JOS-

\merikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA 9.
JOLIET, ILLIMÖ1S, 30. DECEMBRA 1913.
LETNIK XXIII
IK
CHARLES MÖYER NAPADEN IN IZGNAN,
Predsednik zveze "Western Federation of Miners" obstreljen in odpeljan iz • Hancocka, Mich.
ZDAJ V BOLNIŠNICI V CHICAGI.
Kdo povzročil napad? Velika porota prične natančno preiskavo.
<9
Calumet, Mich., 27. dec. — V glavnem stanu štrajkujočih rudarjev se je danes dopoludne uradno razglasilo, da je bil Charles Moyer, predsednik za-padne zveze rudarske (Western Federation of Miners) nasilno spravljen v neki vlak in odpeljan. Ker se je branil, je bil tepen in obstreljen.
"Snoči me je v moji sobi v Scott hotelu kacih 25 mož napadlo. Obdelovali so me s pestmi, ko sem se branil. Potem me je eden udaril odzadaj s svojim revolverjem po glavi in obenem sem začutil skelečo bolečino v hrbtu. Strel se je sprožil in mi je predrl v bok. Vlekli so me v neki vlak St. Paul-železnice, ki je koj nato odrinil v Chicago. Pozneje me je neki zdravnik obvezal."
Calumet, Mich., 27. dec. — Sirovi napad na Charles Moyerja je nepojasnjen. Šerif Cruse je pričel preiskavo, a dosedaj se ni posrečilo, zaslediti napadalce. Kdo so krivci, o tem se le domneva. Da je dejanje v zvezi s štrajkom rudarjev v bakrenem okrožju, o tein ni dvomiti, ali kakor niso znani napadalci, tako tudi ni sledu za Povzročitelji.
"Vsaka obdolžitev od strani g. Moy-erja proti meni v zvezi z napadom nanj je neupravičena," je izjavil James McNaughton od Hecla Company danes popoludne. "Napaden je bil baje v Hancocku, in jaz lahko dokažem, da sem bil usodnega večera v Calumetu."
Butte, Mont., 27. dec. — John Low-ney, član izvrševalnega odbora W. F.
M., ki se je mudil dalje časa v Calumetu, Mich., v prilog štrajkarjem, je izjavil nasproti nekemu zastopniku združenega časopisja, da se uradniki federacije nad "deportacijo" ali pro-gonom Moyerja nikakor ne čudijo, i.rarveir št> fak nATTcfi'čhf prič'akov'air
"Ugrabljenje je bilo nameravano že več mesecev, to smo vedeli," pravi neki drugi uradnik. "Podlo dejanje ni bilo posledica zavrnitve milodarov, ki jih je ponujala meščanska združba žalujočim materam in očetom, ki jih je božična žaloigra spravila na rob obupa. Michiganske družbe bakrenih rudnikov so bile namenjene, da pripravijo do novega leta štrajkovni položaj do krize, zato jim ni bilo nobeno sredstvo prepodlo, da dosežejo cilj. Moyer se je ponudil predsedniku in guvernerju, da hoče poravnati štrajk, ali družbe niso hotele ničesar vedeti o posredovanju."
To je drugo ugrabljenje Moyerja. Prvikrat je bil ugrabljen leta 1906.
skupaj s Haywoodom in Pettibonom. Obdolženi so bili umora guvernerja Frank Scheunenberga, a potem oproščeni.
Calumet, Mich., 27. dec. — Štrajka-joči rudärji so nad izgonom Moyerja skrajno razgorčeni.
Božično vreme.
Washington, D. C., 25. dec. — Božič 1913 bo zaznamovan v zapisniku vremenskega urada kot eden najnena-vadnejših božičnih praznikov na rekordu.
Nocoj dospele brzojavke kažejo, da so osrednje južne države, od južnega Arkansasa severno po dolinah rek Mississippi, Missouri in Ohio, imele sneg. Deževalo je v državah pacifiške brežine in lahno snežilo v državi Washington.
V Novi Angliji in severnem delu države New York je bilo vreme nestanovitno, Deževalo je splošno v državah ob Mehikanskem zalivu.
Mesto Miami, Fla., je zaznamovalo najvišjo toploto za Božič in Devils Lake, N. D., najmrzlejšo, kajti toplomer je kazal 14 stopinj pod ničlo.
Namesto dela in kruha batine.
Los Angeles, Cal., 25. dec. — Brezdelni in lačni delavci so priredili danes na trgu Plaza javen shod. Pri tem je prišlo do nemirov, ker se je policija po nepotrebnem vmešala. En delavec je bil usmrčen.
Žrtev izgreda je bil Rafael Adames, rodom Mehikanec. Pet oseb je bilo poleg tega tekom spopada ranjenih in dvajset nekojnežev prijetih.
Delavci so poslušali že nekaj govorov, ko je prišel na lice mesta močan policijski oddelek in pričel prazniti ceste. Dejstvo, da so se policisti izdatno posluževali svojih batin, je delavce, ki so bili dosedaj popolnoma mirni in so vzdrževali vzoren red, tako razkačilo, da so se postavili v bran in so pozdravili svoje napadalce s kamenjem. Več policistov je bilo zadetih.
Adames je bil eden izmed voditeljev brezdelnikov. Neki policist, ki mu ni bil kos, je potegnil svoj revolver in ga ustrelil. Umrl je na mestu..
Pri nobenem aretirancu niso našli strelnega orožja. Trg je bil končno izpraznjen in mir spet napravljen.
Nekojneži so bojda bili večinoma "foreigners"- ..
Živahen poštni promet.
New York, 24. dec. —-# Kolik obseg je dosegel božični promet v Manhat-tanu in Bronxu, je razvidno iz dejstva, da je bilo prodanih včeraj znamk v vrednosti $178,000 v krajevnem poštnem uradu, znesek, ki dosedaj ni bil dosežen.
Ivzročil celo nesrečo. Božično drevesce je bilo električno razsvetljeno, in If nil ПВ1ГТ11 till Ali '-'•"^i drugače je bilo ukrenjeno za vse
V GALUmETU, MICH. ^trebne^1105*"6"aredbe-
Pri božični slavnosti za štrajkarske otroke nastala panika vsled klica "Gori!"
72 ŽRTEV, VEČINOMA OTROK.
Ni gorelo, ali v nastali gneči bili ponesrečenci poteptani.
Rojaka usmrtil vlak.
Harrisburg, Pa., 22. dec. — Ker je Mihael Mahorčič iz Steeltona nesel božično drevesce na svoji rami, ni videl vlaka, ko je danes stopal preko tirov Pennsylvania-železnice, in vlak ga je zadel in na mestu usmrtil. Mahorčič zapušča družino.
I
ЈГ

