FRANC BOGOVIČ, iupan občine Krško, »To bo tudi razprava o razvojnih možno stih Krškega!« | Aktualno, str. 2 DRAGO GRADIŠEK, ravnatelj Glasbene sole Krsko: «Osnova timskega dela je danes ßozopja orkestra.« fcfci Pogovor, str. 3 mag. ERIKA OREŠEK, KGZ Novo mesto: "Situacija v posavskem sadjarstvu je precej resna in zaskrbljujoča." | Gospodarsvo, str. 4 REPORTAŽA 0 VZGO- Jl PSOV VODNIKOV: la vse je kriva labradorka Neva. Zadnja, str. 16 OM POSAVSKI #TT T" bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 4, četrtek, 23.2.06,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Več porok, še vedno malo otrok 3 Pogovor: prof. Drago Gradišek 4 Dvanajsti sadjarski dnevi Posavja 6 Je Krško varno mesto? 7 Praznik KS Senovo 8 Večer dediščine v Krškem 9 Mesec kulture na sevniškem gradu 10 Iz občine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Iz občine Brežice 13 Šport 13 Vkrškem športu opazen napredek 14 Posavski pustni kotiček 16 Izbrali županovo vino powvjeffrinfo mnam vata mum nun ^^ POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM 4 MSeCOM' A p.p. 2U, 1270, Kriko (((i?80 14 44Q Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.coi Vsi o regijski organiziranosti in radioaktivnih odpadkih Po tani sprejetem Zakonu o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja bi bile tudi posavske občine že dolžne končati preoblikovanje organizacijske strukture Regionalne razvojne agencije (RRA) in v zvezi s tem oblikovati Svet regije ter Re- gionalm razvojni svet in dopolniti Odlok o ustanovitvi zavoda RRA, vendar so se teh postopkov v Posavju resno lotili šele te dni, ko problematiko obravnavajo vsi trije občinski sveti. Druga zelo aktualna in skupna tema je zagotavljanje pogojev za bližnji začetek terenskih raziskav na treh izbranih potencialnih lokacijah za končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). V Sevnici, kjer so februar- sko redno sejo že opravili, so pred tednom dni sklicali izred- no sejo, na kateri so poleg že omenjenih tem obravnavali le še manjšo spremembo letoš- njega proračuna, vse pa kon- čali v dobrih dveh urah. Potem ko jim je vzroke za potrebne spremembe in uskladitev regi- onalnih« odlokov med občina- mi pojasnil v.d. direktorja Re- gijske razvojne agencije Franc Cešnovar, niso imeli večjih pri- pomb. Predlagane odloke so v celoti sprejeli, ob tem pa spre- jeli dodaten sklep, da bo pred- stavnike občine Sevnica v Re- gionalnem razvojnem svetu predlagal občinski svet, imeno- val pa Svet regije. Čeprav se je kot zadnja med posavskimi občinami prijavila v postopek iskanja lokacije od- lagališča NSRAO, se je občina Sevnica s svojo lokacijo na Ča- gošu trenutno najbolj pribtižala dejanskemu začetku terenskih raziskav. Vzporedno z vzposta- vitvijo lokalnega partnerstva in drugih aktivnosti za vzpostavi- tev družbene sprejemljivosti projekta potekajo namreč na- prej tudi upravni postopki, ki pa jih vodi Ministrstvo za oko- Ije in prostor. Zato so sevniški svetniki na izredni seji že obra- vnavali in z nekaterimi dopol- nili sprejeli smernice, projek- tne pogoje in priporočila, ki jih bodo morali upoštevati priprav- Ijavci Državnega lokacijskega načrta (DLN) za umestitev od- lagališča NSRAO. Svetniki so se seznanili tudi s sklepom Sveta Krajevne skup- nosti Bianca, v katerem ta od- ločno nasprotuje raziskavam in izgradnji odlagališča NSRAO na lokaciji Čagoš kot tudi na ce- lotnem ozemlju občine Sevni- ca, hkrati pa opozarja, da je podpis dokumentov o lokal- nem partnerstvu in nadomesti- lu za izvajanje raziskav s stra- ni župna nelegalen. Slednje so v razpravi tako župan kot vrsta svetnikov odločno zavrnili s tr- ditvijo, da je o tem odločal ob- činski svet. Omenjeni sklep KS Bianca in občasni nastopi posa- meznih občanov iz KS Studenec, ki se predstavljajo kot civilna iniciativa proti lokaciji odlaga- lišča na Čagošu, pa kažejo, da bi lahko tako v Sevnici kot kas- neje tudi v drugih okoljih prišlo do oviranja postopkov. V Brežicah so se na 24. redni seji tudi najprej lotili »regionalnih« zadev. Razprava je pokazala, da bo potrebno zelo veliko usklaje- vanja, ali kot se je slikovito iz- razil eden izmed prisotnih, vse skupne tovrstne teme ponava- di naraščajo in se širijo od Sev- nice proti Brežicam kot narašča reka Sava. Še bolj kot v Sevnici so izpostavili bojazen, da bi ob- nadaljevanje na 2. strani ®* infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica ligradnta Hl na Mpodn» Savl HOLDING SLOVENSKE ELLKTRAHNE D.O.O. (ZB Skupnl podvis) Kopraka ulfca 92. 1000 Ljubljana ' Moč energije Direktor Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič med razpravo na 5. izredni seji Občinskega sveta obäne Sevnica.____________________________________________ Posavje zaenkrat brez okuženih ptic Potem ko so pred približno štirinajstimi dnevi v Slove- niji našli laboda, okuženega z virusom ptičje gripe, po- tem pa je bilo teh okuženih ptic še več, je bilo pred približno tednom dni s pravilnikom kmetijskega minis- trstva celotno območje Slovenije razglašeno za območ- je z izrazitim tveganjem, zato tudi v Posavju veljajo določeni ukrepi pri reji perutnine. Po podatkih Nacio- nalnega veterinarskega inštituta so na področju delo- vanja njihove novomeške enote, v katerega sodi tudi Posavje, našli več poginulih divjih ptic, vendar zaen- krat ni bita nobena okužena z virusom ptičje gripe. Po podatkih doc. dr. Jelke Za- bavnik Piano z Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Ve- terinarski fakulteti v Ljubljani so na področju, ki ga pokriva novomeška enota nacionalne- ga veterinarskega inštituta, kamor sodi tudi Posavje, našli več primerov posameznih po- ginulih ptic, kot so bela čap- Ija, kormoran, golob, sinica, fazan, sova, grlica, labod, siva čaplja, nekaj ptic neznanega porekla, netopir, jastreb, div- ja raca, kanja, šoja. Po zadnjih podatkih do zaključka redakci- je so tako v nedeljo, 19. febru- arja, na področju novomeške enote našli več poginulih ptic, in sicer kormorana, kanjo, si- ničko in kosa. Kot pravi doc. dr. Zabavnik Piano, vse pogi- nule ptice pregledajo, tako da do torka ob zaključku redakci- je na tem področju, v katere- ga sodi tudi Posav- ¦^^^Hj je, zaenkrat niso ^^^^^H našli nobene oku- ^^^^V| žene poginule pti- ^^^^& I ce. V kolikor bi pri ^^^^¦1 kakšni od ptic na- ^^^|^l leteli na okužbo z ^^^F^m virusom ptičje gri- i^^^ ^ pe, te informacije J takoj posredujejo Veterinarski upravi Republike Slovenije, ki obvesti javnost o nadaljnjih ukrepih in potreb- nih aktivnostih, je še zatrdila predstavnica inštituta. V skladu z 2. členom pravilnika o uvedbi ukrepov je prepove- dano gojenje perutnine in dru- gih ptic, gojemh v ujetništvu, na prostem; uradni veterinar Veterinarske uprave Republi- ke