molitev. Čustva so jo premagale, da je zajokala kot otrok.
#■11	ill I«	3QI	^-jji
Gorje mu, kdor pohujsa . . . !
K.
Dr. Waite, zobozdravnik v New Yorku, je bil minuli mesec obsojen na smrt, ker je zastrupil stariše svoje žene in nameraval je zastrupiti še svojo ženo, da bi se na ta način polastil njihovega velikega premoženja.
Pri sodnijski obravnavi je sodnik dovolil, da je tudi sam izpovedal vse, kar je hotel o sebi in o svojem strašnem činu. Preiskovalni sodnik ga je med drugim tudi vprašal:
"Mr. Waite, ali ste imeli kdaj kako vero? Morda ko ste bili še doma v Ann Arbor, ste spadali v kako vero?"
"Ne! Nikdar. V naši družini nismo nikdar šli v kako cerkev in o tem sploh nikdar govorili nismo:"
"Kakšne vere ste pa bili?"
"Nobene! Ko bi imel kako vero, bi naj-brže ne bil padel tako globoko."
Stariši tega nesrečnega morilca so se pred leti naselili na neki farmi v Ann Arbor, Mich.
Kakor tisoče drugih naseljencev, tako tudi ti stariši niso mislili na nič drugega nego na "vsemogočni dolarček". Zato v njih družini "niso nikdar šli v nobeno cerkev in o veri sploh nikdar govorili niso".
Pridobili "so svetno premoženje, dasi ravno ne veliko. Otroci so zrastli, toda brez vere, brez Boga. In posledice?
Star sivi starček oče in starica mati sta sedela s sklonjenima glavama pri sodnijski obravnavi jokajoča, — zakaj vzgojila sta sina — morilca.
"Ko bi imel kako vero, bi najbrže ne bil padel tako globoko", zaklical jima je sin morilec s zatožne klopi.
Strašne besede!
Kaj vam, stariši, sedaj pomaga farma, kaj pomagajo sinu vaši dolarčki? Kaj mu pomaga šola, katero ste mu dali? Nič! Naučil se je vseh svetnih vednosti. Povspel se do doktorske časti. Oženil se bogato. Da, vse pogoje, katere ponuja svet za srečno življenje ste mu deloma preskrbeli vi, de-
loma sam. Toda niste mu dali vere in — smrt na električnem stolu bode njegov konec.
Ako je dovolj za človeško srečo na zemlji, da zna človek brati, pisati, da ima dobro službo, da je "dober človek", kakor pravijo, da ima denar, zakaj Dr. Waite ni bil srečen? Zakaj je šel in tako kruto uničil dvoje nedolžnih življenj ?
Zato, ker "človek brez vere je zver!" Ker ni prave sreče in zadovoljnosti na tem svetu brez vere, brez Boga!
Slovenski stariši, ali ne mislite tudi vi tako, kakor so mislili stariši Dr. Waite? Ali ne ravnate tudi vi tako, kakor so ravnali ti stariši? Ali tudi vaši otroci rastejo brez vere, brez pravega verskega poduka in brez molitve, brez službe božje, brez Boga, prav kakor je rastel morilte Dr. Waite?
Dobro! Isti vzroki imajo vedno isti konec !
Ako hočete tudi vi iz svojih otročičev vzgojiti morilce,kandidate za državne ječe, za električni stolec — le tako dalje!
Tudi za vas pride čas, ko se vam bode enako srce krčilo žalosti, sramote in nesreče, kakor se je starišem Dr. Waita, kakor se je že in se še stotisočem enakih nemarnih starišev.
Zato tudi starišem veljajo Jezusove besede: "Gorje mu, kdor pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo! Bolje bi 11111 bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen 11a vrat in bi se potopil v globočino morja."
Stariši morilca Dr. Waita, ali ne mislite, da so te besede resnične? Ali si ne želite danes po toliki prestani sramoti in žalosti, da bi bili raje v globočini morja mrtvi, kakor da ste bili priča strašnega sadu svoje nemarnosti? Kako vam je bilo pri srcu, ko vam je k smrti obsojeni sin zaklical: "Ko bi imel kako vero, bi najbrže ne bil padel tako globoko." Ali se ne glasi to, kakor strašna obtožba "gorje vam, stariši, ki ste poliujšali svojega sina ! Bolje bi vam bilo.....!
Naši Narodni domi."
K.
1 ^
(Konec.)
Toda, ako zasledujemo agitacijo za "Narodne Dome" po naših slovenskih naselbinah, vidimo, da prihaja vsa ta agitacija edino od strani naših verskih nasprotnikov, od strani delavnih hlapcev satanovih. Naši ta-rdeči so veliko bolj agilni, veliko bolj delavni in podjetni, kakor pa mi slovenski duhovniki, kakor pa so katoliški lajiki. To priznanje jim moramo pustiti. Ko bi naši duhovniki imeli vsaj polovico njih poguma, njih nevstrašenosti in podjetnosti, pa bi ne bilo treba v nobeni naselbini se bati kakega brezverskega Narodnega Doma, iz katerega bi rdečkarji razširjali proti verski duh in pa napačno izobrazbo, ki kvari naš narod in ga peha v časno in večno nesrečo Zastonj je, kar je res, je res! Zakaj bi se slepili, da bi tajili resnico. Tako so nas pa prehiteli naši nasprotniki in si hite postavljati v vsaki naselbini kolikor mogoče hitro svoje trdnjave "Narodne Dome", kjer bodo lahko delovali za odpad od vere in od moralnega življenja. Zato so največji apostoli ideje za Narodne Dome ravno največji rdečkarji, ravno največji sovražniki katoliškega delavstva. Zato pa noben pošten slovenski rojak, ki trezno misli, kateremu je za blagor in za boljšo prihodnjost našega naroda v Ameriki, ne more nikakor odobravati sedanje agitacije za Narodne Dome, kakoršne se sedaj hoče vstanavljati.
Kaj se namerava s temi "Narodnimi Do-mi" se že jasno vidi v več naselbinah. V neki naselbini na primer je g. župnik sani agitoval za njegovo vstanovitev, da, še celo sam je kolektal zanj. Ko je bil pa postavljen, j<j bil pa ravno g. župnik prvi vržen iz odbora in cela uprava doma je prišla v popolnoma rdeče roke. To se vidi tudi n. pr. v Clevelandu. Tam imajo krasno
šolsko poslopje, ki je gotovo v čast in ponos celi naselbini. Tam je g. župnik Rev. Ponikvar poskrbel tudi za društvene prostore, za klubove seje i. t. d. Tam ima vsaki večer več društev lahko svoje seje, ali svoje zabave. Toda ne! Rdečkarji in brezverci so dosledni in premeteni. Oni se ne udajo in se ne dajo privabiti tako hitro. Zato treba še posebnega Narodnega Doma, kjer bode to "Dom", od koder se bode lahko razširjal brezverski in proti verski duh, kjer se bode narod pohujševal, in kjer se bode izobraževal v "napačni" izborazbi, ki ne pozna drugega, kakor lastno strast in lastno poželjenje kot pravec vsega delovanja in življenja človekovega. Ta šola sv. Vida je pravi "Narodni Dom",kajti tam se že nad 1300 otrok uči v materinščini, da se bode tako ohranil med mladino jezik in duh slovenski. Toda, ne! mora biti še poseben Narodni Doni, ki bo sloboden, ne pod kako kontrolo, ki bi zabranjevala, da bi se smelo počenjati, kar bi se hotelo, kjer bi se branil narod pred vsakim izkoriščeva-njein v kake podle namene, kjer bi se postavljalo meje na pr. pijančevanju i. t. d.
Zato mi povzdignemo svoj glas iu resno svarimo rojake, nikar se ne.dajte premotili, kakemu slepljenju za ustanovitev" Narodnih Domov", ki bi bili ločeni od vašega pravega "Narodnega Doma", ki je vaša župna cerkev.
2. So največja nesreča, ako so slabi.
Zakaj 1
1. Ti "Narodni Domi" vas bode razdvojili! Zanesli bodo med vas razdor. Ločili vas bodo! V cerkvi sa bode delovalo za pravo izobrazbo, v njih,za napačno izobrazbo in prosveta. V cerkvi se boste vabili k Bogu, k moralnemu, poštenemu življenju, v Narodnem Domu k pijančevanju, k brez-verstvu. V cekrvi se boste vabili služiti
svojemu Bogu, ceniti svojo vero. V takem "Narodnem Domu" se boste učili Boga tajiti, sovražiti svojo vero in svoje duhovnike ! Koliki brezznačajnež bode moral biti, ki bode hotel služiti na obe strani. Tako se bodo naselbine še bolj za razdvojevale. Že tako razdeljeni in razcepljeni, se bomo še bolj cepili in delili. In kdo bode imel kako korist od tega? Narod gotovo ne!