Mornarji čakajoči klica "k orožju- na vojni ladji v
mehikanskem vodovju.
Združenih Držav pomorske čete s o že dolgo pripravljene, da se izkrcajo * Mehiki z več bojnih ladij, ki križarijo ob vzhodnih in zapadnih brežinah Wehikanskih. Ta slika kaže mornarje v razvrstitvi na eni izined vojnih ladij v luki Vera Crur. Mislilo se je, da jc ta luka izm*d glavnih opirališč za "4luč»j sovražnega navala. Ladje s pripravljenimi mornarji so tudi pri Tam-Dicu in Tuxpanu.
Calumet, Mich., 24. dec. — Lažniv vzklik "Fire!" (Gori!) je povzročil nocoj povodom božične slavnosti štraj kajočih rudarjev v Italiap Hallu paniko,' vsled katere je bilo do osemdeset oseb usmrčenih. Žrtve so večinoma otroci.
Slavnost je bila v najlepšem razvoju. Navzoči otroci so se veselo gnetli okoli odra, na katerem 'so se razdeljevala darila, ko je nekdo pri vratih pokukal v dvorano in vzkliknil: "Gori!"
Strašni vzklik je takoj mnogoglasno odmeval v veliki dvorani. Kakor bi trenil, je bilo vse v divjem direndaju. Gledavci so poskočili in zdirjali proti izhodu. Pri tem so se slabejši zgrudili in so zašli pod noge pritiskajočih. Panika je minila v nekaj minutah. Končalo jo je dejstvo, da ni mogel nihče več naprej ali nazaj. Nekateri, ki so lahko prišli ven, ker so stali blizu vrat, so razširjali zunaj strašno vest, ki se je kakor blisk raznesla po mestu. Kmalu se je zbrala ogromna množica ljudi. Z rešilnim delom se je nemudoma pričelo.
Edini . izhod iz dvorane so tvorile ozke stopnice v ozadju poslopja. Izpraznili so ga takoj in so prenesli žrtve katastrofe, katerih število je bilo 75, na cesto. Ponesrečilo se je 37 deklic, 19 dečkov, 13 žensk in 5 moških. Brž poklicani zdravniki so našli le malo dela, ker ni mogla nobena človeška pomoč več oživiti ponesrečencev. Samo trije ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico.
i
Slavnost otrok.
Božična slavnost, ki jo je nameravalo prirediti žensko pomožno društvo zveze Western Federation of Miners", je tvorila dogodek, ki so ga otroci štrajkujočih rudarjev že več dni pričakovali z nepotrpežljivostjo. Slavnost se je pričela že za ranega večera in dvorana je bila kmalu do meje svoje obsežnosti napolnjena. Otroci so po sporedu dokončali svoje deklamacije in odpeli nekaj pesmi, in na odru je stal sv. Miklavž (Santa Claus), da prične z delitvijo okoli božičnega drevesca nakopičenih daril, ko so se naenkrat odprla vrata in je velik bradat mož zavpil v dvorano strašilni klic. Neka ženska je spoznala nevarnost položaja in poizkusila trdno pridržati moža. Ali tujec se je odtrgal in je izginil, dočim je v dvorani nastala strašna zmešnjava.
Policisti in ognjegasci so bili v nekaj minutah na licu mesta, a se niso mogli preriniti skozi gnečo in so morali rabiti gasilne lestve, da so dospeli v dvorano. Mrtveci so bili najprej v vrstah položeni na cesti pred poslopjem. Kmalu pa so se tam odigravali tako strašni prizori spoznavanja, da se je sklenilo, znositi trupla nazaj v dvorano, kjer so bila položena na stole in mize in deloma spravljena v kuhinji. Več ur je trajalo, predno so bile vse žrtve spoznane.
Prizori žalosti.
Prizori žalosti, ki so se odigravali na cesti, so skoro nepopisni. Ženske so tekale po ulicah, kakor bi zdajci prišle ob pamet, si pulile lase in kričale po svojih otrokih. Le z veliko težavo se je posrečilo tupatam, odvesti katero nesrečnih matera v kako hišo in ji dati potrebno oskrbo. Na ta način so se porazgubljali soprogi in soproge, kar je povzročalo nova vznemirjenja.
Od sedemsto oseb, ki so se udeležile slavnosti, je bilo več nego tri četrtine otrok. Mnogi malčiki so bili prišli brez svojih staršev, kateri so po razglasu katastrofe krdeloma hiteli na lice mesta, da poiščejo svojce.
Požarna lestva se nahaja na ozadju poslopja. Ali samo tisti gledavci, ki so stali najbližje oknu, držečemu k lestvi, so se mogli poslužiti te rešilne priložnosti. Šele ko je panika minila, so se požarne lestve splošno posluževali. Marsikdo je skočil tudi skozi katero drugo okno in je, ker ni bilo posebno visoko, utekel brez poškodbe.
V največ slučajih je povzročilo smrt dejstvo, da so se tisti, ki so se zgrudili, pod težo pritiskajočih zadušili.
Brexboino dejanje.
Z vso gotovostjo se je koj po katastrofi dognalo, da ni bilo najmanjšega povoda za strašilni vzklik, ki je po-
,, Policija je pričela poizvedovati o nožu, ki ima na vesti paniko. Mnogi štrajkarji so izrazili mnenje, da je :*ioraI biti kak član meščanske zveze .•Citizens' Alliance), ki je bila pred Uratkim ustanovljena, da skrbi za vzdrževanje miru in reda v štrajkovnem okrožju bakrenih rudnikov. Po obdolžitev so drugi člani združbe, ki so se udeležili reševanja, z ogorčenostjo zavrnili.
Pravijo, da je bil tujec malo pred paniko videti v krčmi, ležeči v pritličju poslopja, in da ni bil popolnoma trezen, ko se je prikazal v dvorani. Misliti bi se skoro dalo, da se ni zavedal dak-kosežnosti svojega dejanja.
7.a znamenje silne razburjenosti, ki se je polastila prebivavstva v mestu, je, lahko smatrati, da je več štrajkar-jev priseglo zločincu strašno osveto, če ga primejo.
Mrliški oglednik (koroner) je še te-k<?!ti večera sestavil poroto in takoj prične s preiskavo nesreče.
Žalosten Božič.
Ćalumet, Mich., 25. dec. — Ne da bi na običajni način obhajal rojstni dan" Odrešenikov, še žaluje Calumet da-.ies ob mrtvaškem odru 72 žrtev tiste skoro neverjetne nesreče, ki je snoči v Italian Hallu prirejeno božično "slavnost štrajkajočih rudarjev tako naglo in grozno končala. Vse sovraštvo in vsa grenkoba, ki je vladala zadnje mesece v štrajkovnem okolišu med delavci in delodaVci, je videti izbrisna po skupni težki nesreči. .
Popoludne so priredili meščanje ca-lumttski velik shod, da javno izrazijo svoje sočutje z ljudmi prizadetimi po kat;i~troti in jim s primernimi ukre-nitbjtmi pomorejo nositi njihovo usodo. Odbor dvanajstorice je bil imenovan in poverjen z nalogo, da poišče po žrtvah zaostale in osebno dožene, kakp se jim more najizdatneje pomoči. Skoro neomejeni pomočki so na razpolaganje, tako da ni potrebna zunanja podpora.
"Četudi smo vsem, ki so voljni pomagati, iz celega Isrca hvaležni za iz-kazanie njihove blage volje," je rečeno \ V"i sprejetih resolucij, "vendar s ..tišk'i, d-a r,i morali išfcattvni?- Ts
Hinavskemu farizeju Matiji Pogorelcu po lažtijivein gobcu.
Tak farizej in nesramnež kot je ta agent s pozlačenimi urami! Kje se mu dobi par? Poslušajte, kako ta človek laže in zavija v "Nar. Vestniku" glede spisoi' rajnega Rev. Smrekarja:
"Gilbert, Minn. — Zadnje čase se je mnogo povpraševalo kje so nekateri rokopisi ranjkega Rev. Andreja Smrekarja. On bil je pesnik v pravem pomenu besede in je spisal in prestavil v slovenščino najslavnejše angleške poezije. Mož ni bil častilakomen, zato jepridržal skoro vse njegovo delo, da se pridene slovenski literaturi še le po smrti in obelodanjenja teh rokopisov čaka slovenska javnost še vedno. Kje so torej nekateri rokopisi? Naj se otaja srce onega ali one, ki jih ima z dovoljenjem ali brez dovoljenja, ker pesniški stvori Rev. Andreja Smrekarja so bili namenjeni narodu slovenskemu. Pisec tega zbira delo onih, ki so več ali manj pisali za narod. Tako se je našlo več mičnega, ki je prišlo iz peresa mladega duhovnika Rev. Burgar, ki je umrl v Pueblo, Colo., leta 1007 kot mladi duhovnik. Kdor ima kaj naj ne skriva, naj ne drži v skrinji, kjer lahko ogenj ali miši vničijo dragoceno delo uma naših pesnikov, ki so zlivali občutke srca na papir. Sestra pokojnega Rev. Smrekarja piše med drugim, žal mi je, ker so lepe stvari zginile z dneva. Njegovo srce je čutilo za narod in vero, in te občutke je zlival ranjki na papir, ne za njegovo slavo ali denar, ampak kot prispevek k narodni književnosti.
"Mrtvi ne rabijo naše slave, ne petja, ne vencev na grobeh, vendar čast komur čast, in vsa čast gre ranjkemu Andreju za dragoceno narodno delo, del katerega je zginilo izmed slovenskega sveta.
"Popraševanje po njegovih rokopisih prihaja iz vseh krajev. Ivan Mula-ček, svoječasni urednik Nove Domovine v Cleveland, O., sedaj na vseučilišču v Gradcu na Štajerskem povpra-šuj^p'b ttffT Ölt inia 4; pesul'fc 'po-
nje podpore. Skrb za tiste, ki nam stoje tako blizu, smatramo za sveto dolžnost."
Na izjavo predsednika Moyerja od "Western Federation of Miners", da štrajkarji ne mislijo sprejeti nobenih meščanskih prispevkov, se ni gledalo.
Med tem časom tudi štrajkarji niso praznovali. Priredili so tudi shod m imenovali pomožen odbor, sestavljen iz zastopnikov raznih narodnosti. Ta odbor se snide jutri, da izvrši za skupni pogreb potrebne priprave.
Oblastvom se vkljub vsem prizadevam ni posrečilo, odkriti tudi le najmanjši sled za skrivnostnim tujcem, ki je s popolnoma neutemeljenim strašilnim krikom "Fire!" pripravil celo občino v toliko neizrečeno žalost. Celo za izključeno smatrajo, da ga kdaj doseže maščevalna roka pravice, če ga ne izda naključje. Sicer se je danes pojavila govorica, da je vzkliknil nekdo v dvorani sami.
Nočejo meščanske podpore.
Calumet, Mich., 26. dec. — V čudnem položaju se nahaja danes meščanski odbor, ki je bil sestavljen v pomoč po nedavni katastrofi prizadetim. Niti I c že nabranega denarja v skupnem znesku okoli $25,000 se ni mogel razdeliti. Vsota je namenjena za ostale po žrtvah tistega strašilnega vzklika, ki je povzročil, da se je božična slavnost štrajkajočih rudarjev v Italian Hallu izpremenila v grozno paniko.
Skoro v vsaki hiši, v kateri so se zglasili odposlanci meščanskega odbora, so dobili odgovor, da je "Western Federation of Miners" oskrbela zadostno podporo, in da ne potrebujejo meščanske pomoči. To zavračanje se pripisuje govorici, da je mož, ki se smatra odgovornim za nesrečo, nosil znak meščanske zveze (Citizens' Alliance), ki baje ni preprijazna štrajkarjem. Govorico so od merodajne strani označili kot popolnoma iz trte izvito. Preiskava katastrofe je sicer že tako napredovala, da se pričakuje v najkrajšem času neka aretacija.
Pogreb žrtev.
Calumet, Mich., 28. dec. — V Calumetu je "Western Federation of Miners" danes pokopala svoje mrtvece.
Devetinpetdeset trupel, med njimi 44 otroških, so nosili štrajkarji v slovesnem sprevodu po ulicah in jih na zasneženem pokopališču v skupnem grobu poloifili k večnemu počitku. Na tisoče štrajkarjev je bilo v pogrebnem sprevodu in na tisoče drugih je tvorilo ob obeh straneh špalir. Petdeset pevcev je pe\o žalostinke. Sprevod je bil dve milji dolg. Nagrobni govori so bili kratki v angleškem, slovenskem, finskem in hrvaškem jeziku.
kojnega Andreja Smrekarja. Več pra-šanj došlo je iz Gorice zaradi njegovih spisov. Kje so nekateri spisi? Menda niso šli z ranjkim v grob.
"Ob priliki pogreba bil sem tudi jaz navzoč v Cleveland in Collinwood. Po želji delegatov J. S. K. J. položil sem sveže cvetke na grob pokojnikov. Nekateri so me sumničili da sem si iz dobičkaželjnosti prilastil rokopise pokojnika brez dovoljenja dedičev. Neki gospod nie je celo obdolžil, da sem odnesel krstne in ženitne knjige. Bolelo me je srce, ker so me po krivici sumničili. Nekateri listi so kričali in pisali so v takem slogu kot bi bil jaz tat. Odgovarjal nisem in ne bom, ker se je nenaravnost napadalo in sicer brez povoda. Poleg tega sem dobil nekaj pisem od vplivnih mož, ki so me tolažili, češ ne kaži se vročekrvnega. Predolgo in nepripravno bi bilo tukaj navajati, kaj se je vse bruhalo na me; nekateri so me hoteli celo linčati. Rečem le toliko, kedor kaj ve, naj vrže kamen direktno na krivico, in če ne bo zadel pravega so oblasti zato, kjer
se bo dokazalo kedo je kriv tatvine ali napada. Po mojem mnenju se nekateri listi prehitro zavzamejo za stvar o kateri nimajo nikake bistvene podlage, ampak le sumničenja. Škodaželj-nost in natolcevanja naj bi zginila v časnikarstvu in prostor naj bi zavzela resnica in poduk.
Matija Pogorele."
Tako laže ta "pozlačeni jubilant" po že itak dovolj lažnjivem "Nar. Vestniku". Hodi okrog kot maček okoli vrele kaše. Vprašamo te, licemerski hinavec to-le:
1.	Zakaj se ti je tako mudilo iz Pittsburgha v Cleveland, ko si zvedel, da je SmrekaV umrl? Sama po-božnost te menda ni gnala.
2.	Kaj si imel ti opraviti po cele ure v farovžu pri mrtvem Smrekarju? Saj nisi ne undertaker, ne zdravnik, ne notar.
3.	Kaj je bilo v tistih paketih, zavojih, culah, ki si jih prenašal iz Smre-karjevega farovža v neke zasebno hišo, katero dobro poznamo? Kaj je bila vsebina teh punkelnov? Saj svoje posrebrene ure nosiš v baksi pa ne v culah.
4.	Kaj si imel v papir zavitega in natlačenega v žepe svoje romarske suknje, ko si hodil iz farovža v tisto hišo? Ko si pa šel iz hiše v farovž nazaj, pa nisi imel nič v žepih.
5.	Kako da je začel "Nar. Vest-nik", pri katerem si ti kuhan in pečen, prinašati Smrekarjeve pesmi še le po Smrekarjevi smrti, in sicer kmalu po smrti? Kje je "Vestnik" dobil te pesmi, in to še le po smrti pesnikovi?
6.	Kdo je poslal nekaj Smrekarje-vih spisov po SmreKarjevi smrti iz Chicage nazaj v Cleveland na uredništvo "Clevelandske Amerike"? Kako so prišli ti spisi iz Collinwooda v Chicago? Kdo jih je nesel rrvno v Chicago? Ali nimaš ti posrebreni jubilant ravno v Chicagi svoje gnezdo, svoj headquarters?
7.	k"akt> da ie sr-tr.-i nokomil:ova
i . » . ♦ si#Y "»'V po smrti bratovi pogrešila bratove spise, potem, ko si že ti prišel "žalovat" v farovž? Dokler je bil brat še živ, so še spisi bili, po pogrebu jih ni več bilo. Medtem si pa ti in samo ti stikal po farovžu.
Vidiš, jubilant amerikanski, to je sedem vprašanj kakor sedem poglavitnih grehov'; odgovori na nje, če moreš. Če ne, bomo mi jasneje govorili. Imamo prič na razpolago, imamo dokazov dovolj. S takim zavijanjem, kakor v "Vestniku" nas ne boš odpravil. Ti patentirani lažnjivec klo-basaš o pismih uplivnih mož, ki so te tolažili. Pojdi se solit. Kdo so ti uplivni možje? Morebiti Brožič? Kako bo nadalje tak krošnjar kot si ti sodil o tem, kdo je pesnik v pravem pomenu besede. Saj še pozlačene ure ne razločiš od zlate. Kdaj pa je tebe naprosil narod slovenski, da bi ravno ti "zbiral dela onih, ki so več ali manj pisali za narod"? Ali se nisi izdal ravno s temi besedami? Verjamemo ti že, da zbiraš spise, a dovolil ti tega nihče ni, ampak ti si si kar sam vzel dovoljenje, da ne govorimo drugače!
Drobtinice.
Delavec, vzemiva to-le primero: Jur-če Poklukar je precej prismojeni bums, nima centa v žepu, delati pa se mu ne ljubi. Naenkrat se zabliska v njegovi butici. V časnike da oglas: "Jaz Jur-če Poklukar nameravam sezidati tovarno za čižme, ker pa nimam za to potrebnega kapitala, prosim zavedne rojake, naj mi pošljejo potrebno svo-to, da bom postavil tovarno in v njej stroje in najel delavce." Zavedni rojaki mu zložijo potrebne groše, naš Jurče postavi tovarno, najme same take delavce, ki o čižmih toliko razumejo kot on sam, namreč nič, ker se tega niso nikoli učili! Zato so čižmi iz te tovarne tudi najslabši, veliko slabši ko iz drugih tovarn. In ker so slabši, jih pa zato Poklukar veliko dražje prodaja, da gre bolj v njegov žep. In zopet je dal drugi oglas v liste: "Dragi rojaki! Hvala vam za požrtvovalnost; z vašimi groši sem postavil tovarno in stroje; ker ste bili tako velikodušni, upam, da vas še vnaprej ne bo pamet srečala, zato vam bom prodajal čižm^ iz svoje fabrike par po $3.00, dasiravno bi vi drugod veliko boljše dobili za $2.00 a tu velja geslo: "Svoj k svojemu, ali po slovensko: Telički k Poklukarju." In uspeh ni izostal. Trumoma so drli telički k Poklukarju in kupovali slabe čižme za drag denar v zahvalo za to, ker so mu prej tudi za svoj težko prisluzeni denar kupili tovarno in stroje.
*
Delavec, ali ni temu Poklukarju za las podoben Konda? Tudi Konda, kateremu sc ne ljubi delati, je fehtal za
tiskarno in stroje; zato pa zdaj svoj slab in smradljiv izdelek (sewerage!) tem dražje prodaja. Noben drugi po-lutednik ne stane $3.00, samo Konda-tov, ker Konda ve, da še ima par teličkov, ki bodo tako neumni, da mu bodo
še zadnje cente vrgli v žrelo. *
Konda se zgovarja, da mora v Chicagi prilepiti na "Sv." za lc znamko. Ali je poštna postava samo za K011-data? Vsak polutednik mora plačevati te znamke, pa še nobenemu ni padlo v glavo, da bi zaradi teh par centov zvišal naročnino na $3.00. Tako razume Konda delo za narod. Ti, delavec, pa le nosi v Kondeževo malho! •
O Kondežu veljajo tudi besede, ki jih je zapisal v "Našem Gospodarju" Fr. Krže: "Ce bi dal danes kovač na mesecu prošnjo v kak list, da rabi novo kovačnico, pa smo prepričani, da dobi nekaj za svojo kovaško idejo. Ampak ni prav, da se v tem slučaju jeziš na kovača. Pusti ga, on pozna svoje. Če že hočeš, se jezi nad "pu-trenimi" srci, ki se tajajo, če vidijo solnce v pratiki naslikano." Ta kovač je Konda, kovačnica pa "Svoboda" — sewerage. On je prefrigan za svoj žep, zarukani so samo tisti, ki mu nosijo groše, ki plačujejo za svojo neumnost, neumnost je namreč najdražja reč na svetu.
Wheeling, W. Va., 24. dec. — Hiša Emilio Femarka-, italijanskega trgovca, je bila davi z dinamitom razdejana. Dinamitarda, po izjavi policije člana "Črne roke", sta utekla. Deset sta-novavcev v hiši je bilo ranjenih.
,rikanski Slovenec
Ustanovlje« 1. lttl.
Prri, aajvečji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države ca pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj s«
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivaliiča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopis« in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se m oziramo.
Rokopisi s« a« vračajo.
Cenik za oglase polijemo na proinjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The A rat, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
fLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
I z slovenskih naselbin.
—,----
Joliet, 111., 29. dec. — Lepi božični prazniki so za nami. V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa so se obhajali kar najslovesneje ob ogromni udeležbi. Posebno krasna je bila naša polnočni-ca. Zbralo se je toliko vernikov, domačih in drugorodnih, da je bila naša hiša božja, ki je največja slovenska v Ameriki, vendarle premajhna za brezštevilno množico ljudi, ki jih je privabilo svečano pritrkavanje na zvonove sv. Jožefa k naši polnočnici. Da so se domači župljani zbrali k polnočni službi božji v največjem številu, je u-mevno samoposebi; a prišlo je tudi toliko drugorodnega, zlasti irskega, ženstva, da so bile brzo vse klopi zasedene in so morali mnogi ostati v preddurju. Polnočnica je trajala sko-ro dve uri. Slovesno peto sv. mašo je služil domači župnik, č. g- John Kranjec. Najbolj poveličeval je našo polnočnico znani Boynov orkester, sestavljen iz 12 godcev-mojstrov. In naš cerkveni pevski zbor se je spet odlikoval, da res zasluži vso čast; zlasti so ugajale slovenske božične pesmi, med njimi "O noč najlepša", ki so obujale v poslušavcih sto svetih in sladkih spominov. Cerkev je bila čarobno razsvetljena s stoterimi električnimi lučkami, in vsa polnočna svečanost je bila res nad vse pričakovanje sijajna in čudovita lepa. Vreme je bi-
lo povoljno.
— Srebrna poroka. G. Steve Stu-Ikel in njegova soproga Ana, rojena Hren, sta imela včeraj v svoji hiši na voglu Moran in Elizabeth cest veliko •gostovanje. Praznovala sta namreč .svojo srebrno poroko. Poročena sta bila dne 28. decembra 1888. leta, torej nosita sladki zakonski jarem že celih petindvajset let. "Ženin" je bil rojen Л' Sredin ji vasi pri Semiču na Belokranjskem in "nevesta" je zagledala luč sveta v dolenjskih Toplicah. G. Steve Stukel je bil eden prvih slovenskih pionirjev v Jolietu, kjer je splošno znan in spoštovan. To je pokazala tudi družinska slavnost povodom njegove srebrne poroke, ki se je včeraj obhajala v njegovi hiši. Nad 100 so-
—	G. Anton Kočevar, bartender pri g. John Horwathu, je dobil žalostno vest, da mu je v starem kraju, v vasi Klošter, pošta Gradac na Belokranjskem, umrl starejši brat Matija v 27. letu starosti, neoženjen, ki je bival doma devet mesecev, a poprej v Ameriki 7—8 let in sicer v Bradleyu, 111., kjer je bil član tamošnjega društva sv. Petra in Pavla K. S. K. J. V starem kraju zapušča očeta, 2 brata, 2 omoženi sestri in eno nevdano. Naše iskreno sožalje!
—	Izobraževalno in podporno društvo "Triglav" priredi dne 15. febr. 1914 v Sternovi dvorani prekrasno igro "Divji lovec", na kar že danes opozarjamo rojake. Več o tej pomenljivi igri o priliki.
—	Na obisku v Jolietu. V tiskarni Am. Slovenca so se te dni zglasili sledeči gg. rojaki: Iz So. Chicage (povodom pogreba g. Jos. Kompareta): John Fugina in soproga, Peter Fugi-na, J. Kučič in soproga ter iz.£l)icagt Heights: Jakob Kovač in Marko Ba-juk. — Iz Aurore, 111.: Josip Kozjan in Martin Zelenšek. — Iz Browna, Iowa: Martin Težak in Mat. Muvrin. — Iz Elwooda, 111.: John Krištof. — Iz Chicage: Martin Kremesec mlajši, sin g. Martina Kremesca, bivšega večletnega odbornika K. S. K. J., je obiskal našo tiskarno v spremstvu svojih sorodnikov gg. Josipa in Louisa Panian. Mladi g. Kremesec je bil rojen v Jolietu, kjer mu je botroval g. Anton Nemanich, a že izza mladih let biva v Chicagi. Rojen v Ameriki, je vendar zaveden in navdušen Slovenec. "In če se vsi amerikanski Slovenci svoji slovenski materi in besedi izneverijo, jaz se ne bom izneveril nikdar ne za ves svet," nam je rekel zgledni mladi mož. Kot član društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. si je ogledal tudi glavni urad iste.
—	V naši stari cerkvi sv. Jožefa, ki se zdaj rabi v šolske svrhe, je bila včerajšnjo nedeljo spet služba božja. Tukajšnji grko-katoliški Slovani, katerih je že nad 100 družin, še nimajo namreč svoje fare in cerkve, in zato so imeli službo božjo v naši stari cerkvi včeraj, ko jih je obiskal duhovnik njihove vere.
—	Math Agnich v Ely, Minn., umrl. Poročali smo ondan, da se je rojak Math Agnich v Ely, Minn., ponesrečil dne 17. decembra, ko je bil povožen, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. In tam je dne 23. t. m. umrl. Naše iskreno sožalje sorodnikom!
—	Ubogi salunarji! V Jolietu je 142 salunov ali gostilnic. Od 142 sa-lunarjev je bilo te dni 128 kaznovanih radi kršenja nedeljske postave. Plačati so morali globo, vsak po $75.85 ozir. $76.4>0.	' 4
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Breberina Janko, Ča-baj John, Dolmočič John, Grbič Gju-ro, Kovač Andrej, Majsto Terezija, Papež Mijo, Plec Anton, Popovič Milan, Šukle Marko, Šukle Mrs. J.
Butte, Mont. — Cenjeni mi gospod urednik Amer. Slovenca I Ni še dolgo, odkar sem začel pridno prebirati vaš cenjeni list, pa vendar se upam napisati mal dopis, in ker je to moj prvi dopis, o katerem želim, da bi ga Vi razširili med vaše cenjene naročnike, Vas prosim, dragi mi gospod urednik A. S., da bi ta moj dopis mogel se kako ogniti tam v kotu nikdar sitemu košu in preiti v ušesa naših še trezno mislečih Slovencev po širni Ameriki in drugod.
Dragi rojaki, tukaj v Buttu se nam še precej dobro godi. Dela imamo zmiraj dovolj, a dnevnica pa tudi ni preskromna. Seveda, zdaj se je približala starka z belim kožuhom in bo zabranita marsikomu priti do dela, pa ga bo vedno pritiskala doma za pečjo. Kar se tiče duševnega stanja, še precej trezno mislimo.
A tebi, dragi mi Amerikanski Slovenec, pa čestitam, ker imaš še vedno tako bistrega in dobrega konjička, ki tako fletno razvaža novice do še trezno misltčih Slovencev po širnem svetu okrog, ne pa kakor tisti stari na-dušljivi osel G. S., ki je ves potrt od teže samih laži in obrekovanj, komaj gapa po širni Ameriki in navaja ljudi na svoje linianice ter strupi še nedolžno mladino s svojim oslovsko priliznjenim jezikom.
Ker se že bliža novo leto, voščim vsem Slovencem v Ameriki in stari domovini srečno novo leto 1914: naj vodi nas na pravo pot, večno srečo nam daj za darilo, nebeški Oče pa blagoslov.
Peter Gergich.
Božič. Ne smem pozabiti omeniti, da smo imeli tukaj v naši cerkvi polnočnico ter je mogla vsakega kristjana ta noč, "sveta noč, blažena noč" razveseliti. Cerkev je bila razsvetljena, oltarji okinčani s svežimi cvetlicami, jaslicami; jaslice, kjer je božje dete ležalo, so nas kar ganile do dna srca. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna. Če so se prav brati Hrvati od nas ločili, vseeno ni nič slabše, kar so j je videlo na božični kolekti, ki nam je j Aurora, Minn., 24. dec. — Društvo prav dobro izpadla, se je nabralo na | Marije sv. Rož. Venca št. 131 K. S. K. sveti dan tristosedemintrideset <iolar- J. je imelo glavno letno sejo kakor tu-
ostali s potnim listom, da si ga o pravem času ponove.
V sklepu dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in jim želim srečno novo leto 1914. Tebi, vrli list, pa želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Z bratskim pozdravom vam udani sobrat
Frank Trempuš, I. tajnik.
jev in nekaj centov. To je lepo darilo za tako malo faro. Le naprej tako lepo po tej začrtani poti, pa bomo ponos sami sebi in naši mladini In upam, da če bomo šli složno, bomo tudi lahko postavili našo slovensko šo,-lo v South Chicagi v kratkem času, da se bo naša mladina podučevala v slovenskem jeziku in anglešken Dragi farani, veselo na noge za to preko« ristno idejo! Vsak naj agitira in spodbuja eden druzega, kajti šele potlej bomo pokazali naši mladini, da smo skrbni očetje za našo mladino.
Da ne bi predaleč zašel, grem malo nazaj. Ne smem pozabiti naše vrle pevce in vrle pevke, ki so nas radovali
Ji volitev društvenega odbora za 1. 1914 dne 21. t. m. Izvoljeni so sledeči odborniki:
Predsednik Math Kostelec; podpredsednik John Perjon; tajnik John Roblak; zapisnikar John Pernuš; blagajnik Alojz Kochevar; zastopnik Anton Smolich; gospodarseki odbor Frank Keržič, Anton Lajec, John Boben; redar Anton Halnik;. zastavonoše Viktor Mihelich, Flori-jan Virant, Jernej Cuderman; vratar Frank Potokar. Sklenilo in potrdilo se je tudi na tej seji, da za leto 1914 bolniški odbor
s svojim lepim petjem na božični ve- odpade in bolniki se morajo v letu
čer in ravnotako tudi na božični dan. Videl sem že nekaj fara v Ameriki in slišal petje, pa tako izvrstnega petja se ne dobi po naših slovenskih farah. Tu se vidi, da je učitelj Jakob Sinre-kar izurjen organist in učitelj, mirna duša. Bog ti daj še veliko let pod-učevati tvoje vrle pevce in pevke. Zatorej vsa hvala vam gre, Bog vas živi in vaše doneče glasove!
Tem potom naznanim, da bo dr. sv. Florijana K. S. K. J. v South Chicagi j
1914 javiti društvenemu tajniku John Roblak-u, Lock Box 14, Aurora, Minn. Priti mora vsak bolni član poprej k tajniku, predno gre k zdravniku, da mu da tajnik v to izdelano bolniško nakaznico. Bolnega člana obiskovati mora vsaki član, katerega tajnik imenuje in mu'veli to storiti; kedor bi se v tej zadevi tajniku zoperstavljal, zapade suspendaciji en mesec dni iz društva.
Debatiralo se je. tudi o novi plačilni
priredilo veselico na starega leta ve i lestvici, in to društvo je isto voljno čer, to bo 31. dec. ali na Silvestrov sprejeti le, ako jo sprejmejo tudi dru-večer. Zatorej veselo na noge na ta štva države Illinois, katera država te-večer, ker to društvo je najslavnejše | ga ne zahteva. Da bi pa društva drin najmočnejše v So. Chicagi. Zato žave Minnesote in druzih držav, kate-rej udeležite se v obilnem številu Г e zahtevajo novi zakon, plačevala več Koncem dopisa voščim rojakom ve- kakor tista društva, katerih državni selo novo leto 1914. Tebi, vrli list, zakon ne sili sprejeti nove lestvice, veliko naročnikov.	' proti temu je pa dr. Marije sv. Rož-
Frank Gorenc, zastopnik A. S. nega Venca enoglasno protestiralo.
--Pozdrav vsem članom in članicam
Crabtree, Pa., 23. dec. — Cenjeno : K- s- K- Jednote uredništvo! Jaz kakor tajnik društva j Frank Keržič, dosedanji tajnik, sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K J. Vam
moram poročati nekaj nenavadnega j Barberton, Ohio, 23. dec. — Uradno Naše društvo ima enega člana po ime se naznanja, da je imelo društvo sv. nu John Froshhauser. Omenjeni član Jožefa št. 110 K. S..K. Jednote svoje je slaboumen. Že je minulo 5 mese 'etno zborovanje dne 21. decembra I. cev, ko se je pri delu v rovu nekoliko 1913- Na zborovanju smo imeli tudi ponesrečil: padel mu je na glavo mai volitev društvenih uradnikov za leto hen kamen, ni ga ranilo, pač pa run i zmešalo pamet toliko, da mu ii -r
za nobeno stvar, še manj pa ..... V
ali za kak 7aslii7ek, da b; • ! pošteno preživiti sam; le društ nora skrbeti in ga podpiral' plač<v. !i . sianovanje in hrano za n j e^ J«* dr-. 13. t. m. se je pa naptavil in odsn od j la. Vsi drugi so bili mnenja, d
1914. Izvoljeni so bili v odbor sledeči bratje:
Predsednik Mihael Zeleznikar;
podpredsednik Johr. Rataj; I. tajnik Jakob Casserman; zapisnikar Josip Lekšan; zastopnik Josip Podpečnik; blagajnik Anton Kranjc; nadzorniki Jakob Sabec, Frank Br !
gre v prodajalno, kakor je bila že nje- toncel in Josip Morel
gova prejšnja navada. Od omenjenega dne ga pa ni več nazaj domov. Seveda člani našega društva poprašu-jemo in se trudimo že celi teden, da bi za njega kaj izvedeli, pa nam dose-daj še ni mogoče popolnoma nič izvedeti o njem.
Zatorej, cenjeno uredništvo A. Slovenca, naše društvo prosi, da to priobčite, da ako kedo izmed rojakov v Združ. Državah ve za dotično osebo ali člana našega društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. J. v Crab Tree, Pa., po imenu John Froshhauser. On govori nemški jezik, nekoliko angleško in še majhno slovensko. Torej kdor za njega kaj izve, naj nam nemudoma blagovoli naznaniti, ker društvo skrbi in je naša dolžnost, da moramo za njega izvedeti. Z bratskim pozdravom
Andrej Jereb, tajnik.
Box 92, Crab Tree, Pa.
Minneapolis, Minn., 22. dec. —- Slav-no mi uredništvo Amer. Slovenca! Tukaj se imamo po starem, ni nič kaj novega med rojaki, dobro, hvala Bogu.
t «I
Allegheny, Pa., 18. dec. — Od tajnika društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pa. Kakor -sem že poročal v listu, da smo imeli v mesecu decembru glavno sejo in sicer dne 14. tega meseca in so bili izvoljeni sledeči uradniki za 1914:
Predsednik John Mravintz, 1114 Voskamp St., N. S., Pittsburgh, Pa.;
podpredsednik John Štajduliar, 4747 Hatfield St., Pittsburg, Pa.:
zastavonoša Frank Žagar.
Po pravilih društva so vsi stari in novi uradniki dolžni se udeležiti prihodnje društvene seje dne 18. januarja 1. 1914.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in voščim srečno veselo novo leto. Z bratskim pozdravom
Jakob Casserman, tajnik.
Burdine, Pa., 22. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J. je imelo v nedeljo, dne 14. decembra glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje leto 1914. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
Predsednik Martin Taucher; podpredsednik John Čadež; tajnik John Krek; drugi tajnik: Frank Primožič; delegat Frank Petrovich; blagajnik John Dolenc; nadzorniki Frank Petrovich, Alojzij Dernovšek in John Ušeničnik;
odborniki John Dolenc, Florijan Kopač, Jakob Ferlic in Jurij Ušeničnik;
maršal Martin Oblak; zastavonosilci Alojzij Dernovšek, Frank Primožič in Anton Domitrovič; vratar Frank Čebela. Društvo obdržuje svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani sv. Barbare v Burdinu, Pa.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, kakor tudi voščim vsem skupaj srečno novo leto 1914.
John Krek, tajnik.
Chisholm, Minn., 22. dec.—Društvo sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J.
I.	tajnik Frank Trempuš, 5164 Key- Је imelo v nedeljo, dne 21. dec. glavno stone St., Pittsburgh, Pa.;	letno zborovanje in volitev uradnikov
II.	tajnik Josip Spelič, 4900 Hatfiel'l i za ,cto 19*4. V odbor so izvoljeni
St., Pittsburg, Pa.;	sledeči:
sebno pa udom društva sv. Srca Jezusovega.
Martin Zallar, tajnik.
Cleveland, O., 23. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. je imelo v soboto zvečer, dne 20. dec., glavno letno sejo in volitev uradnikov za I. 1914. V odbor so izvoljeni sledeči: Predsednik Ivan Lekan; podpredsednik Domen Blatnik;
I.	tajnik Math. Zakrajšek;
II.	tajnik Ivan Bradač; .blagajnik Josip Bradač; zastopnik Josip Lekan; nadzorniki Anton Kovač, Josip Gli-
var, Franc Godec.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. voščim srečno in veselo novo leto, posebno pa članom zgoraj imenovanega društva.
Math. Zakrajšek, tajnik.
Leadville, Colo., 21. dec. — Naše društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. je imelo 14. dec. mesečno sejo in obenem volitev novih uradnikov za leto 1914, in so bili izvoljeni sledeči: Predsednik John Fink; podpredsednik John Traun;
I.	tajnik Jakob Kenda;
II.	tajnik Josip Klun; zastopnik Frank Mohar; blagajnik Frank Zaitz; nadzorniki Josip Mohar, Ignac Sa-
dar št. 2, Ferdinand Kuss;
porotni odbor Frank Sadar, Štefan Skala, Jernej Stibernik;
bolniški odbor, predsednik Mihael Novak, John Ponikvar, Ignac Sadar št. 1, John Uzman, Frank Luzar; maršal Anton Perhaj; banderonoše Jernej Marolt, Frank Grigo, John Babič; zastavonoša John Lunder; vratarja John Sodeč, Frank Drob-nik.
Voščim veselo novo leto vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Jakob Kenda, tajnik.
Eveleth, Minn,, 20. dec. — Imeli smo tukaj na Evelethu dne 14. dec. 1913 vel. sejo, ne kateri so se volili uradniki za 1. 1914, in volili so se v polnem redu. Tukaj so izvoljeni: Predsednik Jožef Franzel; podpredsednik Anton Fritz; I. tajnik Jakob Lushin, podtajnik Anton Nemanich; zapisnikar Jožef Kovach; zastopnik Martin Shukle; blagajnik Frank Blatnik; nadzorniki John Benchina, John Shega in Frank Kohloroser;
redarja John Prelesnik in John Ma-chek;
bolniški odbornik za mesto Jakob Debeuc, za Spruce Location John Kaushek, za Fayal Location Frank
Platnar;
7. istavonoše, za ameriško Anton Moaic, za društveno Frank Strukel, Geo Lah I., Geo. Lah II.; vratar Frank Grebenz.
Jakob Lushin, I. tajnik.
Revmatizem
v njegovih ranili oblikah rabi stalno in dolgotrajno ozdravljenje, notranje kakor tudi vnanje. Vnajno rabite Se-verovo Gothardsko olje (Severa's Go-thard Oil), notranje rabite pa Severo-vo Zdravilo zoper revmatizem (Severa's Rheumatic Remedy). Ta zdravila so najbolj uspešna za zdravljenje rev-matizma. Cena olja 25 in 50 centov; zdravila $1.00 v vseh lekarnah ali pa od nas. Vprašajte lekarnarja za Severov almanah za Slovence za 1914, ali pa pišite nam ponj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
KOLEDAR
"GLAS NARODA" za 1. 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO. | 82 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER,	I
6104 St. Clair Ave. Cleveland, C 1
јШПННППШШШШШ
Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer botle najbolje potUeieni. Fine pux>, najboljia tma in nnođk*.
Wm. Metzger
Ruby and Br+advof JOLIET
h
Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel Naročajte in Priporočajte
vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. У.
-o-
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabav-nega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria".	i

P
V
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Oftice hours: „ 9—12 a. m. 1—5 and 7-i p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje ie dobiti najboljie m*> «o po najnižji ceni? Gotovo I V mesnid
J. & A. Pasdertz

se dobijo najboljše sveže in prek»» jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba i« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street* Oie. Phone 2768. N. W. Phone 111A.
Jos. Klepec
Javni Notar
-rfc
ob nedeljah od 9—12. ure. v uradu zvečer do 8. ure in
1006 N. CHICAGO STREET
Chicago Telephone 100, JOLIET, :: ILLINOIS
Kadar hočete urediti kako zadevo ▼ stari domovini (glede dedičine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vara izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
Dom na Woodruff Road and Fair-mount Avenue.

Stanovanja Telephone Chicago 3247.
blagajnik Josip Miroslavič, 38—48th St., Pittsburg, Pa.;
zastopnik Marko Ostronič, 1132 Voskamp St., N. S„ Pittsburg, I'a.; zapisnikar Josip Matešič; I. nadzornik Josip Dolmovič, H. nadzornik John Stokan, 111. nadzor-
ni nie Zdravi smo še Z delom gre bolj >očasi, zdaj se težko delo dobi, zato-! nik Gašpar Rerkopec; rodnikov, prijateljev in znancev je pri-1 rej ne svetujem rojakom hoditi sem j I. pregledovalec knjig Anton pol titat, in srečna jubilarja sta vse za delom; upam, da bo po novem letu movič, II pregledovalec knjig John
kaj boljše. Vreme imamo da lepšega ne moremo imen	i
imamo zdaj; toplomer kaže 40 do 50 stopinj nad ničlo, jilo j Rojakom voščim zdrave tudi več kot dovolj izborne. Pojedi na je bila v resnici pravo svatbeno go stovanje. In svatovsko ve dalo do pozne ure. .Slavn
sio
povabila k slavnostni pojedini. Po vseh sobah so se vrstile mize, napolnjene z najokusilejšimi jestvinami: s kolači, pečenimi piščeti, go-kami, purani in tako dalje. In pijače je več
a v resnici pravo sv;
elje je vla->stni govor
je imel domaČi g. župnik, Rev. John Kranjec. V krasnih besedah je čestital jubilantoma na obilni sreči, ki sta jo našla v zakonskem jarmu, ter jima želel, da srečno učakata tudi svojo zlato poroko. Na mnoga leta bilo sre-
novo leto.
Vam, g. urednik, veliko dobrih naročnikov in predplačnikov.
South Chicago, 111.,
..........*	'	и *v. "MJlg JIM."
prav lepo, Malešič, III. pregledovalec knjig Jo-ieti kot ga j sip Gangel;
I. maršal Nick Prokšelj, II. maršal Frank Bcrkopec; zastavonosec Josip Kajin; banderohoša George Flajnik H-(Krojač);
društveni zdravnik Dr. C. Y, Styber, Lockart St., N. s., Pittsburg, Pa. Pro- Vsem starim uradnikom se zahva-
J. Straus.
gospod urednik, da mi sprejmete j ljujem za njihov trud v letu 1913, no-
sim, _
par vrstic v nam priljubljeni list Ani. S!., da nekoliko sporočim p naši naselbini v South Chicagi. Vreme imamo še precej lepo za ta čas, morem reči, da smo imeli jako lepo vreme na
vim pa želim obilnega uspeha.
Opozarjani vse one člane tega društva, kateri dolgujejo društvene prispevke, da v kratkem času poravnajo. Opozarjam vse člane, kateri so za-
Predsednik Luka Terhlen; podpredsednik John Hren;
I.	tajnik Martin Zallar;
II.	tajnik Jožef Ambrožič; blagajnik Frank Funtek; zastopnik Frank Firšt, st.; porotni odbor Karol Zgonc, Jožef
Ule, Jolm Podbregar;
zastavonosea Anton Rožnik in Alojz Volkar;
redar Jakob Mlakar. Društvo je tudi sklenilo, da se bolna podpora plačuje od sedaj v naprej po $25 na mesec.
In članom se je predložilo novo lestvico in glasovnico in smo z eno besedo "yes" vsi za zvišanje asesmenta, kakor ga nam ukazujejo državni zakoni. To pa zato, ker posamezni državljan ali društva ali jednote ali zveze se morajo podvreči državnim zakonom, ako hočejo pošteno poslovati v državi in zato, ker mi smo za obstanek in ne za propadek Jednote.
S pozdravom na vse ude K. S. K. J in jim voščim srečno novo leto, po-
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
.i
ephones 26. JOLIET, ILLINC" ~ \ Scott and Clay Sts. Both Tel
AMERIKA NS KI 8LQV«№BC.30. DECEMBRA 1913.

IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
i
—	"Naš kmet — oster sodnik!" Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec" z dne 9. decembra takole: "Današnje volitve iz kmečke skupine so grozovita obsodba liberalnega dela! To delo, ki je skozi pet let obstajalo samo v tem, da so hoteli — liberalci uničiti vse, kar je započela S. L. S. V korist ljudstva, v korist našega kmečkega ljudstva, — to pristno liberalno delo je dobilo krono v volilnih lažeh! Naš kmet je bil danes poklican na volišče, da z glasovnico v roki pove in pokaže, kaj misli o našem delu in kako sodi o nasprotnikih. Sodba naših kmečkih volilcev se jasno kaže v številkah. Z vso srditostjo in peklensko fclobo, ki jo je zmožna pokvarjena liberalna duša, so se vrgli po dozdevnih uspehih v splošni skupini naši nasprotniki na vse okraje kmečke skupine. Laži so potrojili! In odgovor, ki so ga dobili? Popoln poraz liberalcev! Številke današnjega dne kažejo, da so se kmečki volilci z veliko večjo vnemo vrgli v protiliberalni boj kot v splošni kuriji. Našega kmeta je postalo sram, ker je zvedel, kako se je liberalni Izrael bahal po volitvah iz splošne skupine! Sveta jeza se je polotila vsega,-kar čuti še pošteno kmečko. Ta sram in ta jeza, izzvana od nasprotnikov, sta postala danes za naše nasprotnike sramota in onemogla besnost! Posebno zanimive so številke v dr. Krekovem okraju: Najbolj so se liberalci navalili na njegov okraj. Ljudstvo je pokazalo, da je za politično življenje zrelo, pokazalo je, da hoče imeti v političnem boju opraviti samo z resnimi ljudmi, z resnimi nasprotniki in z resnim orožjem. Vsa liberalna sodrga, kar so je mogli pogrešati v Ljubljani, Kamniku, Domžalah itd. je zadnja dva dni plašila in strašila po sodnih okrajih Kamnik in Brdo! — Uspeh: Ljudstvo je demonstrativno ravno v tem okraju najčastnejše pokazalo svoje zaupanje naši stranki in svojemu dr. Kreku! Zopet dan sijajnega napredka, krasna zmaga za S. L. S.! Le škoda, da se ne da podrobno in natančno oceniti napredka, ker so se današnje volitve vršile pod čisto drugačnimi o-kolnostmi in na popolnoma drugi podlagi kot katerisibodi dosedanje. Najprej je upoštevati, da so to iz kmečke kurije prve volitve, pri katerih velja, volilna dolžnost. Med tem ko so pri Prejšnjih volitvah liberalci ostajali do-1 ma, ker so vedeli, da ničesar ne opra- , vijo zoper nas, so sedaj pod priti-1 skom volilne dolžnosti prišli vsi na vo-1 lišče. Pa tudi volilna podlaga je no-1 va. Pri zadnjih volitvah v letu 1908. je veljal še cenzus: volili so ponajveč samo tisti, ki so plačevali 8 kron zemljiškega davka; — pri teh volitvah pa voli vsled spremenjenega občinskega volilnega reda vsak posestnik ne glede na višino davka. Seveda je to pomnožilo število kmečkih volilcev. Naj se pa ogleduje številke in vladajoče okolnosti, kakor se hoče in od katere-sibodi strani, — uspeh današnjega dne kaže, da kranjski kmet sovraži liberalizem, ker ve, da je liberalizem njegov največji nasprotnik! Liberalci so izdali geslo, da gre našemu kmetu "knof", po tem geslu so se ravnali — in po tem geslu jih je danes ostro sodil in strogo obsodil naš kmet, kateremu gre z» to čast in slava!"
—	Novomeški predor dovršen. No-
omeški predor je vendar enkrat iz-
gotovljen. Te dni so pobrali zadnje lesene obode, ki so služili za obliko in oporo pri obokanju pod Kolodvorsko cesto. Pospravili so tudi tisti del ceste, ki je bil zaradi gradbe predora toliko časa omejen in razdeljen za pasažo pešcev in vozov. Tudi so izročili javnemu prometu novi del Kolodvorske ceste, stari del pa odvažajo na nasip. Čez Krko že delajo lesen most,
katerem bodo postavili priprave za Ifradbo železniškega mostu.
—Zadnji sledovi burne potresne •oči leta 1895. v Ljubljani se bližajo sVojemu koncu. Čevljarska ulica je *daj zaprta vsled demoliranja sedanje L'llekove, v času potresa Germyjeve 'iiše v ti ulici št. 3. Moža je katastrofa takrat tako v živo zadela, da je bila Vsa podrtija prodana, sedaj je bilo v nji skladišče za silo, po razvalinah pa lf*o gnezdili netopirji in se skrival po (»zpokah razen mrčes. V Čevljarski u'ici so bila vsa okna razbita, zid raz-Pokan in videlo se je takoj, da tu ni mesta za človeško stanovanje, proti Ljubljanici pa je podrtija izgledala, "ftkor razvaline kakega zakletega gra-Da ta spomin na grozno noč sedaj v kratkem izgine; je dala povod regulacija Ljubljanice. Ko bo izginila S(! podrtija starega lontovža in ko bodo nekoliko renovirali Frolichovo hi-ви v Gajevi ulici, pa izginejo sledovi «sodne noči dne 15. aprila 1895.
—	Most pri Sv. Jakobu. To vpraša-"Jc hočeta deželni in cestni odbor te-nieljito rešiti. Sedanji, Majerjevi most
slabo zgrajen ha slabem mestu in s s-abini materijalom. Večkrat je pre-'•.Uvljeii, Tudi >e pobira na tem mo-J uiitnina in ni dvoma, da se bo po-_'Га1а še nekaj let, če ostane most za-last. Kupiti ga pa cestni okraj e "lore in dežela tudi ne, ker so ga
odbor ljubljanske okolice je sedaj po nasvetu deželnega glavarja dr. Šuster-šiča sklenil, da se zgradi v bližini sedanjega mostu nov javen most, ki bo mitnine prost. Zadeva je že vpeljana pri deželnem odboru. Ker pa bo še nekaj časa trajalo, da se izgotovijo načrti in proračun za novi most in ugotovijo vsi tozadevni prispevki, se bo v tiru deželne (prejšnje okrajne) ceste začasno napravil brod, ki bo prost vsake brodarine. V deželnem stavbnem uradu se že dela načrt in dežela zaprosi za koncesijo. Tako bo takoj zaprečeno vsako izkoriščanje prebivalstva po visoki mostarini in zasigu-ran promet čez Savo pri Sv. Jakobu v vsakem slučaju.
—	Rimske izkopnine. Pred Prula-mi so na desnem obrežju Ljubljanice naleteli pri kopanju kanala na rimske starine, izmed katerih so nekatere prav dobro ohranjene. Med temi antičnimi izkopninami so krasne posode iz rimskih časov. Posode za pijačo so shranjene jako dobro. Med starinami so tudi nekaki krasno poslikani krožniki, ki so pa žal večinoma razbiti. Izkopnin je cel kup. Ker so naleteli na te starine na kraju, ki je svoječasno spadal pod rimsko Emono, je pričakovati, da bodo izkopali pri kanalskih delih še več rimskih starin.
—	Vojaki-romarji. G. Alojzij Šus-teršič, fregatni kapitan in poveljnik vojne ladje "Szigetvar", brat gosp. kranjskega deželnega glavarja, je pripeljal v Jeruzalem dne 7. novembra oddelek moštva: šest častnikov in 20 pomrščakov. Prišli so vsled posebnega naročila prestolonaslednika Franc Ferdinanda na božjo pot v Jeruzalem, in sicer v uniformi. Slovesen je bil sprejem na kolodvoru, kjer se je zbralo veliko odličnih gospodov, naravnost veličasten pa v baziliki božjega groba! Drugi dan je bila slovesna sv. maša v božjem grobu, med katero so vsi častniki in vojaki pristopili k sv. obhajilu. Zgledno lepo so opravili božjo pot v Jeruzalem in Betlehem v vzpodbudo kristjanom in Turkom. Vrli vojaki-romarji so se silno zadovoljni odpeljali s svojim ljubljenim poveljnikom iz Jeruzalema 10. novembra popoldne, zapustivši najboljši vtis pri vseh in so s tem veliko pripomogli, da se bo bolje upošteval avstrijski vpliv v orientu.
'«Uni
cenilci visoko precenili. Cestni
ŠTAJARSKO
—	Kako Slovence preganjajo. Poroča se: V Veržeju obstoja že leto dni salezijanski samostan, ki pa je v Prek-murju bivajočim Mažarom zelo na poti, češ, da vabi ljudstvo k panslavizmu. Kakor drugod, so tudi tu otvorili Sa-lezijanci praznični oratorij, ki so ga posečali ob nedeljah in praznikih dečki iz okoliških vasi in tudi iz Prek-murja. To pa je razjezilo mažarsko učiteljstvo in tedaj, ko se je začelo novo šolsko leto in so dobili učitelji zopet dečke v svoje roke, so jih pričeli kruto preganjati. Nedavno je na primer — to pripoveduje oče nekega ora-torijanca — učitelj v lipovski šoli na več ur zaprl dečke, ki so o počitnicah zahajali v praznični oratorij, in jim je zapretil, da kdor se drzne zopet iti v oratorij, bo tepen in bo celo šolsko leto vsak dan po več ur zaprt. Tudi v šolah po drugih vaseh je šolarjem strogo prepovedano, pohajati v praznični oratorij. Lahko si mislimo, da je tako postopanje zbudilo splošno ne-voljo. Zalibog so ogrski Slovenci brez moči.
—	Slovenjgraški okraj. Poslanec dr. Verstovšek je dobil od finančnega ministra obvestilo, da je na njegovo posredovanje dovolil za slovenjgraški o-kraj podporć 19,000 K po toči in uimah prizadetim posestnikom. Poslanec je tudi že izposloval raznim občinam podporo za občinske ceste pri deželnem odboru.
—	Vlomi brez konca in kraja. V noči od 2. na 3. dec. so vlomili neznani lopovi v hišo trgovca Pečuha v Ga-berju pri Celju. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 400 K. Poskusili so tudi vlomiti v železno blagajno, toda dleto, katerega so se pri tem delu posluževali, se jim je zlomilo in se jim ni posrečilo vlomiti v blagajno. O vlomilcih ni sluha ne duha. V tem letu je ta vlom že trideseti v celjskem okraju.
—	Požar. Dne 10. dec. dopoldne je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Andreja Korena v Zgornjih Hočah. Posrečilo se je požar omejiti, vendar pa je mnogo škode, ker je pogorela vsa zaloga krme in slame, ki ni bila zavarovana. — Dne 5. dec. zjutraj je v Dobovi pri Celju izbruhnil v gospodarskem poslopju Maksa Ocvirka požar. V kratkem času je zgorelo poslopje do tal in uničeni so tudi vsi poljski pridelki, poljedelsko orodje, seno in slama. Skoda znaša nad 7000 K. Govori se, da je zlobna roka podtaknila ogenj.
—	Slov. Bistrica. (Kap ga je zadela.) Dne 4. dee. zvečer se je vračal tukajšnji usnjar in posestnik Jožef Ras-teiger iz sejma v Šmarju proti domu. Blizu Poljčan tik ob železnici sta se mu splašila oba konja in sta zdrvela z
vozom vred proti progi v trenutku, ko sta privozila dva vlaka vozu nasproti in ni veliko manjkalo, da bi se bila lahko pripetila velika nesreča. Le z veliko težavo se je posrečilo ustaviti konja. Ko je nato stopil Rasteiger iz voza, ga je vsled prestanega strahu zadela kap in se takoj zgrudil.
— Slov. Bistrica. (Ponemčevanje naše slovenske okoliške šole.) Kakor znano, so všolane v našo okoliško šolo po pretežni večini slovenske občine in obiskujejo isto izključno slovenski o-troci. Akoravno poučujejo na tej šoli. že tri "nemške" učne moči, se je zdelo okrajnemu šolskemu nadzorniku Dreflaku kljub temu še potrebno, pomnožiti "nemško" učiteljsko osobje na ta način, da je okrajni šolski nadzornik na mesto bivšega učitelja Sorna imenoval za suplenta učitelja Diet-nerja, ki je rodom Nemec in popolnoma nezmožen slovenskega jezika, ker se je istega baje privadil le za silo v kurzu. Slovensko ljudstvo, ki mora vzdrževati okoliško šolo, je nad tem protizakonitim postopanjem okrajnega šolskega nadzornika g. Dreflaka skrajno razburjeno in je vsled tega pričakovati, da se v svrho odvrnitve tega žaljivega napada na jezikovni značaj slovenske okoliške šole, po najhujšem sredstvu, to je po šolskem štrajku, ako bi šolski nadzornik Dref-lak te nameravane krivice pravočasno ne popravil. Na slovenski šoli mora poučevati učiteljstvo, ki je zmožno v besedi in pisavi slovenskega jezika in ki vrhu tega čuti in misli slovensko!
— Turški navali na Koroško. "Mir" poroča: Ondan je preteklo ravno 440 let, odkar so prvič občutili naši predniki posebno grozni turški naval na Koroško, zlasti lepa, rodovitna Junska dolina je bila prizadeta. Prav živo nam opisuje ta obisk tedanji župnik Unrest. Turki so prišli iz Kranjske, kjer so vjeli izdajalca Korošca Mihaela Zwitterja, ki jim je kazal pot na Koroško. Bilo jih je, kot piše Valvasor, 18,000 konjenikov in 9000 pešcev, torej skupaj 27,000 mož. V soboto, dne 25. septembra 1473 so se prikazali pred Kaplo (Železno Kaplo). Tukaj bi jih bili lahko ustavili, pa se niso bili pripravili za odpor. Še tisti dan so prišli na Rebro (Reberco). Tam se razdele v več trum. Ena četa je morila, požigala in ropala po Junski dolini okoli Dobrlevasi in proti Pli-berku in se utaborila blizu Breze. Napasti so hoteli tudi Velikovec, pa sta jih zapazila dva moža in še pravočasno podrla del mostu čez Dravo. Druga četa je prebrodila Dravo pri Mon-ličah in jo ubrala ob njenem bregu, kjer se kmalu razprostrejo in ropajo okoli Trga, Št. Vida, okoli Ostrovice Tn Vćvber. Potem jo" krene tudi ta četa blizu Velikovca čez Dravo v Jun-sko dolino. Tretja četa je med tem Podkrnosa. Povsod po celi Jusiski dolini, kakor tudi proti Celovcu in o-kolici, si videl le goreče vasi in umorjene kristjane. Potem jo krene tretja četa proti Celovcu z okoli 2000 vjelni-ki, kjer je hotela četa kmetov rešiti v svojem obupu vsaj nekaj vjetnikov in blaga. Turki so pobili kakih 90 kmetov; potem zdirjali naprej in prekoračili pri Mohličah Dravo in se zopet združili s četami v Junski dolini. Nato združeni oropajo celo Junsko dolino in dne 29. septembra odrinejo potem proti Guštanju. To je bilo strašno za naše prednike v Junski dolini. Mnogokrat so potem še prišli ropat v slovenski Korotan, med tem tudi leta 1476; tedaj pa na desnem bregu Drave niso divjali. Pač pa so leta 1778 zopet ropali po Junski dolini proti Slovenj gradcu. Zatem leta 1480 in 1483, ko so bili od Hrvatov in Srbov popolnoma poraženi. Zatem niso več pri-■ šli v tako ogromnih trumah v naše slovenske dežele. Dandanes pa je krvoločni Turek dobil že precej zasluženega plačila.

