Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČ NINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. - Štev. 21 (246) UDINE, 16/30 NOVEMBRA 1961 Izhaja vsakih 15 dni UfA. PKOSVETNEM POLJU «ALPE - ZDRUŽITVENI OBČNI ZBOR adrlja » SLOVENSKIH PROSVETNIH ■ |ČTCU Prvi se’em bo v Liu' UKU) I Ev bljani spomladi 1962 iz Videmskega, Goriškega in Tržaškega Sedež Slovenske prosvetne Zveze je v Gorici. V društvih so vsem odprta vrata ne glede na politično prepričanje. Še več kulturnega dela rod LEI) V DVORANO. KJER KO /BOROV \ LI DELEGATI SLOVEL K K IH PROSVETNIH DRV ŠTEV na vasi. Slovenci, ki živimo v Italiji, se med seboj iz leta v ieto bolj približujemo. To zbliževanje je posebno za nas Slovence v Furlaniji, ki smo bili v zgodovini ločeni od drugih Slovencev, življenjske važnosti. Naši studenti pričenjajo hoditi v slovenske šole v Gorici in Trstu, ker jim v videmski provinci tega ne dajo. Slovenski duhovniki iz Goriškega in naši duhovniki iz Furlanske Slovenije se tudi približujejo, pa bi se morali še bolj. Hodimo na skupne občne zbore, politične zbore in tudi naša mladina Lodi na skupne izlete. Še več bi lahko bilo tega skupnega dela, posvetovanja in pomaganja. Prepričani smo, da bi se moglo napraviti še dosti več korakov do še bolj tesnega zbližan ja. Od najbolj pomembnih pa bo skupna centralna prosvetna organizacija: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, ki je bila ustanovljena 19. novembra 1961 v Gorici. . Na občnem zboru nove skupne prosvetne organizacije so bili zastopani delegati prosvetnih društev iz Videmskega, Gor.škega in Tržaškega. Zakaj sino veseli nove prosvetne organizacije ! Mi furlanski Slovenci smo ustanovili že pred leti prosvetno društvo «Ivan Trinko», ki ima svoj sedež v Čedadu. Ker nimamo prave tradicije v prosvetnem delu, se delo v našem Prosvetnem društvu ni moglo prav razživeti. Rabimo konkretne pomoči v nasvetih in v praktičnem prosvetnem delu od strani izkušenih prosvetnih delavcev «Skžvenske Prosvetne Zveze». Ona nam inora dati pobudo, stvarno konkretno pobudA, da se zganemo s sedanjega začetnega stadija- Stati nam mora praktično ob strani pri prvem prosvetnem koraku. Moremo pa pokazati dobro voljo in Mobilizirati naše ljudi, zlasti mladi-n°, iti prav posebno tisto mladino, ki je izšla iz slovenskih šol, in strmeti za tem, da se Ustanove še druga prometna društva v vseh tistih vaseh, bjer so za to pogoji. Marsikje bi se 1o dalo organizirati, če ne več vsaj v okviru pevskih zborov, saj naše zakotne vasi nimajo nikakega razvedri-^a- Za dosego vsega tega pa potrebujemo seveda tudi solidne pomoči, ki 'Mm jo Im gotovo dala nova Slovenska Prosvetna zveza. Drugi ne manjši lazlcg za naš ' veselje je to, da more biti delo v prosvetnih organizacijah nestranskarsko, kakor je pravilno poudaril Mirko Ko-m.na iz Trsta. Prosvetna enotnost, je rekel Ko-mina, ne pomen5 politične in svetovnonazorske enotnosti. In v tem smislu je pozval še posebno naprednejše organizacije, na enotnost, prav tako tudi organ zacije, k; delujejo v okv ru katoliške skupnost', da bi tako mogli ustvariti močno organizacijo za ohranitev in uveljavitev narodno tih pravic slovenskega življa v Italiji. Kaj pomenijo nam prepro tim furiali kim Slovencem te besede! To pomeni, da smo v naših prosvetn'h društvih samo Slovnici, ne glede na polit čno prepr Čanje. V naših društvih se lahko demokristjani, socialisti, komunisti, eoc/aldemckiiat i in drug1;. Politiko moramo v naših društvih piìs.lti cb strani in bit’ samo Slovenci. Ne smemo v društvih agitirati za nobeno stranko, za nobeden partit, za nobiJie strankarske ideje, pač pa, moramo gej'ti v društvih slovensko petje, slovensko govorjenje 'n branje slovensk h časopisov ter bukev ali knjig. Pozdravljajmo torej z navdušenjem novo prijateljsko vez, ki nas Im še bolj povezala si slovenskimi brati na Goriškem in Tržaškem. Upamo, da L mo v deli od sedaj naprej bolj po-gc to slovenske prosvetne izkušene delavce med nami : slovenske predavatelje. slovenske režiserje majhnih gleda’'šk h prikazov, slovenske pevske dirigente in pro ve ne ansamble, ki . nam bodo pokazal', kako se pravilno poje, igra. recitira in izvajajo naše slovenske folklorne točke. PRVI PODATKI O CENZIMENTU PENZIJO VSAKEMU našemu ! Prvi podatki o censimentu v letošnjem oktobru so pokazali, kar smo že napovedali v «Matajurju» in kar je bilo vsem znano, da namreč šte-v lo prebivalstva pri nas pada kot vse rod okoli nas. Pri nas pada največ zaradi emigracije in šele potem tudi zato, ker se rodi manj otrok. Provizorični podatki za nekatere komune, v primerjavi z letom 1951, to je pred desetimi leti, so pokazali, da je pri nas prebivalstvo najbolj padlo. IME ROMENA leta 1961 1961 Zmanjšanje DREKA (Drenchia) 1251 1292 — 41 GRMEK (Grimaceo) 1616 1743 — 127 FR ABOTNO (Prepotto) 1529 2036 — 507 PODBONESEC (Pilifero) 8315 3735 — 420 RV. LENART (San Leonardo) 2148 2283 — 135 ŠPKTER OB NADTŽ1 (S. Pietro al Natisene) 2840 3088 — 248 SOVODNJE (Savogna) 1736 2077 — 341 SREDNJE (Stregua) 1687 1883 — 196 TAVORJANA (Torreano) 2802 3304 — 442 REZIJA (Rosin.) 2792 3350 — 550 Nimamo še podatkov za slovenske komune^Tipana in Brdo, ter za jezikovno mešane komune Aliten, Neme in Cento. Tudi v teh komu n ih pada število prebivalcev in sicer Slovencev in Furlanov. Pada pa tudi število ljudi v vsej Kami ji, po vseh krajih hribovske Furlanije, pa tudi po ravnini. Očitne so ekonomski* posledice, očitne posledice katastrofalne ekonomske politike, še in bolj na široko bomo o tem pisali, ko bomb imeli na razpolago vse podatke. Kdo po svetu ne dobiva penzije! Zdaj so zavarovani tudi trgovci, obrtniki-artigiani, dikle in ka.mcrieri in na koncu so prišli na vrsto še kmetje. Drugod dobiva penzijo osemdeset cd sto starih ljudi, pri nas pa komaj kakšnih štirideset od sto. Pa še nekaj je pri nas drugače, bolj slabo kot drugod. Naše penzije so mičkene in se sučejo okoli pet do osem tisoč, prav redki jih imajo okoli deset tisoč in kaj več. Največ penzij imajo pri nas stari kmetje kot direktni kol-tivatorji, toda kaj, ko znese taka pen-zija samo pet tisoč lir. Žalostno je, da imamo v Furlanski Sloveniji narveč invalidske in sploh vojaške penzije. To pomeni, da smo morali pustiti kakšno nogo ali oko v vojski, da so nam dali penzijo, ali pa smo dali eelo očeta, da so začeli dajati pa nekaj tisoč. Invalidske penzije dobivajo naši ljudje tudi, če so se ponesrečili v kakšni minieri ali pa dobili si’ikozo ali kakšno permanentno bolezen. Z vsemi piani verdimi in conami depresami naše kmetijstvo nimar bolj propada, nimar bolj postajamo industrijski delavci in zato tudi bomo nimar