Slovenije lahko dovoli go- jenje določenih vrst perutnine v ograjenem prostoru, če se perutnina oskrbuje s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali če je zagotovljeno krmljenje in napajanje na način, ki prepre- čuje divjim pticam dostop do krme in vode; potrebno je lo- čevanje domačih rac in gosi od druge perutnine; vodna zajet- ja na prostem, ki so za neka- tere vrste perutnine potrebna zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na na- čin, ki preprečuje dostop div- jim pticam; perutnino je pre- povedano oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop div- je ptice, če voda ni obdelana na način, ki zagotavlja uniče- nje virusa aviarne influence. L. Petrišič, P. Pavlovič Clavni znaki bolezni pri visoko patogeni aviarni influen- ci ali ptičji gripi so po podatkih VURS-a depresivnost, po- manjkanje apetita, padec nesnosti, živčne motnje, ote- klina in modra obarvanost roie, podbradkov in koie no$, izcedek iz oči, kašljanje, kihanje ter driska. tos od okui- be do pojava prvih znakov bolezni - inkubacijska doba - je lahko zelo kratka, nekaj ur do tri dni pri posameznih pticah in do dveh (treh) tednov, da se razsiri po celijati. Vzrok za bolezen pri domaäh pticah je vnos virusa ptic- je gripe z divjimi pticami, predvsem z vodno perutnino. Ni nujen neposreden stik z vodnimi pticami, ampak lahko pride do okužbe domače perutnine tudi posredno preko iztrebkov okuženih divjih ptic. Le-ti se lahko prenasajo čisto mehansko (s čevlji, prevoznimi sredstvi ...). Bole- zen se prenaša z obolelimi iivalmi, njihovimi iztrebki, su- rovim mesom in jajci, vir okuib pa sta lahko tudi okuie- na voda in krma. Uradni izbor Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 Terme Čatež, 16. marca stran 9 n AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 nadaljevanje s 1. strani činski svet izgubil vlogo pri tako imenovanih skupnih vprašanjih, zato bi želeli v Svetu regije po- leg treh županov zagotoviti še po enega predstavnika občine, ki bi jih imenovali občinski sve- ti. Tako je svetnik Miha Škrlec menil, da bi se Občinski svet s sprejetjem predlaganega odlo- ka odpovedal izvirnim pristoj- nostim, ki mu jih dajeta Zakon o lokalni samoupravi in sta- tut občine, saj naj bi po pre- nosu pristojnosti izgubil vptiv nad organom, kot je predlaga- ni Svet regije Posavje. Na koncu pa so svetniki zelo resno izpostavili vprašanje smi- selnosti obstoja dyeh regijskih teles. Svetnik in nekdanji dr- žavni poslanec Jože Avšič je dejal, da bi z ustanovitvijo Sve- ta regije Posavje morali ukiniti še vedno obstoječi Svet pokra- jine Posavje, čemur so pritrdili tudi drugi svetniki. Proti pričakovanju je bila raz- prava v zvezi z odlagališčem radioaktivnih odpadkov dokaj mirna, saj svetniki k predlaga- nemu sporazumu o lokalnem partnerstvu in k sklepoma, ki opredeljujeta sodelovanje z ARAO pri umeščanju odlagališ- ča nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov v prostor na lo- kaciji Globoko skoraj niso imeli pripomb. Svetnik Miran Omer- zel je zahteval sodelovanje predstavnika sosednje KS Piše- ce v vodstvenem odboru, kar mu je bilo tudi obljubljeno. Pogosto glasni in do vodenja brežiške občine kritični Milko Veršec, ki sicer tudi ne naspro- tuje predlaganim postopkom, ni uspel pridobiti somišljeni- kov s svojimi opozorili, naj tako občina kot predstavniki dtiave računajo z negativnim psiholo- škim vplivom tako potencialne lokacije kot morebitne gradnje odlagališča na okoliške Ijudi. V Krškem se bodo navedenih tern lotili danes, saj je župan Franc Bogovič na dnevni red 37. redne seje uvrstil točki Predsta- vitev aktivnosti o kombiniranem postopku za izbor lokacije odla- gališča NSRAO in Predlog sklepa o dajanju smernic k Driavnem lokacijskem načrtu za ureditev odlagališča NSRAO, prav tako pa tudi vse tri »regijske« dokumen- te. Ker pa imajo na dnevnem redu tudi dokaj »vročo« proble- matiko krškega bazena in pred- vsem Osnutek odloka o proraču- nu občine Krško za leto 2006 in je občina Krško še edina med posavskimi brez letošnjega pro- računa, je malo verjetno, da bi svetniki že tokrat prišli tudi do »regijskih« tern, razen v prime- ru spremembe dnevnega reda. Kar pa niti ne bo usodno, saj je krški občinski svet o organizacij- ski strukturi RRA že odločal, se- danji predlog pa bo, kot je po- kazala razprava v Brežicah, vse prej kot lahko uskladiti. S. Mavsar Bogovič: »To bo tudi razprava o razvojnih možnostih Krškega!« Občinski svet Krško je mar- ca lani ponudil sodelovanje v okviru postopka za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov, vlada RS pa je novembra odločila, da se postopek pri- prave državnega lokacijske- ga načrta med drugim nada- Ijuje tudi za lokacijo Vrbina pri Krškem. Občina Krško in Agencija za radioaktivne od- padke sta tako 3. februar- ja podpisali pogodbo o na- domestilu lokalni skupnosti v skladu s programom državne- ga lokacijskega načrta za od- lagališče, po kateri ARAO ob- čini plačuje dobrih 233 tisoč evrov letno. Takoj po podpi- su te pogodbe lahko ARAO za- čne s terenskimi raziskavami, ki naj bi potrdile dejansko ustreznost lokacije v Vrbini, vzporedno s tern pa bo pote- kal tudi postopek zagotavlja- nja družbene sprejemljivosti lokacije za odlagališče. V ta namen bosta Občina Krško in ARAO sklenila pogodbo o lo- kalnem partnerstvu. Poleg tega želi Občina obve- stiti Občinski svet o zahte- vah krajanov Vrbine. Stednji so na zboru krajanov julija lani izrazili zahtevo po indi- vidualni renti in po ustano- vitvi komisije, ki bi preuči- la možnosti zanjo. Komisija, ki jo sestavljajo župan Franc Bogovič in Simona Lubšina z Občine Krško, Alojz Hafner in Ana Pajič kot predstavni- ka naselja Vrbina, Jože Ha- binc kot predstavnik KS me- sta Krško ter Ivo Novak kot predstavnik Direktorata za energijo, se je doslej dva- krat sestala in sklenila, da se krajane Vrbine zaradi omeje- ne rabe prostora oprosti pla- čila komunalnih storitev in da se pripravi program komunal- ne infrastrukture zanje (ploč- nik, razsvetljava, avtobusno postajališče, razvod kabel- ske televizije). Glede indi- vidualne rente pa ne Občina Krško ne Ministrstvo za go- spodarstvo ne najdeta pravne podlage, pravita pa tudi, da rente zaradi bližine jedrske- ga objekta, primerljive naši, drugje ne poznajo, zato se nagibajo k temu, da Občin- ski svet ne podpre spremem- be zakonodaje na področju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Z drugimi besedami povedano, ne na- meravajo se zavzeti za uved- bo individualne rente. Župan Občine Krško Franc Bogovič: "Z lokalnim part- nerstvom z ARAO želimo za- gotoviti, da bo vzporedno z običajnimi postopki ob spre- jemanju DLN-ja stekla tudi široka debata, katere za- ključki bi se nato upošte- vali, bodisi