2.	V teh Narodnih Domih bode tudi saloon, ali se bode pa vsaj lahko pilo, kolikor se bode hotelo. V neki slov. naselbini, kjer že imajo tak Narodni Dom, se mi tožile žene in matere, da je ta Narodni Dom postal pravi nerodni dom, kjer se jim možje nedeljo za nedeljo opijajo, prihajajo domov pozno ponoči, kjer zapravljajo težko zaslužene cente, doma pa družine stradajo v pomanjkanju in revščini. "Za sol nimamo doma, mož pa vedno v Narodnem Domu pijan!" mi je tožila dobra stiskana poštena slovenska žena med obilnimi solzami. Ali pijančevanje pospešuje izbrazbo? prosve-to? omiko? Ali ni ravno nasprotno res? Kdo uničuje toliko srečnih družin? kdo povzroča med nami toliko nesrečnih zakonov? kdo dela toliko naših žena in mater nezmerno nesrečnih? kdo iztiska milijone grenkih solza nedeljo za nedeljo iz oči naših žena? kdo peha naše družine v revščino in bedo? Kdo nam pohujšuje našo slovensko mladino? kdo povzroča toliko posi-rovelost med nami po raznih naselbinah, da smo v nekaterih naselbinah že v posmeh in sramoto drugim narodnostim? Ali ne pijančevanje? Ali ne ta proklcta pijača? In tak "Narodni Dom", ki bi moral največ delovati proti tej posirovelosti, proti tej podivjanosti, proti tej rak rani na telesu našega slovenskega delavstva v A-meriki, pa bode ravno ta "Dom" potem dom vsega tega? Kateri pravi narodnjak more delovati za take "Narodne Dome"! To bodo nerodni domi, ne pa narodni. Ne v izobrazbo, temveč v pohujšanje naroda. In posledice ne bode izostale.
3.	Vzdrževanje teh Domov bode zvezano z velikanskimi težavami. Kdor je kedaj i-mel opraviti s takimi podjetji, ve koliko skrbi, koliko " business "-talenta je treba, da se taka stvar rcntira, da se izplača?
"Narodni Dom" postaviti, ni težko! Navdušiti društva, da dajo za vstanovitev par desetakov, da kupijo delnice, navdušiti premožnejše, da kupijo delnice, ker se računa na velik dobiček iz Doma, je lahko. Treba samo še kako banko dobiti, da da posojilo na" mortgage "in Dom je tukaj. Toda kako pa z vzdrževanjem? To je pa druga. Zato smelo trdimo, da bode polovica teh Narodnih Domov po nekaj letih ban-kerotnih, kakor jili je že par. Delničarji bodo le redko v kakem slučaju dobili svoje obresti za delnice, delnic samih pa najbrže nikdar.
In kakšno prihodnjost imajo taki Narodni Domi. Vzemino, tu je naselbina. Šole slovenske ni, kjer bi se otroci vzgojevali v materinščini, ali vsaj v slovenskem duhu, da bi se ne sramovali svojih starišev. Pub-lične šole delujejo povsodi za amerikani-zem, ki sovraži vse "foreigner"-je. Ti še v slovenske cerkve k maši ne bodo hoteli iti, ker se bodo sramovali biti "Hunks" ali "Pollacks". Ko sem šel prvič po naselbini in popisoval družine in sem srečeval po družinah amerikanske mlade fante in dekleta, katerih nisem nikdar videl v cerkvi, vpraševal sem jih, zakaj ne hodijo v domačo cerkev. Dobival sem odgovore kakor: "I am ashamed to go to that Pollack Church!" Toraj drugi rod bode iznenaro-den. Iz starega kraja jih bode po vojski malo prišlo, ker ne bode imel kdo, saj je skoraj vse poklano v vojskah. Starejši bodo v dvajsetih, tridesetih letih pomrli. Kdo bode šel v te Narodne Dome potem?
5. Vse, ki so navdušeni za take Narodne Dome po slovenskih naselbinah, kakoršnc hočejo naši nasprotniki, vprašam, ali bodo pa to res "domi", kjer se bode gojila narodna misel j slovenska? kjer se bode delovalo za ohranjenje naše narodnosti med nami? Kako? kedaj? kje? s čim? povejte! S pijančevanjem cele noči? Z razuzdanimi plesi v sobotah večer do ranega jutra Gospodove nedelje? s krčianjem in prepevanjem, da se bode razlegalo po cele "blo-cke" okrog Ilalle, da še drugi mirni tuje-narodnostni državljani ne bode mogli spati? Povejte! Morda s par predavanji na leto, kjer se bode samo zabavljajo na "far-
je", na klerikalno temo? S par rdečimi časniki, ki bodo ležali po kakih mizah? Povejte, s čim toraj ?
Zato pa resno svarimo vse trezne rojake, nikar se ne dajte premotiti, kakim premetenim lisjakom, ki z lepimi besedami delju-jejo med vami za to, da bi izvabili kake groše iz vaših žepov za take narodne Dome ! Vse je sam humbug, samo nesreča in poguba naroda. Samo gorje bode izhajalo iz teh domov!
3. Za to pa resno na delo!
Kaj pa naj sedaj slovenska duhovščina in katol. lajiki, katol. društva v Ameriki store v očigled tej agitaciji za Narodne Dome? Odgovor je jasen. Poslušajmo glas svetega Očeta, ki toliko priporoča organizacije katoličanov, poslušajmo glas našega zastopnika sv. Očeta v Washingtonu, delegata Bonzano, ki je tako toplo priporočil organizacije, kakor j« Zveza Katoliških Slovencev! Ne zabavijajmo samo proti rdečkarjem! Zabavljati nič ne pomaga! Občudujmo njih navdušenje in njih podjetnost in učimo se od njih in pojdimo sami na delo, da bodemo v dejanju pokazali, da ljubimo narod. Z dejanjem delujmo proti njih mahinacijam! ITstanavljajmo sami svoje "Narodne Dome". Kjer koli je slovenska župna cerkev, ako ni slovenske, kamor koli spadamo, kot katoliki, tam naj bode tudi naš Narodni Dom! Cerkev je naše domače ognjišče ra vero, za naše srce! Pri vsaki cerkvi naj bode pa tudi Narodni dom, podružnica Zveze, klubova soba i. t. d. naj bode možko in mladeniško društvo. Zlasti mi slovenski duhovniki ne sme-
mo držati rok križem! Naša krivda, kot voditeljev naroda, bode, ako se ničesar ne stori od naše strani. Tako tožimo, tako žalujemo, kako slab je naš narod v primeri z drugimi narodnostmi! Kaj to pomaga ? Ali nismo sami veliko krivi? Naša brezskrb-nost? Naša zaspanost? Mi spimo, mi tožimo in javkamo, sed Judas non dormit! Ne toži! Ne javka! temveč dela.
Zato sklepamo :slovenska duhovščina v starem kraju je začela preporod našega naroda po društvenih domih in po katoliških-organizacijah. Novega življenja, novega navdušenja, novega ognja je zanesla med naš narod, od kar se je začelo s tem delovanjem. Starejši gg. duhovniki, ali oni, ki so že več kot 15 let tukaj, tega ne vedo, ker je to od včeraj. Toda vsi, ki smo gledali z lastnimi očmi to delovanje, vemo, kaj je to pomenjalo za narod. Vse druge narodnosti, vsi škofje vidijo v tem delovanju rešitev ljudstva. Lotimo se tudi mi tega dela ! Veliko skrbi, veliko težav, veliko dela bode stalo, to je res. Vendar, nič! Lotimo se iz ljubezni do Boga in do svojega naroda! Edino to delovanje bo rešilo narod pogina, v katerega ga sedaj drve sovražniki. Ves pesimizen na stran! Vsako cincanje je grešno in napačno, je neodpustno. Katoliški duhovnik je izpeljal divje narode iz gozdov in jih civilizoval,jim dal omiko, jih naredil v ljudi. Tudi mi bodemo pripeljali nazaj naše ljudstvo, kjer je zašlo, samo ako se hočemo žrtvovati in začeti delovati v. tem smislu. V organizaciji je moč.
Zato, vstanavljajmo narodne (lome, združene z našimi šolami in z našimi cerkvami.

Nova slovenska cerkev v New Yorku.
i
Lep dan za slovensko naselbine je bil letošnji "slavni četrti". To je bil dan, po katerem so New Yorški Slovenci dolgo hrepeneli in katerega so tako težko čakali skozi osem let. Ta dan je dobila New Yor-ška naselbina svoje cerkveno domače ognjišče, svojo lastno slovensko cerkev, katero so posvetili časti in spominu velikih naših apostolov sv. Cirilu in Metodu.Leta bodo prešla, drug za drugim bodemo sedanji New Yorski Slovenci legli v grob k svojemu večnemu počitku, tu pa bode ostala mala, revna, toda mična cerkvica sredi največjega svetovnega mesta New York, ki bode nosila na ogelnemu kamenu napis "Slovenska cerkev", ter bode govorila in pripovedovala zanamcem o nekem dobrem katoliškem narodu, o Slovencih, ki so živeli tu v tem mestu, ki so pa bili dobrega duha, ki niso bili materijalistični, temveč idealen narod, ki ni iskal samo par dolarčekov zaslužka in par kozarčekov pivc kot namen svojega bivanja in življenja v Ameriki, temveč se je zavedal tudi svoje velike naloge, katero ima v družini narodov in svetov. Ponesla bode ta cerkvica naše ime zanamcem,nam pa bode v zavet je v težavah in križih, trdnjava, s katere se bodemo bojevali proti sovražnikom svoje duše in svojega zveličanja, svoje časne in svoje večne sreče.