bolj odvisni na stara leta ne od zemlje, ne od penzije mižerabdne kultivatorjev direktnih, ampak od industrijskih penzij. Naslednjo pomlad bo Gospodarsko razstav,šče v Ljubljani organiziralo pomembno sejemsko prireditev, ki bo potavo naletela na odobravanje m zanimanje v širokem krogu gospodarstvenikov. Prireditev je posledica nujne potrebe in z ve želje vseh prizadetih in bo prirejena v takem okviru, da bo gotovo pokazala uspehe že v neposredni prihodnosti. Prvemu sejmu «ALPE - ADRIA» (kratko AA) bodo prisostvovale, s skupnimi nameni Dalija, Avstrija in Jugoslav ja, ki so, upoštevajoč smernice in želje ustreznih organi-zac j in interesantov, že pri prvih pripravah pokazale pripravljenost za sodelovanje. Sejem izhaja iz uspehov doseženih na podlagi že veljavnih sejemskih obmejnih sporazumov in ■iz skupne želje, da bi se današnja izmenjava blaga med tremi državami še nadalje razšir la, upoštevajoč hiter organski jaz voj, ki ga omogočajo dane razmere. Letos je izmenjava blaga med Slovenijo in inozemstvom oziroma posebno z mejnima Italijo in Avstrijo občutno povečala, zaradi česar so dane konkretne možnosti za nadaljno razširitev. Drobna obmejna trgovina s samo Italijo je narasla na .čez 10 m lijard lir, računati pa je treba, da se bo morala ta izmenjava, nujno povečati s sprostitvijo prometa nekaterih prozvodov med tema dvema mejnima državama• Glede na to naraščajočo izmenjavo je treba organizirati sejem «.ALPE-ADRIA'», ki ga bo Gospodarsko razstav1 šče priredilo v Ljubljani spomladi leta 1962 in kjer bodo primerno zastopani proizvodi treh prizadetih držav. Po našem mnenju naj bi sejem «ALPE-ADRIA» nudil prikaz blaga za široko potrošnjo, tehničnega mater ala oziroma blaga, ki je. že zajeto v veljavnih listah, priključenih sporazumom za drobni obmejni promet. Razen proizvodov, katerih izmenjava je dovoljena, bi bilo treba vključiti tudi. nekatere druge in in tako razširiti: obstoječe liste, kar so prizadeti že večkrat poudarili. Iniciatorji in organizatorji za sodelovanje proizvajalcev na sejmu naj bi bile trgovinske zbornice posameznih območij, (Trst, Gor ca, Videm, Gradec itd.) Glavni namen tega sejma pa. naj bi bilo sklepanje trgovskih poslov. Ti naj bi se razvijali na podlagi. posebnih kontingentov oziroma v okviru sporazumov vključno z možnostjo morebitnih prodaj presežne proizvodnje. Pristojni jugoslovanski organi so že dali potrebna podrobna zagotovila, pričakovati pa je mogoče, da jim bodo sledili tudi ostali• Današnji stiki med omenjenimi državami, ki nameravajo sodelovati pri tej pomembni prireditvi, so dejstvo, ki ustvarja možnosti za široko sodelovanje in za napredek tehničnega razvoja, ki bo v korist vsem trem sodelujočim državam. Kot je bilo že omenjeno, menijo organizatorji tega sejma, da bodo lahko rešiU posamezna vprašanja, ki se bodo morda pojavila z novimi dodatki k že obstoječim sporazumom. Najbolj važno pa je, da se liste sestavijo na podlagi vzajemnih sporazumov, ki bi primemo upoštevali potrebe in koristi pogodbenic. Poudariti je treba, da kažejo ita-ìjanshi in avstrijski trgovski krogi (Nad. na 3. strani) Stran 2. MA TA J UR Tipa na Po tekaj protestih judi an po interpelaciji konsilirja od opozicije se je končno riuniu po šest mjescih čakanja konsèj komunal. Debata ne bà zlò žiua, zak’ te bò dosti puntov na «ordine del giorno». Za danbòt no če beti akontentani Brježenji; na konseju so «aprovali» s pounimi voti proget za sistemirati ejesto, ke na pe-jč skuozdre vas. Zatuò, ke to eè ko-ventati podrjeti kako hišo za urauna-ti pot, bo muoru komun narditi pratike za «esproprio», zaki u se ni luo-žu dakordo z gospodarji. Te pratike no čč zaulèjèi djelo za najmanj dvje 1 j feti. Škoda, ke je parsù ta oštakul u-mjes, zaki dragar bi začeli z d jeli že na velazem ali pa še prej, če bi tuo dopušču timp. Druga importantna rječ, ke so jo risolvili : akvedot Tipane anu Kruah-te. Te dva akvedota sta zlò slaba anu te koventà jih obnoviti. Decidili so še tuo, de bojo u kratkem dali u roke tehniku akvedot u Platiščih, de bo naredu proget za ga ojačati. Zatuò ke so ljetos aumentali «foga-tik» anu to je zavoj tega dosti rikor-sov za ežaminati, je bili konsèj komu- m mam ZAHVALA Družina TEDOLDI se najtopleje zaliva-ljuje vsem, ki so jim izrazili sočustovanje ob izgubi nepozabne matere ROZE NOVAK (NOACCO) in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poli. Posebna zahvala g. županu in občinskemu svetu iz Tipane ter prijateljem iz Vidma, Čedada, Gorice in Trsta. nal parmuoran nominati 'no novo komišjon za «tasse». Do anjelè je komišjon za tasse rižultala kuj na karti, zatuò ke majedan u njè djelu maj rikorsa. Ta stara komišjon na nje tjela čuti si uzeti kompita nase za ežaminati rikorse anu zatuò so imenovali u to komišjon tele judi : za Vi-skoršo maještro Karleto Noacco (Lo-žan) anu Bepo Carloni (Šiak) ; za Tvrnalito an Debelež Vinčenco Noacco (Cekin) ; za Tipano Vergili jo Berrà (Mourèn) anu Rikardo Berrà; za Brezje Bepo Tomasino (Uhan) ; za Platišče Angelo anu Bepo Cormous za Prosnid Bepo Miscoria (Kukove) anu Budalič Alesio (Korošec). Nazadnje pa so aprovali še druge reči, ke no kiguardajo normalno djelo administracije od komuna. F o j d a Zadnji censiment ljudi, ki so ga napravil ljetos oktobra m j esca, nam je pokazu, če konfront nardimo s censi-mentom iz ljeta 1951, žalostno stanje fojdskega komuna an še pru partikularno slovenskih vasi, ki leže v brjegčh- Pred 10. ljeti je naš komun šteu še 4703 ljudi (par tej cifri je štjeta tud vas Podvrata, ki se je preča po censimentu parkjučila našemu komunu, a je bla prej pod komunom Aliteli), donàs pa jih ima komaj 4075. Vse te cifre se nanašajo na re-zidentno prebivalstvo (popolacion), v resnici je pa dosti manj ljudi par hiš, zaki djelajo že ljeta in ljeta v estera, a residenco imajo ta doma. Po tj eh cifrah se je popolacion fejdskega. komuna zmanjšala za 13°/». Pa nardimo še druge kalkulje: med-tjem ko se je populacion v planuri parnaša zadost, de bi ljudje mogli živjet. Ljudje so zgubil vse vesejè (pašion) zaki jim nobedan ne daje korajže, in zatuò tud nimajo nobedne iniciative, de bi se med sabo organj-zal in nardil kajšno koperativo ali zadružni Lijev, kot tuo djelajo v Kamiji in drugje. Tisto malo ljudi, kj je ta doma, se maltra od jutra do večera za pardjelat nekaj krompirja in polente, in če ne bi unjela vsaka hiša po nekaj djelueu na djelu v estera, de jim od tam vsaki mjesae pošjejo kajšno palanko, ne vjemò kakuò bi bluò z njimi- Za imjet pred sabo buj jasne vižjò n kakuò je z našimi Slovenji v konfron-tu s Furlani, v planuri fuojdskega komuna, publiciramo cifre