PRIMORSKO.
— Pisemski tat. Iz Gorice, 3. dec.: Na goriški pošti se je te dni oglasil neznan mlad človek, se predstavil kot baron Lewetzov in si najel poštni predal, kamor so spravljali vso na Le-wetzovo ime prihajajočo pošto. Pristni baron Lewetzov, čegar soproga je zadnja potomka Lanthierijeve grofov-ske rodbine, se je pa čudil, ko nekaj dni ni dobil nobenih poštnih pošijja-teV. Šel je na poštni urad, kjer s« je pojasnilo, da si je neznan človek prilaščal Lewetzova pisma. Poklicali) so dva detektiva, ki sta čakala na nepravega barona in ga zasačila, ko je, kakor ponavadi, prišel po pisma v poštni predal. Hotel je zbežati, a so g:i, vjeli in odpeljali v zapor. Ondi se je poizkusil obesiti, a so ga rešili. Stvar še ni pojasnjena. Slepar pravi, da se piše Evgen Armič, da je rojen v Ljubljani leta 1886. .ter da je bil privatni uradnik.
—"Inžener". Dne 27. in 28. nov. se je zagovarjal pred goriško sodnijo že večkrat predkaznovani zidarski pomočnik Walter-Feliks Fischer, rojen \ Steinach-Irdningu ,na Gornjem Štajerskem. Služba zidarskega pomočnika ni ravno najlepša na svetu, vendar se da pri njej živeti. Ali Fischerju ni nikakor zadostovala. Po glavi so mu rojile druge misli in na vsak način ie hotel postati kaj več. Zidarski mojster to seveda njemu ni bilo zadosti, hotel je postati več, biti je hotel inženir. Kaj zato, če ni imel za seboj niti
nižje reake, temu se da odpomoči, si je mislil in ponaredil vse potrebne dokumente in tako je postal inženir. Tisti čas pa je rabila vodna zadruga 'Prima Bonifica Austriaca" v Ogleju za svoja dela, ki so bila proračunjena na 800,000 kron, inženirja in je zato razpisala službo. Na podlagi tega razpisa se je ponudil Walter Fischer in navedel, da je maturiral z odliko, dovršil inženirski izpit, da ima koncesijo kot geometer in da je dosedaj služil le pri velikih prvovrstnih podjetjih. Njegovi dokumenti da se nahajajo pri na-mestništvn v Inomostu in svoji prošnji je priložil potrdilo namestništva, da se naltajajo v resnici tam vsi "njegovi" dokumenti. To potrdilo je bilo seveda ponarejeno. Vodna zadruga v Ogleju pa ni ponudbe preiskovala, temveč verovala in nastavila Walter Fischerja kot prvega inženirja s 500 kronami mesečne plače, prostim stanovanjem in drugimi udobnostmi. Tako je postal zidarski pomočnik v kratkem inženir. — Ali slava novega inženirja ni trajala dolgo. Prekmalu se je izkazalo, da česar se Janezek ni naučil, da tega tudi Janez ne zna. Vsi so kmalu spoznali, da Fischer ne more biti inženir, ker ničesar ne zna. Sledila je preiskava, ki je dognala vse, tudi kako je Fischer bosensko vlado na isti način potegnil. Pri obravnavi se je branil Fischer na vse načine, ali dejstva so govorila preglasno in tako je bil obsojen na dve leti ječe. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
—Uniformirani srednješolci. Iz Za-dra poročajo: Vsled inicijative srednješolskih ravnateljev je vlada sklenila vse srednješolce v Dalmaciji in Galiciji uniformirati, da tako omeji med srednješolci protidržavno propagando.
—	Šolska kuhinja za 800 otrok se je otvorjla v Zagrebu v Draškovičevi ulici.
—	Plemstvo je dobil generalmajor Martin Radičevič, poveljnik 69. brigade na Hrvaškem, ki je bil svojčas polkovnik 27. polka v Ljubljani.
—	Umrl je v Zagrebu odvetnik dr. Josip Štimac.
—	Na Reki so prišli na sled velikemu poneverjenju v mestnem carinskem uradu. Kontrolorja Butkoviča so zaprli. Pogreša se okoli 12,000 K. Zaprli so tudi suspendiranega direktorja Ravesinija.
—	Na 4 leta ječe je bil obsojen v Požegi Mile Zavišič, ki je ubil svojo priležnico Milko Vukomanovič, ker ni hotela več z njim skupaj živeti.
—	Obsojen sin bivšega hrvatskega sekcijskega šefa. Iz Berolina poročajo, da je porotno sodišče 25. nov. obsodilo 281etnega tehnika Milana Rojca iz Belovara, sina bivšega sekcijskega šefa deželne vlade v Zagrebu, v dveletno ječo, ker je posilil neko 20-letno kuharico.
Govor po telefonu.
Trgovinska zbornica v Rochestru je povabila na banket predsednika Združenih Držav Wilsona, ki pa ni mogel priti na banket in je zato sporočil, da hoče udeležence telefonično pozdraviti. Vsak udeleženec banketa, 600 jih je bilo, je imel na svojem sedežu dve telefonski pripravi in je čul Wil-sonov govor iz daljave 1000 milj.
Lurd v 1. 1912.
V 1. 1912. je došlo v Lurd 449 posebnih vlakov. Razdele se tako: Na Francosko 316, Belgijo 36, Laško 22, Špansko 20, Nemčijo 23, Švico 12, Avstrijo in Angleško po 4, Holandsko 3, Ogrsko 2 in Luksenburško 1. Ti romarji došli s temi vlaki so bili: 200,-969 Francozov, 49,369 je pripadalo drugim narodnostim. 65,000 sv. maš se je bralo in 791,000 sv. obhajil podelilo. 560 zdravnikov se je zglasilo v pisarni, kjer se prijavljajo čudežno ozdrav< ljeni.
Uspešna kazen.
Iz Mariona, Ohio, se poroča: E. D. Brandt je imel strasten tek na jajca in jih je kradel pri vseh sosedih. Ko je bil zasačen pri tatvini, ga je župan
Walter obsodil na tri tedne zapora $ samo jajčjo hrano. Ko je prišel Brand iz zapora, so se mu jajca tako pristu-dila, da ga ne bodo nikdar več zapeljala k tatvini. Če le vidi kuro, it zboli.
Indijanci kot ponarejevavci denarja.
Aberdeen, Wash., 25. dec. — Trije polnokrvni Indijanci so bili danes v Taholi, sedežu reservacije Quiniault, prijeti radi ponarejanja denarja. Za-vezni komisar v Aberdeenu je določil poroštvo na $10,000 za vsakega.
Tožbenica izvaja, da so rdečekožci napravili v neki koči popolno delavnico za ponarejanje denarja in posebno pri izdelavi srebrnih dolarjev razvijati izredno umetelnqst.
Krojaška stavka se bliža koncu.
Philadelphia, Pa., 24. dec. — Skorajšnjo poravnavo krojaške stavke, ki traja tukaj že nad 23 tednov, obljublja sedaj Ethelbert Stewart, posredova-vec za državni delavski urad. Ta u-godna obljuba se opira na zadovoljivo pogodbo, ki jo je včeraj sklenila "Manufacturers Association" s 100 štraj-karji. V nekaj dneh, tako upa Stewart, bodo drugi sledili zgled.
Pogoji, na katerih bode poravnava utemeljena, se znatno razlikujejo od pogojev, ki jih je od začetka zahtevala unija. Pripoznanje "voditelja delavnice" po delodavcih je bila ena strankarskih zahtev, a je bila opuščena. Delavci se bodo v prihodnje v slučaju štrajka naravnost pogajali z delodaveš. Štrajkarji se odreko pravici do prigovora proti nameščanju novih in odpuščanju starih delavcev. Število tedenskih delovnih ur ne sme znašati nad 52. Za čezurno delo se plačuje 50 odstotkov doplače.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mes ti i <:•«, Tel. 101	Joliet, 111
ZA NOVO LETO
se kaj radi spomiujajo Slovenci svojcev v stari domovini im jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri
[i I| VSE HITRO IN TOČNO ODREDI.	i|
авшлтим"!
Frank Sakser
32 Cortlandt Street, Hew York, IT. Y.
6104 St. Clair Ave, H. E., Cleveland, 0.
Naročite zab novega piva, l EÄGLE ]	ој steklenic A se imenuje | SXPORT I
j ter je najboljša pijača j	
I E. Porter Bre1 1 Ota tčlefoaa 405._	wing Company S. Bluff St., Jeliet. 111. 1
Krmar Milanovič.
POVEST.
Prosto po RustclloTem romanu "Krmar Holdiwortk."
(Dalje.)
Proti jutru je bil na straži Mirtič; opazoval je svetlo jutranjo zarjo, ki je začela obžarevati vzhodno nebo. Ker se mu zazdi, da daleč na vzhodu nekaj vidi. Hitro pokliče Milanoviča; ta skoči pokonci in zre naokrog.
"Tja v oni smeri poglejte, gospod Milanovič," pripoveduje Mirtič in kaže s prstom proti jugovzhodu, kjer je bila videti bela točka.
Milanovič nastavi roke v obliki dal-nogleda na oči, gleda nekaj časa skrbno proti oni točki, nato pa radosten vzklikne: "Jadra! jadra!"
"Ker ni vetra, pa ne more ladja dalje, kakor mi," zavpije Mirtič, da so se speči takoj prebudili.
"Pripravite vesla!" zakliče Milanovič mornarjem. "Jadra, gospod general! Ali jih vidite? Gospa Završni-kova, Bog nam je poslal rešitev. Sledite smeri mojega prsta! Ladja leži mirno in se ne gane. Ne more nam uiti. H ura!"
Komaj je Milanovič ves razvnet dokončal te besede, sta mornarja že prijela za težka vesla; čoln se je zganil in gnan od krepkih rok je še precej urno drsel proti kraju, kjer se jim je obetala rešitev. Gospa Završnikova je ganjena tiho plakala; general, ki vsled svoje starosti že ni bil več med naj-krepkejšimi in ki je bil vsled tiho pre-etalega trpljenja in razburjenja vidno onemogel, je z mrzlično napestostjo in z žarečim obrazom nepremično zrl za belo liso na vzhodu. Zamjan in Mirtič sta pa med tem drug drugega bodrila k novemu pogumu in se vsak trenutek ozirala nazaj čez rame, da bi videla uspeh svojega napornega dela. Ker je bil pa čoln težak in je imel le dve vesli, zato je kljub skoraj nečloveškemu trudu obeh veslačev prevozil komaj tri milje na uro.
Ladja je bila, ko so jo zjutraj zagledali, oddaljena gotovo najmanj devet milj in šele po preteku ene ure so se prikazala njena velika jadra; ladjino truplo pa je ostalo še nevidno.
Mornarja sta sčasoma omagala. Milanovič poda vsakemu požirek ruma, sam pa prevzame eno veslo, drugo si je pa izprosil general. Ker je pa poslednji precenjeval svoje moči, zato je if če* nukaj minut ves izmučen in težko sopeč pustil naporni posel. - Okrog sedme ure se je prikazalo tudi ladjino telo, in Zamjan, ki je imel posebno ?lobre oči, je kmalu spoznal, da imajo pred sabo veliko trijadrnico z razpetimi jadri.
Da bi vzbudil pozornost tuje ladje, pripne Mirtič na vrhu jambora kot zastavo ogrinjalo gospe Završnikove. Ko se je pa čoln vedno bolj bližal ladji in je bilo mogoče na njej že opazovati posamezne dele, je ta pogled vdovo tako prevzel in razburil njene bolne živce, da se je istočasno smejala in jo- 1 kala. General je vstal, vihtel robec v zraku, pri tem pa kakor v zmedenosti govoril sam s seboj.
Vsak se je trudil, da bi na kakem znamenju mogel spoznati, da so jih na tuji ladji zapazil; a ničesar ni bilo videti. Kar zakliče čez nekaj trenutkov Milanovič: "Zamjan, Mirtič, poglejta | vendar tja, kaj vidita?"
Ona dva sta takoj odložila vesla in se ozrla proti ladji. Po kratkem molku reče Zamjan: "Dim prihaja iz ladje. Ali ne vidite? Poleg velikega jambora se vije v zrak modra črta."
"Meni se tudi tako zdi," pritrdi Mirtič in si bri^e z rokavom pot s čela. "Morda so pristavili k ognju kotel, da si skuhajo čaj. Le pogumno naprej, da hitreje dosežemo svoj cilj.
Zopet so zaškripala vesla, voda je zašumela in ogrinjalo na jamboru je zaplapolalo. Tako je preteklo kakih pet minut, kar zakrije neka temna senca ladjina jadra. Črni oblaki dima se dvignejo iz ladje in obvise na jamborih; njim slede vedno gostejši,-vedno temnejši.
"Ladja gori!" zakriči Milanovič.
Kakor okameneli so obstali vsi pri tem klicu in nemo in prepadeno zrli dim, ki je v nekaj trenotkih zakril celo ladjo in se v temno-modri črti pomikal počasi proti jugu.
Ta nagla izprememba, to nenadno uničenje vseh lepih nad je bilo pre-grozno, preveliko, da bi bili mogli takoj čutiti njegovo usodepolno težo. Groza in strah sta se izražala na obrazih nesrečnežev.
Čez nekaj časa vendar prekine Milanovič molk, rekoč: "Ali je videti kje kak čoln?"
Vse je molčalo, le Mirtič odgovori: "Po mojem mnenju so ladjo potniki zapustili že pred več urami." Vsekakor je sodil prav, kajti v resnici ni bilo nikjer sledu o kakem čolnu, nikjer sledu o kakem živem bitju. Ogenj, ki je moral na vsak način nastati v osrčju ladje, si je bil že sedaj naredil prosto pot.
Za dimom je švignil iz ladje tudi plamen, ki je kmalu začel lizati jadra, in jambore. V nekaj minutah je bila vsa ladja en velik plamen. Ležala je »icer kakih pet milj oddaljena od čolna vendar se je razločno čulo prasketanje ognja in cvrčanja vode, ko so padali vanjo goreči tramovi.
Nad eno uro je trajal strašni prizor, a nikdo v čolnu ni zinil niti besedice died tem časom. Zdelo se je, kakor da ne morejo verjeti, da so v resnici uničene vse sladke, nade, ki so že od eolnčnega vzhoda napolnjevale njihova erca. Minulo je nekaj časa, pred-•o eo prišli do prepričanja, da to niso
sanje, ampak živa, bridka resnica, tako neverjetna, tako kruta in uničujoča je bila ta nesreča.
Ko so bila že vsa jadra z drogovi vred popadla v morje in so tleli samo še konci jamborov, tedaj je bilo, kakor bi se naenkrat hotel cel goreči ne-stvor dvigniti v zrak. Ogenj, kakor bi ga zadušila nevidna moč, ugasne, nad vodo pa se dvigne temen, gost oblak Skoraj istočasno pa strese ozračje silen pok, tako glasan in mogočen, kakor grom med gorami. Oblak splava kvišku, mesto pa, kjer je ležala ladja, je bilo prazno, le tuintam so ogoreli ostanki plavali po samotni morski gladini.
"Gospod Milanovič," prekine s slabotnim glasom general turobno tišino, "sedaj verjamem — in umrjem."
Vse se je pri tem klicu ozrlo na starega gospoda, ki se je zgrudil na klop, z roko pritiskal na srce in dihal hitro in krčevito. Ko vidi Milanovič njegov smrtnobledi obraz, hiti k njemu in položi njegovo glavo na svoja kolena.
"Ne, ne, gospod general, ne govorite tako. Presenečenje je bilo veliko, prevara strašna, a vendar zaupanja v Boga ne smemo izgubiti. On ne bo pustil, da bi poginili v morskih valovih. Zamjan, hitro nekoliko ruma! Gospa Završnikova, namočite v vodi robec in dajte ga meni."
Od ponujane pijače je zavžil bolnik le nekaj kapljic, nato pa je zopet začel močneje hropeti in stiskati pesti. Gospa Završnikova mu je hitro položila na čelo mokri robec, Milanovič mu je pa odvezal ovratnico.
"Ne vem — ne vem kaj naj vendar — to pomenja," je jecljal general, njegove oči pa so postajale vedno bolj motne. ''Če je smrt, smrt... sem pripravljen .,. Bog mi bo usmiljen in mi bode..." Naenkrat je obmolknil.
"Pogum, gospod general, saj Vam bode kmalu odleglo," je tolažil Milanovič. "Požar ladje je bil res težak udarec za vas, a bodete ga prenesli in pozneje še mnogokrat mislili nazaj na čas, ki ga doživljamo sedaj. Trdno zaupanje v Boga, s katerim ste nas vedno navduševali, bo tudi vam pomagalo in vam dalo zopet novih moči."
Lahen nasmeh je za trenotek razjasnil obličje starega vojaka. Zamr-mral je nekaj nejasnih besedi, nato se pa hipoma vzravnal pokonci, pokazal z žarečimi očmi v daljavo in zaklical:
"Glejte, tam, tam vidim svoje rojstno mesto! V oni hiši na desno sem zagledal luč sveta... in tudi vrt vidim, na katerem sva se tolikokrat igrala z mojim bratrancem., .sedaj je profesor in kakor pravijo slaven učenjak .. .Kako vendar mineva čas!" je vzdih-nil ves truden. "Aha, tudi moja £cna
z malim v naročju je tukaj!... Vabi me k sebi/.. Takoj, takoj..., že prihajam... Z Bogom, dragi moji."
Naredil je kretnjo, kakor bi se hotel navzočim pokloniti, a pri tem mu pade njegova častitljiva glava na prsi; dvigne jo še enkrat, pogleda z ostekle-nimi očmi okrog in smehljajoč se po-šepeče: "Da, draga ženska, "že prihajam, že prihajam!" Pri teh besedah pade vznak v naročje Milanovičevo. — Stari, dobri general je končal svoje trpljenje.
Milanovič je nalahno položil njegovo truplo na tla in čezenj pogrnil jadro, da bi ga potem, ko bo vdova spala, izročil hladnim morskim valovom.
Smrt generalova ga je bila tako pretresla, da dolgo ni mogel izpregovoriti niti besedice. Vdova je sedela kakor okamenela in zrla vsa obupana nepremično po morju. Njen sinko je po tleh priplezal do njenih nog in se jih oklenil, a vse njegove kretnje, niso več pričale o njegovi prejšnji živahnosti. Mornarja, katerega je bila ujezila bridka prevara, sta govorila o upanju na rešitev in o zgoreli ladji.
"Kje je vendar moštvo ladjino o-stalo?" pravi Mirtič.
"Rad bi videl, da bi jih srečali, vsaj zaradi družbe," meni Zamjan.
Celo popoldne je bilo brez vetra. Lahna megla se je dvigala na obzorju. Sele proti večeru je zapihala od severa hladna sapica; zato so jadro zopet o-besili in čoln obrnili proti jugovzhodu.
Noč je zopet razgrnila svoja temna krila nad morsko gladino, veter je pihal še vedno. Ko je gospo Završniko-vo objel spanec, so oni trije dvignili generalovo truplo. Zvezde so obsevale bledi obraz starega moža. Oči so bile zaprte, usta so pa še vedno pričale o generalovi odločnosti;, z belimi lasmi se je pa poigraval lahen vetrič.
Čez nekoliko časa izpregovori s tihim in tresočim glasom Milanovič: "Naj Vsemogočni milostno vzame k sebi v nebo dušo tega plemenitega moža, katerega truplo nameravamo sedaj izročiti morskim valovom; naj mu da večno plačilo po našem Gospodu in Odrešeniku Jezusu Kristusu. Amen."
"Amen," je zadonelo iz ust obeh mornarjev.
Vsi trije so potem s spoštovanjem prijeli mrtvo truplo, ga dvignili na čol-novo steno in ga nalahno spustili v hladne valove. Se za en hip so se zasvetili na temni gladini srebrno-beli lasje; nato ga je zagrnila voda. Tako je šel k večnemu počitku stari, dobri general.
OSMO POGLAVJE.
Četrti dan.
Napočil je četrti dan io laradi po-
manjkanja vetra čoln zopet ni mogel naprej. Položaj, v katerem so se vsled tega nahajali potniki v čoliu, je bil silno mučen. Vedna enakemernost vode je primorala nesrečnež;, da so zrli v čoln ali drug drugemu v obraz, če so hoteli, da se jim odpočijejo od močne svetlobe izmučene oči. Noge so bolele, ker je primanjkovalo prostora, da bi jih mogli iztegniti, llilanovi-ču so bila lica upadla in črn pas je obrobljal njegove oči; njegova črna brada, ki je pokrivala brado in ustnice, mu je dajala suh, postarer značaj. Zamjan in Mirtič sta sključena sedela in vsa obupana zrla v tla. Najbolj vidno pa so vse te duševne in telesne boli vplivale na vdovo; obraz uboge žene je bil tako bled, izsušen in prepa-den, da ga je bilo skoraj težlo zopet spoznati.
Čez nekaj časa se vzbudi mali Zdrav ko, začne ihteti in tožiti o bolečinah v udih in v hrbtu. Mati je bila preslabotna, da bi ga bila mogla potolažiti; zato ga Milanovič vzame k sebi na kolena in se začne z njim veselo pogovarjati, da je tako osrčeva! sebe in druge.
Zdravko, ti si vendar že skoraj cel mož, zato nikakor ne smeš jokati, da s tem ne užalostiš svoje mamice. Glej, ljubi moj, kdor je v resnici korenjak, ta veselo potrpi, če mu je tudi treba včasih spati na trdih tleh in ga vsled tega bole kosti. Le pogum, saj boš kmalu zopet dobil mehko posteljico. Že mnogo, mnogo ladij se je razbilo na visokem morju, kakor se je razbila naša 'Adrija'. Ljudje so se potem vozili v čolnih in konečno zadeli na ladjo, ki jih je vzela na krov in tako rešila. Tako, dečko, se bode zgodilo tudi z nami in takrat boš zopet veselo in razposajeno skakal okrog, kolikor bodeš hotel. Tu imaš kos prepečen-ca in ga pojej sam; ta kos daj mamici, druga dva pa Zamjanu in Mirtiču. — Zamjan, daj vsakemu še merico vode."
Kakor je -bilo že omenjeno, so se v čolnu nahajali tri sodčki napolnjeni z vodo. Ako bi jo bili rabili zmerno, tedaj bi bili — tako je bilo preračunje-no — izhajali z njo deset dni; sedaj pa ko sta bili dve osebi manj, je bilo upati, da bp zadostovala celo za trinajst dni. To je bila neka majhna tolažba, a tudi le samo tolažba, zakaj seboj niso imeli drugega živeža, kakor samo precejšnjo množino prepečenca. Pred-no so bili namreč zapustili ladjo, je kapitan sicer ukazal, naj čolne dobro preskrbe s potrebnim živežem; a v splošni razburjenosti so mornarji le površno izpolnili njegova povelja. Nekoliko izpremembe v hrani bi bilo prav ugodno in okrepčevalno vplivalo na slehernega, a sedaj so imeli le vedno trdi kruh in vodo, kar je vsem vzelo še zadnjo moč in čilost. Vodo so dose-daj jemali iz najmanjšega sodčka; le še par požirkov jo je bilo v njem in to so dali žejnemu Zdravku. Da bi si tudi ostali ugasili hudo žejo, odprejo drugi sod in prvo kupico ponudi Zamjan vdovi. Željno jo nastavi na ustnice, kajti njena usta so bila,popolnoma suha, a v istem hipu je zopet s studom odstavi in zakliče: "Voda je vendar slana!"
"Nemogoče!" zavpije Milanovič in pokusi vodo. Vdova je imela prav. Voda je bila slana, čeprav ne prehudo, vendar pa toliko, da ni bila vžitna.
Takoj jo je izpljunil, kajti dobro je vedel, da bi postala žeja še silnejša, ako bi jo požrl.
"Kaj! — Ali je v resnici slana?" je divje vpil Mirtič.
"Poglej drugi sodček," pravi Milanovič in izlije vodo iz kupice.
Zam'jan natoči nekoliko vode in jo pokusi; a tudi on jo vrže iz ust kakor prej Milanovič.
"Ali je tudi ta slana?" vpraša Milanovič ves prestrašen.
"Da," odvrne mrko Zamjan, "prepričajte se sami."
"Da," odvrne mrko Zamjan, "prepričajte se sami."
Res, tudi vsebina zadnjega sodčka je bila slana.
"Za Boga!" je vzdihnil Milanovič in obupno sklenil roke, "kako se je vendar moglo to zgoditi?"
"No, mislim, da se ne bom motil, če rečem, da je to naredil zlobni nad-strežaj," pravi ves razsrjen Mirtič; "videl sem namreč, kako je hudobnež iz velikega soda na krovu napolnjeval male sodčke, čez katere je pljuskala morska voda takrat, ko so se nam bili polomili jambori. O nesrečnež! — V čoln, kateremu je bil sam prideljen, pa gotovo ni postavil takih sodov!"
To odkritje je bil grozen udarec za nesrečneže in trebalo je zopet nekaj minut, predno so mogli poj mi ti njegov pomen. Niti kapljice pitne vode do sedaj vsakdo živel v trdnem pre-ni bilo več v čolnu. To dejstvo je u-činkovalo še tem grozovjtejše, ker je pričanju, da imajo vode brezdvonino vsaj še za en teden. Ta nenadni uda-res jih je tako potrl, da so vsi smrtnobledi in kakor okameneli stali pred to novo nesrečo.
Mirtič, katerega je žeja strašno mučila — kajti ponoči si nihče ni upal piti vode — je začel preklinjati Boga in klicati kazni božje nad hudobnega nad strežaja. Njegovo divje obnašanje je dečka tako prestrašilo, da je začel glasno jokati. To je pa samo še povečalo divjost mornarjevo, ki je vstal in s pestjo pretil otroku.
"Sedi!" zavpije Milanovič z glasom, da so se vsi zdrznili. "Hudobnež, za par dni prezgodaj se ti je zmešalo! Čujes? — sedi takoj I"
Ves nevoljen in z zobmi škripajoč je Mirtič izpolnil Milanovičevo povfi-lje.
(Dalje prih.)
MALI OGLASI.
a
i
a
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce/. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
POZOR. ROJAKI I
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257.
Louis Wise gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
200 Jackson St. JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin» 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski
jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka.
Laura — December 31st. Belvidere — January 17th.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
WHELPS BROS. 4 CO. 2 Waanington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopuike i Z jed. državah in Kanadi.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, I1L
Mi hočemo t vej denar ti hočeš naš les
če boi kupoval od nas, ti bomo v»* lej postregli t najnižjimi tržnimi ct nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa.
Za stavbo hii in poslopij mehki u trdi les, lath, cederne stebra, desk it šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uli. blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi •« pri nas in oglej si našo zalogol Mit» bomo zadovoljili in ti prihranili denai
J. W. L.YON8
Nas office in Lumber Yard na yogi* DES PLAINES IN CLINTON STS
Pryi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovi]«*. V. 1893.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street
Kotijuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
i
Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Joliet* ia mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnev«. Kadar rabite kaj v naii stroki te oglasit« ali telefonajt«. Chlcag« tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaii In val delavci »o Slovene'.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zararii' jem poslopja Ц pohištva pro* ti ognju.
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS-
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 579 Square Deal Vsakemu
Frank
Prva in največja
Slov. Grocerija In Mesnica
Cenj. «lov. občinstvu v La 8alle in okolici priporočam svojo r, zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene -/.mem»
514 Third St. -	-	Phone 492-B
Zapeka pri otrocih je zelo navadna neprilika. Otročja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri o-troci nimajo radi tekočo odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Scverove Tab-Lax so sladko odvajalo, katere imajo prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico, želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprilike. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite, se, da dobite Severovih Tab-Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. VV, F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. >	ufn
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
I
]?i1t@ "Elk. Brand." pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih In «teklenUah.
itn>WB<l«»WOWO«B»NH»KOtP>»»WH»W»l
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih т mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki" je najlepša ▼ Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoti in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži m vsi delavci so Slovene'
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Bethania in Ressarection Cemetery blizu Summit, Cook Co iu Naperville, III.
Chicago Phone 949. N. W. Phone 949
S^ninnimiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiBniiiuiiiiiiiiBiBiiiiiHiiiiiiiiiiins
I A. NEMANICH, preds.	S. OLHA.blag , =
" __3
I S
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. leta 1910
Slovenian 1 Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St
JOLIET, ILL. ф
5	ružba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-
S	ПЈЦ »1 drugih pijač, koje prodaje na debelo.
S	Rojakom se priporoča za obila naročila.
g	1 iMte po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
g	»astopnika. ' H
- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
ђ	* ase geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
g > ' --------
"irija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ^ј^ш^	........lei!
Joliet Citizens Brewing Co- :
North Collins St., Joliet, III.
i
Finančno poročilo K. S. K. Jednote od l. jul. od 31. dec. -1912
i ^Üte "Elk Brand" pivo #
{^J^elovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
_ JOSIP SVETE
'^0-82 E. 28th St.	Lorain, Ohio. \
«laware po flOe galona, Catawba po 70c galona, p,..	Concord po 50c «alona
Naravi«1 n"rs0< iluh znaten popust, za vina jamčim da so % 4vsv\w	razpošiljam v sodih od 25 gal. naprej.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21,
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47. 49. 50
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
142.
143.
144. 145: 146.
Ime, številka in kraj društva.
> m o ;r
u u v
o -o
Sv. Štefana, Chicago, 111.................
Sv. Jožefa, Joliet, 111.....................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.......
Sv. Družine, La Salle, 111.........i.......
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..........i.......
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, III...,.......
Sv. Roka, Clainton, Iowa...............
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111...,.......
Sv. Jožefa, Forest City, Pa................
Sv. Janeza Krstnika, Bivvabik, Minn......
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.........
Sv. Roka, Allegheny, Pa............v.....
Sv. Jožefa, Virginia, Minn................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.. ., Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..,.
Sv. Jožefa, Federal, Pa.................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.........^
Sv. Barbare, Blocton, Ala...............
Sv. Vida, Cleveland, Ohio..............
Sv. Frančiška Sal., Joliet, IU............
Sv. Petra, Calumet, Mich.................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash______
Matere Božje, Pittsburg, Pa...u.......f..
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans...
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn----,..........
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...,............
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago. Ill.....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena Mont... Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...
Sv. Alojzija, Chicago, 111................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich..
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..,____________
Sv. Jožefa, Waukegan, 111..................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.....,......
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...>..........
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................
Sv. Jožefa, Haser, Pa......................
Sv. Cirila in Metoda, Eveletli, Minn.*......
Sv. Janeza Krstnika, Wenonn, 111...,......
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, Q_,......
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio..............
Sv. Jurija, Etna, Pa......................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, * v.......
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.. ........
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa......•..........
Sv. Barbare, Irwin, Pa.................-t-.
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.............. .
Srce Jezusa, St. Louis, Mo'.............e-
Sv. Antona Pad., Goff, Pa................. ■
Sv. Antona, Pad., Ely, Minn......,......,..
Sir. Jurija, Toluca, III..................... •
Sv. Barbare, Springfield, 111.......;......
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111..'........
Marije Vnebovzete, Forest City, "Pa......
Marije Pomagaj, Cliicago, 111....,.........
Marije Pomagaj, Waukegan, 111 4.........
Matere Božje, So. Chicago, 111..»-........
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......
Sv. Alojzija, Fleming, Kans................
Marije Sedem Žalosti, Trimomitačn, Mich. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio. Sv. Srca Marije, Rock Springs^ W(yo....
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.....1-......
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....,.......
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.....<.......
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr..
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa.,.».......
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa.....-t-......
Friderik Baraga, Chisholm, MitlH........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyro
Sv. Alojzija, Broughton, Pa.»..-,........
Sv. Barbare, Kaylor, Pa................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111____t-......
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111. .......
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah.. .,..4.......
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio----
Novi Dom, Newark, N. J..................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.. — . -.........
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.....
Sv. Ane, New York, N. Y..................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, iPa..................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...............
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.....
Sv. Jožefa, Ely, Minn,......................
Sv. Roka, Denver, Colo..........i.........
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa*.........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.,.........
Sv. Pavla, Little Falls. N. Y................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.. ч.........
Sv. Ane, Forest City* Pa...................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo............
Sv. Ane, Brdgeport, Ohio...................
Sv. Jakoba, Gary, tnd.........-i-..........
Sv. Martina, Mineral, Kans.....»-..........
Sv. Ane, Waukegan, III...................
Sv. Barbare, Etna, Pa..........*.......
Marije Pomagaj, So. Omaha, Ncbr........
Sv. Pavla, De Kalb, 111....................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn...
Sv. Roka, Frontenac, Kans..................
Sv. Ime Marije, Ironwood, Mich„...........
Sv, Ane, Indianapolis, Ind.....* ... 4i>....,
Sv. irila in Metoxla, Gilbert, Mirni...,......
Sv. Družine, Willard, Wis..,,.........
Sv. Ant. Pad., Aurora, Minn.................
Marije Vnebovzete, Imperial, Рд.....,-------
Sv. Ane, La Salle, 111....,.....................
Sv. Rozalije, Springfield, 111----..........
Sv. Jurija, Laneford, Pa.......................
Sv. Janeza Krst., Joliet, 111............... . ....
Sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis.. Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa.,....,.. Sv. J ožefa, Cleveland, Ohto......,.......
Skupaj.......................
a s л сл
211 395 168 102 134 395 127 13 55 327 60] 209 179 259 33 60 120 41 36 479 311 397 71 159 66 22 121 98 124 90 227 61
79 59; 264) 45j 140j 258| 81| 7Ц 160| 15 lj 84| 2321 61| 841 31 j 205] 77| 118| 43j
Sli
79j
87| 32| 99) 55| 67| 67 i 176| 1.211 120| 129| 105| 108 105
33 44
111 60 85 16 118 39 111 62 95 54 75 58
37
38 18 88 46 53 73 27 52 29 115
60
17 82
38
19 52 69 62 s7
25
39 <53
20
18 14 61 48 17 35 67
34
31
• •
17 34
26 22 73 22 37
o a
c o
<U C
E 'E
o. s
Jd 1Л
A
O
952.30 1947.90 771.65 476.10 704.15 1759.05 636.50 66.60 265.95 1554.20 298.90 1111.55 852.45 1245.40 181.20 288.55 527.45 212.90 186.20 1949.70 1548.60 1930.85 399.15 716.10 334.30 107.10 636.40 507.50 582.75 496.40 1153.10 296.40 196.00 382.75 286.55 1277.65 221.701 485.351 1207.251 395.10Ј 344.50) 811.801 548.80) 387.101 1114.15Ј 314.25 i 432.901 137.00| 859.101 365.851 542.651 187.451 255.301 422.951 145.201 398.80Ј 187.301 457.301 265.301 345.501 328.101 884.70| 552.151 550.40Ј 651.601 533.45) 584.401 492.75) 169.651 213.501 562.051 302.60Ј 395.551 82.70| 515.90 215.40 576.10 369.80 488.80 262.65 387.70 254.70 201.55 190.75 69.30 406.60 241.60 188.75 298.00 119.50 213.45 99.65 502.60 326.00 100.00 389.20 188.15 93.30 2.11.10 239.60 315.60 226.30 126.30 190.30 279.00 109.60 72.30 71.55 326.35 187.85 98.00 102.65 331.80 135.85 166.70 4.20 74.50 146.20 81.70 «3.40 288.65 103.60 158.20
4.50 10.50 3.50
1.50 3.50 1.50
1.00 7.00
•o co
v «
rt
'5 >
rt
■o N
rt bo
41
e
>
o .c
rt
N
rt
C N
rt
rt
y=
«
U
rt
'E •o o
»№ O Рч
1.50 8.00 1.00
3.00 2.50 .50 .50 10.00 6.50 2.50 1.50
4.00 1.50
.50 1.50 1.50 3.50 7.50 1.50 1.00 2.00| 2.50Ј
7.001 3.001
,50| 1.00| . .501 6.001 4.00Ј .......I
.50) 5.50| 1.501 5.00|
1.501 2.50Ј 3.50) 2.00 1.00
1.00 1.00 .50 2.00 2.00 .50 1.00 • 6.50 2.50 4.00 6.50 5.50Ј .50 3.00 1.50 1.00 4.00 3.50 3.50 1.00 7.50
5.00 2.50 3.00 2.50 1.50 1.50 2.50
4.50 2.50 1.00 3.00 3.00 5.00 2.50
.50 .50 3.50 1.00 1.50 2.00 4.50 .50 2.00 .50 .50 .50 1.00
.50 3.00 .50 2.50 1.00
".50
.50 2.00 1.50 .50 11.00 2.50 3.00
11,366|$54.887.25|$288.50
14.00$ 35.00 13.00 1.00 16.00 12.00 ,5.00
2.00 14.00
2.75 6.00 2.00
.75 1.75 .75
.50 3.50
5.00 20.00 8.00
10.00 5.00 1.00 3.00 34.00 18.00) 8.00 5.00 ГО.00 3.00
3.00 7.00 4.00 14.00 31.00 6.00 4.00 11.(X) 9.00 32.00 6.00 1.00 4.00 3.00 14.00 13.00 5.00 2.00 15.00) 5.00 16.00
19.00 .50
.75 4.00 .50
1.50 1.25 .25 .25 5.00 3.75 1.25 .75 2.00 .75
.25 .75 .75 1.75 3.75 .75 .50 1.00 1.25 3.75) 1.501 .25 1.00 .25 3.00 2.25
.25 2.75 ■75, 2.50
10.00
9.00 13.Ш
7.001 2.00) 2.OOJ з.оој
7.001 3.001 10.001 5.001 5.00 i 4.00 21.00 9.Ш 15.00 25.00 13.00 5.00 8.00 4.00 6.00 19.00 9.00 17.00 4.00 19.00
18.00 17.00 7.00 12.00 5.00 9.00 7.00 2.00 1.00 11.00 7.00 5.00 12.00 13.00 18.00 8.00 2.00 7.00 1.00 25.00 5.00 4.00 9.00 11.00 5.00 9.00 2.00 2.00 6.00 2.00 4.00
4.00 7.00 2.00 7.00 5.00
2.00
6.00 6.00 9.00 4.00 52.00 9.00 40.00
$1100.00
.75 1.25 1.75 1.00 .50
.50 .50 .25 1.00 1.00 1.75 .50 3.25 2.25 2.00 3.251 2.25| .25! 1.501 .75 .50 . 2.25 1.75 1.75 .50 3.75
2.50 1.25 1.50 1.25 .75 1,00 1.25
2.25 1.25 .50 1.75 1.50 2.50 1.75
.25 .25 1.75 .50 .75 1.50 2.25 .25 1.00 .25 .25 .50 .50
.25 1.50 .25 1.25 .50
.25
.25 1.00 .75 .25 5.50 1.25 1.50
$151.25
7.90
1.50|
6.00Ј