Da, lep si bil, 4. julij letos, lep! Vsako slovensko srce se je rado Val o ta dan.
Osem let je tega, kar je Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M., urednik našega lista, prišel v New' York in začel zbirati New Yorske svoje rojake v nemški cerkvi Sv. Nikalaja na drugi ulici, začel jih navduševati za lepo miselj samostojne slovenske župnije in cerkve. Dolga so bila ta leta pri-
pravljanja in težka. Marsikaka težava se je morala pretrpeti, marsikaka ovira premagati ! Toda šlo je le. New Yorški rojaki so zaupali svojim duhovnikom, poslušali so jih, šli za njimi, kakor so jih vodili in današnji dan smo na cilju. Da, v slogi je moč! Katero dobro delo, kateri veliki cil se je še kdaj dosegel z lahka, brez težav, brez žrtev? In kolikor večje so žrtve, toliko večji je vspeh. Kolikor več je težav, toliko večja je radost, ko je vspeh dosežen. Kolikor težja in nevarnejša je pot na kak visok hrib, toliko večji užitek ima hribolazec, ko pride na vrh. Kaj čuda toraj, da je New Yorsko slovensko kat. ljudstvo 4. julija letos bilo tako veselo, srečno in zadovoljno, da si na obrazu vseh videl samo en—srčno veselje.
Natančno poročilo o teh slovesnostih so prinesli že vsi drugi slovenski listi, zlasti naše dieno" Glasilo K. S. K. Jednote ".Našim čitateljem toraj niso neznane. Vendar, radi kronike, da se to poročilo ohrani spo- « minu, priobčujemo tudi na kratko poročilo. Oh osmi uri 4. julija je bila zadnjikrat služba božja v cerkvi sv. Nikolaja, katere so se udeležila, nemško možko društvo Sv. Nikolaja in vsa slovenska društva, in veliko slovenskega ljudstva. Sv. mašo je imel začetnik in ustanovitelj naše občine, Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Po sv. maši je imel tudi poslovitven govor v slovenščini in nemščini, med katerim je tudi rekel: "Osem let je, od kar sem vas na praznik farnega patrona te cerkve zbral in prvič pripeljal tu sem k službi božji. Kakor bi bilo danes se tega dogodka še spominjam. Spominjam se tudi veselja in gin jen ja, s katerim, smo bili takrat pri slovenski službi božji. Vesel sem zato, da imam danes to
čast, da vam opravim tudi zadnjo službo božjo v tej cerkvi, ko odhajamo iz nje v lastno cerkev. Veseli smo bili takrat, še veliko bolj smo pa veseli danes, ko se poslavljamo od te cerkve. "Vesel sem, ker se mi je reklo: v hišo božjo gremo!" pel je kraljevi pevec v veselju, ko je bil gotov, da dobi Izraelski narod svoje domače ognjišče, svoj tempel. Veseli smo bili vsi, ko smo se pred osmimi leti zbrali tukaj v tej cerkvi prvič pri slovenski službi božji. Toda nepopisno je pa naše veselje danes, ko se tudi nam govori: v lastno hišo božjo poj-demo! Domov, v domačo slovensko cerkev gremo!" .
Nemški župnik Rev. Negeleisen se je poslovil od Slovencev in jim želel obilo božjega blagoslova v novi cerkvici. Želel jim je zlasti veliko zvestobe v veri in požtrvoval-nosti. Blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem je končala prvi del tega slavja.
Takoj po tej službi božji se je pa cela naselbina razvrstila v veliko slavnostno parado. Na čelu so jezdili na čilih konjih trije naši mladeniči gg. Anton Kompare, Josip Mercun in Albin Zakrajšek. Za njimi je korakal maršal, g. Pr. Tassotti, starosta New Yorških Slovencev. Slovenska godba je krasno proizvajala skoraj same slovanske koračnice. "Naprej, zastava Slave" "So-kolska" i dr. Za godbo so se razvrstila slovenska društva: Nemško društvo Sv. Nikolaja s zastavo, društvo Sv. Frančiška K. S. J. iz New Yorka, društvo Sv. Jožefa K. S. K. J. iz Brooklyna, društvo Sv. Petra J. S. K. J. s zastavo, družstvo "Orel" J. S. K. J. Druga možka društva se niso odzvala povabilu , da bi se udeležila slovesnosti, kar smo vsi silno obžalovali. Za možkimi društvi so se gospice pevke društva "Domovina" peljale v krasno okrašenih auto-mobilih.
Slovesni blagoslov nove cerkve je izvršil generalni vikarij New Yorške nad-škofije, Rt. Rev. Msgr. Lavelle. Prvo sv. mašo v novi cerkvi je daroval Rev. John Negeleisen, župnik sv. Nikolaja ob azisten-ciji Rev. Ireneja Petričaka.O. P. M.,hrvatskega župnika iz New Yorka in Rev. Strže-leekega, poljskega župnika iz sedme ulice. Slavnostni govornik je bil Rev. A. L. Blaz-nik.
Naše dično pevsko društvo '' Domovina'' je krasno proizvajalo vse pesmi pri slovenski službi božji v cerkvi Sv. Nikolaja, kakor tudi v novi cerkvici, kjer so peli latinsko mašo Foersterjevo Sv. Cecilja.
Po blagoslovu, so vstopili v cerkev najprej belo oblečeno deklice, potem slovenska Marijina družba deklet, žensko društvo Sv. Ane in potem možka društva. Cerkvica je bila natlačeno polna in je več kot polovico navzočih moralo ostati zunaj cerkve, ker niso imeli prostora v cerkvi. Cerkvena kolekta ta dan je znašala $448.25.
Cerkev je takozvano "combination building" t. j. da je cerkev, dvorana in župniš-če vse v jednem poslopju. To se je pa moralo tako narediti, ker je prostor v New Yorku silno drag, zlasti na St. Marks PL je prostor veliko dražje, kakor drugje, ker je to najlepša ulica v južnovshodnem delu New Yorka. Tako je v pritličju dvorana, kjer ima 300 ljudi prostora, kjer bo tudi o-der za igre in predstave in kjer bodo kat. društva lahko imela svoja zborovanja. Prvo in drugo nadstropje je cerkev. Tretje in četrto pa stanovanje za duhovščino. Prostor je 25x102 črevljev velik in stane $19.500.00. Arsa popravila, prezidava in u-prava poslopja boda stala nekako $15.000. Plačalo se je že $5.000, drugo je na dolgu po 5%. Ker so župljani obljubili, da bodo veliko cerkvenih stvari, kakor so kelihi, manštranca, oltar i. t. d. kupili in darovali cerkvi v spomin na se, da se jih bodo verniki, ki bodo hodili v to cerkev, vedno spominjali v molitvi, upajo, da bodo tako dobili še par tisočakov in tako zmanjšal cerkveni dolg.
Cerkvica še ni izgotovljena. Vendar do 15. avgusta upamo, da bode že vse gotovo, da bode ta dan tudi župnišče toliko gotovo, da se bode tudi naša duhovščina lahko naselila v novih prostorih. Ker so to naši ljubljeni frančiškani, zato bode to objed-nem tudi prvi slovenski samostan v Združenih državah, čč. očetje frančiškani so silno veliko do sedaj teh osem let žrtvovali in pretrpeli zaf nas, za našo naselbino, da so nam to dosegli, zato jih prav prisrčno pozdravljamo v naši sredi, kajti do sedaj so bili v slovaškem samostanu v BrooklyriU.
Bog vas sprejmi, če. očetje! Prisčno pozdravljeni med nami! Hvala Vam za vse, kar ste dosedaj za nas storili! Bog Vam plačaj stotero! Kakor znamo, oskrbujejo ti čč. očetje tudi misijone po raznih župnijah po Ameriki, tako bode sedaj New York tudi nekako središče za celo Ameriko v tem oziru. Toliko bolj se pa tega veselimo tudi mi New Yorčani.
Komaj je cerkvica bila blagoslovljena, pa smo že tudi imeli prvi pogreb. Dne 11. julija so prinesli v našo cerkvico mrtvo Marijino hčerko, Marijo Birk, 22 letno slovensko dekle, ki je umrla v bolnišnici Sv. Frančiška. Kako je blaga pokojnica želela videti vsaj enkrat novo cerkvico, katere se je tako veselila! Kako so ji solze tekle, ko so ji tovaršice pripovedovale, kako lepa je bila slovesnost 4. julija! 'Vsaj enkrat bi rada videla to cerkvico", je vzdihnila! Ni je videla! Pač pa je bila prva, katero smo tu spremili k zadnjemu počitku. — Pri tem pogrebu smo pa še le začutili, kaj se pravi imeti lastno slovensko cerkvico. Žalosten je bil ta dogodek, toda, kar nekako domače smo se čutili in tako potolaženi, ko smo bili v domači cerkvi zbrani okrog njene krste. Da, tujina je izgubila svojo mrzloto, katero smo vselej čutili zlasti pri pogrebih svojih rojakov'.