popolaeio. na, razdeljene po vaseh, iz ljeta 1951 in 1961: SLOVENSKE VASI 1951 1961 ČENEBOLA (Canebola) 498 366 PODCERKEV (Valle) in Pedroža (Pedrosa) in Vile (Costalunga) 445 319 PODKLAP (Canal di Grivò) z vasmi Gradišče (Gradiscutta), Grmuš- čica (Stremiz), Ravne ( Costa- piana) in Tramontins 446 310 PODVRATA (Clap) 137 123 FURLANSKE VASI FOJDA Faedis) 1770 1664 ČAMPE J (Campeglio) 803 810 RAŠČAIv (Raschiaceo) 367 273 RONCE (Ronchis) 237 210 zmanjšala samo za 10°/®, se je v slovenskih vaseh zmanjšala kar za 26"/». Ljeta 1951 so naštjel v furlanskih vaseh 3277 ljudi, ljetos oktobra pa 2947, tuo je manj 330 ljudi; v slovenskih vaseh pa je blo pred desetimi ljeti 1526 ljudi, donàs jih je pa samo še 1118 residentnih, tuo je manj 408 ljudi. Pa še nič ne izgleda, de bi se tisto stanje kaj izbuojšalo; drago ljeto bo šlo še dosti ljudi v estero, al pa se bojo sistemirali kje na raunem. Na to vižo se bojo v kratkem slovenske vasi spraznile. Vas Vile, na primer, je že kuaž prazna: od 140 ljudi, ki jih je imjela pred to zadnjo uojskò, jih je ostalo ta doma samo še 22 in še od tjeh jih bo šlo proč tele dni 5 ljudi, ki sie bojo trasferii v ravnino, kjer so kupil grunt, takuò de jih bo ostalo v vasi samo 17. V brjegčh je težko živenje. Njiu ni, tisto malo rodovitne zemje leži na starmem brjegu in ob hudih urah jo voda odnaša v dolino in zatuò so par-djelki neznatni. Nekaj več imajo od senožet, a živine ni dosti in še tuò redijo po starih sistemih,kar sevjeda ne Iz Nadiške doline PREMIJE ZA ZBUOJŠANJE OŠTARIJ V NAŠIH KRAJIH Pretekli tjedan je EPT (Ente Provinciale del Turismo) iz Vidma imeu riunion, na katjeri so se po-guaril kaj bi korlo nardit za razvoj in inkrement turizma v videmskj provinci. Ob tej priliki so določil poseben fond za 4.100.000 lir za premije, ki jih bojo dal tistim, ki bojo nardil nove oštarije, al pa postrojil in moderniziral že obstoječe. Povarh tega so določil še poseben fond za Nadiško dolino. Par tjem bi paršll uštjeti: Š pet er, Sv. Lenart, Srednje, Sovo-dnje, Podbonesec, Grmek, Dreka in Prapetno. Posebna komišjon bò šla v te kraje \in pregledala posamezne oštai-i.ie in povabila gospodarje, naj bj nardil določene milioraoije, za katjere bi jim paršll prout za kritje ’dne parti stroškov v formi posebnih premijev. Sonde za tiste premije bo dala provincialna administracija in «Cassa di Risparmio» v Vidmu. Na seji so guarii o posebnem progetu za razvoj turizma v Kamiji, Reziji in Kanalski dolini. Diskutiral so tud o par-pravah za riunion domače smučarske organizacije (FISI) s smučarskimi rapresentanti iz Jugoslavije in Avstrije, do katjere bo v kratkem par-šlo v Vidmu. Gorjani Provincialna administracija je de-cidela dati komunu uzdrževanje cie-ste za. 20.000 lir na mjesae za usak kilometro. Tuò to če beti samo provizorično, fin ke na ne bo.ciesta si-štemana, zaki potem na če diventati provincial anu na bo zanjo pensala provincia, ki bo uzela na djelo za stalno dva ali tri c jesta rje. U kratkem u se če riuniti konsèj komunal zaki dosti reči te se nabralo za diskutirati anu jih risolvit. Naj-buj importantna diškušjon na cč beti ta, ki bojo proponili aprova-cion za uzeti ’dan mutuo za več desetin milijonov lir za narditi importantna javna d j eia, ki so potrebna u dostili vaseh našega komuna. Umrla je mati našega urednika Pretekli teden je našega odgovornega urednika zadela huda žalost : umrla je draga mati Roza Novak (Ncaceo). Ranjka je bila vzorna mati, dobrosrčna in delavna, priljubljena in spoštovana od vseh. Na žalost pa njeno življenje ni bilo lahko. Njena kalvarija, ki jo je prenašala potrpežljivo in neustrašno, se je žaeela že leta 1922, ko je morala s svojim možem Jakobom Tedoldijem, vnetim antifa-■ sistem, zapustiti njegovo vas in se zateči v svoj rojstni kraj. Toda tudi tukaj je novi režim nadaljeval preganjati moža in ga 1927 leta aretiral. Ostala je tako sama s štirimi otročiči v najhujši revščini. Med to zadnjo vojno jo je zadela še' večja nesreča : v nekem prepadu so našli njenega moža mrtvega; verjetno so ga vrgli v brezno njegovi politični sovražniki. Tudi Ranjke matere je zasluga, da je dobil naš odgovorni urednik vzgojo s svetlimi ideali, med katerimi tudi Kors slovenskega jezika v Čedadu Z v jed ali smo, de bojo ljetos v če-dadskem kulturnem krožku (Circolo di Cultura di Cividale) učil poleg angleškega in njemškega jež ka tud slo-vjenski jezik. Ljudje iz Čedada čutijo namreč vsak dan večjo potrjebo po znanju drugih jezikov, in sevjede še narbuj znanje jezika bližnji štatov. Čedad, ki leži blizu kunfina in je komercialno središče Nadiških dolin, ima največ kontaktov s Slovenji tega in onega kraja konfina in zatuò je zlò važno, posebno za komereiante, de se naučijo slovjenskega jezika. Pa ne samo med komercianti, tud’ med intelektualci je veliko interesa za ta kors- Do sadà ni biu organizan še v nobednem kraju tajšen kors za jezike, zatuò je interesiranje zanj tarkaj večje. Njimar smo se troštali in še se troštamo, de bojo učil v šuolah tud Slovenje v videmski provinci materni jezik, takuò kot ga učijo v Gorici in Trstu. Tud v provinci Bolzano (Božen) učijo v šuolah poleg talijanske-ga jezika še materni jezik, ki je tam njemški. Glih takuò učijo poleg i-talijanskega jezika tud’ franeuoskega v Val d'Aosti. Ce ne bo iz naših troštov nič, nam ne bo preostalo drugega kot ustanovit v naših vaseh kulturna društva (Circoli di Cultura) in v tjeh organizirati korse slovjenskega jezika in spozna- ta, da ljubi svoj slovenski materini-jezik in se bori skupno z ostalimi Slovenci v Italiji že dolga leta za njegovo ohranitev in pròti brutalnemu raznarodovalnemu procesu, ki ga izvajajo na vsemogoče načine uradne italijanske oblasti. Ar teh težkih trenutkih smo bolj kot kdajkoli s srcem blizu našemu od-govrnemu uredniku. Vsem svojcem nepozabne ranjke izrekamo naše iskreno sožalje vanje slovjenske kulture, katjere na žalost naši ubogi ljudje ne poznajo, zaki do donàs j m je ni nobedan učiu, čeglih so živa veja slovjenskega po-pulia Kors v Čedadu se bo začeu parvega decembra t. 1. Zainteresirani naj se obaruejo za up is in druge informacije na «Circolo di Cultura di Cividale» — Via Stellini, ob torkih, četrtkih in sobotah od 17 do 19,30 ure. Donàs ni več tarkaj težkuo prit do mištirja ku ankrat, le malo dobre voje od otruòk in njih staršev kor, za drugo pa je vse pouno olajšav, da ne čutijo tarkaj sakrifieija ne šuolarji no starši. V dostih vaseh pride po šuolarje autobus glih v vas in jih par.. peje pred suolo gratis in glih takuò nazaj- Za tiste, ki ne morejo opiidau damò na južino, je te zadnje čase CAP (Centro addestramento Profes-s onale) v