3.90 3.00 12.20 5.00
4.50 11.50 4.00 1.00 2.00 3.50 1.00
1.50 3.50 1.00 .50 3.50 5.50
1.00 .50 2.00 3.50 3.50 3.00 1.00 2.00 1.00 .50 .50 1.50 .50 .50 1.50 1.50 1.50 1.50
5.00 .50 12.50 .4.00 2.00 .50 1.50 2.50 2.00 1.00
6.00 .50 .50 1.50 J .00
3.50 .50 .50
1.00
.....1	.50
.....1 .....1	1.00
....)	6.00
.....1	2.50
.....t	1.50
.....1	1.00
.....I	2.00
.....	2.00
.....	.50
......	2.50
7.15	1.50
.....	.50
.....	1.50
6.OO	3.00
	.50
	5.00
11.50	1.00
	2.00
	.50
	1.00
	1.00
	.50
	.50
	.50
	2.00
	.50
•6.00	1.00
7.80	3.00
6.00	
$103.45
.50 1.00 2.00
1.50 2.50 .50
.50
1.50 .50 .50 .50
'".50 .50 1.00
1.00
.50
1.50 5.00
$183.00
■X
»m O
C
•o
a M "o
•o
73.00I
136.15 57.40 36.30 49.90 140.65 45.20 4.55 19.50 112.25 22.35 74.10 62.50 89.35 11.55 20.60 41.35Ј 15.101 12.85 163.75 108.10 142.25 26.05 •54.90 22.15 7.70 44.85 34.40 43.75 30.85 81.30 20.75 16.70 28.85 20.00 92.55 14.85 52.75 92.00 30.20 22.35 56.40 54.60 30.00 70.60 20.30 28.50 10.95 73.80 28.25 41.20 14.80 17.60 29.90 9.30 30.45 12.85 35.15 18.75 23.20 23.10 63.65 41.60 42.20 41.30 36.90 39.05 36.75 12.15 14.90 38.70 20.10 29.30 5.70 39.15 13.90 37.10 24.95 33.55 18.95 24.95 19.50 13.75 14.65 6.30 28.75 •15.35 19.25 24.40 7.95 17.70 9.30 41.75 21.60 5.70 ■27.15 14.45 6.15 17.10 23.45 22.45 19.00 8.50 13.40 22.40 7.<X) 6.30 5.15 21.50 15.05 5.95 12.00 24.45 12.15 11.45 1.00 6.90 10.70 8.25 7.60 19.80 6.65 12.00
5.75
.10
1.60
1.45
.50
1.20
1.15
2.25
1.10
.50 .80
2.10 2.00
1.00
.45
.50
<4
-o
o o
—	-a
rt
»o „•
jI cc
O- o o
C ГЧ
•Ü —
m
I
o •a
$
1051.05 2160.30 852.05 514.40 774.30 1920.45 689.85 71.15 298.35 1694.45 322.25 1193.40 948.85 1349.75 192.75 322.20 578.55 231.75 204.80 2165.45 1688.45 2087.85 433.45 789.00 362.70 115.30 685.50 552.65 632.05 547.00 1275.65 326.90) 219.70 427.10 319.30 1416.80 247.55 552.35 1309.25 431.05 390.35 888.95 610.90 419.60 1209.00 341.80 489.8Ü 148.45 945.65 413.85 603.10 211.45 279.90 455.3^ 159.50 437.75 202.80 505.45 292.05 376.45 356.70 978.10 613.50 616.10 729.15 592.10 631.20 544.00 188.55 238.40 633.65 337.45 448.60 93.90 594.30 229.30 639.20 420.50 546.35 299.35 420.40 286.70 227.05 207.45 77.10 453.60 269.70 214.50 339.65 151.95 256.65 132.00 625.85 361.35 107.95 447.60 210.80 105.70 242.20 283.30 344.30 257.30 74.85 206.45 309.90 120.60 83.10 77.20 352.60 214.90 107.20 126.40 362.75 149.00 180.90 5.20 92.55 165.90 104.20 95.75 390.65 123.00 224.70
. 4,033.851......|$22.45|$ 60,659.15]$ 65.70 .....
2.50
63.20

i—J
v_ »<Nadalj<vanj« Jednotineg* poročila na drugi strani^
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. 1912 DO 31. DEC. 1912.
Naloženega društvom: —
Za asesment .............$54,887.25
Za pristop ..............................288.50
Za rez. sklad ........................1,100.00
Za vrh. zdravnika ..............151.25
Za znake ................................103.45
Za certifikate in charter...	183.00
Za upravne stroške ............4,033.85
$60,747.30
Plačanega od društev......$60,659.15
Imeli kredita .............. 22.45
Ostali dolžni .............. 65.70
$60,747.30
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JULIJA DO
31. DECEMBRA 1912.
Preostanek 1. jul. 1912.....$257,940.01
Plačanega od
društev ......$60,659.15
Plačanega za o-bresti od posojil ........... 6,213.48
Najemnina dvorane in glav.
urada ........ 598.00 67,470.63
$325,410.64
Izplačana posmrtnsina .....$53,912.50
Izplačana poškodnina ...... 800.00
Izplačalo za razne stroške.. 6,537.00 Preostanek 31. dec. 1912... .264,161.14
$325,410.64
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. DO 31. DEC. 1912.
Plačana posmrtiiina: —
4060 Marija Benedik (del)..........................$1000.00
1534 Mihael Frankovič ............................. 1000.00
3452 Frank Požar .................................. 1000.00
3800 Angela Mensinger ............................ 1000.00
16809 Frank Matuša ............................... 1000.00
10262 1'eier Kerže ................................. 1000.00
8765 Blaž Hauptman, preost. del..................... 950.00
12349 Ignac Susman ...................................1000.00
545 Katarina Klemenčič, preost. del.................. 30.00
10 Josip Ivančič ................................... 1000.00
2313 Frančiška Turk ..............................-	1000.00
4441 Helena Thomas (del)............................................700.00
17995 Anton Stimac ..............................................................500.00
13800 Ivan Ivec .....................................................1000.00
12960 Alojzij Domenko, preost. del....................................400.00
3788 Mihael Frank ...................................................1000.00
13952 Mihael Badovinac ..............................................1000.00
340 Josip Simonič....................................................1000.00
8656 Peter Pezdirc, preost. del........................................600.00
1112 Frank Zidar, preost. del..........................................400.00
«351 Frank Hribar ..................................................500.00
17124 Josip Senkovič ................................................1000.00
4946 Frank Kočevar .................................................lOOO.OO
413 Marija Kralj .....................................................500.00
2871 Josip Vidic .....................................................1000.00
852 Frank Pirnat ....................................................1000,00
6939 Anton Mance ...................................................1000.00
9344 John Mušič (del) ...............................................50.00
13426 Mihael Soba ...................................................1000.00
3437 Barbara Jurkovič (del) .........................................320.00
285 Peter Mušič .....................................................1000.00
18011 John Malovarh ................................................1000.00
6239 Frank Struna (del) .............................................200.00
636 Andrej Pajnič ...................................................1000.00
2859 Katarina Verbos (del)..................................800.00
631 Anton Oražen ...................................................1000.00
5181 Matija Hudak (del) .............................................150.Q0
16136 Frank Stržinar.................................................500.00
10362 Frank Kezele, preost. del.. .....................................400.00
15297 Frank Verhovnik......................,;•••••	50000
855 John Slamič, preost. del..........................................800.00
15126 Anton Govek (del) ..........................................200.00
5463 Frank Perušek ...................................................1000.00
1687 Peter Vogrin ...................................................1000.00
4537 Amalija Gozdanovič ............................................1000.00
130 Nikolaj Mihelič (del) ....................................562.50
13749 Ignac Zaje .....................................................1000.00
2297 Frank Medosh (del) ............................................600.00
10215 Jakob Kristan .................................................lOOO.OO
7526 Frank Tanko ..................................................................lOOO.OO
3878 Peter Osterman .................................................1000.00
5509 Vinko Robnik, preost. del........................................400.00
675 Anton Kozina ...................................................500.00
2294 Martin Simšič ..................................................1000.00
9518 Frank Porkat ...................................................1000.00
17809 Ivan Križ (del) ................................................500.00
8112 Anton Mestik (del) .........■,................................500.00
5720 Josip Grilc ......................................................................1000.00
8885 Franc Trohe? ..................................................1000.00
8734 Nikolaj Balkovec ..........................................................1000.00
6529 Frank Marinšek (del) ..................................................250.00
520 Avgusta Žulič .'...............................................................500.00
4570 Matija Brinskole ..........................................................500.00
325 Marija Terselič ....................................5UI.00
2999 Mihael Perko ..................................................................1000.00
4161 Marija Wolfgang ...............................................500.00
2876 John Skala, preost. del ................................................500.00
1730 Jakob Murkovski.............* .... -........................1000.00
16922 Frank Mavsar ..............................................................1000.00
7328 John Češarek (del) ......................................................500.00
732 Kozalija Briški ..................................................500.00
1619 Marija Šuštaršič ............................................................500.00
12772 Frank Fišer (del) ........................................................I0000 $ 53,942.50
Plačana poškodnina: —
17328 Marka Makarič ..............................$ 10000
15217 Frank Japelj ................................. l00-00
16957 Alojzij Bučar ................................ I0000
12801 Mihael Gregorič ............................. 250.00
10192 Alojzij Mlakar ............................... 250.00
Razni drugi stroški:
Glavnim uradnikom povračilo stroškov za vožnjo in zamudo časa pri sejah in pregledovanju knjig:
Anton Golobiču za zamudo časa......... ...............$ 24.00
Geo. Thomas za zamudo časa $36.00, vožnja $55.55............91.55
John Povsha za zamudo časa $44.00, vožnja $27.98............71.98
Avgust Poglajen za zamudo časa $24.00, vožnja $1.59; notarska zaprisega prič o zadevi afere Tomaž Pučar $5.00	30.59
John Mravintz a zamudo časa $32.00, vožnja $27.48............59.48
Paul Schneller za zamudo časa $24.00, vožnja $24.80 ..........48.80
John Grahek za zamudo časa ....................................................16.00
Amerikanski Slovenec za društvene in Jednotine knjige.. 2,855.35 Amerikanski Slovenec za tiskovino od 2. jan. 1912 do 29.
jun. 1912 ......................................................................................254.25
Glasnik Publishing Co. za umrle liste, certifikate in drugo
tiskovino ....................................................................................105.00
A. W. Kerr, odvetnik, Calnmet, Mich, za odvetniško delo
do 1. jul. 1912......................................................100.00
O'Donnell, Donovan & Bray, odvetniki, za pregled ab-
straeta in drugo odvetniško delo do jul. 1912.........
Dr. M. J. Ivec-u za pregled zdravniško preiskovalnih listov iz leta 1911 ....................................
Dr. Jos. V. Grahek-it za pregled zdrav.-preisk. listov od
1. jan. 1912 do 30. jun. 1912.........................
Paul Schneller, 2 knjigi $7.25, poštnino do 1. jul. 1912, 3.46; vožnja v Springfield, 111. po Jednotinih opravkih in strošek, $9.42; vožnja v Waukegan, III. po Jednotinih opravkih vsled verskih zadev, $27.94, zamudo časa,
$16.00 .............................................
Plače gl. uradnikov Jednote za leto 1912:
Paul Schneller od 1. jul. do 31. dec. 1912................................150.00
Frank Bojc-u, za leto 1912 Marko Ostronich-u, za leto 1912
800.00
40.00
36.50
108.00
64.07
20.00 20.00
John-u Grahek, od 1. jul. do 31. dec. 1912................................150.00
Martin-u Muchitz, za leto 1912 ..................................................100.00
Antonu Golobitsh, za leto 1912..................................................25.00
Avg. Poglajen, za leto 1912 ........................................................25.00
John Mravintz, za leto 1912 ........................................................25.00
Geo. Thomas, za leto 1912 ......................................................25.00
John Pousha, za leto 1912............................................................25.00
M. J. Kraker, za leto 1912............................................................10.00
John Žulich, za leto 1912 ............................................................10.00
Geo. Flajnik, za leto 1912 ............................................................10.00
Peter Staudohar, za leto 1912 ....................................................10.00
Frank Banich, za leto 1912 ........................................................10.00
Frank Petkovšek, za leto 1912 ..................................................10.00
Josip Zalar, od 1. jul. do 31. dec. 1912 ....................................900.00
Najemnina gl. urada K. S. K. J. za leto 1912 ..........................480.00
Bush & Handwerk Co. za umivalnik in delo pri postavitvi
istega v urad Jednote ...............................
Frank Clare, City Collector, za vodo ...................
Joliet Slovenic Coal Co. za premog..........................................42.20
Public Service Co. za razsvetljavo gl. urada in dvorane	36.23
joliet Sash & Door Co., za šipe pri oknih Jed. hiše......
Snaženje urada in dvorane ............................
U. S. Post Dept. za koverte z 2c znamkami ............
Wells F'argo Express Co. za odpošiljatev knjig na društva
Plačalo za za vitje društvenih knjig.....................
Telefoni in brzojavi ...................................
Drugi izdatki v uradu gl. tajnika $91.88; poštnina $21.96;
ekspres 45c ................................................................................114.29
65.76 11.29
11.00 33.00 64.12 145.13 10.00 43.41
6,537.00
$61,249.50
Preostanek dne 31. dec. 1912 .....................................$264,161.14
Jednoti pripadajoč denar 31. dec. 1912 še ne vplačan oziroma vplačljiv:
Obresti od posojil na posestvah in zemljiščih............$ 892.96
Obresti od obveznic ................................... 768.72
Obresti od bančnih \4og .............................. 83.81
Dolg društev .......................................... 65.70
Drugi dolg Jednoti .................................... 15.00 $ 1,826.19
Skupno denarno premoženje 31. dec. 1912........................$265,987.33
Inventar Jednote: —
Notranja oprava gl. urada .............................$ 432.13
Shrambe za listine ..........................................................................494.10
2 pisalna stroja (Typewriters) .............-..........................152.00
Soštevalni stroj (Adding Machine) ........................................266.75
Blagajnica (Safe) ..........................................................................85.00
Pisalna miza .....................1........................................38.50
Miza za pisalni stroj in stol ........................................................29.50
Check Protector ............................................................................30.00
Druge male potrebščine v uradu................................................16.80
Pečat Jednote ..................................................................................18.00
2 kovčega ..........................................................................................11.00
Mineograph ......................................................................................35.00
Zastava ..............................................................................................153.50
Stiskalnica ..........................................................................10.00
Mali pečati ..................................'....................29.88
Znaki za člane ................................................................................185.25
Znaki za članice ..............................................................................1.65
Znaki gl. uradnikov........................................................................150.75
Knjige, tiskovina in pravila ........................... 2,855.35
Poškodovani znaki
$4,995.16 1.65
4-
4,993.51
4,993.51
Skupno Jeduotino premoženje in imetje ........................
Dolg Jednote:
Se neplačana posmrtnina .............................$22,867.50
$270,980.84
Se neplačana poškodnina
Vrh. zdravniku za pregled zdrav, listov................
Glasilo in naročnina istega za dr. tajnike..............
Drugi neplačani dolgovi .................i............
100.00 151.25 322.00 134.25
Skupni dolg Jednote .................................$23,575.00 $ 23,575.00
Čisto Jednotino premoženje in imetje 31. dec. 1912.................$247,405.84
ŠE NEPLAČANA SMRTNINA 31. DEC. 1912.
Ime umrlega(e), mesto in država in datum smrti.
Neplačana svota.
.J.
100.00 900.00 700.00 500.00 200.00 500.00 200.00
John Oblak, Federal, Pa., 7. sept. 1906............................$ 300.00
Marija Rosandič, Pittsburg, Pa., 22. apr. 1907..........................................100.00
Marija Podobnik, Federal, Pa., 17. sept. 1907..............................................500.00
Matija Skedel, Bivvabik, Minn., 31. dec. 1907..............................................100.00
Ignac Kaučič, Forest City, Pa., 6. okt. 1908 ..............................................50.00
Marija Meden, St. Louis, Mo., 3. nov. 1909....................... .	300.00
Anton Vidmar, Virginia, Minn., 6. okt. 1909 ..............................................450.00
Ignac Mišmaš, Pueblo, Colo., 10. nov. 1909................................................1,000.00
Peter Colarič, Virginia, Minn., 17. jan. 1911 .......,.
F'rane Guzel, Federal, Pa., 22. maja 1911 ............
Alojzij Smolej, Ironwood, Mich., 3. nov. 1911.......
Frank Zaverl, Forest City, Pa., 11. dec. 1911 .....
Frank Tisel, Virginia, Minn., 15. sept. 1911..........
Jurij 2ivič, Allegheny, Pa., 27. febr. 1912............
Anton Dolinar, Chisholm, Minn., 23. febr. 1912 ......
Josip Penko, Crested Butte, Colo., 14. apr. 1912 ......................................1,000.00
Frank Karaš, Youngstown, Ohio, 25. maja 1912 ......................................1,000.00
John Zupančič, Fleming, Kans., 29. maja 1912 ........................................900.00
Helena Tomas, Pueblo, Colo., 23. junija 1912 ............................................300.00
Anton Govek, Little Falls, N. Y., 23. julija 1912 ...............................800.00
Frank Struna, Indianapolis, Ind., 14. sept. 1912 ........................................800.00
Ivan Mušič, Forest City, Pa., 16. jul, 1912..................................................950.00
Barbara Jurkovič, Chicago, III., 16. sept. 1912 ............................................680.00
Helena Okovič, Pittsburg, Pa., 14. sept. 1912 ............................................500.00
Matevž Žnidaršič, So. Chicago, 111., 9. okt. 1912 ......................................1,000.00
Frank Medosh, So. Chicago, 111., 10. okt. 1912............................................400.OO
Matija Hudak, Allegheny, Pa., 15. sept. 1912 ..............................................850.00
Nikolaj Jarc, Haser, Pa., 23. sept. 1912 ..................................1,000.00
Anton Mestik, Aurora, Minn., 1. okt. 1912 ..................................................500.00
Barbara Verbos, Chicago, III., 29. sept. 1912 ............................................200.00
Nikolaj Mihelič, Joliet, 111., 24. okt. 1912 ..................................................437.50
John Križ, Joliet, 111., 13. nov. 1912 ...................................................500.00
John Zorman, Cleveland, Ohio, 15. nov. 1912 .....................................1,000.00*
Anton Bizjak, Pittsburg, Pa., 14. nov. 1912 ................................................1,000.00
Frank Marinšek, Hibbing, Minn., 27. nov. 1912 ........................................750.00
Daniel Kordich, Anaconda, Mont., 24. nov. 1912 ........................................1,000.00
John Cešarek, Eveleth, Minn., 22. nov. 1912 ..............................................500.00
Frank Fišer, Forest City, Pa., 3. dec. 1912..................................................900.00
$22,867.50
Opomba: Vzrok neizplačila je* ker v nekaterih slučajih so dediči v stari domovini in niso še vposlali pravoniočnih pooblastil; nekateri dediči so nedo-letni in nimajo še postavnega varuha; v nekaterih slučajih so listine prepozno dospele v gl. urad, da bi se zamogla smrtnina pred zaključkom računa izplačati in posmrtnina za članico Heleno Okovič, je bila pridržana vsled nepravilne izpovedbe starosti ob času pristopa v Jednoto. (Glej pravila člen 3, stran 28, tpčka J.)
Josipu Rems, za leto 1912.............................. 50.00
PREGLED DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. J. 31. DEC. 1912,
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111., Lot 1, Block 1, Cas-
seday Addition to Joliet ................................I.. ..$	10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, lil..........ч................17,500.00
Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111............... 2,500.00
Posojenega na različna posestva in zemljišča 11a 1. mortgage ali
Trust deed .................................'....................................49,350.00
15 obveznic Comc'l Nat'l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000..	15,000.00
10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000......................10,000.00
Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111..................................10,000.00
20 obveznic City of Waukegan Street Improvement................ 6,200.00
Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111...... 5,800.00
Uloženega na obresti 11a Joliet National B?nk, Joliet, 111....................30,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, III--------20,000.00
IJIoženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, 111.. 5,000.00
Uloženega na obresti na First National Bank. Joliet, 111......................М.ОДШ)
Uloženega na obresti 11a Citizens National Bank, Joliet, 111..............5,000.00
Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo.	5,000.00 Uloženega na obresti na German Nat'l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa..........................................................................................................5,000.00
Uloženega na obresti na First Nat'l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa.	5,000.00
Uloženega na First National Bank of Latirium, Mich............................5,000.00
Uloženega na I'armers & Miners National Bank, Forest City, Pa...	5,000.00
Jednotina hiša ....................................................................................................9,000.00
Uloženega na čekovni promet po 21/г odst. na First National Bank,
Joliet, 111..........................................................................................................32,811.14
Skupno denarno premoženje dne 31. dec. 1912.....................$264,161.14
RAZPORED SKLADOV.
Smrtninski sklad ................................................$ 96,880.46
Rez. sklad ..............................................................................................................163,688.43
Poškodninski sklad ............................................................................................2,229.65
Stroškini sklad .................................................. 1,362.60
$264,161.14
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC, KI SO UMRLI TEKOM
LETA 1912:
Certf. štev., ime člana(ice), ime in kraj dr.	Zavarovalnina.
12981 Doles Frank, sv. Jožefa 2, Joliet, 111..............$1000.00
15136 Perovšek Frank, sv. Jožefa 2, Joliet, 111........... 1000.00
52 Pleše Ana, sv. Jožefa 2, Joliet, 111................... 500.00
130 Mihelič Nikolaj, sv. Jožefa 2, Joliet, 111............. 1000.00
2313 Turk Frančiška, sv. Jožefa 2, Joliet, 111............. 1000.00 $ 4,500.00
2,000.00 500.00
3,000.00 1,500.00
4,500.00
1,000.00 2,000.00 2,000.00
3,000.00
500.00 1,000.00 1,000.00
2,000.00
•■■ ш
■ -M
1518 Nemanich Matija, Vit. sv. Jurija 3, Joliet, lil....... 1000.00
285 Mušič Peter, Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111............. 1000.00
325 Terselič Marija, sv. Družine 5, La Salle, 111......... 500.00
4946 Kočevar Frank, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo......... 1000.00
413 Kralj Marija, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo............. 500.00
036 Pajnič Andrej, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo............ 1000.00
631 Oražen Anton, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo........... 1000.00
520 Žulič Avgusta, sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111____ 500.00
545 Klemenčič Katarina, sv. Roka 10, Clinton, Iowa..... 500.00
882 Cerovšek John, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa....... 1000.00
855 Slamič John, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa......... 1000.00
852 Pirnat Frank, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa......... 1000.00
12772 Fišer Frank, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa........ 1000.00
7526 Tanko Frank, sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont....... 1000.00
3878 Osterman Peter, sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont.. 1000.00
742 Briški Rozalija, sv. Roka 15, Allegheny, Pa.......... 500.00
1112 Zidar Frank, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.......... 1000.00
3739 Kostelc Marjeta, sv. Jožefa 16, Virginia,' Minn..... 1000.00
13952 Badovinac Mihael, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn... 1000.00
18011 Malovarh John, sv. Barbare 24, Blocton, Ala..... 1000.00
1619 Šuštaršič Marija, sv. Barbare 24, Blocton, Ala..... 500.00
4625 Perušek Ivan, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio......... 500.00
1550 Mesojedec Marta, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio..... 500.00
5463 Perušek Frank, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio....... 1000.00
6715 Kozina Anton, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio........ 500.00
2850 Zorman John, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio......... 1000.00
5720 Grilc Josip, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio........... 1000.00
1524 Frankovič Mihael, sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.. 1000.00
2640 Puhek Marija Z., sv. Petra 30, Calumet, Mich....... 1000.00
1687 Vogrin Peter, sv. Petra 30, Calumet, Mich.......... 1000.00
13800 Ivec Ivan, Jezus Dober Pastir 32, Enumclaw, Wash. 1000.00 i730 Murkovski Jakob, Jezus Dober Pastir-32, Enumclaw. 1000.00
1789 Sumič Nikolaj. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa..... 1000.00
16829 Bizjak Anton, Matere Božje 33, Pittsburg, Pa..... 1000.00
8734 Balkovec Nikolaj, Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.. 1000.00 11406 Mihor Peter, sv. Petra in Pavla 38, Kansas City,
Kansas ............................................. 500.00
6529 Marinšek Frank, sv. Barbare 40, Hibbing, Minn---- 1000.00
2294 Simšič Martin, sv. Alojzija 42, Steelton, Pa......... 1000.00
4537 Gozdanovič Amalija, sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. 1000.00
13584 Kordič Daniel, sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont..... 1000.00
1092 Kolman Marija, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. 500.00 2014 Žnidaršič Matevž, Vit. sv. Florijana, So. Chicago, 111. 1000.00 2297 Medosh Frank, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil. 1000.00 2999 Perko Mihael, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. 1000.00 4161 Wolfgang Marija, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago 500.00 8351 Hribar Frank, sv. Frančiška Ser. 46, New York.... 500.00
8705 Živčič Jurij, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa..... 1000.00
6939 Mance Anton, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa.. 1000.00 5181 Hudak Matija, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa... 1000.00 12468 Gazboda Frank, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.. 500.00
10 Ivančič Josip, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind....... 1000.00
6239 Struna Frank, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind..... 1000.00
3788 Frank Mihael, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111......... 1000.00
8885 Trobec Frank, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111......... 1000.00
5509 Robnik Vinko, sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm,
Minn................................................ 1000.00
12474 Dolinar Anton, sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn. 500.00
14030 Penko Josip, sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo..... 1000.00
2876 Skala John, sv. Jožefa 56, Leadville, Colo........... 1000.00
2871 Vidic Josip, sv. Jožefa 56, Leadville, Colo........... 1000.00
1237 Debelak Urban, sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y...... 1000.00
4570 Brinskole Matije, sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y..... 500.00
ol77 Majdič Anton, sv. Jožefa 58, Haser, Pa............ 1000.00
7522 Jarc Nikolaj, sv. Jožefa 58, Haser, Pa.............. 1000.00
3452 Požar Frank, sv. Jožefa 58, Haser, Pa.............. lOOO.OO
10262 Kerže Peter, sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. 1000.00 340 Simonič Josip, sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. 1000.00 7328 Češarek John, sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. 1000.00 9583 Karaš Frank, Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O... 1000.00
13426 Šoba Mihael, sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio---- 1000.00
13749 Zaje Ignac, sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio...... 1000.00
16922 Mavsar Frank, sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio... 1000.00 8037 Kernz Josip, sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis.. 500.00
5700 Stublar Alojzij, sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa....... 1000.00
7366 Jakše Anton, sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo. 1000.00
9518 Porkat Frank, sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa....... 1000.00 .
9344 Mušič Ivan, Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa. 1000.00 4060 Benedik Marija, Marije Pomagaj 78, Chicago, 111... 1000.00 3437 Jurkovič Barbara, Marije Pomagaj 78, Chicago, 111. 1000.00 2859 Verbos Barbara, Marije Pomagaj 78, Chicago, III.. 1000.00 4259 Rotter Lucija, Marije Cist. Spoč. 80, So. Chicago, III. 500.00
10466 Zupančič John, sv. Alojzija 83, Fleming, Kans..... 1000.00
16809 Matuša Frank, Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich 1000.00 17995 Stimac Anton, Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich. 500.00
17809 Križ John, sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111............. 1000.00
2696 Okovič Helena, sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa....... 500.00
4441 Tomas Helena, Mar. Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo.. 1000.00 2963 Trdina Marjeta, Mar. Cist. Spoč. 104, Pueblo, Colo. 1000.00 3383 Glavinič Katarina, sv. Veronika 115, Kansas City,
Kansas .............................................. 1000.00
12349 Susman Ignac, sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.... 1000.00
15126 Govek Anton, sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y..... 1000.00
16136 Stražišar Frank, sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y... 500.00
14050 Lalikar John, sv. Jakoba 124, Gary, Ind........... 1000.00
3800 Mensinger Angela, sv. Ane 127, Waukegan, 111..... 1000.00
8112 Mestik Anton, Marije sv. Rožnega Venca, 131, Auro-
ia, Minn............................................ 1000.00
15297 Werhovnik Frank, sv. Roka 132, Frontenac, Kans.. 500.00
Skupaj: 100 članov.
Predstoječe računsko poročilo gl. uradnikom in nadzornikom dnote na sejali dne 27. in 28. januarja 1913 bratski predloženo v
P: I. II
Ш
Zi
v,
Al