kot del DLN-ja bodisi kot del nekega vzpo- rednega dogovora s pristoj- nimi. Pričakujemo, da bomo Ijudi v začetni fazi lokalnega partnerstva dobro informira- li, nato pa jih vključili v od- ločevalski proces preko vod- stvenega in ostalih odborov. Ta debata bo bistveno širša od samega DLN-ja, to bo tudi debata o razvojnih možnostih Krškega, o razvoju infrastruk- ture, športa, zdravstva, par- ticipacije prebivalcev v na- domestilih. Želimo, da to ne bi bilo enostransko informi- ranje, ampak dejanski dialog in soodločanje. Mi opozarja- mo, da bo v primeru Krške- ga ta zadeva bistveno zahtev- nejša in širša kot na Studencu in v Globokem, ker bomo mo- rali ljudem odgovoriti tudi na številna druga vprašanja: o že sedaj delujočem objek- tu in o njegovi perspektivi, o porabi sredstev, ki smo jih že dobivali, o gospodarskem raz- voju in podobno." P. Pavlovič Člani Občinskega sveta Brežice na 24. redni seji fakulteta za logistiko celje - krš^o Odločitev za študij v Krškem bo tako lažja. Fakulteta v Krškem vabi dijake zaključnih letnikov na DAN ODPRTIH VRAT v soboto, 25. februarja, ob 10. uri v amfiteaterski uälnici fakultete v Krškem, Hocevarjev trg 1. http://fl.uni-mb.si Več porok, otrok še vedno malo Upravna enota Krško (UE) sodi med srednje velike UE tako po površini ozemlja, ki ga pokriva, kot tudi po številu zapostenih. Med prvimi izmed UE so že v letu 2002 pridobili certifikat kakovosti ISO 9000:2000 za področje vodenja upravnih postop- kov na prvi stopnji, v okviru zastavljene politike kakovosti pa so v minulem letu kot ena od dveh UE na nivoju države sodelovali v projektu Priznanje RS za poslovno od- ličnost, drugič zapored pa tudi na konferenci Dobre prakse, na kateri so prejeli pri- znanje za prispevek Sistem ukrepov za zagotavljanje tekočega izvajanja storitev. Po besedah načelnika Antona Podgorška pa se aktivno vklju- čujejo tudi v procese spremi- njanja zakonodaje, saj so v minulem letu podali kar 31 po- bud za spremembo zakonodaje s področja pristojnosti javne uprave. V mesecu oktobru le- tos bodo po večletnih prizade- vanjih pridobili nove prostore za Oddelek za upravne notra- nje zadeve in sprejemno pisar- no v pritličju Občine Krško, s čimer bodo zagotovljeni botj- ši pogoji dela za uslužbence in tudi dostopnost strankam. Si- cer pa je po besedah načelnika Podgorška trenutno na UE Kr- ško 49 zaposlenih, ki so v mi- nulem letu reševali 10.780 za- dev in dosegli 98, 63 odstotno rešenost. Več porok, otrok še vedno premalo V lanskem letu so matičarji sklenili 79 zakonskih zvez, od tega največ, okoli 40 v pros- torih samostana v Kostanjevi- ci na Krki, priljubljen prostor za poročne obrede pa je po- stala tudi krška Dvorana v par- ku. V njej se je namreč samo v petih mesecih, od meseca julija, ko so jo usposobili za poročne obrede, pa do kon- ca leta, poročilo kar 21 parov. Tudi v lanskem letu je bilo šte- vilo umrlih oseb višje od šte- vila rojenih, umrlo je 258 ob- čanov občine Krško, rodilo se jih deset manj. Največjo raz- liko med smrtnostjo in rojstvi so imeli v KS Veliki Tm, kjer je v minulem letu umrlo 11 oseb, rodili pa so se le 3 otroci. Si- cer pa je minulo leto po bese- dah Vide Omerzel, vodje Od- delka za upravne notranje zadeve, pomenilo veliko pre- lomnico na področju matičnih zadev, saj so na UE zaključi- li vse matične knjige oziroma jih z vnosom podatkov o roj- stvih, porokah, smrtih in spre- membah osebnih stanj uredili v računalniško vodeni matični register, kar pomeni, da lah- ko stranke dvignejo izpisek iz matičnih knjig oziroma re- gistra kjerkoli v Sloveniji, na najbližji upravni enoti ali kra- jevnem uradu. Denacionalizacij- skim zahtevkom ni videti konca Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo so se po besedah vodje mag. Nine Hadžimulič vključili v omrežje vstopnih točk državnega po- rtala e-VEM, kar pomeni vse na enem mestu in omogo- ča registracijo samostojnega podjetnika po elektronski poš- ti. Med drugim so sodelovali v projektu GERK, po katerem se vzpostavlja sistem geografskih enot rabe v kmetijstvu. Nave- dena evidenca GERK bo zago- tavljala pravilno delovanje si- stema neposrednih izplačil oziroma subvencij kmetom. Po Zakonu o denacionalizaci- ji in Zakonu o ponovni vzpo- stavitvi agrarnih skupnosti in vračilu njihovega premože- nja in pravic so bili v minulem letu na UE Krško vloženi 304 zahtevki za vračilo podržav- Ijenega kmetijskega premo- ženja. Kot je povedala mag. Hadžimuličeva, je bilo doslej v postopku vračanja premo- ženja na območju UE Krško vr- njenih v naravi oziroma vzpo- stavljena lastninska pravica na 628,6 ha kmetijskih zem- Ijišč, 1.926 ha gozdov in 1,3 ha stavbnih zemljišč. V prime- rih, ko vračilo v naravi ni bilo možno, pa je bilo za izplači- lo določeno skupno 5.038.936 DEM odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske druž- be in 54.530. DEM v obliki pri- znanic Skiada kmetijskih zem- Ijišč in gozdov RS. Prepočasni vpisi v zemljiško knjigo Na Referatu za prostor so se srečevali z enakimi problemi kot pretekla leta, saj se po besedah vodje okoljskega re- ferata Ivanka Puntar, zakono- daja v minulem letu ni bistve- no spremenila, največje težav pri pridobivanju dokumentaci- je pa še vedno predstavljajo zastareli prostorski izvedbe- ni akti, neusklajeno dejansko stanje lastništva s stanjem v zemljiški knjigi, vpisi lastni- štva v zemljiško knjigo, ne- usklajeno stanje v katastru s stanjem v naravi, neureje- no lastništvo javnih cest in poti ipd. Novistatusi vojnega veterana Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja ima status 2.820 obča- nov občine Krško, večina s sta- tusom izgnanec. Aktivni status po Zakonu o vojnih vetera- nih 1941 -1945 ima 185 oseb, z osebnim statusom vojnega veterana 1991 pa 586 oseb. V minulem letu je umrlo 139 upravičencev, šest s statusom vojnega invalida, 114 s statu- som žrtve vojnega nasilja in 19 oseb s statusom vojnega vete- rana. Kot je povedala mag. Jo- žica Volčanjk, vodja Oddelkov za prostor in občno upravo, pa se še letos obetajo spremem- be in dopolnitve Zakona o voj- nih veteranih s ciljem, da se ponovno preveri, ali so v var- stvo po zakonu res vključeni vsi izvajalci obrambnih aktiv- nosti. Po slednjem bodo sta- tus vojnega veterana dobile nove kategorije upravičencev, med drugim vodstveni delav- ci carinskih služb, pa osebe, ki so opravljale naloge v zvezi z vojnimi ujetniki, tisti, ki so so- delovali s pogajanji ali na kak- šen drugačen način s predstav- niki tedanje JLA in podobno. Bojana Mavsar Javni poziv Občina Krško je pristopila k celoviti ureditvi področja občinskih gospodarskih javnih služb (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in pada- vinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, vzdrževanje