Čedadu gor postavu tud ’ menso, da jedo gratis. Ankrat ni bluò takuò lahko prit do mištirja: Izučil so se samo otroc bogatih staršev, ki so jih muogli uzdarže-vàt v mjestu. Zavoj tega ne bi smjela današnja mladina izgubit te parložno-sti za se naučit kaj šen mištir. Dosti jih je že zastopilo, da človek več ku znà, več vejà, a še premalo je tistih, bluò bi jili lahkò dosti več. ČEDAD: Nadiža pred no sfece pod «Zlodejev most-» Sv. Peter Končno bo tud’ Mečana povezana z dobro ejesto z dolino. Tele dni so adprli že četrti kantir djela za jo dokončat, zaki jo djelajo no malo po ankrat. Nova ejesta bo vezala Meča-no s Petjahom, ki leži ob Nadiži- Do sadà je pejala v to gorsko vasico le slaba stezà in zatuò so se muoral ljudje zlo maltrati za parnest svoje par-djelke danili ali v dolino za jih prodat. Njimar so sanjal o . ejesti, no, sadà se bojo v kratkem uresničile tiste dougoljetne sanje in takuò jim bo usaj no part olajšano živenje v brjegčh. Tud za Dolenji Barnas je komun ljetos nekčj naredu. Asfaltiral so ejesto, ki peje v vas iz Mosta Sv. Kvirina in nardil kanalizacijo. Tisto zadnje djelo je zlò korlo, zaki takuò bo vas buj čista, brez smradu. Še dosti je problemu za rešit v našem komunu, a zaenkrat nič ne kaže, morebit bo kaj buojš drugo ljeto. Mažerole Naš šindik je po orclinu čedadske-ga pretoria poskarbu za predložit imena spravnih sodnikov (giudice e vice giudice conciliatore). Takuò so sodne oblasti (autorità giudiziarie) imenovale za spravnega sodnika komunalnega konsilirja Primo Sabadi-nija, za vice sodnika pa Mirello Ma-koriča iz Mažerol- Ta zadnji je iz slovjenske vasi, kar je glih, zald on bo narbuojš mogu razsodit an zasto-pit ljudi iz gorskih kraju, ki govorijo po naše. Trč mu n ŠTIRJE NASTRI ROZA. U kratkem cajtu so se v naši vasi rodile kar štiri čečiee, kar se žej dougo ni dogodilo, de bi binò kar tarkàj krilc. Familiji Blažeta se je rodila Loreta Petričič, familiji Trinkoluvi Marija Trinko, familiji Matijac Ida Dus an familiji. Polauščak Pia Petričič. Use so zdrave, kakor tud njih mamice an jim želimo, de bi rasti e dobrò an ble u ponos svojim staršem. Nesreča ne počiva GERBIZ Aldo iz Dreke se je pred dnevi par djelu urjezu u parst čampne roke. Zald rana ni bla dobro dižinfetana, je paršlo do infekcije an zavoj tistega je muoru iti u špitau. Če ne bo buj hudega, bo ozdravu u treh tjednih. FLORJANČIČ Peter iz Kostnega (komun Grmele) se je par sjekanju drv u liosti hudo udaru. Medijem kar je sjeku drevje, ga je oplazila po obrazu njekšna veja an ga močno ranila. HVALICA Mario iz Sredenj je muoru tild iti u špitau. zaki m« je med nošenjem sena na barbato spuznilo po starmi stazi an si jo piar padcu zlomu, eno ramen. Zdravit se bo muoru d obar mjesae dni. Us jem ponesrečencem augurarne, de bi se preča vamil zdravi ta hiši an do bi takuò mogjli spet par j et za djelo. MA TAJ UR Stran 5 S KVALIFIKACIJO prihajamo do dela Navadnih brezposelnih, takšnih, ki nič- ne znajo, je v Italiji čez milijon. Dobrih kvalifificiranih delavcev pa primanjkuje. Mi furlanski Slovenci smo bili brez Vsake kvalifikacije in še šolo smo imeli takšno, da bi bilo bolje, da bi še te ne bilo. Ampak leto za letom smo hodili v tisočih po najbolj industrijskih krajih Evrope in zdaj smo se po petnajstih letih nekaj navadili. Znamo delati v rudnikih, smo kvalificiranj zidarji in sploh gradbeni delavci, ali edili kot se temu reče. Imamo precej dobrih mizarjev med sabo in sploh ljudi, ki znajo delati z lesom. Polno naših ljudi dela tudi po tovarnah, pri strojih in so postali dobri kvalificirani delavci tudi v metalurgiji- E-dino v fini mehaniki nimamo še dosti delavcev. Težko je le še za mlade puobe, ki gredo prvo leto v emigracijo, ker se v strokovnih šolah v Spetru, Reziji, Centi in drugod naučijo premalo praktičnih stvari. Zdaj se je stvar premaknila, finalmente, tudi za nas v Vidmu, kjer ni mogel- poprej čLobUti Paš človek dela, ker so imeli svojih furlanskih delavcev preveč, so začeli jemati na delo tudi naše ljudi, zlasti za zidavo novih hiš in palač. Seveda se ne splača toliko delati kot v emigraciji, posebno ker se pozimi vsako delo ustavi za nekaj mesecev in tudi ni tako dobro plačano kot drugod. Industrijske penzije so fakt novega življenja Pri nas furlanskih Slovencih je ta problem odprt in še nerešen. Nerešen in odprt je problem penzij za naše gospodinje, za kazalinge. Nekaj tisoč naših mater in sestra so gospodinje in nimajo penzije. Odprto in še nerešeno je vprašanje tisočih naših emigian-tov. Kakšno penzijo bodo dobivali: ali italijansko ali nemško ali švicarsko ali pa, kot se bojimo, nobene- Naš Ust bo o tem študiral na kompetentnih mestih in vam pojasnil. Hlodič Pred dnevi smo pokopal 78 Ijetno Vigijo Bonini iz Les, ki je tak nò tra-gičnq končala svoje živenje. Uboga že n a, je padla v Reko, ki teče skuoz vas in se ubila ali utopila v precej globok vodi- Najbrže ji je ratalo slabo in je takuò nesrečno padla, de je strmoglavila precej globoko po Škarpadi v vodo. Ženo je zagledu v vodi njek puobič, ki je hitro poklicu ljudi, a je binò prepozno. V Vidmu mislijo napraviti industrijsko cono kot jo imajo v Padovi. V Padovi jih je stala 1 miliardo dvesto milijonov, v Vidmu bi stala dosti manj. V Padovi so dali denar Cassa depositi e prestiti, nato provincia, občina in cassa di risparmio. Te institucije bi lahko tudi v Vidmu spravile denar za industrijsko cono-Če bi imeli pri nas AVTONOMNO REGIONE, bi ta■ z lahkoto spravila skupaj nekaj miliard lir. Toda tudi tako bo šlo, magari bolj na tesno in revno. Ker je začelo primanjkovati kvalificiranih moči, bomo tudi mi furlanski Slovenci le prišli do dela v videmski industrijski coni. ne pri prvih ampak vsaj pri ta zadnjih. Jagri iz Slovenije, Avstrije in Furlanije so se sestali v Vidmu Jagri iz Slovenije, Avstrije, Trsta, Gorice in Furlanije so se prejšnji tjedan riunii v Vidmu, de so diskutiral o nagobarnostih, ki pretijo alpski fauni in drugih problemih jage na njihovem teritoriju. Zlo interesantno je bio poročilo (relazione) raprežentanta jagrov iz Slovenije, ki je paršii v Videm skupaj z drugimi jagri. Povjedal je, naj b; ble tajšne riunioni jagrov iz obmejnih provinc še bolj pogoste, zald so se pokazale zlo koristne. Istočasno pa je dal interesantne statistične podatke o številu divjačine v alpskem teritoriju Slovenije. Računajo, da je n a, tem teritoriju: 173 medvedov, 4710 divjih koz (gamsov), 1912 jelenov, 54.589 srnjakov, 73.113 divjih zajcev, 67.339 fazanov in 37.478 jerebic. Stanje divjačine se v Sloveniji vsako ljeto še izbuojšuje, čeglih ni mar lovijo. Avstrijski rapresentant jagrov je pravu o