Tudi smo imeli prvi krst v novi cerkvi. G. Ivanu- Lacijanu se je narodila krepka hčerka, katero smo krstili za Pavlo.
Toraj, rojaki, cerkvico imamo! Sedaj pa na noge! Delujmo vsi pri vsaki priliki za nje napredek! Delujmo na to, da se ji bodo kot župljani pridružili vsi Slovenci celega New Yorka. Delujmo za pridno udeležbo pri službah božjih ob nedeljah! Zlasti pa ne pozabimo na velik dolg, katerega smo si nakopali. Vemo, da se cerkev ni sama postavila, da se tudi sama ne bode plačala. Naša last je. Toraj je tudi dolg naš! Spomi-njajmo se je pogosto s svojimi darovi! Naj ne mine nobene zabave, ne krstine, ne po-
roke, da bi se ne zbiralo prostih darov tudi za našo cerkvico.
Bog daj pa svoj blagoslov.
New Yorški Slovenci so se te dni izkazali v veliki večini kot vzor dobrih katolikov, katere lahko postavljamo drugim za zgled. Ne samo, da so veliko žrtvovali, pokazali so to zlasti s prisrčnim veseljem in radostjo, da so dobili svojo cerkvico. Kako z velikim navdušenjem in srčno radostjo so čistili novo cerkev, jo krasili na preddan blagoslovitve! In slovenska New Yorška dekleta Marijine družbe so še pokazale, kot pravi biseri slovenskih deklet.
V prihodnji številki priobčili bodemo imena in darove ustanovnikov slovenske župnije Sv. Cirila in Metoda, Imena se bodo na mramornati plošči uzidala v cerkvi v hvaležen spomin na one, ki so omogočili to slovensko župnijo s svojim velikodušnim darom. — Veliko imen še pogrešamo, katerih nismo mislili, da jih bodemo pogrešali. Ako bi še kdo hotel postati ustanov-nik, je še čas, da se priglasi.
New Yorški slovenski župnik, Very Rev. Benigen Snoj, O. F. M., provinc, komisar, se je takoj po svojem prihodu lansko leto z velikim navdušenjem in z veliko požrtvovalnostjo lotil dela za konečno u-stanovitev in ureditev župnije. Obiskal je vse slovenske družine in jih navduševal za to misel j. Njegovo težko delo je bilo obilo plačano ta dan. Januarja, kakor smo že poročali je predložil celo zadevo cerkveni oblasti, New Yorskemu nadškofu Kardina-* lu Ferleyu, ki je dovolil ustanovitev. Teden pozneje se je župnija uradno državno ustanovila in inkorporirala po državnih postavah. 14. marca se je sklenila kupna pogodba za hišo in tri tedne pozneje se je začfelo z delom. Velike so bile skrbi in velike žrtve za veleč. p. Benigna predno je vse to uredil. Toda slovensko ljudstvo mu je zato hvaležno in mu je z ljubeznijo udano, kakor otroci svojemu očetu.
SPOMINI 5 POTA.
n.
Po West Virginiji živi gotovo do 2000 Slovencev, ki so seveda vsi katoličani. Raztreseni so skoraj po vseh vaseh in mestah, ako se West Virginijske skupine hiš okrog premogovih rudnikov sploh smejo tako imenovati. Od Cumberlanda dalje doli proti jugu ob Western Maryland železnici, ki se vije kakor kača po dolinah Allegheny-skega pogorja v velikih krogih in ovinkih, najdeš skoro vsaki naselbini več ali manj Slovencev. Poleg Slovencev je tu tudi veliko Litvinov, Poljakov, Slovakov, Hrvatov in Italijanov.
Domačini West Virginci so zvečine naseljenci kaznjenci iz Angleške. Dokler je bila West Wirginia angleška last, bili so ti gozdi "angleška Sibirija". Tu sem so zlasti pošiljali katoliške Irce, katere so preganjali radi njih vere. Nobenemu katoliškemu duhovniku niso dovolili med te kaznjence po cela desetletja, da so tako starejši pomrli. K drugemu rodu so pa potem poslali raznih anglikanskih pridigarjev, ki so jim usilili svoje krivoverstvo. Zato najdemo po W. Virginji vse polno raznih anglikanskih sekt, ki se krčevito drže svojo vere, da bi lahko bili sedanjim katoličanom v zgled v zvestobi v veri.Kar je katoličanov po južnih delih te države, so se vsi naselili šele v najnovejšem času, morda največ pred petdesetimi leti.
Kakšna je prihodnjost katoliške cerkve v West Virginiji je težko povedati. Ko bodo izkopali ves premog iz bogatih rudnikov, ali ko se bode naseljeništvo ustavilo, bodo naseljenci ali stalno ostali v teh hribih, ali se bodo pa izselili v druge kraje. Vendar pa naj se zgodi tako ali tako, katolicizem nima v teh krajih posebne prihodnosti, da bi procvital, kakor procvita
po drugih državah ameriških, vsaj ako sodimo po sedanjih verskih razmerah.
Od Cumberlanda do Durbina, kakih 200 milj ob Western Maryland železnici je gotovo kakih 15000 katoličanov. Toda vseh teh 15000 katoličanov oskrbujejo le štiri duhovniki v štirih župnijah. Niti ena nima prave župnijske šole, razun Elkins, ki ima nekako zasilno šolo z 100 otroci in svetnimi učiteljicami. V okolici s 200 do 500 katoličanov, pa je največ po enkrat ali morda po dvakrat na mesec sv. maša. Nobene nedeljske šole. Nič! Duhovnik se pripelje z vlakom ali automobilom, hitro spove, ako je kdo, opravi tiho mašo v kaki dvorani ali v privatnem stanovanju, pove par besedi v angleščini in hitro odide drugam v drugo naselbino. To je vsa vera, vsa služba božja.
Vzemimo župnijo Keyser. Po razsežnosti je tia župnija veliko večja kot cela Ljubljanska škofija. Njene naselbine so raztresene med visokimi hribi po posameznih dolinah. V to župnijo spadajo vse naselbine pod Cumberlandom do Henrya, blizu Thomas, t. j. 77 milj železniške ceste. Župnik, Rev. William A. O'Hara, oskrbuje poleg svoje župnije v Keyser še misijone v Elk Garden, cerkev sv. Vincenca Pavlanskega, kjer je sv. maša dvakrat na mesec, v Gor-mania, cerkev sv. Janeza Krstnika, dvakrat na leto in v Henry, cerkev Brezmadežnega spočetja, dvakrat na mesec. Poleg teh ima še misijonske postaje v Dodsonu, kjer je sv. maša enkrat na mesec, Barnum, par-krat na leto, Oakmont, Sedan, Rommey, Spring Gap in okraja (Counties) Grant in Hardy, katere obišče vsakega četrt leta. Vsako nedeljo ima v eni naselbini prvo sv. mašo, potem pa na vlak ali automobil in se odpelje kakih 20—40 milj v drugo, kjer ima drugo sv. mašo.
Ker že govorimo o Keyserski župniji, zanimivi so podatki iz letnega računskega poročila, kateri nam je pri roki iz leta 1914. Dohodkov izkazujejo
v Keyser..............$1327.72
v Dodsonu ............ 145.37
v Elk Garden............210.98
v Henry .............. 81.75
Skupaj......$1765.82
To so sramotno majhne številke za toliko število katoličanov. Da ni večjih vspe-ho.v je morda krivo to, ker je duhovnik Irec, katerega večina katoličanov ne razume, deloma, ker en duhovnik v tako razsež-ni župniji ne more razviti živahnega delovanja, kakor hi bilo treba, največ je pa kriva seveda nemarnost katoličanov samih.
Druga župnija je Thomas. Ta župnija se razteza od Henry proti jugu daleč doli do Elkins. Naselbine Hempton, Pierce, Ben-bush, Douglas, Hendricks, spadajo v to župnijo, toda nikjer nimajo lastne službe božje. V Thomasu in po teh naselbinah je velika večina ljudi katoliških. Sam Thomas mora imeti najmanj 2000 duš brez drugih naselbin. Toda do najnovejšega časa je še cerkvi pretila nevarnost, da se podre. Sedanji' župnik Rev. Thomas Dul'fy, mlad Irec, ki je vAmeriki komaj dve leti je precej popravil. Seveda tudi on ne more vsem ustreči. Ko je bil duhovnik Litvin, so bili Litvini zadovoljni, drugi narodi vsi nezadovoljni. Ko je bil duhovnik Poljak, so bil Poljaki zadovoljni, vsi drugi pa ne. Sedaj je Irec, mislim, da je še najbolje. Kako potrebna bi bila tu katoliška šola. Pa ker ljudstvo ne da na katoliško vero nič in toraj tudi noče dovolj prispevati, ne more župnija napredovati.