cest, pokopališka in pogrebna dejavnost...) in pripravila tudi večino osnutkov predpisov. Ker problematika izvajanja javnih služb zadeva prav vsakega obča- na, pozivamo vse zainteresirane, da podajo pripombe na pripravljene osnutke predpisov, ki jih lahko najdete na spletni strani občine Krško www.krsko.si pod rubriko aktualno, kjer bo tudi v prihodnje objavljeno celotno gradivo. Pripom- be lahko pošljete na naslov Občina Krško, Oddelek za gospodarsko infrastruk- turo, CKŽ 14, 8270 Krško ali na elektronski naslov andrej.sluga@krsko.si. Javna razgrnitev predloga DLN za HE Krško Obveščamo vas, da od ponedeljka, 20. februarja 2006, pote- ka javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško. Dokumentacija bo v času uradnih ur javno razgrnjena do 21. marca 2006 v prostorih Občine Krško in v prostorih KS Rožno-Presladol, KS Brestanica in KS mesta Krško. Javna obravnava bo potekala 14. marca 2006, z začetkom ob 19. uri v sejni sobi A Občine Krško. V času javne razgrnitve lahko občani k dokumentu podate pisne pripombe in predloge ter jih posredujete občini Kr- ško, oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja. Popravek V prejšnji številki smo v članku pod naslovom Zlato tamburaškemu orkestru, Zdravku Dušiču in Cvetki Miloš pod fotografijo navedli napačna imena. Na fotografiji niso bili Cvetka Miloš, Zdravko Dušič in predstavnik tamburaškega orkestra Artiče, kot smo objavili, ampak Breda Berlan, predsednica Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič, Zdravko Dušič, mentor FS KUD Oton Župančič, in Srečko Denžič, član Moškega zbora Bizetjsko. Napaiencem in bralcem se opravičujemo. Ur*4niitv V naslednji številki Posavskega obzornika: priloga . "HE Krsko: za naslednjih 1OO let... in še dlje!" Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 AKTUALNO H Drago Gradišek, ravnatelj Glasbene sole Krško, dobitnik srebrne plakete JSKD za leto 2005 Dober umetnik je lahko tudi zelo dober pedagog Ko se je v sedemdesetih letih peljal skozi Krško, je prof. Drago Gradišek, hornist, glasbeni pedagog in dirigent, po- mislil, da bi v tern kraju lahko nekaj naredil. Danes je za njim trideset let dela v godbi, s katero je začel širši raz- mah glasbenega življenja v kraju ter ga hitro nadgradil s simfoničnim orkestrom, mnoge mlade pa z odprtim načinom dela, s posluhom za njihove sveže ideje pospremil na pot uspeha. In ni mu žal, da je prisel v Krško, saj je tu našel ljudi, ki mu znajo prisluhniti. Zaveda se, da se niso vsi ljudje odločili, da bo glasba glavni element njihovega življe- nja, zato pa se jim s svojo glasbo poskuša približati in vzpostaviti določen odnos s publiko. Zanj je prava umetniška glasba resna glasba, vse ostalo pa kulisa za zabavo, ampak tudi ta mora biti dobra, pravi, saj si ljudje to zaslužijo. AM ima rog danes še vedno tak zvok kot takrat, ko ste ga slišali prvič in se odločili, da je to tisti instrument, s katerim si boste utrli pot v glasbeno življenje? Še vedno me prevzame z enako mero kot takrat, ko sem bit star osem tet, ko sem začel z rogom. Še prej, s sedmimi leti, sem se v ravenski gtasbeni šoli začel uči- ti klavir. Ko pa sem rog slučaj- no slišal po radiu in nisem niti vedel, kateri instrument je to, sem vprašal brata, ki je bil že na srednji glasbeni šoli. Povedal mi je, da je to rog in da je zelo te- žek instrument. A sem si ga že- lel igrati. Takoj naslednje leto sem začel z rogom. Ker naj bi bil perspektiven, imel pa sem tudi podporo staršev in godbe, sem lahko že od šestega razreda osnovne sole hodil na pripravni- co srednje glasbene sole v Mari- boru. Ko sem videl hornista s ti- stim znamenitim kovčkom, sem gledal za njim, dokler sem ga videl, in ga gledal kot boga. Am- pak ko sem set na srednjo glas- beno šolo, sem videl, da je rog tudi odličen s klavirjem. Ko sem prišel na akademijo in igral v simfoničnem orkestru v filhar- moniji, sem videl, da je še lep- ši v orkestru. Ko sem prišel v Kr- ško, pa sem spoznal, da ni vse glasba. Da je tudi še kaj druge- ga pomembno. Da se da skozi te moje izkušnje vse to predati tudi mlajšim, da jih lahko nav- dušujem za glasbo. Pravijo, da godbeništvo izža- reva svetlo, častno in ponos- no vrednoto naše zgodovine. Ste morda tudi na tern gradili novo pot krške godbe in jo pri- peljali med najboljše doma in na tujem? Značilno za godbe je, da so se formirale v teh močnih indu- strijskih središčih. Sam izhajam iz ravenske godbe, kjer sem za- čutil ta res lep zvok godbe, vodil pa jo je izvrstni dirigent Jožko Herman. In ko sem začel v kr- ški godbi, ki je pravzaprav kri- va za širši razmah glasbenega življenja v Krškem, sem ga pro- sil za napotke in me je vprašal: »Drago, ali imaš ti godbo sploh rad?« »Seveda, sicer se ne bi za to odločil,« sem odgovoril. »Po- tem je pa to vse, » mi je dejal. V začetku je bila zelo mala za- sedba, mislim, da nas je bilo šti- rinajst, petnajst z mano vred. In tako se je začelo z njegovimi na- potki, odprl mi je arhiv, ki je bil tu zelo reven. Dejal mi je, naj delam po svoji vesti. In še danes je godba zasedba števUka ena, saj ima najbolj široke možnosti nastopanja, koncertno nas mno- žice manj poznajo, bolj po pa- radah, kar je prednost godbe, skratka izjemne možnosti ima. Poleg tega ima zelo bogat zvok, mogoče v nekaterih skladbah, ki so bolj pompoznega znača- ja, prekaša simfonični orkester. Nima omejitve, tudi današnji način igranja je mehkejši. Moja strategija je bila, da se pribli- žujemo simfoničnim zvokom, ki pa je v bistvu popoln zvok. Tra- dicija godbeništva je v Sloveni- ji zelo dolga, bogata in zelo kva- litetne orkestre imamo. Tudi za krško godbo lahko rečemo, da je to bil in je še najboljši amaterski orkester, tudi po izjavah nekate- rih strokovnjakov. To je dolgo- letno delo vseh ljudi, ki so delali in začeli s to godbo, nekateri pa vztrajajo še danes. Ob prihodu v Krško leta 1975 ste se morali pri reorganizaci- ji godbene dejavnosti posvetiti predvsem delu z mladimi. Kak- šen je bil odnos mladih do glas- be takrat in kaksen je danes? Danes mladi glasbi prisluhnejo z večjo pozornostjo, ni tako kot včasih, ko so šli mimo, pa niti niso opazili. Danes pa nekate- ri mladi prisluhnejo, tudi za to, ker imajo med glasbeniki prija- telje. Pridejo, zaploskajo, se po- veselijo. Včasih pa je bila godba bolj sama sebi namen. Mislim, da so mladi danes bolj široki. Zadnja leta, ko sem vodil god- bo, sem imel boljše občutke, saj je bila na koncu vedno zabava. Mogoče je danes drugačna druž- bena klima, ampak vsekakor je boljša. Pa tudi živa glasba je čis- to nekaj drugega. Morda se mla- di niti ne zavedajo, ampak aku- stika blagozvočno vpliva na vse. Kaj pa odnos mladih na podro- čju izobraževanja v glasbi? Ko sem bit v