boleznih med divjačno, posebno o tisti, ki provocirajo slepòtò med divjimi kozami (gamsi). Do sada niso mogli ušafati pravega zdravila. pruot tisti boljezni in zavoj te-g|a, bojo ustanovil na Štajerskem v Grazu poseben inštitut za raziskovanje in pobijanje bolezni med divjačino. Jan je tud, de kumetje in gozdarji ne marajo jelenov, zald ti dje-lajo veliko škodo na drevju in zatuò bi korlp nardit kompromisno rešitev. Raprezenta.nti jagrov iz Furlanije so z zadovoljstvom uzeli na znanje rakomandaeioni in mstrukcije kolegov iz Jugoslavije in Avstrije, ki imajo več esperijence, saj je par njih dosti več divjačine. Prihodnja tajšna riunion bo drugo ljeto v Avstriji, l.je-1a 1963 pa bo v Ljubljani. Ti stari ljudje šele puomnejo ran-kega Ti naca Klavora iz Bročane, v ruonski fari. Čeglih bogate družine, de tadorna bi mu ne bilo manicalo ne d jelo ne jedilo, njekšna skrivna ntuoč ga je gnala, de je niuoru vaudrat od hiše do hiše, od vasi do vasi, po naši Slovjenščini an dol po Furlaniji. Biu je pravi «deseti brgt» naše Benečije. Adni so pravli, da je zmješan, ti druz pa de je buj modar ku \si špje-tarski profesori. Nobedan bi ga ne biu mogù lošt tu žakej, ne po slovensko ne po furlansko, ne po italijansko ne po njemško. Kjer ga njeso poznal so mislil, de je naredu te velike šuole. Tinac se nje ankul obriu, rjedko ka dà umiu. Bargeške an jopo je imeu takuò oblèkane, da se nje poznalo ka-tjere farbe so ble. Stari čerevji so bli v tajšnem stanu, de je imeu podplate z bekovcam parvezane za nogo. Okuol šije je imeu ardečo ruto an glih takuò okuol klabuka ardeč trak ; gor za kla-bukom petelinovo pero. Na ràmanah je nosu kreujasto paleo an na palci kajšnih pet metru 'rjavega «artikola-ta» (bodeče žice), ki ga je povsod pro-daju an ankul prodan. Za t stim «ar-tiklatom» si je odperju vsake vrata an je odganju karabinirje, ki so tjeli viedet, de ki hodi djelat iio vaseh: «Hodim prodajat artikolat», jim je jau. Ankul nje uprašu za jest an je jr-du le, če se mu ljudje ponudil; v nobedni hiši pa se nje pozabil povjc-dat, de je žejan an prosit bučo vina, takuò de je več noči prespa.u v jarkih ob cjestah, ku v listnjakih. Ankul pa nje ne kradu, ne škode djelu ljudem. Vsi so ga imjel rad’, zald je biu nimar veseu an vsakemu je znù povje-dat kajšno debelo, de se je muoru posmejat. Če je le mogù, ie nardiu dobruoto ljudem. Ankrat je biu par-šu v Piskerjevo hišo. «Dobar dan» je pozdravu; nobedan mu nje odguariu. Stari Simon Pisker an njegà sin Pe-rin sta sed jeia vsak v svojem kotu a n se debelo gledala. Oča an sin sta se bla huduò skregala an sta. se gledala ku pàs an mačka, brez spust’t besjede iz ust, čeglih je paršu v hišo Tinac. Hiša je bla uboga; im jeia je samuò kambro, kjer je spau oče, sin je hodu spat tjè v listnjak. Sin je biu ušafu jubco an se je parpravju na žembo an je ten, de oča naj mu pusti kambro, zald nevjesta nje tjela ga poročit, zavoj tega ki bi bla muorla hodit spat v listnjak. Tinac je začeu guarit, kukar je znù on an. je tarkaj djelu, de jim je stuo-ru spreguorit an po v jed at njih kreg an n jih ražone. Tinac je lepuò poslušu adnegà an tega druzega, an potic je ustil gor an je jau simi : «Če si kristjan, naredi znamunje svetega križa». Perin je ostù brez besjede an ku otročič par dotrin se je lepuò žegnu: «V imenu Očeta an Sina an Svetega Puha. Amen !» — «Nù», mu je jau Tinac, «Sada pomisli, de za kristjane oča je gor na čele, sin pa šele dol na. trebuhu. Oča je gor nad sinom, sin pa dol pod očetom. Zald si kristjan, ti muoraš bit podložan očetu an njemu pustit kambro. Če baba ne bo tjela ^Resnična prav ca iz 9\adišfze doline TINAC KLAVORA hodit s tabo spat v listnjak k oucàni reči ji, de naj poroči Rokfelerja. 'Tle na Slovjenščini se ljeuše spi v li-stnjaku, ku v Rokefellerjevih palačah !» Na tele besjede od Tinaca oča an sin sta se pogledala an posmejala. Oča je jau, de pusti kambro Perinu, Perin pa, de rajš pokaže figo jubci, ku pregnat svojega očeta v listnjak. Tinac je pa mesu božji mir v hišo Piskerjevo. U sobotah, an vsakrat, ki je biu kajšan targ, Tinac je ponašu svoj «artikolat» gor an dol po Čedade. Se-vjede vsi so gledal za njim, on pa se je vsem smeju an jim ponuju «artikolat». Za tajšne parložnosti je Tinac sreču poznance iz Slovjenščine an iz Laškega an nje tarpi; žeje. adni so mu plačal bučo tega črnega, i.i druz pa bučo tega bjelega, takuò de o taj-šnih ljepih parložnostih Tinac se je usakikrat, dnigi dan, zbudiu pod drugim portonom al pa v paražonu. Ankrat, na dan sv. Martina, je biu takuò srečan, de že pred pudnevom mu je šlo vse okuole ku «giostra». Sv. Martin mu je biu ponudu tulku buč črnega an bjelega, de zmješano to bjele an to čarne sta mu začela krulit po trebuhu, de ljudje so gledal za njim, an Tinac se je bau nesreče. Nimar buj ga je napenjalo, nimar buj je krulilo v trebuhu, an Tinac je za-stopu, de to bjele an to čarne nejčeta bit kupe an de prjet al potlè bosta silila uòn, od sprjed al . . . od zat Tinac je premišljavu, de ki ima stuort, de ne zgubi časti pa sred placa zavojo krega med bjelim an črnim. «Ku sem napravil mir v Piskerjovi hiši, muoram ga napravit tud v Ti-nacovim trebnhu», je jau sam par sebè. Počas an previdno se je obarnii pinot «zluodijevem miiostu». Kadar je paršu do muosta, ga je takuò zvijalo, de nje mogù vič. Je vargu «artikolat» dol na tla an se je hitro naslonu na zid od muosta, glavò pa je stegnu kle čez zid, nad Nadižo. Ljudje, ki so šli tuod an so tuole vi-dli, so mislil, de se če vrječ dol pod muost an so začel klicat na pomuoč an ga vlačit za nogè an rokè proč od zida, za mu rjčšit živenje, on pa se je tišču za zid an prosu, de naj ga pustijo za vojo božjo. An tenčas, kar jo bili narvenč konfuzion okuole njegà, kukar deb’ ustrelili, to bjele an to čarne sta udrla skuoze Tinaeove velike usta, z vso močjo an se vargla notar v Nedižo. Tenčas so odletjeli vsi rešeniki Tinacovi an se na glas smejal. Tinac je biu rješen an potlè, ki se je lepuò pobuožu dol po trebuhu, se je obarnù pruot ljudem an jim je jau: «Vas vse lepuò zahvalim za vaše dobro sarcè, čeglih njesem imeu potrjebo vaše pomoči-; hvala Bogu an sv. Martinu, de se imeu srečo vrječ dol pod «zluodiju muost» tega bjelega an tega črnega hudiča, ki sta se bla takuò huduò popadla v muojirn nedužnim trebuhu, de jih njesem mogù več tarpjet». An je spel zadeu «artikolat» an je začeu spet preganjat žejo sv. Martina s tim bjelim an tim črnim hudičem. »* u \ ALPE - ADRIJA (Nad. iz 1. strani) vedno večje zanimanje za, jugoslovanske proizvode in ugotavljajo možnosti za večjo izmenjavo blaga. Prav tako gledajo tudi z zanimanjem na nase projzvodne