Blizu Thomasa proti vshodu dve milje je mična vasica Davis. Tukaj katoličani niso v večini, vendar jih je toliko, da bi napolnili malo cerkvico pri dveh mašah, ako bi vsaj večina hodila v cerkev. Pa so zopet enake razmere. Sedanji župnik, Rev. II. Stravens,razume tudi nemško,nekoliko laško, slovensko se poskuša učiti in bi se učil, ko bi videl, da se Slovenci zanimajo za svojo vero. Toda ko vidi toliko mlačnost in
nemarnost, se mu ne zdi vredno truda. V to župnijo spadajo tudi razne "Kemp.e" v gozdih proti vshodu in jugii.Tu v teh " kem pih" žive zvečine Slovenci. So tudi ameri-kanske "kempe", toda teh je malo. Kako ^se- tukaj živi in spolnjuje verske dolžnosti, je znano po celi Ameriki.
Naslednja župnija je Elkins. Razmere v tej župniji so enake, kakor v ys#h drugih.
Po teh naselbinah je ljudstvo v veliki večini katoliško, kajti vsi Litvini so katoličani, enako Poljaki, cna,ko v veliki večini Slovaki, enako vsi Hrvatje, enako vsi Slovenci in enako vsi Italijani. Toda koliko od teh katoličanov hodi k tej sv. maši enkrat na mesec ali kadar je? Kar je Slovanov recimo, da jih gre jedno k drugim morda ena tretjina. Litvinov polovica in Italijanov nič.Toraj velika večina katoličanov ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti. In versko življenje posameznih družinah? O tem pa raje molčim. V več hišah so rekli, da žive "kakor divjaki". Mora že biti res, ako sami to priznavajo. In drugače biti ne more. Strašno se zlasti širi pijančevanje: "Whiskey" je kralj, kateremu se služi zvesto po družinah. Denarja ni za obleko, ni za pošteno pohištvo, ni za čedno oblekico otročičem, ni za cerkev, za "Whiskey" pa mora biti. Dve milji k maši ni mogoče iti, po "Whiskey" 20 milj daleč ni nič! Vse se stori, vse žrtvuje, samo da je "Whiskey" pri hiši in da; je "luštno".
In posledice? Tudi o tem raje molčim L Rečem samo : Bog se nas usmili! Kaj bode z našim drugim rodom? Prvi rod irskih in nemških naseljencev je zapustil drugemu rodu v spomin na se krasne cerkve, krasne in -velikanske župnijske šole in dvorane, krasne katoliške organizacije, kakor so Knights of Columbus, Central Verein i. dr. In sedanji njih potomci, drugi in tretji rod, kaže s ponosom na te spomenike svojih očetov in nadaljuje njih delo.
Sedanji naseljenci? — Kaj bodo pustili za seboj kot spomenik svojega mišljenja in delovanja? — Kupe praznih "snopsovih flašk" in praznih "pivovih kekov", da rabimo pristne slovanske izraze za te stvari — socijalistiške pijanske klube.'In na to naj bode drugi rod "ponosen" in naj na-
daljuje pot "delovanja", katero so mu pokazali očetje, — mi, sedanji izseljenci?
In verska vzgoja,mladine?
Po vseh teh naselbinah raste na stotine katoliških otrok. In kakšna je vzgoja ubogih sirot?
Poduka v svetnih vedah, jako malo, ker so skoro po vseh teh naselbinah samo zasilne javne šole z eno, največ z dvema učiteljskima močema. Kjer so višje šole se pa naši ljudje ne zmenijo za nje. Fant s 14imi leti mora že v jamo. Nedeljske šole ni nikjer, razun pri župnih cerkvah. Doma pri družinah pijančevanje dan za dnem, ali vsaj teden za tednom, klafanje in preklinjeva-nje najgrše vrste, poduka v veri nič, molitve nič, katekizma nič. Enkrat na mesec gre otrok k sv. Maši, ako gre, v nekaterih krajih petkrat, šestkrat na leto, to je vsa vzgoja, to je ves poduk. Edino dobro je to, da otroci ne znajo slovensko čitati, da ne dobe v roke še proti verskih grdih Chicaških listov, katere najdete skoro v vsaki hiši, celo pri takih, ki so drugače še dobri in verni.
Da taka vzgoja ne bo vzgojila dobrih in zvestih katolikov — se razume samo po sebi. Očetu je vera nič, viška vse, otrok je "vzgojen z visko" v roki in s klafanjem na ustih in tak bode tudi on. In se tudi že opazuje. Ko smo v Ilarrisonu čakali na vlak, stalo je za postajo kakih sedem mla-deničev v starosti od 17. do 20. leta, vsi že pijani, imeli so "quart" steklenico "Whi-skeya" in jo pridno praznili drug za drugim ! — Ostudni pogled! Seveda: kakor pojo stari, tako bodo mladiči ščebetali za njimi. Kakoršno drevo, tak bode sad. Pijanec oče bode rodil samo sina pijanca. Naravno!
In te razmere niso take samo tu, ampak so enake v Keyserški, Thomaški, v Daviški, v Elkinski in Richwoodski župniji, da, celem distriktu!
Govoril sem z Litvini, govoril s Poljaki, govoril s Slovaki, katerih je pa jako malo
po teh krajih, kar je samo v čast in ponos
fgfgg
temu dobremu narodu, govoril s Hrvati in Slovenci, z dobrimi in že pijači udanimi. Vsi sami priznavajo te razmere, sami uvi-devajo, da to ni prav, vsi vidijo sami med seboj, dan na dan žalostne zglede, kam jih bode pripeljalo tako življenje, — pa — z odprtimi očmi, glede in vede, drve v lastno nesrečo. Človek je pa res sam sebi največji sovražnik.
Duhovniki zmajujejo z glavo in pomi-lujejo ljudstvo. Nekateri hodijo pridno o-krog njih, kakor n. pr. Daviški Father Stravens,jih tako očetovsko in smehljajoče opominja in vabi v cerkev, pa je vse zastonj. Le malo, malo jih vidijo pri sv. maši.
Da bi jih nikdo ne motil v takem življenju, nočejo brati katol. listov, nočejo ka-tol. društev. K. S. K. Jednota, mislim, nima nikakega društva tukaj. Značilno! Pač pa vse brežverske, protiverske in svobodomi-seljne Jednote. Skoro pri vsaki hiši sem videl ali G. S. ali P., ali pa oba. Kako malo pa je tukaj Am. Slovenca, malo Ave Maria, nič Glasila K. S. K. J.
Ali je potem čudno, da je tako? Možje, ne čudite se! Tako mora biti, ker to je naravna posledica takih razmer.
In ne samo možje tako brezverno žive, temveč kar je najbolj značilno, žene niso prav nič boljše. Nikdar v cerkev, nikdar se nič ne moli, veliko pa klafa. Kako naj bode potem drugače? Žena ima že po naravi k pobožnosti nagnjeno srce, za to, da je ona v družini ista, ki skrbi, da se moli, da se gre v cerkev! Ona je, ki podpira tri vogle pri hiši s to svojo vernostjo, z molitvijo in skrbnostjo. Ako pa ona ne stoji trdno, toraj so trije vogali pri hiši za nič, kaj čuda, da gre potem vse narobe, da se možje udajajo pijači, da ne marajo za cerkev, da so otroci tako nepodučeni.
Enake so razmere med katol. Poljaki, Litvini in drugimi katoliškimi narodnostmi.
Italijane pa tako vsi poznamo kot sramotni madež na telesu katol. cerkve.
Spoznavaj samega sebe!
P. Benigen Snoj, O. F. M.
3. POGLAVJE.
-j
Ako naša revščina že zato zaluži, da jp ljubimo, ker nas pokaže, kakoršni smo in nam pomaga, da lažje posnemamo poniževanja včlovečene Besede božje; jo bomo pa še bolj vzljubili ako jo premislimo z ozi-rom na neskončno vsmiljenje božje. Že smo slišali nauk sv. Frančiška Šaleškega, da nas naše napake ne smejo nikedar malo-srčnih ali celo obupnih storiti; nasprotno, naše kesanje mora biti velikoveč združeno 7 neomahljivim zaupanjem na dobroto božjo. Naslednja razmotrivanja imajo namen pakazati, da naše pregrehe in nepopolnosti tega zaupanja ne smejo ne le ne zmanjšati, pač ga morajo še posebno o-krepčati in zvečati. Ravno o tej resnici so izreki našega svetnika tako mnogi in jasni, da jih ni treba dalje razlagati.