filharmoniji, v za- četku sedemdesetih, nas je bito več na odm kot v dvorani. Da- nes temu ni več tako. Ljudje šir- še sprejemajo glasbo. Kar pa se tiče vpisa v našo šolo, še kar ne moremo sprejeti vseh, poskuša- mo vse narediti, ampak širiti se ne bomo več mogli, država nam bo tu najbrž rezala peruti. Mis- lim, da se bomo morali slej ali prej postaviti na lastne noge. Glasbene sole v Sloveniji imamo boljše rezultate na nižji stopnji kot povsod v Evropi, smo lahko zgled, upam le, da ne bodo po- pustili. Dirigentsko palico pihalnega orkestra ste po skoraj tridese- tih letih najbrž težko predali. Kako ocenjujete delo vašega naslednika Dejana Žnideršiča? Vedno sem dejal, da če ne bomo dobiti naslednika, potem ima tudi moje delo v preteklosti le pol vrednosti. Mislim, da je to prava roka, pravi človek za to, in prepričan sem, da so ga godbe- niki, predvsem mlajši, zelo do- bro sprejeti. Dobro dela, je stro- kovnjak na svojem področju. S svojimi izkušnjami pa se bo še izoblikoval, to je normalno, tudi mene so vrgti v vodo in sem mo- ral plavati. V vsaki taki zased- bi je najlažje priti do vrha^ dr- žati ta vrh pa zelo težko. Caka ga težka naloga, mnogo težja kot mene. Je pa bila to zame najtežja odločitev. Še vedno pa delam z njimi in če bom v dobri kondiciji, bom tudi igral na tek- movanju. Ste v simfoničnem orkestru uresničili vse načrte? Če bi jih, bi šlo vse navzdol. Naj- prej moramo skrbeti, da bo nivo naraščal. Dobro smo zasede- ni na pihalih, zdaj so na srednji soli tudi godala. Imamo določe- ne omejitve in ne moremo igra- ti tisto, kar igrajo profesionalni orkestri, ker tudi nočem posega- ti po tern, ker vem, kaj lahko so- lidno odigramo. S tern orkestrom tudi razbijamo ta nek strah pred izrazom simfonični. Pomembno je, da ga ljudje stišijo. Skupaj s publiko se tudi mi izobražujemo. Najbolj pomembno je najprej dobiti publiko v dvorano, potem pa se skupaj vzgajati in skrbeti, da nisi sam zase, oni pa te mo- rajo poslušati. To sploh ni res. Mi smo zaradi njih in smo veseli, če pridejo. In skupaj se bomo izob- raževali. To je navsezadnje naša funkcija. To tudi učiteljem ved- no rečem. Nimajo vsi priložnosti študirati glasbo in nimamo pra- vice to od njih zahtevati. Ali se oni lahko vam (učiteljem, op.p.) približajo? Ne morejo, ker niso dali tega skozi, vi pa se njim lah- ko. Pa bomo skupaj prijatelji, pa še podporo bomo imeli. Čisto enostavna zdrava kmečka togi- ka, ki velja na vseh področjih. Glasbena sola Krško, ki jo vo- dite od leta 1992, je uspe- la izobraziti številne mlade, ki so nadaljevali študij v tuji- ni in so danes vrhunski glasbe- niki. Kakšna je pot do takšnega uspeha oziroma s kakšnim pe- dagoškim delom? Ne strinjam se, ko pravijo štu- dentom na akademiji: »Saj za učiti boš pa dober!« To ni res. Dobri umetniki so lahko tudi zelo dobri pedagogi. Kar se naj- brž tudi zavedajo. Če učiš, ču- tiš hotenja mladih in ostajaš tudi sam mlad. Vsaka generacija je drugačna in če ti njihova ob- čutenja glasbe z njimi deliš, da jim ne ubijaš njihove interpreta- cije v osnovi, lahko vedno izbe- reš sodobni pristop k umetnosti, vedno si v toku dogajanja. Peda- gog je pravi, če ne stoji preveč na svojem jazu, saj nikoli ne mo- res biti vedno prepričan, da de- laš prav. Mogoče je problem, ker nisi nikoli prepričan, če detaš prav, ampak tako se izobražu- ješ. Učitelj je kot izsušena goba, ki se stalno izobražuje in se na- potni z vodo, potem pa to vodo izliješ na učence in si zopet pra- zen. V našem kolektivu se čim bolj odpiramo in poslušamo drug drugega, ker je to ogromen po- tencial znanja. Srečo sem imel, da sem naletel na tako dober kolektiv, da so ra- zumeli nekatera moja dejansko nora hotenja. Presenetilo jih je, ko sem po enem letu dejal, da bomo začeli s simfoničnim or- kestrom. Pa so me vprašali, kje imamo četa, kontrabase, pa so bili čez nekaj let. Za prvi kon- cert smo imeli substitute, danes imamo vse te Instrumente. Tudi za nekatere defidtarne inštru- mente, kot so oboa, fagot, se je zanimanje začelo povečeva- ti, še posebej pa za godala. Kar je zelo pomembno. Mislim, da otroci, ki hodijo na orkestralne inštrumente, lahko mnogo več vrnejo družbi. Pa tudi to pred- nost imajo, da se nauäjo filozo- fije najsodobnejšega menedž- menta, saj ta sloni na filozofiji orkestra. Noben orkester ni se- stavljen le iz vrhunskih glasbe- nikov, seveda morajo vsi dose- gati določene norme, ampak tudi tisti malo slabši lahko da ogromno samemu vzdušju v or- kestru. Osnova timskega dela je danes filozofija orkestra. Tega se namreč naučijo na vajah, ko se morajo nenehno prilagaja- ti - zvočno, duševno in tudi si- cer družbeno, kar je še posebej pomembno. Se danes po načelu dober uä- telj - še boljši učenec naučite kaj od svojih bivših učencev? Čimprej me prekosi, tern bolj- še zame. Še danes bivše učen- ce sprašujem, kako pristopajo k problemu. Mi ni nerodno, ampak moraš znati vprašati. Tudi svoje podrejene veliko sprašujem, saj nisem vseved. Sem pa vesel, če tudi oni sprejmejo kakšno mojo idejo. Z novimi prostori glasbene sole so doseženi pogoji za delo. Kaj pa kader? Ali se študentje glas- be vračajo v Krško? Mi ustvarimo pogoje za njihovo vrnitev, ne moremo pa na njih vplivati, saj je odločitev njiho- va. Se pa vsi radi vračajo, tudi v godbo in simfonični orkester. Moj moto je vedno bil, da mo- ramo za njih ustvariti dobre po- goje, da bodo radi prišli nazaj, jih pa ne bomo mogli zato dria- ti. Pogoje zdaj imamo in mislim, da niti ne bomo mogli vseh zapo- sliti. Imamo pa visoko izobražen kader, le nekaj jih je še ostalo, tern pa smo omogočili izobraže- vanje na akademiji. Ob tern naj povem, da me je zelo motil tisti napis v Krškem »učitetj harmo- nike«. Učitelj harmonike mora imeti visoko izobrazbo, sicer je samo "raztegovalec meha". Edi- ni učitelj brez izobrazbe je lah- ko Toni Sotošek, ker zelo do- bro dela. Kaj pa Srednja glasbena sola v Krškem? Kdaj naj bi začela in na kakšen način? le potekajo aktivnosti skupaj s krško srednjo solo v zvezi z odprtjem vsaj dveh oddelkov umetniške gimnazije. Mislim, da bi šlo tudi z enim oddelkom. S strani driave sicer ne pričaku- jemo velike podpore, ker je teh umetniških šol že veliko, trendi pa so bolj za tehnične kadre. Na- redili bomo vse, da bomo v šol- skem letu 2007/08 začeli. Če ne drugače, bomo odprli zasebno solo, pa bodo lahko dijaki dela- li izpite na drugih solan. Kasne- je pa naj bi se ta sola nadgradila v visoko solo. Kader ne bo problem. Ne. Za strokovne predmete ima- mo kadre mi, za splošne pred- mete pa krška srednja sola. Kaj je skrivnost glasbene obr- ti, ki daje kvaliteto in sposo- bnost izrazanja, kot ste pred leti dejali? Zelo me moti, ko kdo pravi, da obvlada več inštrumentov. Če iz- vrstni virtuoz lahko