zmogljivosti in na morebitno sodelovanje v sami proizvodnji. Razumljivo je, da bodo na sejmu «.ALPE-ADRIA» primerno poudarjene ekonomske možnosti posameznih mejnih območij. Zaradi edinstvenega položaja in koncentracije ponudbe se bo izmenjava nedvomno občutno povečala, razen tega pa bodo dane tudi možnosti za neposredne stike brez nepotrebnih posrednkov- Prav gotovo se bodo trgovinske zbornice, ki želijo, da bi sejem AA dobro uspel, energično lotile problema in storile vse potrebno, da bi pomagale organizatorjem, ki so pričeli to delo s tolikšno vnemo, natančnostjo in požrtvovalnostjo v prepričanju, da bo koristilo vsem sodelujočim državam. Znaki upoštevanja te prireditve so že povsem vidni, saj so trgovinske zbornice zagotovile vso možno pomoč in sodelovanje. Ljubljana je zaradi svojega geografskega položaja kot sred šče teh izmenjov. Razstavljalcem pa bo oana možnost za razširitev kroga kupcev 'n nadalnji tehnični, ter trgovinski razvoj. Zato želimo tudi mi sejmu «ALPE-,1 DRI A», da uspe in da bi njegov’ rezultati ustrezali delu in požrtvovalnosti, ki sta bila vložena v njegovo organizacijo. JFRANCE BEVK Don Martino Cedermaz «Forse, Eccelenza», e la voce gli tremava. «Forse fra noi v è qualche nemico, che per motivi egoistici s’è abbassato fino «1 punto da diventare diffamatore- Ma se anche questo fosse Vero — voi vorreste abbattere l’intero albero, e gettarlo nel fuoco, soltanto perchè c’è un ramo secco!» Il Prefetto si strinse nelle spalle. «Ebbene, supponiamo che si sia nell’errore. Supponiamo! fi fatto però che voi predichiate in una lingua straniera . . .» «Nel dialetto locale, che è il solo che gli indigeni comprendono». «Lei sbaglia, Reverendo ! I nativi comprendono benissimo nostra lingua». «Eccelenza, io parlo della gente comune, di quella gente dalla quale io provengo od in mezzo alla quale sono sempre Dssuto. Cotesta gente non capisce l’italiano abbastanza perché Possa seguire con suo beneficio la parola di Dio»- Il Prefetto fu spiacevolmente colpito da questa uscita. «Reverendo, La prego di non negare l'importanza delle *'°stre scuole!», disse alzando la voce, adirato. «Io non mi sono voluto riferire alle scuole, Eccelenza!» ; «Comunque, se quando Lei dice 6-vero, i Suoi argomenti ll0u fanno altro che appoggiare le nostre decisioni e ne dirno-Hirano la imprescindibile necessità. La Chiesa dovrebbe ap-f'°ggìare lo sviluppo educativo e scolastico, ma voi cercate di bardarne il successo. D ’ora innanzi questo non lo farete più». «La Chiesa non è la scuola». «La Chiesa non è la scuola ? — Però voi insegnate ai fanciulli il catechismo in una lingua straniera. Come mettiamo d’accordo questa cosa?» Il duello verbale si andava facendo sempre più appassionato, ardente e di frase in frase, più spietato, benché si muovesse ancora nei limiti della buona educazione. Don Martino era indicibilmente stanco ed i pensieri gli si confondevano-Pieno di tristezza e di rabbia, alle labbra gli venivano soltanto parole amare, che non osava pronunciare. «Riconosciamolo dunque», egli disse mettendo un sospiro dal profondo del cuore. «Voi volete eliminare il nostro linguaggio!» Il Prefetto taceva. «Tutto tende a dimostrare che è così. Permettete, Eccelenza.! perchè mentire? Forse Lei pensa che ciò torni a vantaggio dello Stato. Ma allora mi permetta di dirLe, che è un’impressione sbagliata». «Che cosa intende dire con impressione, Reverendo»? chiese il Prefetto alzando severo la fronte. «Come |>osso spiegarmi con parole brevi? — è necessario conoscere la nostra storia. Intendo sottolineare che nói fummo per secoli sudditi fedeli della Repubblica Veneta, e clic poi abbiamo votato unanimi per l’annessione all'Italia. Non occorri' ch’io rammenti le vittime sofferte da noi nella guerra mondiale. Come cittadini, noi ci sentiamo di dichiararci Sia-vi. Ma, ora .che vogliamo difendere la nostra favella, voi ci (imputate di /essere Jugoslavi. Eccelenza, questo l’ho sentito dire io stesso con le mie orecchie. Voi insinuate nei nostri pensieri l’appartenenza ad un’altra nazione, mentre a questo giammai avevamo pensato -prima. Il giorno in cui, grazie alla vostra azione, la nostra gente si risveglerà alla coscienza della sua lingua, nulla sarà più come prima. Ma di tali conseguenze, non saremo certo responsabili noi!» Don Martino parlava con calore, come se volesse infondere alle sue parole tutta la forza della verità e della logica. Il Prefetto rigirava fra le dita la matita e gnàrdàvà il tàvolo, come se rifletesse. Infine disse: «In teoria potrebbe anche essere così. In teoria, però. Queste sono possibili conseguenze, che non possiamo prendere in considerazione. Il popolo dimentica facilmente e si rende agli agitatori. Lei, Reverendo, però si dimentica qualcosa. Prima, voi eravate, ai nostri confini, un pugno di persone. Ma ora a voi s’è aggiunta una parte di nazione straniera dalla coscienza svilupatissima. Non voglio esagerare — ogg|i forse l’ascendente è del tutto trascurabile; ma, col tempo chissà ... e questo non è tutto. Dobbiamo pensare a qualcos’altro ancora. Oggidì, Reverendo, c’è da questa parte del confine lo stato nazionale jugoslavo. Se voi foste per ipotesi da qualche parte sopra una penisoletta, nessuno vi disturberebbe. Perchè noi siamo una nazione magnanima! Perfino agli indigeni delle colonie, noi permettiamo le scuole e l’insegnamento religioso nelle loro lingue, e permettiamo lo sviluppo delle loro culture nazionali. Ma il fatto che voi vi troviate in questa zona, fa sì che costituiate un pericolo all’intangibilità dei nostri confini». Don Martino fu jsbalordiito da tanta sincerità, ehfj lo disarmò completamente . . . «Allora noi siamo inevitabilmente condannati alla morte?», esclamò con tristezza. Il Prefetto volse altrove lo sguardo. «So che è crudele», rispose. «Ma noi non possiamo trascurare gli interessi dello Stato per riguardo dei sentimenti di pochi o di minoranze. In Stato ha di fronte a se dei compiti, cui ogni altra considerazione deve cedere. Ma questo, come ho dichiarato, non richiede soltanto il sacrificio di pochi . . E da questo punto di vista qualsiasi obiezione, qualsiasi discorso. sono vani». Giornale au to rizzato dal Tribunale di Udine con decreto n. 4 7 del 2 0. 7. 195*0 Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 31!