3,500.00 I i< 500.00 500.00
4,000.00 vi
2,000.00 500.00
12
16
i

4000.00 500.0° fbr
3,000.0°
2,500.0° 2,000.00
1,500.0° 1,000.00
2,000.00
1,500.00
3,000.0°
3(ooo.o° 1,000.0°
3,000.00 500.°° 1,000.00
1,000.00 1,000.00
3,000.0° 500.0° 1,000.00
1,500.0°
2,000.°° 1,000.0°
2,500-00
1JSS
'■Stf
R1 At Po
nii ja' vil 2j T,
na Pc ve m
n< ri:
V<
S. «<
■ ji ђ
2] 4:
Vi P1
s< ti d k
Si
P
1, \
C 1
i
p
s t i \
I C
PAUL SCHNELLER,
gl. predsednik. JOHN GRAHEK,
blagajnik.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J1'1
STATE OF ILLINOIS, Will Count)
Th
j- ss.
ANTON GO LOB ITS?1 AUGUST POGLAJI'-N' JOHN MRAVINTZ. GEO. THOMAS,	>•
JOHN POVSHA,
oat"
e Trustees of the G. C. S. C, U. of U. S. A. have declared U1)°'',iedtfe | the above statement to be true and correct to the best of their kn" ,oi3-
кмо^ шаГУ
,913-
and belief. Subscribed and sworn to before ine this 28th day of Jan*»".
JOSEPH DUNDA, Notary
' H
Ш

K. S» K.


JEDNOTA
******
.14
1.00
1.00
1.00 >.00
1.00 ).oo
Bell Phone 1048.
Orgtnizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
j-podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
H. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
^>vni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
«upnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sis., Forest City, Pa.
vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Aaton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.	j
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa'.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasijo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
1.00 1.00
1.00
>.00
1.00
1.00 1.00 1.00
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
!2//2 Frank Fišer, star 30 let, član dr. sv. Jožefa 12. Forest City, Pa., umrl 3. dec. 1912. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. febr. 1908. Razred 3.
16136 Frank Stržinar, star 34 let, član društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y. umrl 26. sept. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 18. aprila 1910. Razred 4.
S5619 Marija Šuštaršič, stara 29 let, članica dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., umrla 4. dec. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila * Jednoti 18. sept. 1910. Razred 1.
94°>J«?sip Jakovčič, star 42 let, član društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstöwn, "mrl 7. jan. 1913. Vzrok smrti: Ubit v tovarni. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. marca 1906. Razred 5.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA K. S. K. J.
Asesment za mesec februar 1913 je reden brez vsake dcklade. Spoštovanjem in bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR. gl. tajnik K. S. K. Jednote.
kajti zanimali so se kakor mladi tako i starejši člani za napredek. Čast vsem!
Vse sobrate lepo pozdravlja
Jos. Kerstolič, tajnik.
Waukegan, 111., 20. jan. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. se daje na znanje vsem članom bivajo-' čim tukaj in izven okraja Waukeganä ' in North Chicago, da sedanji društveni tajnik opozarja vse, da bi redno plačevali svoje asesmente oziroma dr. pri-spevke in Jednotine, ker drugače1 naj vsaki sam sebi pripiše, ako ga bo-dem suspendiral, ker moja dolžnost ni,' da bi po "hauzih" hodil za njimi in spraševal, ali boš še pri društvu ali ne. Kdor ne bode dvakrat zaporedoma plačal, bode brez izjeme iz društva suspendan. Prosim vas, člani, da si to jemljete v poštevanje, da ne bode nobenemu nobene krivice in da bode vladala bratska ljubezen med brati.
Nadalje prosim vse člane našega društva, da kateri še ni oddal certifikata oziroma testamenta dr. tajniku, naj ga vendar sedaj odda, da se zamo-rejo knjige v pravi red spraviti. Zatorej vas še enkrat opozarjani, da se držite svojega poklica in vaše dolžnosti, pa bode vse šlo v pravem tiru lepo naprej.
Nadalje sporočam, da na redni seji dne 19. januarja se je izvolil novi podpredsednik, na mesto odstoplega brata Frank Ogrina je prevzel njegovo mesto brat Frank Šebenik ter želim, da bode tudi dobro deloval za društvo.'
Tako tudi prosim člane našega društva, kateri imate potne liste', da pred-no se imajo vam poteči, pišite meni kot dr. tajniku in pošljite svoto za nadaljnji potni list, da ga vsakemu takoj odpošljem; v slučaju, da kateri tega ne stori, bode ravno tako takoj suspendan, kakor hitro ima prejšnji potni list potekel. Zatorej jemljite si to na znanje, da ne bodete v zadregah in skr beh vsaki posamezen. Zakaj ako član umrje zunaj, pa brez potnega lista, ne dobijo tako lahko njegove usmrtni-ne njegovi sorodniki: ker pa Jednota dr. lahko primora plačati usmrtnino, zato pa tudi društvo od takih članov zahteva, da se vsaki o pravem času naznani in zahteva nadaljnji potni list.
H koncu mojega poročila bratsko lepo pozdravljam vse sobrate K. S. K. J., posebno pa društvenike dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J.
Frank Brence, dr. tajnik, 1436 So. Sheridan Road.
: društvene vesti. -
>.00 1.00
1.00
1.00 1.00
Л-5 4 1.00 1.00
1.0o
1.00
.00
,00
.00
,00 .00 .00 00 .00 ,00
.00 .00 .00
.00 .00 .00
.00
.00
(K) <#
Ф
00 00
s
it;
Aurora, III id •	лт
t ,	' "•> !У. jan. — Vse cenjene
;V^te društva sv. Janeza Krstnika št. v S- K. J.; bivajoče zunaj mesta ora> Hi., katerim so potni listi že n°tekh'. in °ne, kateri še potnih listov Prosim' nai se mi blagovolijo v^Mtl zanJ'e takoj, ker to sedanja pra-® zahtevajo. Moj naslov: Martin
Tud?'ek' 54 Forest Ave"> Aurora-
' 1 naznanjam vsem cenj. članom V- sv. T i,r_
ПаЈ bi	zl]naj mesta bivajocim,
bošii agOVOUj° VSa pisma 111 P°šiljatve Ve-' J ltl "a gorenji naslov, in ne
mn "a poJtll° bakso 262, ker jo bode-Pustili
T
"e Z POt0m P°zclravljam vse cenje-Vifci ° ratC 111 sosestre po širni Ame-Martin Zelenšek, tajnik.
v^S^ Ill.. 27. jan.
■«HcoTn*'Jan^ (VabiI° "a S. K j ' Društvo sv. Štefana št. 1 K.
• ' J- priredi veliko predpustno ve-
1 s«lico
■ ~ ■»»»>_» ЈД VUJJU31UU vv.
•irja, ^''jodnjo nedeljo, dne 2. febru Halj; dvch Popoludne v Herbert's 2lst Ply VOglu Blue Island avenue in društvi'	članov omenjenega
ves<liCe , nost J'e. da se udeleže te Polnost^0 da bo društvo zastopano
•Ä"* pa Vabimo na našo ve-društva C 'rVS.a drusa slavna slovenska di vSc UV ChicaK' in okolici, kakor tu-^nje, (1"'samezne cenj. rojake in roja-selim'0 ' skupaj po domače razve-Predpusl^dnj0 nedeljo v letošnjem
, ^atore; n; -
de«je v Kllcem vsem: Na veselo svi-% nedeljo! Zdravi!
Prank Banich, predsednik.
Cl	----
>o.) 7?eland' 25. jan. - (Naznani-
Na i, Iada tajnika društva sv. čt st. 25 K" c i;- t > n°m in '-i	J' se "»znanja
S. j, 'Danicam, kakor po pravilih ' '>n0Vai ■ so Prošeni člani(ce) gori-Je CertifnCBa dru®tva> da prinesejo svo Me vknjiž-nazaj' t0 Pa zaradi tega, da **»„0 . 1 v glavno knjigo, kakor zah-
e8le<leZ-, aVneRa urada K S- K- J-
4m redu in(ica)- če ie certif- v Pra" ne, ampak prošeni so, da
vknjiži in popravi kar ni, kakor bi moralo biti. 4
Nadalje se naznanja članom(icam), da se bodejo pri prihodnji seji na dan 2. febr. 1913 spoveclni listki razdelili za velikonočno spoved, katera se bode vršila dan 15. februarja 1913 v cerkvi fare sv. Vida in sv. obhajilo na dan 16. febr. 1913, ob 8. uri dop. in zbirali se bodemo v Knausovi dvorani ob 7:30 dop. ter skupno odkorakali v cerkev. Zaradi spovedi vam hočem še prihodnjič več poročati.
I Nadalje naznanjam članom, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej, ker so vedno važne stvari za člane (članice) priporočane pri vsaki seji! Z bratskim pozdravom
Josip Russ, I. tajnik.
Rankin, Pa., 13. jan. — Račun dr. sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. za leto 1912:
a) Dohodki: Čl anom in članicam naloženo
plačati ....................$1947.24
Od tega vplačali za Jednoto in
društvo ................... 1820.94
Za prodane srečke za uro izven članov ................ 54.00
Obresti za leto 1912 ......... 29.00
Cisti dobiček od veselice 28. nov........................ 39.25
Skupaj ................$1943.28
b) Stroški:
Ases. Jednoti in znaki itd.....$1143.80
Z a boln. podporo ............ 435.70
Za regalije .................. 38.00
Za pravila in tisk. in poštnino 40.23
Plače uradnikom ............ 74.75
Najemnina od dvorane....... 30.00
Darila ....................... 14.00
Ura za žrebanje ............. 14.50
Razno ....................... 3.70
Skupaj ................$1794.68
Preostalo v 12tih mes........$ 148.60
Preostalo 31. dec. 1911...... 739.76
.................„„
U-rtif na prihodnjo sejo vsak svoj n,Qram 'rU?J> kakor zahtevano. Kar pa ■ »"»O <la '"-'kateri certif. so jako Чјо . stanju, namreč: 1) Članice Io<imrtn. Cert,f- napravljene za $300.00 N**,!« In plačujejo pa za $500.00 <? 4is0	Nekateri imajo certif.
- Da	na certif. dediči. 3)
. ?dtio n . °bijo certif., kateri niso >ika 4? ,.p"ani od predsednika in Пк Pome,,; navedene 3 točke zgo-žasu» Ccrtif- v slabem stanju umrlega člana(ice), ker ni cer
11'
je iL>S
tif.
'taU|,Vem in polne n na to
čl
m redu, kakor bi
'»nice In nat0
-кц (,,'/ * Prinesejo svoje certif. druj e8a meseca nazaj na urad ene8a tajnika, da sc stvar
Gotovina 31. decembra 1912..$ 888.36
Razpregled članov in članic: 31. dec. 1911 je društvo štelo 90 članov
in 18 članic. Pristopilo v 1. 1912 16 članov in 7 čl. Pristopilo s prestop, listi 3 člani. Zopet sprejet 1 član. Suspendovano 10 članov in 1 članica Izobčen 1 član.
Prestopili drugam 2 člana in 1 članica. 31. decembra šteje društvo 97 članov
in 23 članic. Za poškodnino zavarovanih 56 članov Za poškodnino in bolezen 57 članov in 2 članici.
Kakor je razvidno iz pregleda čla nov, se jih mora veliko črtati iz knjige ali suspendati, in to je tudi vzrok, da ona svota, katera je bila naložena za plačati, ni vplačana in je ostalo dolga okoli 127 dol. pri članih. Nasprotno pa je šlo iz blagajne veliko ven in kolikor povejo prejšnje knjige, ni bilo nobeno leto toliko bol. podp. izplačano kakor m. 1., dasi je dr. štelo po 100 —110 članov. Da smo tako naprej do-šli vseeno, je zasluga vseh članov
VABILO.
Waukegan, 111., 27. jan. — Društvo Vitezov sv. Jurija priredi veselico v korist svoje blagajne dne 1. februarja t. 1. v Math Slanovi dvorani na 10. cesti. Tem potom vabi zgoraj imenovano društvo vsa vvaukeganska društva in tudi vse posamezne rojake, da bi se veselice v obilnem številu udeležili. Veselica se prične ob 7. uri zvečer. Z bratskim "pozdravom
Frank Osredkar, I. tajnik.
Dopis.
Bradley, 111. — Cenjeni g. urednik! Nekoliko pojasnila v zadevi zaprižene izjave iz Bradley in odgovor lažniku Skubicu o njegovem dolgu glede društva sv. P. P. 62. K. S. K. J. Vprašam jaz kot devet in pol leta blagajnik o-menjenega društva, v kakšni zadevi in po kakšnih dr. opravkih je društvo dolžno Skubicu plačati vožnjo iz Chicago v Bradley in nazaj? Za koliko se je on kot tajnik pogodil z društvom za tajniške posle? O tem seveda on molči; drugo je le on izmislil, da bod malo lepše nafarbal svoje čitatelje. Jaz nisem v 5. letih nikoli zamudil dr. seje in sem vse v redu plačal, vse nakaznice izdelane od tajnika, in Skubic bi bil lahko naredil nakaznico za svoj dolg, ker je bil Skubic sam tajnik, a o tem dolgu mi nismo dosedaj prav nič vedeli. On namreč dobro ve, da ga imamo mi zapisanega kot sleparja, kateri nam dolguje za tri mesece in tudi denar, kar ga je od drugih dobil. Zaletava se v J. Štua, kateri si je moral denar drugje posoditi, da ga nismo suspendirali kakor Joe Žičkarja, kateri ni povrnil svojega dolga; in temu je bil kriv Skubic, ker nam ni denarja poslal, ki ga je prejel. Do danes ga nismo še prejeli in mogoče ga tudi ne bomo nikdar. Koga naj bo sram: nas ali sleparja Sktibica? Pomiluipm le rojake, katerih ni posebno veliko, da bi se takšnim propalicam dali voditi za nos in zapravljali svoje krvavo zaslužene novce za ničvredni "Glas Grdobe." Če Skubic ne bo ponižno utihnil, bomo pa še odgovarjali, ker gradiva imđmo dosti na razpolago o tem zvitem, tatinskem tiču.
M. Štefanič, zastopnik dr. sv. Petra in Pavla.
naj pismeno sporoči njegov naslov ^ Amerikanskemu Slovencu.
Podpisana je njegova soproga, kateri ni pisal ne nobenega denarja poslal že dve leti nič. Ker ji je njen mož zapustil 3 otročičke v največji revščini in bedi, je primorana se ponižno proseče obrniti do imenovanega lista, da ji na tak način pomaga, ker konzulat ne ve o njem ničesar. Podpisana nima nobene lastnine, zasluži pa vsak dan približno 1 krono in s tem zaslužkom mora (ako tudi ne more) živeti sebe in tri majhne otročičke, kateri niso za nobeno delo, stari so od 5—11 let.
Jesenice na Gorenjskem, Kranjsko, Avstrija, 14. prosinca 1913.
Neža Šolar.
Izgubljeno bogastvo.
Izgubljeno bogastvo lahko spet pridobimo, če ne izgubimo svoje glave z njim. Pričeti moramo z novo trdno voljo in poizkušati po svojih najboljših močeh, da popravimo škodo. Tuđi če izgubimo svoje zdravje, ne smemo obupati, ker v največ slučajih lahko spet ozdravimo. V takih slučajih je potrebno v prvi vrsti, da okrepimo prebavni ustroj s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Brž ko prebavila sprejemajo dovolj hrane in jo dodobra prebavljajo, ozdravi celo telo. To zdravilo očisti ustroj, okrepi telo, olajša zapečenost, ščipanje in krče, glavobol, mnoge bolezni želodca in droba ter vam podeli nove moči. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—39 S. Ashland ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment za bolne mišice in sklepe.—Adv.
ZASTOPNIKI AM. SLOVENCA: (dosedaj priglašeni)
Ivan Adamič — New York, N. Y. Fr. Bavdek — Indianapolis, .Ind. Fr. Boštnar — Little Falls, N. Y. L. Berce — Iron Mountain, Mich. John Dobravec — Girard, Kans. Fr. Gorenc"— So. Chicago, III. St. Geshel — Manistique, Mich. John Gosenca — Calumet, Mich. Jos. Hochevar — Bridgeport, Ohio. Math Hribernik — La Salle, III. Jak. Juvančič — La Salle, III. Nick Kozjan — Great Falls, Mont. Ant. Koroshetz — Leadville, Colo. John Koshir — Rock Springs, Wyo. Jos. Kerstolič — Rankin, Pa. Mih. Krakar — Anaconda, Mont. Fr. Kranjc — Lorain, O. Miss Lena Krapf — Wathena, Kans. John Loushin — Soudan, Minn. John L^kan — Cleveland, Ohio. M. J. Maurin — Ironwood, Mich. Math. Ogrin — Waukegan, III. J. J. Peshel — Ely, Minn. Ant. Petrovčič — Broughton, Pa. John Poglajen — St. Joseph, Minn. John Rus — Cleveland, Ohio. Ant. Skubic — Pittsburg, Kans. Mat. Stefanich — Bradley, 111. John Skrubej — Port Washington, Wis.
Frank Tarman — za Minnesoto in sosednje države.
And. Tomec — Johnstown, Pa. Math. Tomec — Biwabik, Minn. Miss Mary Torkar — Valley, Wash. Geo. Veselich — Calumet, Mich. John Vodovnik — Milwaukee, Wis. Charles Zalar — Forest City, Pa. Jos. Zupančič — Chicago, 111. Mih. Železnikar — Barberton/Ohio.
Mr. Ivan Adamič, zastopnik v New Yorku, N. Y. bo v kratkem obiskal rojake v New Yorku in okolici. Vsem rojakom toplo priporočamo, da se v obilnem številu naročijo na list Am. Slovenec. Upravništvo Am. SI.
Dobitnik izginil.
Rim, 23. jan.—Na prvo srečko zadnje italijanske bančne loterije potegnjeni dobitek v znesku poldrugega milijona doslej ni bil zahtevan. Vsa prizadevanja, najti srečnega posestnika srečke, so bila brezuspešna. Prejkone je pri potopu "Titanica" storil smrt.
Organistom na znanje.
Odkar se je začelo zbirati za cerkveni glasbenik, se jih je precejšno število organistov oglasilo, katerim sem površno razodel vsebino glasbenika. Vendar pa to še ne zadostuje; treba je, da vsi veste in oddaste svoje mnenje, kako bi se ta glasbenik uredil, da bi bil dovolj velik in pravilno urejen, ter da bi se odredilo, kako naj bi izšel: ali skupaj enkrat, ali po jednakih mesečnih oddelkih. Torej ste prošeni, kateri se še niste oglasili, da to storite čimprej. S prijateljskim pozdravom— Joseph Roštan, 1031 So. llth Str., Springfield, III.
Slovenski bratje!
Prosi se vljudno, ako pozna kateri od vas v Ameriki enega Janeza šolar, rojen v Železnikih, doma iz Jesenic na Gorenjskem.,star 37 let. Ako kedo ve, če je živ ali mrtev in kje se nahaja,
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica- Џ Grocerija
911 IV. Scott Str. Joliet, Illinois
Se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
Postrežba najbolja.
Dobrodošli!
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla đo svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and TanBnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
SUVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se li priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepcilo.
BELO PIYQ
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott St.	Jiliet, IH
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. »4 4

JOS. KLEPEC.
Naš potovalni zastopnik, g. Jos. Kle-pec, bo v kratkem obiskal cenj. rojake in naročnike A. S. v Jolietu in bližnji okolici. Priporočamo ga za obila" naročila in naklonjenost.
Uprav. A. S.
Iz malega raste veliko!
I Џ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
I

i
S3ЖЈХГЈЖММЖХ*^^
a
ROBT. T KELLY, pr-d«.	a
CHAS. G. PEARCE, kaiir £
KKvwmn«
			
	Peter Barbaric,	Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. #	
	Vzor mladeniča, iz Herct*gönne.	Poslovenila ' A. B. in V. S.	
			