reče, da ne obvlada svojega inštrumenta, potem je nekoliko krivično, da nekdo trdi, da jih obvlada več. Mogoče ga teoretično pozna, ne- kaj zaigra, ampak to še ni obvla- danje inštrumenta. To ni niko- li dokončno. Zato je glasbeno šolanje tako dolgo. Na koncu si še vedno reproduktivec, tudi ti- sti, ki so inštrumentalisti oziro- ma tudi neke vrste dobri obrtni- ki. Če vzamemo primer mizarja, mi jih naučimo oblanja lesa, srednja jih nauči polakirati, na akademiji pa, da sestavi eno do- bro omaro. Kako bo pa on znal to prodajati, je pa tisti manjko našega izobraževanja da se ne znajo prodajati. To pa je tisto, kar bi bilo potrebno dodati tej vsebini. Morajo se znati proda- jati, se odzivati svetovnim tren- dom in jih tudi sokreirati. Sicer pa je zame prava umet- niška glasba resna glasba, vse ostalo pa kutisa za zabavo, am- pak tudi ta mora biti dobra. Ljudje si to zasluzijo. Je nagrada potrdilo vase glas- bene obrti? Bil bi neiskren, če bi dejat, da mi to ni godilo. Vesel sem, da so opazili moje delo in še bolj delo tistih, ki so sledili mojim hote- njem. Učiteijem in vsem, ki so sodelovali z mano, sem dejal, naj čutijo, da je to tudi njiho- va nagrada. In tudi učencem, ko smo dobili novo solo ali glasbe- no hišo, kot ji pravim, sem de- jal, da je to zaradi njihovega do- brega dela. Pa tudi zaradi dela staršev. Lidija Pethšič Foto: Robert Sajovec Kolumna Dragi moj predsednik! Dr. Janez, ne mine dan, da me ne bi s kaks- nega casopisa zaobjel zapis o Tebi, ali da me, nas, ne bi gledal s TV ekranov. Ves ta populizem je zajadral že tako vse obseino, __ da se me na trenutke loteva kar fatamor- gana - vidim Te celo tarn, kjer Te ni. "**•' Ne morem reči, da so mi brezpogojno všeč- NatJa Jenko ^näi ne vse poteze, ki jih spravil med svoje ljudstvo. Mi je pa všeč, da si se med ljudstvom pojavil kot feniks. To je tisti bajeslovni staroegipčanski ptič, ki je živet več stoleti), potem pa se je sam v svojem gnezdu sežgal in iz pepela pomlajen spet vzletel. Bravo za to vzletenje, ko smo ie domnevali, da pred- sednika nimamo. Pišem Ti absolutno v svojem imenu, ker sem Te ujela nekje med tremi filozofijami tega meseca - kulture, valentinskega mravljis- ia in maškarado. Za zgled si, kako dostojanstveno prenašaš ves ta cirkus, ki jo mediji uprizarjamo okoli Tvoje osebnosti. Od dovtipov, razvrednotenj, provokacij, neslanosti, do kar nekih napovedi. Mi- mogrede - bil si sijajen v Sašovem HRI-baru. Iskhv, zabaven, pronic- Ijiv. In HRI-bar je tudi treba znati tako gledati in poslušati. Ta trenutek me prav nil ne zanimajo tvoja mehka kolena, kaktusi v želodcu in srčne vibracije. Je pa iz teh listo znanih drailjajev, poleg znanega nam Jaše, prišla med nas tudi Tvoja deklica Nana. Aplav- diram Ti za imenitno drzo ob spoznanju in oznanjanju, da si steber tako iudovitega mladega bitja. Bi se odpravita za kake dni na Tvojo Zaplano. Da se notranje obno- vim. Pomagala bi pri sekanju drv. Uživala bi ob prasketanju pravega ognja. Vsrkavala opojne vonjave pečenega kruha, zgnetenega izpod Tvojih dlani. Nekateri so tudi iz tega znaii napraviti zmečkanino. Prebrala bi kakšno stran Kojčeve knjige. Ti pridržala kapo s cofkom. Čohala in peljala Brodija po betih zaplanskih poljanah. Jedla bi ore- ške. Ker je ie naš dedi Viktor vedel povedati, da so mesni - tisti, ki grozno radi meso jedo - nasilni. Dala bi Ti kakšen namig k Tvojemu Gibanju za pravičnost in razvoj. A pri kakšnih pritrjevanjih k pomilostitvam res ne bi bila nikakor poleg. Se Ti ne zdi, da probisvetov ie itak prevel mrgoli na prosto- sti? Dalje kot poveljnik oboroženih sil naše driave bi se lahko glob- Ije zamislil in zadržal podpis nesmiselne napotitve štirih slovenskih vojaških inštruktorjev v Irak. Ta inštruktaia zna biti krvavo draga za narod. Pri tern bi se najmanj rada šla prerokovanja. A mi sili v ospredje napoved, ki sem jo dala, ko smo dobili s Tvojim podpisom tiste nesrečne certifikate, da bomo ne vem kje ne vem kakšni del- ničarji. Za to je bilo treba imeti dobro podlago za vsakršne finanč- ne malverzacije in ogromno časa, kako boš koga opetnajstil. Večina Tvojega ljudstva obojega ni imela in je ostala bosa. Ko sem enemu nekdanjih direktorjevstresla, daje privatizacija ästo navadna kra- ja, mi je odvrnil, da lahko naslednji dan pridem po knjiiico. Danes je veliki veäni jasno, kaj privatizacija je ali je bila. BiTi pa poleg tega ponudila sugestijo, naj tistgmu preroku Mohame- du namesto bombe na karikaturo namestijo srce. Kdo ve, te bi iz tega kaj pozitivnega pognalo. Vere in verstva so v pregretih moiganih cud- ne zveri. Sem Te hotela v mislih za maškarado obteči v Kristusa. Je- zus, sem se takoj premislila. Bog ve od kod bi po komu potilo. Zase se ne bojim, imam vse razlage, ie bi mi dali las za utemeljevanje. V odpravah, kamor si se odpravil gordijske vozle odvozljat, Ti želim vsaj zadovoljive Ušpehe. Ce TT Je ušlo, jih na domačth tteh kar mr- goli. Dobro se ozri in nikar še sam ne prispevaj k njihovi mnoiici. Saj si ostal pragmatik, ie vedno z nekoliko phkritim nasmeškom in po- gledom, vendor občutno manj. Ker nisi vzvi&en, takega Te tudi niko- li nisem dojemala, bi Ti uspel še marsikakšen slalom. Olavnino sem Ti izpovedala. Lahko bi bila še vsaj enkrat tako dolga. Pa brez gloriflciranja Tvoje osebnosti, ker mi prihajajo od manjši- ne na čutila izjave, da ga sračkaš, večji del ljudstva Ti je pa dobro- hoten. Tankega iedu in tankih niti Ti res ne bo zmanjkalo. Od pis- ma dalje bova spet na Vi, saj z naslavljanjem s Ti nisem hotela bit žaljiva, le bolj od duše mi je šlo. Aha, za maškarado bi Te oblekta v feniksa. Slovenskega. Dobrega zdravja Ti ielim! H GQSPODARSTVO____________________________________________________________Posavski obzornik - leto X, števUka 4, četrtek, 23. 