Pa rekel bo morda kedo: Žalibog, da je resnično, da je greh povsodi; in kjer je, dela težave, zapreke in ovire: težave za nas, zapreke v nas in ovire pred rami. Ali je pa tudi za Boga kaka težava? Ali se morejo tudi njemu staviti zapreke in ovire? On stoji, kadar hoče, in gre naprej, kamor hoče. Greh zadene Boga tako, da ga žali, nikedar ga pa ne spremeni. On spremeni njegbva dela, ne pa njegovega bistva, tudi ne njegove ljubezni, katero ima od vekomaj do nas. Gotovo sovraži neskončno sveti Bog tako zelo greh in ga sili njegova neskončna pravičnost, da kaznuje z najostrejšimi kaznimi toliko hudobijo; toda greh neprimerno bolj gane božjo vsmiljenost kakor vsaka druga nesreča, ki nas more zadeti. In v resnici, ako premislimo greh z ozirom na kazen, ki mu sledi, da namreč z grehom izgubimo Boga, je to za nas največje hudo in najstrašnejše gonje. Kam pa se naj obrača največe vsmiljenje, ako ne tjakaj, kjer je največja revščina? To je torej vzrok, zakaj se božje vsmiljenje kaže tu
bolj nego kje drugje, da namreč nagne grešnika h kesanju in zaupanju, da tako zadobi odpuščen je in se zveliča.
2.
Ko je toraj tako jasno in neovrgljivo u-gotovljeno, da vsmiljenje božje ni drugega kot njegova dobrota t. j. bistvo božje, ki se razodeva glede na revščino njegove stvari, bomo lahko spoznali, da nudi Bogu vsak naš padec v greh novo priliko, da se razodene in poslavi.
Pa še nekaj ! Vsmiljenje božje se more le tam pokazati, kjer je revščina. Ali se pa najde večja revščina, kot je greh? Kje more najti neskončno vsmiljenje bolj pomilovanja in sočutja vreden predmet? Grehe torej, ki nas teže, ki nas delajo otroke jeze božje, smemo Bogu pokazati, da nad njimi razodene svojo ljubezen in do-brotljivost. K njegovemu božjemu Srcu se smemo obrniti in z Davidom klicati: "Ti mi boš odpustil, o Gospod, ti boš zbrisa! moje grehe, zavoljo tvoje dobrote. Toliko večje je moje zaupanje v odpuščanje, kolikor večje so moje hudobije."
Sv. Janez Krizostom zakliče: "Kaj ni Jezus rekel: Ako le te ljubite, ki vas ljubijo, kakšno plačilo boste imeli? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? Ali bi ne smeli tudi o Bogu reči: Ako on le svoje pravične, svoje prijatele vsliši in jim pomaga, ali ni potem tudi njegova ljubezen pomanjkljiva?
3.
Ko bi Gospod vsako dušo precej po storjenem smrtnem grehu pahnil v pekel, bi seveda zadel grešnika, greha bi pa ne zatrl. Nasprotno, greh bi bil v svoji kazni ovečnjem. Toda, ker sovraštvo božje preganja greh neposredno in grešnika le zaradi greha posredno, se Bog poslužuje toliko umetnostij, da bi greh vničil, rešil pa grešnika. Šele tedaj se on odloči pogu-biti krivičnika, ako se njegova trdovratna volja popolnoma greha oklene in je Bogu
nemogoče greh v grešniku zatreti tako, da je prisiljen grešnika v grehu zadeti.
To je torej nagib, ki neskončno dobrot-Ijivost božjo naklanja, da nas čaka, nas k pokori vabi in nas zopet milostljivo sprejme. Kraljevi pevec, ki je dobro poznal to božje mišljenje, se sklicuje nanj z besedami: "Zavoljo tvojega imena, o Gospod, prizanesi mojemu grehu, zakaj velik je." Duša, kateri so manj znani božji sklepi, bi vtegnila misliti, da se je prerok zmotil, da bi bil moral imenovati veliko vsmiljenje božje, ne pa svoj greh; tega bi bil moral zmanjšati, izgovarjati in toliko_ srčnejše prositi odpuščenja ter ga toliko bolj gotovo pričakovati. Ali David je bil bolje poučen. On je vedel, da so njegovi veliki grehi za dobrotljivost božjo vzrok in nagib, da jih tem rajše zatare in zato se je obrnil na to Dobrotljivost ter zaklical: "Velik je moj greh.''
4.
Ako se je pa že David upal tako govoriti z Gospodom vojnih trum, s kolikim večjim zaupanjem se smemo mi obračati na včlovečeno Besedo, ki je za zveličanje grešnikov meso postala ter našo naravo na-se vzela, da bi bilo s tem še večje nje vsmiljenje.
Bossuet se ne obotavlja trditi: "Dasi-ravno Jezus Kristus kot Sin božji in neskončno svet z dopadenjem gleda na skesanega grešnika, ki se povrne k njemu, sprejema seveda z večjo ljubeznijo pravičnika, ki ni nikodar zapustil pota pravičnosti. Toda, ko je pričel delo odrešenja, ga prešinja iz ljubezni do nas drugo mišljenje. Kot Bog kajpada On daje prednost pravičnikom; toda kot Zveličar gre pa v svoji vsmiljeni ljubezni tako daleč, da pride na zemljo in išče grešnikov; On živi le za grešnike, ker je za grešnika bil poslan." "To je ravno služba in poklic našega Gospoda in Učenika, da nam je Zveličar," pravi sv. Frančišek Šaleški.
Neki slavni škof je tolažil misijonarje, ko so mu tožili, koliko pokvarjenost in izprijenost pogostokrat najdejo mej ljudmi: "Čemu bi se bil Bog včlovečil in toliko trpel, čemu bi bil mej nami, čemu bi imeli svoje sv. zakramente, svojo sv. Cerkev, ko bi ne bilo nobenega greha, da bi se odpustil? Čemu bi bilo božje vsmiljenje, ko bi ne bilo siromakov, na katere se more razliti?" •
"Ako najde Jezus, pravi sv. Jedrut, da kaka duša ni več čista, da bi mogel priti k njej kot ženin, pusti, da postane bolna in se ji more približati kot zdravnik." Tisto čast in veselje, katero napravi bolnik zdravniku s tem, da se mu popolnoma izloči in v njegove roke položi svoje zdravje in življenje, enako čast in veselje stori grešnik nebeškemu Samaritanu, h kateremu ranjen po grehu pribeži, da bi mu pomagal in ga rešil.
Res Bog je bil razžaljen po grehu, toda Zveličar je poslavljen po vsmiljenju, s katerim odvzame našo krivdo.
Zato sklepa častitljivi Aleksander: "Prosim te, ljuba duša, ako se čutiš bolno, ne boj se iti k zdravniku. Z velikim zaupanjem se zateči k njemu. Prišel je, da te reši bolezni greha; saj je on vedel, da bolni potrebujejo zdravnika, ne pa zdravi. O pogubljiva nespamet grešnikov, ki beže pred zdravnikom zaradi vzrokov, ki jim bi ravno morali biti najboljša prilika, da se z zaupanjem k njemu približajo. Kako nespametno je, če mislimo, da je nevaren sovražnik oni, ki je prišel za to, da nam prinese zveličanje!
Brezbožni beži, ako ga tudi nihče ne preganja. Čudno je to, da kodo beži, ako ni preganjan; še bolj čudno je to, ako brezbožni beži, ko ga nihče ne preganja, te-muč ga dobrotljivost božja celo kliče, za njim hiti, mu ponuja vsmiljenje, odpuščanje in zdravila za njegove rane.

Naše slovensko glasilo Darvinizma piše: "Potiplji svoja ušesa. Nekje v sredi na robu boš našel na enem špičast hrustanec. Veš odkod je to? V časih, ko je človek ži-
vel še v svojem divjem stanju, je imel ušesa špičasta". Krasno! Da, da, kdor more take budalosti vrjeti in jih celo kot resnične trditi in učiti, mu ni treba "špičastega
hrustanca" v dokaz, da je še sedaj v svojem divjem stanju in da je jako soroden, vsaj po svoji pameti, z nekim "človekom", ki je še sedaj v "svojem divjem stanju" in ki ima še sedaj "špičasta ušesa," ki se pa še ni toliko razvil, da bi mogel urejevati in pisati toke budalosti, temveč siromak še vedno riga svoj žalostni i-a. i-a. i-a! Takemu radi kar tako vrjamemo. — Da, če človek noče vrjeti resnici svete vere, ki je pametna, mora pa vrjeti takele oslarije, kakor je zgorajšna!
In takih budalosti, kar morgeli po
tem listu! Stavijo se trditve, in sicer s toliko gotovostjo, kakor bi se samo po sebi vse to razumelo, češ, ako jih trdim jaz, u-čenjak in brezverec Krže, je že res tako in nič drugače in sicer zato, ker jaz tako rečem. Kdo si upa dvomiti? Pač, k večjemu kake "špičaste hrustance", kako "slepo črevo", "jamico pod nosom", to se še morda navede za dokaz. — In pravijo, da so prosvitljenci, ki to vrjamejo, mi smo pa v temi, in lahkoverni, ker hočemo imeti za vsako tako trditev preje dovolnih dokazov, predno ji vrjamemo!
*
Iz Slovenskih naselbin.
ČETRTI BRAT NOVOMAŠNIK!