(Dalje.) b) Žar ljubezni.
O priliki, ko je bil Barbaric sprejet v Marijino Družbo, primerjal je pridigar v slavnostnem govoru to Družbo z vrtom, v katerem je vsak ■priden družbenik krasen cvet Materi Božji na radost in veselje. Za vzgled jim navede sv. Alojzija, ki je cvetel kakor čista lilija in zato postal vreden, da se presadi že v rani mladosti v nebeški- raj.
Osem let potem piše nek gojenec o Barbariču: "Kakor rdeča vrtnica si cvetel v vrtu Marijinih otrok, prevzet od ljubezni do nje in njenega Sina. In ko jfe razvijal cvet svojo čašico, presadi ga nebeški vrtnar v raj, ker ga zemlja ni bila vredna." Tako je torej Peter zvesto izpolnil obljubo, ki jo je storil Kraljici družbenikov o priliki sprejema v Družbo.
Slika "premile mamice", kakor je Barbarič rad klical Blaženo Devico Marijo, je bila zmiraj pred njim; misli njegove so plule okoli nje kakor dražestni angelci noseči tisoč pozdravov materi od otroka in otroku od matere. Vsak dan, ako ga ni zadrževala bolezen ali kaj drugega, je obiskal najmanj šestkrat kapelico Blažene Device. Pogosto čez dan je pobožno poljubil sliko, ki jo je imel pred seboj na pisalni mizi, in nikdar ni šel na hodniku mimo Marijine slike, ne da bi je bil pozdravil ali opravil hipne molitvice.
"Nihče ni bil v.eselejši in marljivejši ko Peter," piše nek dijak, "kadar je bilo v majniku treba okinčati sliko Matere Božje v razredu. Naš dobri razrednik nas je opozoril pred začetkom tega čarobnega meseca na maj-niško pobožnost in obesil v šoli sliko majniške Kraljice. Spodbujal je svoje učence, naj počastijo to sliko s primerno pesmico in jo ozaljšajo z venci naravnih cvetlic. Menjale so se pesmice spev^ne v žaru mladeniške ljubezni do Marije: ena lepa, polna pesniškega poleta, druga je malo dišala po prozi, toda vse je prevevala navdušenost in ljubezen do majniške Kraljice. Med temi pesmicami je bila seveda zmiraj tudi Barljaričeva izražajoč premili Materi njegova srčna čustva. Bil je zmiraj eden tistih, ki so trgali cvetke za venec. Od grma do grma si videl hiteti njegovo visoko postavo, radostno se je pripognil, kadar je zagledal kak krasni, na pol razvit cvet."
Najrajši je pa kazal svojo pobožnost do Matere Božje z rožnimvcncem; imel ga je pri sebi noč in dan; molil ga ni samo v cerkvi in kapelici, ampak povsod, kjerkoli .se mu je nudila prilika; tako priliko pa je imel na potu v cerkev, v šolo, na igrališče itd., ker takrat je za gojence predpisan strogi molk. Ako si opazoval Barbariča, ko je šel po hodniku, vzbudil je tvojo por zornost njegov visoki stas in njegov resni neprisiljen hod; a vsakdo ni opazil. kako se njegove ustnice lahko premikajo, celo njegovi součcnci niso vsi vedeli, da je njegova desnica pod suknjo držala rožnivenec. "Nekoč nas je bilo več dijakovjv bolnišnici," pripoveduje nek gojenec; '"dasi bolani, bili smo vendar dobre volje, smejali smo se in šalili, medtem ko so bili drugi pri šolski maši in molili. rožnivenec. Tedaj reče Peter: 'dragi moji, molimo sedaj rajši rožnivenec. ker ne .moremo biti pri sv. maši.' Vsi so se nad tem vzgledovali ter se radi odzvali dobremu svetu." i
Nekoliko tednov pred njegovo smrtjo, ko je bil ie tako oslabel, da se je le z največjo mujio privlekel do ccr-}cve, ga vprašam:
"Peter, pri kolikih sv. mašah si na day ?"
"Pri dveh. velečastni, a kadar grem k sv. obhajilu, pri treh."
"Ali le to ne utrudi preveč?" vpra-
"Xe, velcčastni. Saj sedim." "Pa molitev?" nadaljujem, i "O ne, ker molim rožnivenec; po--cbno pa pri žalostneiu delu človek ne more biti lahko raztresen. Slike so tako žive, da me popolnoma prevzame-
klicu." Zato je služil tudi v častni četi Marijini le malo časa kot preprost vojak. V začetku drugega razreda — tri mesece odkar je bil sprejet v Družbo — je bil imenovan "svetovalcem" Mar. Družbe; to častno službo je o-pravljal dve leti. V četrtem razredu se mu poveri služba "pobočnika". V tej službi se je tako hrabro obnašal, da ga je v petem razredu — dotedaj nekaj nenavadnega—celi odbor Družbe. v katerem so večinoma višjegim-nazijci, soglasno predložil in izvolil da naj bo Družbi na čelu. Na predvečer sv. Stanislava zaščitnika Družbe* 1. 1893, je bil slovesno proglašen za predstojnika Družbe. Toliko ljubezni in spoštovanja si je bil že zarana pridobil pri svojih bratih-družbenikih. Ta ljubezen, udanost in spoštovanje družbenikov do Petra se tudi pozneje ni nič zmanjšala, temuč nasprotno se je le pomnožila. Ne 'samo, da so Barbariča vsako leto na novo izvolili za predsednika Družbe, ampak še več: njegov ugled pri družbenikih je bil tolik, da ni nikomur niti na misel prišlo, da bi koga drugega volili za predsednika. Tako se je godilo do 8. razreda, ko je sam prosil zaradi bolezni, naj izvolijo drugega. Vsem je bilo žal, da jih zapušča njihov dobri in priljubljeni vodja.
Barbarič pa je tudi bil v resnici vzor prednika. Družbena pravila, predvsem dolžnosti prednika je izpolnoval jako vestno. Ko nekoč vprašam: "Ali je bil Barbarič zmiraj tako goreč in marljiv?" mi odgovorijo dijaki: "Bil je zmiraj priden in marljiv, toda še z večjo gorečnostjo je začel koprneti po čednosti, ko so ga v 5. razredu izvolili za prednika Družbe." Vestno se j« Peter držal Mažuraničevih besed: "Zvest pastir, kar on zapoveduje, s svojim zgledom sam to potrjuje.
Vroča želja njegovega plemenitega srca je bila, da se Družba čim višje povzdigne in' čim lepše procvita. Pa s tem je navadno združenih mnogo težkoč in le z naporom, razumnostjo in vstrajnostjo se more kaj doseči. To je izkusil tudi Barbarič, pa vendar se ni uklonil. Predvsem si je priza deval, da vzbudi v srcih sodružbeni-kov posebno ljubezen dO Marije, da veselega srca in voljno spolnujejo predpise, ki jih nalaga Družba in semenišče. Cilj Marijinih Družb je, kakor že Benedikt XIV. piše v "zlati buli": izvanredna ljubezen do Matere Božje .in sad te ljubezni je stanovska popolnost. Razun tega mora biti vsak družbenik tudi apostol. "Kaj vse je Barbarič storil," vskliknil je nek družbenik, "da povzdigne čast svoje nebeške matere!" Kdo more našteti vse žrtve, katere je prinašal na čast tej Materi, vse načrte, ki si jih je osnoval? Nekega dne mi prinese na papirju o-koli 20 načrtov, proseč me za svet, naj mu povem, kaj bi najbolj povzdignilo čast in slavo blažene Device. Drugo-lcrat je prosil družbenike, naj mu pismeno svetujejo, kar mislijo, da bi bilo v procvit Družbe.
Večkrat se je na sprehodu pridružil družbenikom kakega razreda in jih nagovarjal, naj kaj storijo v čast Materi Božji, vspödbujitl jih je, naj nikakor ne opustijo svojih plemenitih načrtov in teženj, kratko, pomagal jim je z besedo in dejanjem. Kakor čebela zbira sladki, med od cvetke do cvetke, tako je zbiral tudi Peter iz dobrih knjig in asopisOy med lepih vspodbujcvalnih zgledov iz življenja mladeničev. jih pripovedoval svojim tovarišem in jih navduševal za podobno delovanje. Naj rajši se je razgo\arjal o veseli novici, kako se v raznih mestih in deželah prebuja nanovo krščansko življenje. Kako je žarelo »}<;go\o oko radosti, ko ie zvedel, da je ravno Marijina Družba povsod visoko razvila katoliško zastavo. Za trdno se je nadejal, da bO-de Družba mnogo pripomogla, da se kršč: nsko življenje v hrvatskih deželah nanovo razvije, posebno med hrvatsko mladina.
Toda kakor je Barbarič vroče želel, :la se Družba čimbolj razširi, tako je bil tudi odločno proti vsemu, kar bi
ten je
za nas potil krvavi pot', ji moglo le količkaj škodovati.
Divna slika! Kateri je bil za nas bičan!' Moj Bog bičan! To je rekel tako ganljivo. da so zardela njegova lica in se zasvoiile motne oči. in slabotna 'desnica -e je nehote Vzdignila. PtHer je bil tako. navdušen, kakor sem ga videl le redkokrat. "Pri taki sliki," nadaljuje na K' mirneje, "pri laki skrivnosti se dalj časa pomladim, to me* .jrcič ne utrudi."
Barbarič je vedno molil rožnivenec • tako, kakor ga je treba moliti: premišljajoč si je žive Sliii
''Kako je z Vaš' kemu prijatelju, " teri na to delajo, brez odbora. Ti
) Družbo?" piše lie-dišal sem, da neka naj bi bila Družba
si sedaj v odboru.
zato Ti to-)c povem: K sreči menda ni takih med Vami, ki bi resno kaj'takega želeli. Kam pa pridemo sicer? Ako nočejo pripoznati bistvenega znaka Družbe in lo je ravno odbor, ki ima oblast nad drugimi člani v družbenih zadevah, potem jo tudi ne i>jo-re.niio več imenovali "Družbo", ampak predstavljal sliko'le bratovščino. Vem. da je težko vo-(jonusijiji. Tako se je uglobll v j diti Vašo Družbo kakor na pr. našo, krivuosti. da jih je v duhu takorekoč pa vendar mislim, da je za Vas, ki ste '•■dal pred seboj. Mudi! -e je v hišici ■ zdaj v odboru, sveta dotžnost, da jo lazaroški in t veseljem poslušal, каЦо j rešite propada., Ker čim globokeje se irmese angel Mariji veselo oznanilo; ukoreninijo take misli, tem težje jih premljal je blaženo Devico čez gore je odpraviti S^tj veš, da je s)ično za-: njeni i a dalje
iožjim Detetom v betlehemskem hlev nekako republiko, kjer \olijo predsčd itd. Na sličen način je razmotri- tiika kako in z.\t koliko časa hočejo
jlaženo Devico čez gore sorodniei Elizabeti, klečal je čela i Družba I M. in je tako daleč z Marijo in Jožefom pred prišla, da se je kontčno pretvorila v
val in 'premišljeval \ se žalostne in ča Tako mu je postal
z Materjo Božjo štitljive skrivnosti, v. rožni venec prava zlata ruda, v kateri je našel vsak dan novih -zakladov.
c) Družbi na čelu. Nek učitelj je rekel'o Petru: "Naš Barbarič bi se odlikoval v vsakem po-
"Bog ne daj, da bi Vaša Družba prišla tako daleč: pa vendar "principiis obsta." Ne smatraj t e g I /a kako pridigo, ampak to Ti povedi krit prijatelj in to samo Tebi. ker vem, da ne boš razžaljen radi tega."
Kako temeljito in pravilno je Barbarič razumeval odborove dolžnosti in
predvsem predsednikove, nam povejo besede, ki jih je izgovoril v odborovi seji: "Od nas je odvisno, da bodo osta li semeniščani dobri in pridni. Družbeniki zelo vplivajo na ostale gojence odbor pa mora biti vzor, po katerem se ravnajo drugi."
Pozorno je motril družbenike, jih opominjal, ako ni bilo kaj prav; tp pa je storil vselej tako milo in blago, da ni nikogar razžalil. S svojimi velikimi sposobnostmi in vrlinami, z iskre no dobrohotnostjo, pametnim in mir tlim nastopom, s svojo zgovornostjo in možatostjo si je pridobil tak upturn ugled ne samo pri družbenikih, am pak tudi pri drugih dijakih, kakor ga ;ma malokateri predstojnik pri svojih podložnikih. Marsikateri dijak mu je odprl in razodel svoje srce in iskal pri njem tolažbe in pomoči. Pomagal je kjerkoli je mogel in znal. Kdor je imel kaj tenkega na srcu, temu je priporočal, naj odkrije svoje težave in bridkosti spovedniku, ali pa predstojniku. Pogosto smo ga slišali reči: "O da bi si vsak dijak izbral duševnega voditelja, kateremu bi vse zaupal, tudi izven spovedi." To je bila njegova vroča želja.
Vse svoje moči je napel, ako je bilo treba zopet na pravo pot pripeljati slabe družbenike. Ni se pomišljal ko ga tudi izključiti iz Družbe, ako je bi lo treba, dasi ga ni mogel pozabiti. Tako piše 25. marca 1895 gospodu Kelavi: "Otožnost se loti človeka, če pomisli, kje so zdaj tisti bivši družbe niki, ki so ob zadnji svečanosti tako slovesno ponovili svojo posvetitev nebeški materi." Da je Barbarič bil pri vseh zborovanjih, dokler mu je zdravje pripuščalo, da se je posebno brigal zato, da se vse Družbine pobožnosti bogoljubno vršijo in Družbini prazniki kolikor mogoče lepo proslavijo, je samo po sebi umevno. Vsakomur se je milo storilo, kdor je videl Barbariča zadnji teden življenja, ko se je komaj še držal po koncu, kako je s palico v roki naslanjajoč se na zid polagoma lezel v drugo nadstropje do kapelice, da pokloni še zadnjo cvetko svojega življenja premili Materi. Da, celo onkraj groba je hotel Peter o-stati družbenik in blagodejno delovati za Družbo.
Bilo je ravno šest dni pred njegovo blaženo smrtjo, ko sva se razgovarjala o večnosti, ki je tako blizu; govoril je tako mirno in veselo, kakor more dijak govoriti le o počitnicah, ki so že pred durmi. Priporočal sem mu, naj v nebpsih marljivo moli za vse, posebno pa za hrvatsko mladino in naj skrbi, da procvita v hrvatskih deželah Marijina Družba in duhovne vaje za dijake. Veselega srca mi obljubi, da bode to storil; in kakor se zdi. je njegova priprošnja v nebesih rodila krasen sad. Ko je Barbarič umrl, je bilo na Hrvatskem komaj sedem Marijinih Družb, a danes komaj tri leta po njegovi smrti, naraslo je število na 18 in na mnogih krajih so se začeli živo zanimati za Marijine Družbe in s tem se budi v srcih krščanski duh. 13. Potovanje v počitnicah leta 1892. a) P o B o s n i. Rad potuj mi, dragi brate, pot je druga šola za te.
"Te pesnikove bes de," piše Barbarič v drugem tečaju petega razreda svojemu bratu fra Marku, "zvenijo mi letos zmiraj po ušesih. Zato sem sklenil v počitnicah, če bo količkaj mogoče. malo potovati. O koristi potovanja ste Vi gotovo prepričani, zato Vam o tem ne bom govoril. Pa nekaj drugega! Sem pač siten berač. Z lepa mi ne uidete, saj se na Vas najbolj zanašani. Pa kaj hočem? Ako dobim kaj od darežljive joke, to je vse; če kaj izdam, potrošim za koristne knjige. V hvaležnost Vam pošiljam svoje spričevalo." (Imel je v vseli predmetih "izvrstno".)
Fra Marko je radovoljno izpolnil bratovo željo, Peter pa si je poiskal tovariša za potovanje. Bit je to nje-V zvesti prijatelj in rojak, vrh tega tudi njegov prednik kot predstojnik Družbe, abiturient Marijan Kelava.
Dne 5. jul. zarana po dasta ;«e dijaka-lotnika v širni svet. Najprej obisče-a severno Bosno. Ogledat.i si Ženico in Zepče. prekoračita krvavo boji-iče pod Maglajem in utrjenim Dobo c m Nato se obrneta v Tuzlo, odtod zopet nazaj in prek Dcrvente kreneta roti.Bosanskemu Brodu. Prebrodiv-ši hladno Savo dospeta v belo Djako-vo, znano po celem svetu po svojem yladiki Strossniayerju; vriitega se ponaša Djakovo > cerkvijo, ki Je najlep kar jih imamo v jugoslovanskih deželah. Visoki zvoniki te veličastne božje so pozdravljali ik oddalee naša romarja. O kako goreče je molil Barbarič v tem divnem svetišču, ki odseva radi slik od Ludovika in .Aleksandra Seilza z nebeškim sijajem m. ;;trobnosljo. Sedaj pa proti 1'ožegi!
' Poglej zemljevid, kaka l>ot je to. piše Peter odtod svojemu tovarišu Di-viču. "Hodila -va po -redi Slavonije prek mesta Našica in sicer 'per pedes apostolorum'. V Požegi sva prenočevala v ;nekdanjem jezuitskem zavodu. Prebila sva dosri težav' a tudi prijetnosti ni manikalo. Predvčeraj sva prenočila pod hrastom sredi polja, silo či pa na mehkih blazinah, kakor pac pride."	(Dalje prih.)
KUPLETI.
(Iz "Ciganov" v Chicagi 26. jan. 1913.)
Prišli smo iz Jolieta k vam, ki bratje ste po rodu nam. Prinesli nismo vam daril: pozdrav samo in sto voščil, da bi Chicago in Joliet hodila skup o slogi pet — a zmer zavedaj vsak se, da slogi treba prakse!
Drži v Chicago vsaka pot; a tu si v Babilonu zmot, različnih misli in idej, da veš ni kod ni kam naprej.. . A glej — "Danica" iz noči v domačo hišo kaže ti, kjer čuje glas sladak se igravsko-pevske prakse!
Z Balkana jek doni: liura! Turčin na tleh leži —t- htira! Pri koncu ples krvavi je na slavo Jugoslavije... Pač žrtev padlo je preveč: a zlomljen zdaj je turški meč tako naj zlomi vsak se posnemnik turške prakse!
Najboljše priporočilo.
Kuharica: "Prosim, gospa, dajte mi izpričevalo, pojdem proč!"
Gospa: "Kaj pa hočem zapisati noter, ker ste tako zanikrna. Jaz Vas ne morem priporočiti nikomur!"
Kuharica: "Tega tudi treba ni; zapišite le, da sem bila pri Vas tri mesece — to bo najboljše priporočilo."
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Уогкогг. ir Avstro-Ogrsko.
TROST &KREH
— izdelovalci —-
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie The U. S." 10c. in "Meerschaum" ft. Na drobno se prodajajo povsod.
na debelo pa na 08 Jefferson Street Joliet, №
J. P. KING^
0bsVve.le8on	Lesni
♦»♦♦♦»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
The Will Coun National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ter pošilja denar na vse dele sv«*'
Kapital in preostanek $300,'00H
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska oerilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. V W. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte iomačo obrt!

C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podprti HENRY WEBER, kašir.
Antonija Rift
izkušena babica.
512 N. Broadway
Joliet,1
J. C. Adler &
priporoča rojakom svojo
Mesnic» Tel. 101	Joliet,
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3. razreda na parobrodih Kaiser Franz
Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski
jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka:
Kaiser Franz Josef I., Martha Wash-
ington, Laura, Alice, Argentina, Oce-lia. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni
na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene-zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Emil Bachman
1719 South Center A venu*. CHICAGO. ILL.
Najstarlja slavensko-krščanska tvrO ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv. slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicit koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dni
štev
Angleščini
Mi poučujemo že peto leto anff'1' no potom dopisovanja. Dobri i^ahka metoda. Učite se doma-traja do šest mesecev. Pišite P ' tasnila še danes. Šolnina niz**
Slovenska Korespondenčna Šol"1
(Prejšnji naslov: 6119 St. A3'1 Ave. S. B. 10.) .380 E. 40th St. Cleveland^!
Garnsey, Wood & Leu«1
Advokati. Joliet National Bank $ Ob» tel. 891.	JOLIET.
Geo. Lopaf*
tirocerijska prodajal11"
N. W. telefon И* ♦02 Ohio Street JOLlETl
M
Prava beseda o pravem ?asu.
Tujec: "Gospod baron, ali imate kako službo zame?"
Baron: "2al, da ne veni. čemu bi vas potreboval!"
Tujec: "Če ne za drugo, vsaj za sveto vavca!"
Baron: "Prav. dajte mi torej svet, kako naj se vas iznebim!"
I Ljudsko Krepćilo.
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se Ш dajo mnoge bolezni in nadloge preprečili s pravim okrepčilom. Tako zdravil ljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in ^ prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
j Trinerjevo Ameriško I Zdravilno Grenko
VINO

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah iti koliki, neprebavnosti, glavobolu, biedosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po j* di.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na gla vobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči
V leliariiali.
ELIXIR
BITTER-W?#
*
TRINEROVO
HORKEVJHO
bv JOSEPH S Asldand Ave-CHICACO, lih.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH АЖШ AVE.	CHICAGO, |

Ш .iJifct;4';;
lint
ne
e svet
O,«*1
redse^
Lšir.
Tf(
ca.
jlieti
)jo
iet-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
'a- Žalujoči materi, očimu, bratu in vsem sorodnikom naše odkritosrčno sorojaško sožalje!
Tako, sedaj pa upamo, da imaš pri nas ti neusmiljena smrt enkrat dovolj 2;i nekaj časa. Želimo sedaj, da nas 'akoj zapustiš ter ne nadleguješ več dva sicer tudi hudo bolana mladeniča, temveč jim privoščiš še mnogo časa «željeno mlado življenje. Sorojak.
usp^
V
n
I».
e P° izk*
Rankin, Pa., 27. jun. — "Ha, opet |*JP novoga", gosp. urednice!. Dasi-».•10 nismo tukaj na Balkanu, vendar se postavimo junački, kajti že sedmi dan danes praznujemo — brez dela. Tudi poki ali streli so se že slišali. In ^avno danes izgleda nekam praznično, er imamo vse salone zaprte noter v Braddock do 5. ulice. Kaj neki naj bj bilo? "Stavka", pri American Steel ® Wire Co. Že dolgo časa se je nekaj kuhalo v tovarni. Saj ni čuda. Kdor )e bil kedaj zaposlen pri omenjeni ružbi, katera je radi težkega dela na slabem glasu, ve, koliko znoja ima pre llh> da si zasluži vsakdanji kruh. Če I Se njkjer v Ameriki ni uresničil rek pisma: "V potu svojega obraza boš j ■ svoj kruh jedel," se gotovo uresničuje ' Cf П ■ dan pri teJ kompaniji, posebno t ШК, N- Vže koncem oktobra so bili' 0elavci pri trokih v "Wire mill" ,za-"stavili delo za dosego boljše plače, par so tudi dosegli, sicer 20c na uro. °prej so imeli kontrakt in sicer: za «vinsko delo so dobili navadno za 12 «htov (čujte!) celih šestnajst (16) H Ü s° ' Temu sem bil sam priča. Zatem (Г Г ogiasil° delavstvo v cinkarni galvanize dept.) početkom januarja. Seam so imeli plačilo od tona. Navadno gc Jtj Pečalo delavcem povprečno od od tona glede na vrsto žice, stevsi žico od štev. 9—14. Ker se je Pa največ proizvajalo debele vrste, to-] bilo največ tudi plačilo tako amreč okoli 9c od tona, za ono ne-nosno težko delo. Kadar so delavci , -v-deli svoj položaj, so delo usta-*'-'• Ker pa kompanija ni mogla do-vsi' Spo??bnil1 skebov, delavci so pa v unijo vstopili, se je dosegel spo-^zum za en mesec za plačo: prvi in ;„ Л1 Wipper 23c na uro, na reljah "Makih pa 30c na uro.
Dni Smo spet po malem rinili že
dan 'Veni. V0Z do dne jan" opol~ n- Ker je v Fence dept. zmiraj žice
r 'manjkovalo, tako da so morali ope-0rJi in helparji postajati, so zahte-• naj se jim da dosti žice, ali pa ^aco na uro. Ker se jim ni ugodilo, zapustili vsi kakor eden mož delo ^ s'i domu. Temu so sledili delavci Bi ?hipping dept. zahtevajoč dnevno stiT°' tUd' se ni u&°dilo, so pu-del° i" šli domu. Seveda se je
CmUl VVZa £rUgC 0dddke' как0Г
ii-ing mSi?re m,i1' NaU mi"' Galvan"
' „I , a naJ opustijo delo, kar se to ziut • * P°srečilo, da so v sobo-z delo	jan- vsi odde,ki Prestali
Prisiljeni Sveda' ,,ekateri radi' eni pa Pila v Am r0,'"1' delavcev ie Pnsto" dnev, federation of Labor, in se tovar° . ude'ežuje zborovanj. Okoli seved 1Zgleda kakor vojaški kordon; ^anki "k manjka tU(li policije, saj ima ja boro dov'elj denarja, da polici-Miero a mirne štrajkarje. dočim je je nek dovoljeno. Minulo soboto Preten' • " Skeb brez Povoda začel ga je' j"! eneKa Slovaka, in konec te-ječ0 od . Је bi'° par štrajkarjev v lili M ^gnanih> sicer zato, ker so bralni;. pravica- kje si? Ni grom je ker J/?. nositi orožje, zakaj? Zato, 'ev n,",C'3a tako hoče! Pa bo še voli
Šol«
Cl3'!
niCj eii>
. bi *
in ft
in«
ST.
01
tako "T - ^ataiči et Co.) agitirali za
tukJ' merican'uPravo". da b°-
v prišl ..... ""«i ra do se von-
Вцк0 !a'pa bojo zopet eni (Zamariji,
C1> Ratair-i »» r-„ \	__i: ....
O «ir
losS z večine slovanskemu življu '« gnezT Bravo' ®e dajte in delaj-Л. Z vs ° 2a m°drase na svojih prsih!
štJP0hvalo se mora omeniti, da «e lahk J1 obnašai° dostojno, ko bi čine spozabili, ker so na vse na-"jih пгЛУ.а"1- Dogodilo se je par ma-
'11 Prask i ""»"""o se je par ma-Se take — ni vredno omenjati, ker k ^ 5eci dogodijo tudi izven štraj-dem ,Se bo stavka končala, bo-"i nič rrГос1' Pozneje, ker dozdai še
11 je tovVtOVega' Sližal sem- da bliž" 2apretilerne v Donora in Sharon so
Do^8!^^' danes ne storijo
" Do» —	iiancs ne storijo
Pa«ijo Dr° , • tUkaj" M°8°če to kom-to? Tuk'-1 Па Poravnavo. Če je res «ljuden „Jsnji "Bridge Work" je tudi
len	"uuge worK je tuui
k zvedel Pram ®traJkarjem; kakor se Sa 0 za stavko, je omejil svoje Pjčti „ na Pet dni na teden! So Vas	vsi enaki.
Pozdravlja vse vam
Poznani.
i
vr> s POTA.
9- jan" - Na Е'У «m » «dsinoči ob poldeseti uri, ker 8e je .eni kafi hotelo kolo izgubiti, ' mi*' K luka'matija pri Mušičevi ГРг°8а ^niti naPr°ti severu. Ker л "»ora J, f0wer "ekak o4rastek, za-I Zai ali , vedno iz Towerja voziti
i? do,go Г -Ck Up' Ako sc P* koIe"
obračajo, se miterle ali e 'lo tod- k0'° sc iztakne. Tako h!C flvari Z l,aŠ0 vožnjo. Atnerikan-Г'- če s°n° pusti ves voz na kraju v? jfc	katero koI° potere, ta-
«o fc tUdi pri teJ Priliki- °d-
' od katere se je kolo Л pa 's "a neki bliž"j« križpot ali «e hn-° ZOpet žli паргсЈ- Mesto № Mini/» VOziH iz Towerja na Ely
H* in čaV^anj kot eno uro> smo se
C 4 saj skoro tri ure. Pa nič % 4 tiis~^e tod ne vozim vsak dan. 4s&et '\Peljal todi nad 10 let, pa tu. »om prvi čas, ko preidem
r"; v najhujši zimi. Ter-aza' od 35 do 48 pod ni-
člo, pa vseeno nisem hotel ostati na' toplem, ko sem prišel sem. Sicer že po 10. uri zvečer, sem prehodil skoro vse ulice, kjer sem našel skoro vse hiše take kakor so bile pred 10. leti. Edino razliko sem spoznal na drevesih o-ž koli neke hiše za slov. cerkvo, ki so bila pred 10. leti še jako majhna, a zdaj so pravi velikani. Pa tudi središče mesta se je nekoliko zboljšalo. Poulične svetilke so pred nekaj časom postavili take kot so v Jolietu in drugod, kjer so napredni ljudje v mestnih odborih.
Nastanil sem se v hotelu, ki se mi nič preveč ne dopade. Že prvi večer sem sklenil zapustiti mesto, kakor hitro obiščem svoje znance, prijatelje in sorodnike, pa sem vendar že tu par dnij pa bom še nekaj časa, saj na Ely mi ni mogoče priti gostoma, a povsod pa tudi nimam toliko znancev, prijateljev in sorodnikov, kakor tu.
Drugi dan sem se podal v Pioneer lokešn, kjer sem posetil svoje sorodnike pri Slobodnikovih, potem sem šel naprej v Zenith lokešn, kjer sem našel svojo sorodnico, go. Barb. Matko-vich, rojeno Južna; tretji dan sem se pa podal na Section 30, kjer stanuje moj sorodnik, g. Jac. Južna, s svojo družinico. Vsi so me jako prijazno in gostoljubno sprejeli, za kar jim se iskreno zahvaljujem.
Ogledal sem si tudi že odprej mi znane rudnike na Sibley, Zenith, Pioneer in Chandler, ki so vsi precej prenovljeni. Novi železni šafti se ponosno dvigajo mesto starih lesenih, le na Chandler-ju je vse bolj beraško. Stari šaft št. 5 je raztrgan, kot nekak skedenj in ne rabi več; tudi poslopja so podrta ali odpeljana, istotako na št. 2., a št. 3 šaft pa je spet začel pred nekaj časom poslovati. Po vseh rudnikih se dela noč i dan, le na Pioneer-ju samo podnevi, ker nimajo dovolj delavcev. Plača je zdaj tu nad 25 odstot. večja, in pravijo, da se dela po 8 ur. Torej 25 odst. manj dela in 25 odst. večji zaslužek, to se že prestane in je lep .napredek tekom 10. let. Tudi pravijo, da ni več tako nevarno po rudnikih, kakor je bilo v mojem času.
Videl sem tudi g. G. L. Brozicha, s kom sem imel daljši pomenek v raznih zadevah; tudi glede onega napada na mojo osebo v njegovem listu Narod. Vestniku. Rekel je, da bi se ono "pojasnilo" moralo drugače spisati, ker on dobro pozna moj značaj in ve, da ono "pojasnilo" ni bila resnična izjava, in da bi bil njegov urednik moral stvar drugače omeniti. Obljubil mi je, da se bo stvar pojasnila, kakor treba, da mi se ne bo krivica godila v t,ej zadevi. Zoper mene lahko pišejo kar hočejo in kolikor hočejo, a zoper moje ime pa ne pustim pisati in lagati nikomur. Sicer sva pa z g. Brozichem še vedno osebna prijatelja, med nama je le to, da zastopava vsak svojo stvar in stran, tako je rekel on in to priznam tudi sam.
Obiskal sem tudi g. Ivo Težaka in našega zastop. g. Peshel-ja, ter več drugih znancev, a vseh mi je nemogoče omeniti.
Slovenska cerkev sv. Antona še vedno kraljuje na hrlbcu sredi mesta in stolpna ura, ki bije kakor v domačih slovenskih krajih, še vedno oznanja, kako hitro mineva čas in ljuba mladost — raj človeškega života. Rt. Rev. Buh-a ravno nisem našel doma, pa ga bom že posetil, predno se poslovim od tu.
Glavna stvar, ki se je sezidala tukaj, so nove velike javne šole, ki se vidijo daleč naokolu kakor nekaki javni ali ljudski gradovi. Te so pravi ponos vsacega ameriškega mesta, tako i tukaj, le žal, da še nimajo slovenske farne šole, da bi se v njih slov. mladež učila besede materine in moliti po domače, a upati je, da se tudi v tem oziru — vremena zjasnijo slovenskemu kat. narodu v bližnji bodočnosti.
Med potjo na Sect. 30 sem se podal tudi na pokopališče, kjer v Bogu spe nekateri moji znanci in prijatelji. Krasne spomenike sem opazil na grobovih. Napisi so slovenski, zato sem imel na misli, da grobovi bodo vendarle ostali naši, to je slovenski, ako se tudi mladina poamerikani in pozabi slovensko besedo. Na spomenikih sem bral imena: Mat. Smrekar, John Hab-jan, Sarabon, Ana Grebene, Mantel, roj Kukar, Čimžar in več drugih slov. imen. Bog jim daj večni mir in pokoj! Naj jim bo lahka tuja žemljica! Saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami.
Najiskrenejše pozdravljam vse svoje znance, prijatelje in sorodnike vsepovsod; tako tudi osobje in ravnateljstvo slavnega Am. Slovenca, zlasti pa osobje v svoji domači hiši na Dobravicah pri Metliki, kojo želim kmalu videti, da si posteljem tam, kjer so zadovoljno in v miru živeli moji očetje, kakor upam tudi jaz biti njihov vreden naslednik, če božja volja.
Na zdar!	J. Klepec.
Ely, Minn., 12. jan. — Koncem tedna sem posetil tudi Rt. Rev. J. F. Bulla, ki je častjtljiv starček, a je kljub svoji visoki starosti še vedno krepak in prijazno zgovoren gospod. Predno sem se od njega poslovil, mi je naklonil svoje iskrene pozdrave na vse o-sobje v upravi, uredništvu in tiskarni "A. S.", za kar sem se mu takoj v imenu gorenjih najiskrenejše zahvalil z željo, da bom imel še kdaj priliko in čast obiskati starosto slov. duhovnikov v Ameriki, in da bi ga ljubi Bog ohranil med nami še dolgo dolgo let.
Obiskal sem tudi g. J. Gouže-ta, blag. J. S. K. J. in več drugih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Bil sem tudi v prodajalni Slogar bratov, koj'a lepo uspeva; lastujejo hišo na
vogalu glavne ulice, sredi mesta in se pohvalijo s trgovino.
V nedeljo sem šel k pol 9. sv. maši, kjer sem našel cerkev jako prazno. Spomnil sem se na čas pred 10. leti, ko je bila vsaka klop polna, a zdaj pa tolika razlika. V nekaterih klopeh je bila po ena oseba, dve ali pa tri, a smelo omenim, da je bilo zdaj vsaj polovica klopi povse praznih, kar izgleda nekako čudno, posebno zato, ker je ta cerkev za vse katoličane v tem mestu, in drugorodce, a naših ljudi je tu samih dovolj, da napolne cerkev do zadnjega kotička pri vsaki sv. maši. Pred 1Ц. leti še nismo vedeli za hudo-delne, pohujšljive in bogotajske časnike, a zdaj jih je vsepovsod tu, kot so mi pravili, zato pa se izprevidi tolika razlika v cerkvi in povsod. Res žalostno, da se narod tako mlači! Gorje onim, ki so narod omlačili, da se ne zaveda svojih svetih dolžnostij napram svojemu stvarniku! Druga čudna stvar, ki sem jo opazil v skoro vseh slov. cerkvah v Minnesoti, je to, ker imajo nekateri navado, da stoje med mašo za sedeži "pod zvoniki", kar se mi ni dopadlo zlasti zato ne, ker je v klopeh vedno povsod dovolj prostora. To ne izgleda lepo ter slabo vpliva na ljudstvo. Angleža nobenega ne vidimo, da bi "pod zvoniki" stal, če gremo obiskat irsko cerkev med sv. mašo.
Posetil sem tudi svojega znanca, g. J. Grebene, ki je baš doma z bolno nogo. Potolklo ga je v Pioneer rudniku, a upati je, da se kmalu pozdravi. Videl sem tudi svojega soseda, g. Mat. Kraševec, ki je star Amerikanec. Tudi njemu se več ne dopada rudarsko delo in smrad, zato se pripravlja na odhod v staro domovino. Potem sem se o-glasil pri g. J. Težaku in g. Pešel-ju, ki sta obljubila tudi vbodoče delovati v korist našega lista, za kar sem se jima zahvalil.
Videl sem tudi Slov. Čitalnico, a ne rečem veliko, ker pohvaliti nimam kaj, a grajati nočem. Boljše je kot nič, a vendar lahko povem, da ima vsak inteligenten Slovenec večjo zbirko knjig, kot sem jih tam videl; pa tudi drugače ne izgleda stvar prikup-ljiva. Slab red...
Ker ima "A. S." tu svojega dobrega zastopnika v osebi g. J. Pešel, zato ne bom obiskal rojakov radi, naročnine, le znance, prijatelje in sorodnike sem želel posetiti, ker sem prišel tako blizu njih. Povsod sem bil jako prijazno in gostoljubno sprejet, zlasti pri sorodnikih, za kar se jim najiskrenejše zahvaljujem na tem prostoru.
S pozdravom beležim J. Klepec.
priča, da še prst ne gre skozi, reče zadovoljno: "Aha, nič ne bo. hudega!"
Pred sodiščem.
Sodnik: "Nikar toliko ne govorite! ... Kako se pišete?"
Zatoženeq: "Gospod sodnik, moje ime je čisto kratko, pišem se I. Dol-gorajžnik!"
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: ::
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina;
katera nadkriljujejo vsa druga.
Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.
100 proof močan tropinovec, 4x/2 ga-lone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma ha:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I
AU «J* a VOLfrt 6ufa4 » КШЖТМ na.
REVMATEMlf HROMOSTI BOLESTI » KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH
NEVRALGlJt PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH * ČLENKIH Н.ЈЦ0ЛН IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU
HUDEM KAŽUU
POZOR1
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijske, vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami ▼ Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Loughran & Conway
108 Loughrau Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Time Schedule
Effective Sunday, Nov. 3, 1912.
Chicago, 0ttawa& Peoria Railway
INTERURBAN CARS
Na cestni železnici.
Gospod: "Ali je že polna Noetova barka?"
Voznik: "Osla še ni notri; kar vstopite!"
Nedolžen.
Gospod: "Tako mlad, pa beračite!— ali vas ni,sram, ko bi lahko delali?"
"Nimam nobenega dela, sem ravno iz zapora prišel!"
"Zakaj pa ste bili zaprt?" "Prav za nič. Sam sebi sem bil naredil nekaj denarja!"
Času primerno.
A.:	"Kdo pa je ta gospod, ki se iz-prehaja z gospodično?"
B.:,	"To je njen ženin, bančni blagajnik, zelo bogat."
A: "In koliko premore?"
B: "Se še ne ve, koliko bo saboj vzel, kadar jo bo popihal." .
Konjak.
A: "Ali je vaš župan pijanec?"
B: "Ne vem. Vendar ko bi bil jaz konjak, bi ne bil rad ž njim skupaj v sobi."
V Soli.
Učitelj: "Kako pravimo Hušovim krivovercem?" Učenec: "Huzarji!"
Stroga pokorščina.
Major: "Kako se predrznete pri paradi kaditi? — Vrzite smodko prop!"
Rezervist: "Z veseljem, gospod major!"
Major: "Ne, brez veselja morate to storiti!"
Vedno nedolžen.
Ona: "Jaz ne vem, da moraš ti vedno zadnji iz oštarijc!"
On: "I, zlomka, kaj pa morem jaz za to, da drugi vselej pred mano odidejo!"
Preskrbljen.
Burkeljc: "Kako so obsodili porotniki tvojega Jozeljna, ker si tako dobre volje?"
Martinovec: "Hvala Bogu, obsojen je za celo življenje — zdaj je preskrbljen!"
Joško uganil tiča.
Katehet: "Joško, kateri tič se je prikazal nad Jezusovo glavo, ko je bil Jezus krščen?"
Joško, ki ni poslušal, se modro odreže: "Če je bil tič na trebuhu rumen, je bil ščinkovec."
*
Nič ne bo hudega.
Andrejec gre prvi k izpovedi in z velikim strahom pristopi k izpovedni-ci, ker misli, da bo lasan. Poizkusi, če gre roka skozi mrežo. Ko se pre
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVJETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Đuluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn.
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt) Marko Matekovich, Gilbert, Minn. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
Julie! Steam Dye Hoest
Professional Cleaners and Dyer»
STRAKA ft CO. Office and Works. 642-644 Cms Oba telefona 4M
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St..	Joliet. Ill
Bray-eva Lekarna
SepriporoSa slovenskemu obÖinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
i*4 Jeffersen 8t„ bHra mttta, JeH«
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, III
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cedeme stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo I Miti bomo zadovoljili in ti prihranili denat
W. J. LYONS
Nas office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES IN CLINTON STS
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne peiabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer bostt najbolje potUeleni. Fino pito, najbvljia vina in smodk*.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Leave Joliet.	Arrive.
6:05 a. m..................6:25 a. m.
6:30 a. m..................6:58 a. m.
7:05 a. m..................7:40 a. m.
8:05 a. m..................8:40 a. m.
9:05 a. m..................9:40 a. m.
10:05 a. m.................10:40 a. m.
11:05 a. m.................11:40 a. m.
12:05 a. m.................12:40 p. m.
1:05 p. m..................1:40 p. m.
2:05 p. m..................2:40 p. m.
3:05 p. m..................3:40 p. m.
4:05 p. m..................4:40 p. m.
5:05 p. m..................5:45 p. m.
6:05 p. m..................7:40 p. m.
8:05 p. m..................9:40 p. m.
9:50 p. m.................10:40 p. m.
11:05 p. m.................11:40 p. m.
To Following Stations:—
Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, L'add, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator.
F. E. FISHER,
General Superintendent Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511.
_Priporočam
cenj. rojakom In prijatel;"-svojo
trgovin \t L
obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo k 11 > • tili ženske ^revije
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North ChieagolSt. JOLIET, ILL.
W. CJ. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
Wh fl. J »Hat Nat Baak Bid*, J<4Ut Ke imate kaj opraviti • и4ф •glasite se pri meni
John Povsha
311 Third Ave.	Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik.
Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM,
a vsi vseedno dobrodošli!
John Grahek
...GkMtllnl бшх...
Točim vedno •▼«!• pivo, fin» W (ornijsk* riao, Mr« ieanj« ia najkolji« smodke.
Prodajam tudi trdi in meMd
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Mestna hranilnica ljubljanska
t
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denaa obrestuje po
•M %
brez vsakega odbitka.
I
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON« TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • nem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja —■ tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da le Vam polije denar le na "MESTNO HRANIL-NICp LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE т kako drugo manj varno "iparkaso". NAM PA TAKOJ PIŽITE, PO KATERI banki dobimo Val
denar.
»VOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom,
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	£ -w-» 1 M
brez odbitka rentnega davka. HI. XXX S /O
Naš zaupnik v Zjecl. državah je
Frattk Sakser,
C104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset miljonov kron.

Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo. \\Po,Uk
Rev. Jos.
37. Iz Carigrada v domovino.
(Dalje.)
Jako pripravna vredba pri tej železnici je, da dobiš hrano in pijačo kar v vagonu. Vlak vozi seboj cel gostilniški vagon in kuhinjo. Ne vem ali sem bil tolikanj zdelan od dolge vtrudljive vožnje, ali pa sem dobil mej jedili kaj starega, postalo mi je tolikanj slabo, da sem se resno bal, da obležim bolan. Z največjo težavo sem gledal skozi okno na plovdivsko ravnino. — Pri postaji Sarambej zavije železnica v gorovje. Dolina se bolj in bolj zožuje in obdajo nas jako visoke gore, katerih najvišja ima 3000 m. Silno je pihal vlak, dokler nismo prišli do najvišje postaje Vakarelu, ki leži 825 m nad morjem. Prav tako strmo, kakor na vzgor smo jo rezali navzdol v veliko sofijsko ravnino. Izstopim v Sofiji, kamor smo prišli po dvajset-urni vožnji ob treh popoldne.
Lep je pogled iz Sofije nazaj na balkansko gorovje. Krog mesta so pašniki za ovce in svinje. Ti pašniki segajo prav do mesta. Predmestne hiše so bolj vaškim hišam podobne, kakor pa mestnim. S kolodvora sem se peljal naravnost v kapucinski samostan, kjer sem pa dobil doma samo enega svetnega duhovnika. Ta prijazni gospod me je hotel takoj peljati nekoliko po mestu, dokler se ne vrnejo jpatri. Bil sem pa tako slab, da sem moral to prijazno ponudbo odkloniti. Kapucini imajo v Bolgariji dušno pastirstvo za katoličane. Nadškof Menini iz kapucinskega reda je apostolski vikarij plovdivsko-sofijskega apostoljskega vi karijata. Kapucinska samostana v Plovdivu in Sofiji sta ob jednem nad-škofovo stanovanje. Ta nadškof /je vstanovil tudi deško semenišče in bogoslovje v Plovdivu in Sofiji. Ker si je vzgojil že precej domačih svetnih duhovnikov, je kapucinov vedno manj v Bolgariji. Proti večeru je prišel nadškof domov, ter me je prav po očetovsko ljubeznivo sprejel. Prisilil me je, naj večerjam z njim, ali tako mi je bilo slabo, da sem moral v posteljo. Ko sem se dobro vlegel, se odpro vrata in sam naškof stopi.noter. Ljubeznivi gospod pravi, da je za me v skrbeh in da hoče takoj poslati po zdravnika. Ker mi je bilo pa že odleglo, sem se zahvalil za prijazno ponudbo.
Drugo jutro sva šla z mladim bolgarskim duhovnikom po mestu. Lepa je zlasti knežja palača, ki stoji prav tam, kjer je stala nekdaj hiša turškega paša. Okrog palače je lep vrt in mestni park, v katerem je tudi zverinjak. Lepa je tudi poslanska zbornica, kjer zborujejo vsako leto najmanj po dva meseca narodni poslanci. Jako sem se začudil, ko sem zagledal na steni sv. križ in podobo sv. Cirila in Metoda. Jtfej drugimi lepimi poslopji naj omenim gimnazijo, vseučilišče, ki ima pa «amo juridično in modroslovno fakulteto, državno banko in ministrstvo. Novejše ulice so prostorne in ravne. Prebivavcev ima Sofija nad 50,(XX). Mesto napreduje «očividno in bo sčasoma res lepo. Vprašal sem se, ali je jepša Sofija ali Ljubljana, pa odgovoriti sem si moral, da je Ljubljana lepša.
Popoldne sem se odpeljal naprej proti Belgradu. Mej kraji, po katerih «em se vozil, naj omenim le slivniško polje, ki je bilo 1. 1885 namočeno z bratovsko krvjo. Na tem pblju so se bojevali Srbi z Bolgari. Proti večeru smo prišli v Caribrod, ki je na srbski meji, kjer je bilo zopet treba oddati potne liste. Veliko preglavico mi je delal tukaj vožni red, ker nisem premislil, da Turčija in Bolgarija računi po vshodno, Srbija pa že po srednjeevropskem času. Razlike je cela ura. Na prvi srbski postaji Pirot smo morali zopet odpreti kovčege. Železnica drdra naprej poleg reke Nišave v jako lepi soteski. Skoda, da se je že mra-čilo in spoznal sem le toliko, da morajo biti tukaj hriboviti in lepo zaraščeni kraji. Tudi to noč nisem zatisnil očesa in tudi to noč nisem videl ničesar.
Ko se je začelo daniti jutro 29. mar-, cija. smo obstali pred Belgradoni. Mesto leži na hribu, pod katerim teče Donava. Ko bi bil vedel, kaj se bo zgodilo par mesecev pozneje strašnega v kraljevi palači, bi bil vendar iz radovednosti izstopil, dasiravno sem slišal v Sofiji, da v Belgradu jako po strani gledajo katoliškega duhovnika. Sicer tudi v Sofiji glede tega ni vse v redu, toda mnogo hujše je v tem oziru menda v Belgradu. Tam more katoliški! mašnik maševati le v kapelici avstrijskega poslaništva. Druge katoliške cerkve ni. Bila je ravno nedelja in tudi to, ker bi bil vendar rad maševal v nedeljo, je bil vzrok, da sem se peljal
kar mimo Belgrada. S kolikim veseljem sem pozdravil domačo reko Savo, ko sem se vozil čez njen most! Na Gorenjskem sem jo gledal večkrat kot majhen potok, tukaj pa, ko se izliva v Donavo je mogočna, široka reka. Mo je misli pa so letele po Savi navzgor v domače ljube kraje. Bil sem več kakor dva meseca od doma in celi čas nisem mogel dobiti od doma niti najmanjšega sporočila. Ni čuda torej, da sem radovedno in se strahom mislil tjakaj gori, od koder prihaja ta slovenska reka.
Prepeljem se črez most in na slavonskih tleh smo, v Zemolnu, kjer sem moral zadnjikrat odpreti svoj kovčeg. Vlak vozi po rodovitni slavonski planjavi. Proti severu te planjave se vz-diguje Fruška gora, katere hribi so pokriti s trtjem in sadnim drevjem. Ob znožju Fruške gore, ob reki Donavi leži mesto Karlovci, ki je sedež pravoslavnega nadškofa. Iz Slavonije pridemo v Bačko na Ogrskem. Ob železniški progi je tu prav veliko mest, trgov in vasi. Vidijo se raznovrstne cerkve, katoliške, pravoslavne in kal-vinske. Slednje se poznajo na tem, ker imajo na vrhu zvonika mesto križa zvezdo.	(Konec prih.)
...DOMOVINA, NE PRIDEŠ VEČ MI IZ SPOMINA!
Lepa je slovenska zemlja, vredna, da se je spominjamo; pisatelji in pesniki so to storili v mnogobrojnih sla-vospevih, a kar sem bral dozdaj, menda najlepše jo je pogodil pisatelj in pesnik Ivan Cankar, ko pravi:
"O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahodu; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzra-sla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domoyi-no veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milo-zvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!" —
Da,epogodil si jo, pesnik-glasitelj naroda, taka je slovenska domovina, tako je slovensko ljudstvo! Daleč od domovine človek še bolj razume tvoj srčni izliv, hvala ti za te besede, naše srce jih ne bo pozabilo.
Dober človek.
Sodnik: "Zakaj ste ustrelili srnjaka?'
Zatoženec: "Jaz sem šel pravzaprav brat gobe, pa nisem nič dobil... in čisto prazen pa nisem hotel domov priti I"
Ni čudno.
A.:	"2e desetič sem opomnil Dol-žana, naj mi plača, — pa je, kakor da bi nič ne slišal!"
B.:	"Kako pa hoče slišati, ker tiči čez ušesa v dolgovih!"
Nehvaležnost.
Pravijo — če je res — da je neki zdravnik dal po časopisih oklicati, da se da neumnost ozdraviti. Človek bi mislil, da so se ljudje kar pulili zanj,— pa revež je moral od lakote umreti.
Na komando.
Korporal: "Ce vas na cesarjev rojstni dan vpraša gospod stotnik, kakšna je bila .nienaža, morate reči: dobra; če vas vpraša gospod major, recite: prav dobra; če pa vpraša gospod polkovnik, recite: izvrstna!"
Pred poroto.
Zagovornik: "Da je zatoženec ogoljufal deset oseb, to ni nikakor obte-ževavno zanj, kakor trdi gospod dr-
žavni pravdnik, ampak olajševavno, zato ker je obtoženec škodo na več oseb razdelil, namesto da bi le enega pripravil v škodo."
Tožba radi dedščine.
A.:	"Ker ste se tožili za dedščino, koliko je prišlo na vsakega?"
B.:	"Ravno toliko, da bo pravda plačana!"
Pri sodišču.
Sodnik postarni gospodični: "Koliko let ste stari?"
Ona: "Grem v trideseto." Sodnik: "Pa ste se med potjo malo zamudili!"
Pogojno.
Nekdo bi bil rad sprejet v društvo. Predsednik, ki poroča o njem, pravi: "Kaže, da ni ravno napačen človek, ampak dokazati se mu nič ne more."
Sodnik ciganu: "Ali vam je znano, da je pes, ki ste ga gospej baronki u-kradli in snedli. veljal 700 kron?"
Cigan: "Pa ni imel zato nič drugačne slasti!"
Je res.
Mož pride ob treh zjutraj domov in žena ga dobro okrega. On pa se smeje in pravi: "Ljuba moja, ali bi ne bila ura tudi tri, če bi bil ostal doma?"
Za las je manjkalo.
"Človek mora srečo imeti"— pripoveduje Andrejec svojemu tovarišu v zaporu, dočim zunaj burja brije — "in jaz sem jo to pot res imel. Moj zagovornik je govoril zame tako navdušeno, da bi bil gotovo oproščen, če bi on v zadnjem trenutku ne bil postal hripav. In tako sem vendar srečno prišel na gorko!"
Zdrav kraj.
Tujec: "Tukaj mora biti zdrav kraj; človek srečuje le stare ljudi."
Domačin: "Je res. Tukaj mrjo več-jidel le mladi ljudje!"
Predsednikov poljub.
Washington, D. C., 11. jan. — Na predsednikovem sprejemnem imeniku je bil danes sledeči kratki vpis:
"Phyllis Wistrand, Lander, Wyo. (Ima se poljubiti.)"
G. Taft je prečital dvakrat, predno je oči povzdignil in v kotu svoje delavnice zagledal brdko zlatolasko, ki je s pričakovanja polnimi očmi debelo gledala vanj. Zraven deklice je stala gospa, očividno njena mati.
Predsednik se je vzdignil in je stopil do čakajoče. "Torej Vi ste Phyllis," je rekel, "in Vi hočete poljub od predsednika Združenih Držav?"
"Da, gospod." se je oglasil sramežljivo zdšepetani odgovor.
"Well," je rekel predsednik, srčno poljubivši deklico na desno lice, "lipam, da se boš tudi še pozneje spominjala nanj."
Phyllis je štiri le** stara.
Nadvojvoda Rainer umrl.
Dunaj, 27. jan. — Nadvojvoda Rainer, stric cesarja Franca Jožefa, je u-mrl danes v starosti 87 let. Bil je najstarejši član habsburške rodovine. Pospeševal je umetnost in znanstvo.
Nesreča v rudniku.
Dunaj, 27. jan. — Iz Brixena na Tirolskem sc poroča o rudniški nezgodi, ki je zahtevala pet človeških žrtev. V Eleonorincin rovu je zasulo dvanajst rudarjev, od katerih je bilo pet usmrčenih; ostale so spravili na površje še žive a deloma hudo poškodovane.
$15.00 ČEK ZASTONJ.
Postavite eno izmed štev. 1—9 vsak prostor zgornjega trikotnika tako, da dobite štev. 20, ako štev. šeštejete ob eni drugi strani. Isto štev. smete postavite samo po enkrat.
Za pravilno rešitev Vam pošljemo kreditni ček za $15.00, ki ga zamorete rabiti, ako kupite zlato uro za gospode ali dame z zlato verižico in obeskom. Garancija 20 let. Zajedno Vam pošljemo tudi cenik, kjer si morete izbrati uro in verižico. Ta ponudba je veljavna le malo časa; zato pišite takoj, ter priložite znamko, da Vam pošljemo cenik.
HOME CREDIT CO.
502 E. 13th St., Department 63.
NEW YORK CITY, N. Y.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111.
V NAJEM ODDAM LEPO TRGOV-sko poslopje, ki je pripravno za vsakovrstno trgovino. Posebno pripravna bi bila za kacega Slovenca. V istem sem jaz sam vodil svojo trgovino celih 12 let, kjer sem imel lepi napredek. Ko sem si pred dvemi leti sezidal lepo moderno poslopje na vogalu Chicago in Will St. sem se v isto preselil z vsemi svojimi oddelki oziroma z grocerijo, mesnico in drugimi trgovskimi predmeti. Radi tega hočem dati v najem svojo bivše poslopje, katero stoji ravno poleg moje nove prodajalne. Za podrobno pojasnilo ste naprošeni, da se oglasite pri meni kjer me lahko najdete v moji prodajalni. Geo. Sto-nich, 813-15 N. Chicago St., Joliet.
John Chapuran
SLOVENSKA I HRVATSKA
GOSTILNA
Rojaki dobrodošli!
N. W. Phone 1251.
200 Ruby St.,
Joliet, 111.
LONGFLOS & LIBERŠER
1014 N. Chicago St., Joliet, 111. -- Slovenska --
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
NA PRODAJ FARMA 80 AKROV, in sicer 75 akrov obdelane zemlje in 5 akrov lože (hrastovja), hiša s 7 sobami, 3 staje in vse drugo pripravljeno. Lega: 75 milj od Chicage v Indiani, Pulaski county. Cena: $4000 v gotovini. Vse podrobnosti pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dowiak & Prosen
N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
SLOVENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike.
Pozor, Slovenci!
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne.
Ne bodimo si bratje samo po jeziku,
marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn.
T->	I ¥ «v» v
Frank Juricic
1001 N. Chicago St. Joliet, 111.
Slovenski Zdravnik.!
(Zraven slevenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se ▼»!. ste na katerikoli bolezni bel», ■ SLOVENSKEGA zdravnika. Tam ste ozdravljeni popolnoma, ako k sploh mogoče. Tisočerim naših roP kov je bilo pomagano do čvrstef» jj popolnega zdravja, ker so se obrt® s popolnim zaupanje'^ do tega si**0'' ga zdravnika. Pridite osebno al' f pišite I Adresirajte pisma tako:
<
Dr. Wartin J. Ivet
900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 21#L
Slovenci in Hrvati
r Pittiburgu, Pa. * JZORl
Naznanjam rojakom, da sem k«P'''' prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburf,
b
•t
Točim najboljše pivo, dom»'e importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstva se priporoči"' obilen poset. Posebno rojaki, Sl°vtt| ci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastni;
3329 Penna Ave.	Pittsbar«.
Pozor, rojaki'
Dobil sem iz *8и| gtoua za svoje f',)!
serialno SteTdkCJ*» jamji. da so »4™ prava in korist»*
Po dolgem Jjjj, mi je posrečilo pravo Alpen 'J in Pomado рг°иЛ danju in za »V. kakoršne še dow?4 sv tu ni bilo, <">►, moškim inžen?hln eti in dolgi ... čnh popolnoma i lo in ne bodo t**;., dali, ternepsl'^
Rhviio tako 1 moškim v 6- ^ krasni brki Rpvmatizeni,
nogah in k"2ll,V dneh popolno»» ^ vim, kurja ос&Гљ davioe, potne ozeblin«- se por .. odstranijo. "" rpsnica ja 'PiSite po regH pošljem >
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland.
KJE JE JOŽEF KMET, PO DOMA-če Klingarjev iz Sadinje vasi pri Žu-žemberku? Pred 3 leti je pisal iz Wenone, potem ne več. Išče se zaradi važnih stvari in novic iz starega kraja. Zglasi naj sc svojemu sosedu Jožefu Legan, 209 Indiana St., Joliet, 111., ali pa svojim staršem.
Slogar Brajte, Ely, Minn.
trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni.
Svoji k Hvojim!
JOUClftL
FINO PIVO V STEKLENICA*;
Both TelepJ^
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet,Ji