- Tel. 33.46 Direttore resp. V. TEDOLDI - Tip. Iucchi - Gorizia MATAJUR Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine SALVIAMO LE NOSTRE VALLI Gravissimo lutto del oostro Direttore Riuniti a Venezia i rappresentanti dei Comuni italiani — Discussi ma non risolti i problemi della montagna — Proposta la soppressione dei nostri Comuni Oggi tratteremo un problema — e ci ritorneremo sopra data la sua importanza che interessa la montagna e in particolare le nostre trascurate e desolate valli. Or non è molto si è tenuta a Venezia per la quarta volta l’Assemblea generale dell’Associazione Nazionale dei Comuni Italiani con una parte-• eipazione veramente notevole di amministratori e di personalità del mondo politico, tecnico e sindacale. Si è discusso della nuova legge comunale e. provinciale proposta dal governò, dell’autonomia degli Enti Locali e circa lo sviluppo delle Comunità montane e dei Consigli di Valle. * Durante la discussione a un certo punto è scaturita una proposta che ha addiritura sbalordito e messo in allarme l’opinione pubblica locale. Tale proposta invoca nientemeno la soppressione di tutti quei Comuni montani e pedemontani che si trovano in stato deficitario, il che, in parole povere, per quanto ci riguarda diretta-mente, quasi tutti i nostri Comuni, almeno teoricamente, dovrebbero scomparire come entità comunale non solo ma anche, nel nostro caso, còme entità etnica. E qui ci è doveroso riferire in proposito le vicissitudini del Comune di CISERIIS e delle sue frazioni, vicissitudini che dovrebbero far meditare per le conseguenze che ne sono derivate non solo dal puntò di vista etnico, che è basilare, ma anche |rìa quello economico e sociale. Ciseriis, una volta sceso al rango di frazione, fu come tale incorporato nel Comune di Tareento ; © questa sarebbe la fine che dovrebbero subire Lusevera e gli altri Comuni delle nostre Valli qualora la proposta in parola venisse posta in atto. Più ohe tutto il provvedimento di allora nei riguardi di Ciseriis mjrò — come del resto mira oggi la nuova proposta, antistorica e antiumana — a snazionalizzare la popolazione della zona parlante la liug]ua slava ed inserirla in un ordinamento che contrastava con le sue tradizioni di autonomia in quanto si è sempre amministrata da sola fin dall’epoca patriarcale e della Serenissima. Quando in proseguo di tempo l’Austria pose le mani sul Friuli e abrogò l'autonomia delle nostre Valli — in quanto l’impero absburgico perseguiva una politica di deciso accentramento — le popolazioni locali di lingua slava, in sede di plebiscito hanno votato a furore dell’Italia, ma soltanto per reazione all’oppressione instaurata dall’Austria, che sopresse le vicinie (Comuni), le cosdidette Banche di Antro e di Merso e l’Arengo, cioè il «Parlamento degli Slavi del Friuli», e per il fatto che confidavano in una rapida restaurazione dei vecchi privilegi goduti sotto la Repubblica Veneta che rispettò ogni loro prerogativa anche dal punto di vista giudiziario. Tale speranza andò invece delusa in quanto da parte italiana, specialmente in questo dopoguerra, il processo di accentramento e di snazionalizzazione si accentuò e. se teniamo conto della proposta avanzata a Venezia, ha purtroppo tutta l’aria di voler continuare con un ritmo ancora più rapido. Questa politica l’Italia non l’ha praticata soltanto nei Comuni del Friuli con popolazione di lingua slovena ma anche nel Goriz'ano, nel Triestino e uellTstria. Certo imo dei risultati più positivi ottenuti dalla Italia, a danno della comunità linguistica slovena del Friuli, è quello accennato di Ciseriis, dove nel giro di non molti anni la parlata slava è quasi del tutto scomparsa specie nelle località di Sammardenchia. Sedilis, Usiunt, Zomeais, Malamaseria, Stella, Coja e di altre. Per ultimo, se proprio si. vuole salvare le popolazioni montane, non è necessario frantumare e disperdere le Come Carlo Podrecca si difende neli’ imminenza della pubblicazione della sua SU VIA FRIULANA» « Aucor prima che Carlo Podrecca facesse uscire la sua «SLAVIA ITALIANA» il Fanfulla, nel suo articolo ili fondo del 26 luglio del 1884, sparlando in antecipazione dell'intento di quel libro, così si esprimeva; , . . sono quattro o cinque miglia, a di contadini disseminati nell’alto Friuli, che parlano lo slavo come io parlerei l’ottentotto, cioè, un gergo barbaro d’una lingua barbara, che farebbe strabiliare un professore di Pietroburgo, e costringerebbe il Bono di Croazia in persona, a domandare un interprete»• E Carlo Podrecca, difendendosi, così rispondeva nel «Forum Julii» del 2 agosto 1884: «non occupando- mi a difendere la lingua slava dal-l’epittetto di «barbarci», risponderò all’egual titolo di barbaro regalato al dialetto dei nostri slavi, col giudizio del prof. Baudouin de Cour-ienay. Egli, dopo aver studiato i dialetti slavi della Polonia. Boemia, Serbia, Croazia, Corinzia, Illiria, Resia, e dopo avere percorso nel 1873, per tre mesi tutti i monti e valli del Distretto di S. Pietro, assicurava vecchie Comunità: sii vada invece incontro ad esse generosamente — e qui si tratta di un obbligo morale e sociale — con efficaci aiuti finanziari e con provvedimenti che tutelino appieno la loro automia e le lóro tradizioni. In quanto al lato finanziario, non è forse vero che a Napoli e nella stessa capitale Roma il governo italiano sborsa decine e decine e decine di miliardi ogni anno per sanare i bilanci di quelle amministrazioni comunali? Con molto e molto meno il governo potrebbe intervenire a favore dei Comuni montani, e in particolare delle nostre Valli, e senza arrecare disagio e perturbamento alla loro autonomia amministrativa che ha radici plurisecolari. In questi giorni il nostro amato Direttore è stato colpito da un gra-viss'mo lutto: la perdita dell'adorata mamma Resa Noacco. Donna di elette virtù, madre esemplare, dal cuore aperto e generoso, era amata e stimata da tutti. L’esistenza, purtroppo, non le fu lieve- Le sue maggiori pene, che sopportò con animo nobile e fiero, ebbero inizio nel lontano 1922 allorché, con il marito Giacomo Tedoldi, ardente antifascista, dovette abbandonare il paese di lui e rifugiarsi nella propria terra natia. Ma anche qui il nuovo regime continuò a perseguitare il marito che nel 1927 venne arrestato. Rimase così sola con a carico quattro figlìoletti in tenera età. Durante la guerra la maggiore delle sventure : il marito venne rinvenuto morto in un burrone, verosimilmente gettatovi dai suoi nemici politici. Il uo-tro Direttore deve anche alla povera mamma se la sua educazione è ‘■tata improntata ad alti ideali tra cui quello di amare la propria lingua materna. In questo doloro o momento s'amo più che mai vicini col cuore al nostro Direttore. A tutti i congiunti i sensi del nostro più vivo cordogliò. RINGRAZIAMENTO La famiglia 1EB0LDI sentitamente ringrazia tu li coloro che presero parte al suo