2, 2006 12. sadjarski dnevi Posavja Stanje v sadjarstvu je resno in zaskrbljujoče V artiškem prosvetnem domu so v organizaciji tamkajšnjega Sadjarskega društva pod vodstvom Mi he Halerja in novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) prejšnji teden potekali tradicionalni 12. sadjarski dnevi Po- savja. Ob številnih strokovnih predavanjih, ki se jih je udeležilo preko 200 sadjarjev iz Posavja in Dolenjske, je bila zanimiva predvsem ocena stanja v posavskem sadjarstvu, ki jo je podala mag. Erika Orešek iz KGZ Novo me- sto in se strnjeno povedano glass: resno in zaskrbljujoče. "Že kar nekaj časa vemo, da je v posavskem sadjarstvu si- tuacija precej resna in za- skrbtjujoča. Zakaj je prišlo do tega? Kar nekaj let se že po- navljajo naravne nesreče, " ugotavlja mag. Oreškova in ob tern našteva suše v letih 2000 in 2003, spomladansko poze- bo leta 2001 in več hudih toč, predvsem lanske, ki so poško- dovale sadovnjake v večjem delu Posavja. Pa to še niso vse tegobe, ki so se zgmile nad sadjarje. "Ka- tastrski dohodek na sadjar- skih povšinah se je v primer - javi z drugimi kulturami zelo Mitja Molan, sadjar iz Arno- vega sela: "Dejansko je situ- acija v sadjarstvu vsako leto slabša. Poles naravnih ne- sreč, ki nas phzadenejo, tudi država vsako leto bolj priti- ska z ukrepi, kot je povečanj katastrskesa dohodka na sad- jarskih površinah. Vse težjeje phti do evropskih sredstev za obnovo nasadov. V bistvu se je v zadnjih letih stanje v sadjar- stvu izredno poslabsalo in zelo težko konkuriramo na vse bolj zahtevnem evropskem trgu." povečal, kar dvakratno in še več. To je katastrofa," meni Oreškova, ki opozarja tudi na zelo zahtevno vloge za prido- bitev državne pomoči za ob- novo sadovnjakov. "Povpre- čen sadjar zelo težko pride do državne pomoči in rezul- tat je znan." Problem ne le posavskega, temveč celotne- ga slovenskega sadjarstva sta tudi neorganiziranost in zava- rovanje pridelkov. "Upam, da se bo to vsaj začelo reševa- ti in da bo država sofinanci- rala zavarovalne premije. Bo- Vili Bostele, sadjar z Idol: "V kmetijski proizvodnji se soočamo s problemom divja- di, kar je v nasprotju z ostali- mi načeli, ki nam zagotavljajo nedotakljivost zasebne lastni- ne. Tako moramo svoje nasa- de ograditi in fin braniti ali pa trpeti škodo. Ce je divjad naše nacionalno bogastvo, bi bilo prav, da bi vsi skrbeli zanjo, ne le kmetje, in da bi vse pla- ce, ki nimajo porekla iz kme- tijstva, obdaväli z določenim odstotkom in iz tega sklada nadomeščali škodo oziroma sofinancirali ograje okrog na- sadov. " jim pa se, da bo zavarovanje še vedno zelo velik strošek, saj bo delež sofinanciranja pri nas predvidoma nižji kot v sosed- nih državah," pravi Oreško- va, ki se boji tudi napoveda- ne enotne davčne stopnje, saj povprečen sadjar ni davčni za- vezanec, zato se bo reproma- terial (zaščitna sredstva proti boleznim in škodljivcem, gno- jila, sadilni material...) zanj že v izhodišču podražil. Posavje sicer upravičeno nosi naziv sadjarska regija, saj je tu kar 781 hektarjev sadov- njakov (378 hektarjev v krški, 232 v brežiški in 171 v sevniški občini) oziroma 18 % vseh slo- venskih. Prevladujejo jablane (med njimi sorte idared, jona- gold in zlati delišes), ki raste- jo kar na 611 hektarjih, pre- cej je tudi hrušk in breskev, ki sicer izgubljajo na pomenu, ostalih vrst sadja je bistveno . manj. Registriranih je 262 pri- delovalcev, kar pomeni, da je povprečna velikost nasadov na pridelovalca tri hektarje, če odštejemo dva največja pro- izvajalca, pa le 1,6 hektarja. Preveč sadovnjakov, kar 33 %, je starejših od 15 let, ko bi že morali razmišljati o obnovi, le 22 % pa je mlajših od pet let. Večina sadovnjakov je brez namakanja, tudi več kot pol sadovnjakov breskev, ki jo je na ta način težko pridelovati. Zelo majhen delež sadovnja- kov (uradno 2,7 %, dejansko pa verjetno nekaj več) je pokritih s protitočnimi mrežami. Peter Pavlovič Po odzivu sadjärjev sodeč so sadjarski dnevi vArtičah ena svetlih točk v posavskem sadjarstvu. Na letošnjih so preda- vali: dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor ter mag. Gustav Matis in Joie Miklavc iz KGZ Maribor o okolju prijaznem varstvu sadnega drevja; mag. Simona Mavsar iz Fitosanitarne uprave RS o javni sluibi za varstvo rastlin; dr. Stanislav Tojnko iz Fakultete za kmetijstvo Maribor o rezu jablan in hrušk; Joie Simončič iz KGZ Novo mesto o sadjarstvu in davkih; dr. Albert Novotny iz Avstrije o vpli- vu gnojenja na rodnost sadnega drevja; mag. Erika Orešek iz KGZ Novo mesto o stanju v posavskem sadjarstvu: pred- stavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no o moinostih črpanja evropskih sredstev za sadjarstvo; Zdenko Glumac, direktor Sadjarstva Slovenije, o zdruze- vanju sadjarjev v omenjeno organizacijo. Svoje izdelke so predstavila tudi številna podjetja. Mag. Erika Orešek TRIMO, d.d. je eno vodilnih evropskih podjetij na področju ognjevarnih panelov ^^S^^pY^^V^^| za strehe in fasade ter proizvajalec montažnih jeklenih zgradb. ¦^KAillllT^^H Vizija podjetja je postati vodilni evropski ponudnik celovitih reSitev ^UMMNIIIIII^H na področju jeklenih zgradb. ^H|H|H|^| Zaradi širitve tržne mreže na področju Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Makedonije povečujemo prodajno osebje na predstavništvu podjetja TRIMO v Krškem inna sedežu podjetjaTRIMOvTrebnjem. Razpisujemovečprostihdelovnih mest. jkk» KOMERCIALIST m/ž 9 PRODAJNI REFERENT m/ž ¦ PROJEKTANT m/ž ^ Komercialist je odgovoren za iskanje novih prodajnih priložnosti, predstavitev Trimo produktov potencialnim kupcem, izdelavo ponudb in pripravo pogodb. jf Prodajni referent sodeluje s komercialistom pri izdelavi ponudb in kalkulacij in skrbi za '" spremljanje in realizacijo sklenjenih pogodb. Projektant izdeluje projektno dokumentacijo v ponudbeni fazi in sodeluje s ^^m komercialistom in prodajnim referentom pri pripravi optimalne ponudbe. JflH POGOJI: * '«I - najmanj višja ali visoka izobrazba ekonomske, gradbene ali strojne smeri za HBK komercialista in projektanta, tHBI - najmanj peta stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri za prodajnega referenta, . - želena znanja in izkušnje iz področja tehnike in ekonomije, gSM - pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, illM - najmanj tri leta izkušenj na podobnih delih, 1 ! - usmerjenost k rezultatom in obvladovanje časa, jiMS ' - odlične komunikacijske sposobnosti, ^H - potrebna računalniška znanja. "MB KANDIDATOM NUDIMO: - delo v dinamičnem, kreativnem in rastočem mednarodnem podjetju, - možnost kariemega in osebnega razvoja, - napredovanje na podlagi rezultatov dela, I- strokovno izobraževanje, - sedež dela v Krškem ali Trebnjem. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. TURISTIČNA AGENCIJA B00M SLO - 8270 Krško, CKŽ 7, p.p. 335, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e^nail: BooM@siol.net, www.boom.si Vabimo Vas v Zagreb Sobota. 