V	Anaconda, Mont, je bila v nedeljo 2. julija taka slavnost, kakoršne še ne pomni država Mont, in kakoršnih je še malo videla Amerika. Ta dan je namreč pristopil k oltarju Gospodovem novomašnik, Rev. Anton Pirnat, ki je četrti brat, ki se je posvetil iz ene družine službi Gospodovi. In vsi štirje bratje so bili ob tej sloves-l osti pred oltarjem. Novomašniku Antonu je stregel kot arhidijakon Rev. Janez B. Pirnat, najstarejši brat in župnik cerkve Sv. Petra, kjer je bila nova maša, kot dija-kon Rev. Mihael Pirnat, drugi brat in kot subdijakon Rev. Alojzij Pirnat, tretji brat, med tem, ko je g. novomašnik najmlajši brat med njimi.
V	prekrasni procesiji je stopalo najprej nad sto dečkov strežnikov iz župnišča v cerkev, za njimi je šel v slavnostnem sprevodu škof iz Helena, Mont, in za njim deset drugih duhovnikov z novomašnikom, ki je vesel in presrečen stopal pred oltar, da je daroval prvič nekrvavo daritev Gospodu.
Sam mil. g. škof je imel dolg-govor. Za njim je pa nastopil brat iiovomašnikov, Rev. A. Pirnat, in govoril v slovenskem jeziku.
Čast taki družini, kakor jo družina Pir-ratova!
Novomašniku pa kličemo: Pozdravljen, rojak, nam iz duše vesele! Z višav in nižav naš iskren ti pozdrav! Nastopi junaško! Ne boj se težav!
M. Sukje.
Mil g. škof je rekel med drugimi v svoji pridigi:
Nekaj posebno izvanrednega je, kar slavimo danes. Nekaj posebnega za vsako župnijo je že, ako slavi postečenje enega mašnika iz svoje srede ali njegovo novo mašo. Nekaj velikega je za vsakega očeta in mater, ako doživita preveseli dan, ko stopa eden izmed njihovih otrok pred oltar Gospodov in daruje daritev sv. maše. Toda ako so pa ne eden, temveč kar štirje otroci jedne in iste družine izvoljeni za duhovsko službo in stopajo obenem pred oltar, kolika radost to za celo župnijo, kolika za celo škofijo! Kolika radost to posebno za očeta in mater, ko jima ob večeru njihovega življenja prisveti tak veliki dan!
Dan, kakoršnega slavimo mi danes tukaj, se še ni ponovil velikrat v vseh Združenih državah, morda največ dva ali trikrat. Zato se pa spodobi, da naredimo ta dan v resnici slavnostni dan za to župnijo in za celo našo škofijo.Da, to je izvanredni dan, to je dan, katerega nam je Gospod naredil! Veselimo in radujmo se v njem!
Vsi ti štirje Ijratje duhovniki so vredni našega priznanja, naše hvaležnosti, časti-tek od strani ljudstva in naših src. Zlasti pa gre naša ljubezen in naše vošilo najmlajšemu in najstarejšemu: Najmlajšemu, da je dosegel najvišje dostojanstvo, ko je lil posvečen v mašnika Jezusovega in bil postavljen, da bode daroval daritev in žrtve za grehe ljudi. To je zanj dan, po katerem je tako dolgo hrepenel in želel, —

can vzvišen nad vse druge dni njegovega življenja.
Srčno častitam danes vsem štirim bratom duhovnikom, toda posebej pa še najstarejšemu ! Za Bogom je namreč njegova zasluga, da so tudi njegovi drugi trije bratje danes združeni ž njim pred oltarjem pri novi maši četrtega brata. Lep zgled njegovega duhovskega življenja in njegov vpljiv je bil, ki je navduševal ostale tri brate za težko pot nakvišku, jim vzbujal hrepenenje po tem vzvišenem dostojanstvu, katerega je sam dosegel, jih pridobil, da so se odločili za višje čednostilo življenje. Njegove bodrilne besede, njegove velike denarne in druge žrtve so bil<s, ki ko naredile tudi njegove ostale tri brate vredne, da tudi oni žrtvujejo nekrvavo daritev sv. maše.
Kaj naj rečem pa o stariših teh štirih bratov duhovnikov?
Oče je živel toliko časa, da je videl tri svoje sinove slaviti svojo novo mašo. Toda potem je bil poklican v svojo večno domovino. In danes je ž njimi in z nami in se veseli te velike slavnosti. Gotovo je hvaležen Bogu, da ga je vreduega storil, da mu je mogel dati vse štiri svoje sinove v večno službo.	/ '•'
In mati ? — Mati še živi. Tudi njeno srce je danes gotovo napolneno z veseljem, ko je v duhu združena z nami pri teh slovesnostih. Kolika žrtev zanjo, da mora biti danes tisoče milj oddaljena od teh sloves-nostij, da ne more videti s svojimi telesnimi očmi vsega tega!
Velika žrtev je, da je dala svoje štiri sinove službi katoliške cerkve in sicer ne doma v domovini, temveč jih je poslala sem v to deželo, da naj tukaj v tujini se-jejo seme sv. vere.
Velika je žrtev, katero prinaša danes ta mati Bogu! Vse štiri sinove je dala Bogu, pa niti pri jednem ni bila navzoča pri novi maši. Njena duša je kakor velika duša matere Fathra Voughna! Sedem njenih hčera je postalo redovnic in nje sedem sinov je postalo duhovnikov. In ko ji je neka posvetna ženska očitala to, ji je odgovorila: "Vse otroke mi je dal Bog in zato


«
je največja že^ja mojega si?ca, mu jih vse dati nazaj!''
Ta veMka materina duša, ki je dala tudi te štiri svoje sinove Bogu in sicer brez pridržka za se, je pa ravno, kar današnjo slav-nost tako povzdiguje."
V Collinwood, O. zidajo novo slovensko župnijsko šolo. Bog daj svoj blagoslov pri začetem delu! Kakor se nam poroča, bodo veliko dela župljani sami storili, tako da bode šola jako malo stala. C'ast taki župniji, zlasti pa čast takemu slovenskemu duhovniku, kakor je Rev. P. Hribar, ki razume potrebo časa, da se toliko trudi najprej za šolo. Vse drugo naj počaka! Božji blagoslov gotovo ne bode izostal, kajti junaškim Bog pomaga.
Barberton, O. — List "Ave Maria" v redu prejemam in Vam priloženo nadalj-no narbčnino pošiljpm. Objednem naj Vam tudi sporočam, da se naša Barbcrtonska naselbina zelo trudi in zanima, da bi si lastno cerkev postavili, katera je naši naselbini res prav potrebna.	John Aljčič.
Hrvatje v Steelton, Pa., so 4. julija slovesno posvetili ogeljni kamen za svojo novo cerkev, kater^-so pričeli graditi. Slavnostni govornik jč-bil Rev. Ambrozij Širca O. F. M. hrvatski župnik iz Chicago. Bratje Hrvatje dobro napredujejo, od kar so hjj ločili od Slovencev, pod spretnim vodstvom svojega gorečega župnika Rev. A. Zuviča. Bog daj svoj blagoslov bratom Hrvatom pri tem težkem podjetju.
Župnija sv. Petra, slovenska, v Steel-tcnu, Pa., zida novo hišo za sestre, kajti goreči župnik Rev. L. Gladek se silno trudi, da bi dobil nazaj sestre, da bi tako že septembra mogel odpreti slovensko župnijsko šolo. Čast takemu g. župniku! Župnija brez župnijske šolp v Ameriki je sploh nič in je škoda vsakega centa, ki se vzida v cer-1 vene stavbe, kajti nima nikake prihod-njosti.
Slovenska cerkev sv. Jožefa v So. Befh-lehemu, Pa. je dobila 4. julija tri krasne nove bronaste zvonove. Slovesnosti blagoslova novih zvonov se je udeležila velikanska množica Slov<*icev katoliških, kakor tudi luteranfjkih. Rev. M. Golob, župnik iz
Bridgeporta, Conn, je bil slavnostni pridigar ob tej slovesnosti. Kako velika je bila raAost dobrih župljanov ob tej priliki, so pokazali zlasti z izvanredno veliko kolekto, kajti darovali so nad $1.000 pri tej slovesnosti. — Slovenska cerkev v So. Bethlehe-mu se bliža svoji izgotovitvi. Sedaj skon-čujejo še drugi zvonik. Cerkev treba samo še ometati, pa se bode lahko blagoslovila. Sedaj se vrši služba božja v pritličju cerkve. Ta cerkev bode najbrže največja in najkrasnejša slovenska cerkev v Ameriki.
V	Lorain, O. slavi slovenska cerkev Sv. Cirila in Metoda letos svojo desetletnico obstanka. Za to priliko se župljani pripravljajo za večje slovesnosti. Tudi so začeli že misliti na novo cerkev, kajti ta je že premajhna.
V	Chicago, 111. v župniji sv. Štefana so že začeli s zidanjem novega prepotrebne-ga župnišča.
V	Pueblo, Colo, so imeli sv. misNjon, katerega je vodil Rev. J. Sdiškar, D- Ph. in profesor iz Št. Pavelskega semenišča.