dolore in occasione della perdita della cara Mamma ROSA N O ACCO nonché tutti coloro che, così numerosi, tollero accompagnarla alla Sua ultima dimora. Un particolare ringraziamento al Sindaco di Taipana ed ai Consiglieri Comunali, nonché agli amici di Udine, Gorizia, Trieste e dividale. Iscrizioni epigrafiche nelle Valli del Natisone t(strazio» fatta per alcuni inevitabili neologismi veneti e friulani, di aver trovalo il nostro dialetto più vicino all’antica lingua slava e concludeva: «se la vostra lingua fosse parlala da due milioni di abitanti, essa avrebbe acquistata fama eli madre della lìngua slava». Qunto al numero degli abitanti, invoco l’autorità del cav. Massone r. Provveditore agli, studi, il quule nella sua «relazione sull’istruzione popolare» nella provincia di Udine, per l’anno 1882-83, li fa ascendere a 63.646». Da quanto si vede, il libro di Carlo Podrecca, deve aver destato nell’ambiente politico italiano molto scalpore, tanto più che con quel libro, (gli sollevava una questione che nessuno allora avrebbe immaginato. I-noltre da questo episodio polemico possiamo trarne questa conclusione, che anche allora, come oggi, la popolazione della Slavia è oggetto di critica e disprezzo da parie degli Italiani, oppure di silenzio per paura di concedere ad essa quei diritti che da tanto invoca. A dire il vero,'non esiste uno studio (sistematico' sulle iscrizioni, sparse qua è là nel Friuli, e tanto meno su quelle della Slovenia Friulana. Da queste si potrebbe trarre molte notizie per uso studio approfondito sulle relazioni d’arte medtoevali e moderne che certamente intercorrevano tra la Slovenia Friulana e la Carniola, come allora, era chiamata. Po.ehè non v’è dubbio che un tempo le relazioni non solo d’arte ma di ogni genere d’attività, dovevano essere molto frequenti non solo con la Slovenija ma anche con la Carinzia slovena. Qui, ora, vogliamo solo limitarci a riportare quelle iscrizioni che più o meno sono note, ma che evidentemente non hanno finora costituito un’indagine approfondita. Probabilmente iscrizioni del genere ci sono ancora, ma non sono state ancora scoperte, o perchè ricoperte con intonaco o ignorate. A Brisehis si trova una lapide sulla facciata della chiesa, una simile e alla grotta d'Antro, nel muro del coro: due lapidi gemelle dello stesso artefice, scritte in caratteri gotici tedeschi, com’era uso nel medioevo, nelle zone d’influenza tedesca. Sulla prima si legge: Maister (r) Andre (as) von Lach — Mai — iahrs 1477 ; sulla seconda: Maiste (r) Andrea (as) von Lach ia (hr) Imo 4mo 7mo. Evidentemente «von Lach» indica la provenienza dell’artefice, località che si identifica con Škofja Loka, nella Slovenija, dove c’era una celebre scuola dj pittori e architettori, i cui allievi si spondevano per tutte le regioni slovene. Questi, dopo aver Costruito nel maggio del 1477 la chiesa di Brisehis, nello stesso anno eresse quella di Antro, colla relativa scalinata e la volta massiccia che sostiene il lastricato. Da queste epigrafi che si spiegalo a vicenda, apparisce l’epoca della riedificazione delle chiese fondate diversi secoli prima. Un’altra prova che esistevano relazióni tra gli Sloveni della Beneška Slovenija e gli Sloveni d'oltre confine, ce la danno due pergamene che, almeno al tempo del parroco don Antonio Guyon, c’erano a S. Pietro degli Sloveni. Nel testo c’è: «1480 prae-sbyteri Petri viearii curati S. Petri Selaborum» fa da testimonio «Cle-mens Bernardi Naistoth de lzoch so-eius divinorum ipsius testatoris» (cappellano parroehiale) ; e nel testa mento 1531 da,l Nailstoth, morto lui pure vicario curati di S. Pietro, son testimoni: «Gaspare de Tulmino hà-bitante in Clenia e Bartholomei pletore de Loeh» : è erede : «Magdalena Primosii de Vernasso nupta (sposata) Mathaea de Cavoretto». C’è da ricordare l’iscrizione del tumulo antico nella chiesa di S. Pietro ma si trascina perchè la scrittura è logorata; così non ci occuperemo della lapide di S. Silvestro di Mei so fatta da Maister Amb. XII. aprilis 1498, perché incompleta; ma passiamo all’epigrafe gotica di S. Quirino che ha fatto a suo tempo del chiasso e che per i girigogoli e per le abbreviature è difficile a. legger.sk Probabilmente si legge così: «Anno Domi (ni) 1493 Ma (iste) r Marti (n) pi-ri (eli). E quasi certo che sia «ìbridi»', poiché questo cognome anti- chissimo esiste fra gli Sloveni della nostra Slavia. Per. es. il predetto vicario cur. Petrus, lasciava erede nel 1480 un Pirich: cogpome slavo, che il notaio Francesco Do Martini di Cividale, per il gusto di latinizzare tutto, tradusse in Petrich. Similmente in un contratto del 1505 «aetum in Alzala e villa» il cameraro delle chiese di S. Quirino e.di S. Giacomo si ch'ama Filippo «nepos Urbani Pi-reeh». Dal 1608, per molti anni di seguito, un vicario curato di S. Pietro, si firma nei registri, «Mathias Pirich». Da quanto si vede, è ovvio che la Beneška Slovenija, un tempo, era sottratta all’influenza d’arte italiana, ma per il suo carattere etnico, faceva capo alla Slovenia. NOTIZIE IN BREVE Nello stesso periodo sono emigrati complessivamente 2.082 familiari di lavoratori, di cui 723 verso Paesi europei, 818 'n America, 31 in Africa e 510 in Australia. IL MOVIMENTO MIGRATORIO ITALIANO NEL PRIMO BIMESTRE 1901 A Nel primo bimestre 1961 sono emigrate dall'Italia, con l’assistenza del Ministero del Lavoro, complessivamente 31 860 iter-jone, contro 18.681 nel 1960, con un aumento di 15.261 unità. Particolarmente, in Paesi europei sona emigrati 31.178 italiani di cui 15 448 permanenti e 15.730 stagionali. Il gruppo più consistente è quello degli espatriati in Germania: 16.479 di cui 10.368 permanenti e 6.111 stagionali; segue la Svizzera con 11.309 unità, di cui 2.441 permanenti e 8.668 stagionali e la Francia con 1.889 unità, di cui 1663 permanenti e 226 stagionali. l’er quanto concerne l’emigrazione oltremare, in America sono emigrati 90 italiani, iu Africa 38 e in Australia 554. LA PRODUZIONE LIBRARIA NEL MONDO Secondo un’indagine eseguita dall’UNE-SCO, ogni anno, dalle Case produttrici di libri escono in media più di 300 mila opere nuove. L’Europa ne produce 45 per cento, l’Asia il 25 per cento e l’Unione Sovietica il 20 per cento. L’America ne produce circa il 10 per cento. In altri termini l’Unione Sovietica produce circa 60 inila titoli, il Giappone ne produce 25 mila, il Regno Unito (Gran Bretagna) 20.000, l’India 18 mila, la Germania mila, gli Stati Uniti d’America 13.000, la Francia 12 mila ecc. ecc. Società Agraria Friulana Macchine agricole, concimi, sementi UDINE via del Gelso - tel. 53733/56133