Kansas City, Kans. — Lepo napreduje naša slovenska župnija Sv. Družine. Naš novi župnik Rev. J. Perše so nag posebno zveselili, ko so upeljali vsako prvo nedeljo popoludne od 2—3 tako zvano "«v»to uro molitve pred Najsvetejšim". Med tem, ko se izpostavlja Najsvetejše, pojo pevci kako pesem na čast presv. Rešnjemu Telesu in takoj za njo "O salutaris". Na to so razne molitve in nagovor o presv. Zakramentu. Po končanem govoru zapojemo zo-* pet kako pesem in na to so pete litanije presv. k-k-ca Jezusovega. Blagoslov z Najsvetejšim zaključi vsakokrat to lepo po-božnost. Vkljub veliki vročini, ki pripeka, je bila še vselej udeležba silno povoljna. Šti celo veliko Hrvatov je prišlo. — Dal ljubi Jezus, da bi se ta pobožnost razširila po vseh slovenskih župnijah po celi Ameriki. — Poročevalec.
-o—
JAVNA ZAHVALA.
Trdno prepričana, kako velik j^iprošnjik pri Bogu je sv. Jožef, kličem vsem, ki ho v stiskah in nadlogah, naj se prav z otroškim zaupanjem zateko k njemu za pomoč. Njih zaupanje ne bodo zastonj, kakor tudi mojo ni bilo šo nikdar, kajti pomagal mi je mnogokrat, včasih skoraj prav na čudovit način, za kar se mu tukaj očitno zahvaljujem in s tem izpolnujem dano mu obljubo.
S. M. Sabina, Kansas City, Kans.
ZAHVALA.
Ognjiščo lastno že imaš moj rod, nič več ti nisi tuj! Dom reven je sicer,— a tvoj Zato raduj se ročl raduj!
Slovenci imamo slednjič vendar tudi v New Yorku svojo lastno cerkev, svoje lastno ognjišče, svoj dom. Spolnile so se dolgoletne želje, in komaj verjamemo svojim očem, da je to resnica. Slovenci so v New Yorku v pol leta postavili svojo cerkev, župnišče in dvorano. Vse, kar potrebujejo so dobili, dobili v času, ko se po Evropi po naši stari domovini rušijo domovja in cerkve. Ne moremo domov, brani nam strašna vojska. Bog'pa je nam na tujem dal dom, kamor se v tem hudem času zatckajmo mi, ki smo obvarovani grozot vojske. Tu smo združeni kot sinovi in hčere nesrečne matere domovine, srečni mi, ki smo proč od nje, v varnosti. Zato se pač zdaj združimo vsi pod streho hiše ene.
Hvala Bogu za ta nepričakovan dar. Od Njega pride vsak dar in ga cenimo. Hvala Bogu, ki je obvaroval ves čas to delo, da se ni niti najmanjša nesreča zgodila. Čast tudi podjetniku Slovanu, ki je s svojimi delavci, samimi Slovani, v tako kratkem času dovršil veliko delo, česar ni nihče verjel; kajti 30. maja je bil blagoslovljen vogeljni kamen in 4. julija je bila cerkev že blagoslovljena ter oddana svojemu namenu.
Koliko veselje je zavladalo mej NewYor-škimi Slovenci ta dan. Kolika vnema je prignala može in žene, fante in dekleta, ki so sami od sebe prihiteli, da dostojno ožalj-šajo novo cerkev za dan slovesne blagoslovitve. Napočil je dan 4. julij, dan svobode in prostosti tudi na Newyorške Slovence. Vrlo društvo sv. Frančiška K. S. K. J. je hotelo to veselje prvo pokazati. Sklenili so, da korakajo z zastavo in s slovensko godbo na čelu k posloviteljni službi božji v nemško cerkev in s tem prvi pokažejo Newyor-čanom začetek slavnosti. Za njim je prišlo društvo sv. Jožefa K. S. K. J. po številu najobilnejše, društvo sv. Petra, podporno društvo "Orel", kot gostje so prišli zastopniki nemškega društva sv. Nikolaja.
Vsem bodi izrečena prisrčna zahvala, da so tako lepo povzdignili slavnost blagoslovitve nove cerkve. Hvala tudi
društvu sv. Ane, K. S. K. J. in Dekliškemu društvu za obilno udeležbo. Posebno zahvalo pa si je steklo ta dan vrlo naše pevsko društvo "Domovina" za krasno slov. petje v nemški cekrvi in tako precizno latinsko petje prvič v slovenski cerkvi. Čast ji!
Zahvalo srčno izrekam čč. duhovnim so-bratom, ki so prihiteli k tej naši slavnosti osobito slavnostnemu govorniku Rev. A. J. Blazniku. Zahvala bodi izrečena vsem in vsakomu, ki se je kaj trudil, da se je ta slavnost izvršila tako lepo. Zahvala še enkrat vsem svojim dragim župljanom, ki so s toliko svojo požrtvovalnostjo omogočili ta prevesli dan, osobito pa veleč. g. Frank Sakserju, brez čegar darežljivosti bi ne imeli ne cerkve,ne krasnega dneva 4. julija. Bog bodi njemu in vsem obili plačnik. Nova župnijska cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku jc dokaz žive vere dragih mi rojakov, nova cerkev bodi tudi vsem vir tolažbe in pokoja, bodi naše središče in ognjišče.
Zato pozdrav ti, cerkvica, kak te veselo je srce! Saj poznim nesla boš rodom slovensko vero in ime!
P. Benigan Snoj, župnik.
!	Denarje
v staro domovino.
Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in naj-	; ^
točneje naša stara in zanesljiva domača	J \
tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.	j;
Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zve-	i t
zo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k.	! J
poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hr-	;;
vatske štedionice u Zagrebu brez odbitka,	r;
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da de-	"
nnr ni izgubljen. Ko smo prepričani, da ni	■. bil izplačan, denar vrnemo,
ji Ne jamčimo pa cen, ki se nepričakovano	''
j* višajo ali nižajo, zato bomo poslali prejeti	, ■
T denar po ceni onaga dne, ko denar prejme-	- č
£ mo — včasi manj, ali več kron, kakor bodo	''
razmere zahtevale, kolikor bo prav, da ne + bo zgube na eno drugo stran.
i|i Denar nam pošljite po bančnem '' Draf-	! \
tu", ki ga dobite v vsaki banki skoro po-	■■
T polnoma zastonj, poštno ali ekspros Money	i;
j. Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar	''
S gotov papirnat denar.	. i
AMERIKANSKI SLOVENEC	!j
bančni oddelek,	] ]
* 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.	J
Pozor rojaki in rojakinje!!!
Samo pri meni dobite patentovana in garantoyana sledeča zdravila: Zdravilo proti izpadanju in za rast las. Ce ga rabite samo sest tednov, pa Vam zrastejo kraBni in bujni lasje, ki Vam ne bodo več izpadali in tudi ne siveli. Ravnotako zrastejo po rabljenju tega zdravila moškim mehki in bahati brki in brade. Revmatizem. kostno bol ali trganje v rokah, nogah ali
S EI Z BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin kipov,
podob, svetinjic itd. In vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
7 BARCLAY ST.,	NEW YORK.
Telefon, 5985 Barclay.
križcih Vam ozdravim popolnoma v osmih dneh, pravtakotud r:i/. ni; rane, opekline, kraste, Krinte, bule, ture, kurja očesa bradavice, potenje nos, ozebline, i. t. d. Kdor bi rabil moja zdravila lirez uspeha, mu garantiram za $5.00. PiSite takoj po cenik, koledar in knjižico I VBe troje Vam pošljem zastonj. Kdor že samo prečita mojo knjižico, je to vredno zanj najmanj $5.00.
Jakob Wahčič
1092 E. 64 Street,	Cleveland, O.
Tel. Pricenton 2140 L.
Slovenci, kje boste kupili svoje ure, svoje prstane, svojo zlatnino!
Gotovo nikjer drugje ne, kot pri
J. BRt)LL & SIN, 35 Ave. A. New York.
Velika zaloga različnih stenskih ur, budilnic, poročnih in druzih prstanov, zlatnice, okraskov, itd.
Nervozni ljudje
nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdravje čudovito zboljšalo in živčevje pokrepilo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo že popolnoma preisku-feeno ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaša hitro olajšbo v slučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNIJE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
Cena tl.00
Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
Severovl pripravki no naprodaj v lekarnah vsepovsod!. Zahtevajto Beverova Zdravilu. omenite lino Severu ter m> s tem obvarujte nadomestitev. Ako ue morete dobiti Soverove 1'rlpruvke v vuSl okolici, nuročljte jib od nas. Naslovite
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Zobozdravnik
Dr. A. Weisberger
ordinira vsaki dan izvzemši pondeljek in petek od 10. ure predpoldan do 8. ure, zvečer na
50 ST. MARKS PL., New York, N. Y.
Ob nedeljah od 10-tih predp. do treh popoldan. Ob pondelkih in petekih ordinara v Uptown
41 W. 83. STREET,
Bet. Central Park & Columbus Ave.
od 10-tih zjutraj do 8-mih zvečer.
Slovencem se kot dober in pošten zobozdravnik najtopleje priporoča.