4. marec - opera TRAVIATA - HNK - muzikal AIDA. komedija Nedelia, 12. marec -opera «ASTKNNE - HNK Cetrtek, 16. marec - SUWNOSTNl KONCERT OPERNIH ARU - HNK - muzikal SLECITE SE DO GOLEÖA - komedija Posavci za močnejše regionalne zbornice V prostorih Kostaka Krško je pred dvema tednoma potekala skupna razširjena seja upravnega odbora GZS Območne zbornice Posavje in upravnega odbora Združenja podjetnikov Posavja. Po uvodni predstavit- vi gostitelja, podjetja Kostak, ki jo je podal direktor Božidar Resnik, sta upravna odbora obravnavala ne- kaj zanimivih tem in v zvezi z njimi sprejela sklepe. Člane obeh upravnih odborov je svetovalec predsednika GZS Jože Smole seznanil z izhodišči gospodarstva za socialni sporazum 2006- 2009. Upravna odbora sta pogajalce gospodarske zbornice zadolžila, da ne pristanejo na morebitno povečanje obremenitev gospodarstva. Člani odborov so se seznanili tudi s predlogom zakona o gospodarskih zbornicah in podprli delovanje zbornice z uvajanjem novih nalog, zni- žanjem članarine in spremenjenim volilnim sistemom, glede morebit- nega preoblikovanja zbornice pa so mnenja, da mora zagotoviti ena- kopravno zastopanost regijskega gospodarstva v vseh njenih organih. Pričakujejo, da bo tudi v primeru prostovoljnega članstva zagotovlje- na enovitost in reprezentativnost na nacionalnem nivoju z učinkovi- tim in transparentnim delovanjem strokovnih služb in vodstva zbor- nice, hkrati pa vsebinska, finančna in premoženjska samostojnost in odgovornost tako območnih zbornic kot panožnih združenj. Glede reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije predstavniki po- savskega gospodarstva pričakujejo, da se bosta z njo okrepila položaj in moč regionalnih zbornic, pričakujejo pa tudi možnosti za povezo- vanje posavskega gospodarstva na regionalni ravni in širše. Strokovno službo GZS 0Z Posavje so zadolžili, naj v povezavi s strokovnimi služ- bami GZS usmeri vse aktivnosti za takšno zbornico, ki bo z izvajanjem nalog in storitev čim bližja svojim čtanom, temu pa naj bodo podreje- ne pristojnosti in organizacijska oblika. Upravni odbor GZS 0Z Posav- je je sprejel tudi načrt aktivnosti zbornice za leto 2006. Na seji so v upravni odbor Podjetniškega centra Krško imenovali Aleksandro Ilic, strokovna služba posavske zbornice pa mora pripraviti razpis za zbi- ranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Posavju za leto 2005. P.P. -griß® www.savaprojekt.si Mesec brez posebnosti Nuklearna elektrarna Krško je v januarju proizvedla 505.444 me- gavatnih ur električne energije, v elektroenergetsko omrežje pa je oddala 482.863 megavatov elektrike, s čimer je proizvodnja malen- kostno (za 0,23 %) zaostala za načrtovano. Sava se je zaradi delo- vanja nuklearke segrevala povprečno za 2,3 oC, največ pa za 3 oC, kolikor je tudi dovoljeno. Delež največje skupne dopustne letne ra- dioaktivnosti v tekočinskih izpustih je v januarju znašal za tritij 20,7 % in za ostale dopustne radionuklide 0,00142 %. Celotni vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z letno dozo 50 mili Sievertov za posameznika, ocenjeni januarski vpliv pa je na razdalji 500 metrov znašal 0,09 %. V skladišče so shranili dva soda (0,416 m3) z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. PUST, PfUSf, KRIVJH HSJTJL Nasmejan, norcWm ^ ¦ W mästen okrocfäist! im _ * WSB^TER izbWr pustn'ih'mask Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 GOSPODARSTVO, OKOLJE IN PROSTOR H Kakšno vodo smo ^B* pUi v let« 2005? ^\ostak Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in nemotene ter varne oskrbe s pitno vodo v za- dostnih količinah je ena temeljnih nalog upravljavca vodovodnih sistemov. KOSTAK d.d. ima v upravljanju šest večjih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo 85 % nhrannv nhrino UriUn Sistem Krško se oskrbuje iz dveh zajetij na Krškem pol- ju: Drnovo in Brege, iz glo- binskega vira Rore, povezan pa je tudi s podsistemom Do- lenja vas, ki se oskrbuje iz za- jetja Čma mlaka. Sistem Se- novo se je do lanskega avgusta oskrboval izključno iz kraške- ga izvira Dobrova, kasneje pa se je, po sklenjenem dogovoru z Rudnikom Senovo v zapira- nju, pričela v sistem distribui- rati rudniška voda, ki trenutno oskrbuje okrog 90 % porabni- kov, vezanih na ta sistem. Ko- stanjeviški sistem se večinoma oskrbuje iz dveh vrtin v Ore- hovcu, delno pa še vedno iz ne najbolj kvalitetnega kra- škega izvira Studene, ki pa je potreben, da zapolni manjka- joče količine vode, potrebne za zadostno oskrbo z vodo. Si- stem Podbočje-Dol se oskrbuje iz zajetja Dol, sistem Raka iz globinske vrtine Lašče ter Ve- liki Trn ravno tako iz globinske vrtine Štegina v Artem. V letu 2005 smo naredili ve- liko, da bi našim porabnikom zagotovili am bolj kvalitetno pitno vodo, zlasti na sistemu Senovo-Brestanica, kjer smo spomladi zagnali drugo ultra- filtracijsko napravo za čišče- nje pitne vode v Sloveniji. Na- prava je sposobna odstraniti iz vode neraztopljene delce, ki povzročajo motnost, vse mi- kroorganizme in njihove raz- vojne oblike ter spore para- zitov, ki so lahko nevarne za naše zdravje. Naprava, ki sicer odlično deluje, se je v poskus- nem obratovanju spopadala z veliko motnostjo, kot posledi- co obilnih padavin in neurja, ki je med drugim zasulo tudi zajetje Dobrova. Zadevo smo uspešno sanirali, ker pa je bila oskrba v tistem času precej okrnjena, smo se odločili, da v sistem znova vključimo kvali- tetno rudniško vodo. Po anali- zah sodeč je kvaliteta vode od takrat naprej odlična. Na sistemih Krško, Dolenja vas, zlasti pa Raka se kvali- teta voda med distribucijo v omrežju poslabša, kar je lah- ko odraz slabšanja vodovodne- ga omrežja in okvar, kjer lahko pride do vdora nečistoč v ce- vovod. Naredili smo korak na- prej, vse leto je namreč uspo- sobljena ekipa iskala okvare na omrežju, ki smo jih lah- ko predčasno sanirali in s tern zmanjšali tudi vodne izgube. Da lahko iz mikrobiološko ne- ustrezne vode pripravimo za pitje primerno pitno vodo, do- kazujemo z rezultati analiz na sistemu Kostanjevica, kjer je voda iz zajetja Jama po de- zinfekciji s klorom zdravstve- no ustrezna, ravno tako tudi surova voda iz zajetja Dobro- va, ko se prečisti skozi ultrafil- trirno napravo. žejo, da je stanje pitne vode v vseh sistemih, ki so v našem upravljanju, odlično. Slab- še kemijsko stanje je samo na sistemu Krško, kot posle- dica onesnaženosti podtalni- ce z desetilatrazinom, ki se sprošča ob razgradnji her- bicida atrazina. V letu 2005 smo po navodilih strokovne- ga mnenja Inštituta za varo- vanje zdravja RS, zagotovili še dodatno spremljanje atrazina in desetilatrazina, na omrež- ju in na obeh zajetjih na Kr- škem polju: Brege in Drnovo. Po analizah sodeč je glavni vir z desetilatrazinom onesnaže- ne pitne vode zajetje Drnovo, saj so koncentracije kar nekaj- krat presegle mejne vrednosti (0.10 ug/l), in ravno tako na omrežju. Ravno zato poskuša- mo črpanje vode iz zajetja Dr- novo čim bolj omejiti in v si- stem dovajati večji del vode iz kvalitetnega vira Rore. ' Generalno gledano se je mi- krobiološka slika v primerja- vi z lanskim letom izboljšala, kemijska pa žal poslabšala zaradi ponovnega poveča- nja vsebnosti desetilatrazi- na v pitni vodi Krškega polja v deževnih poletnih mese- cih, ki so pospešili spiranje • ostankov herbicidov v poda- tlanico. Izvajalec analiz, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, na podlagi notranje- ga nadzora in državnega mo- nitoringa ocenjuje, da je voda zdravstveno ustrezna na sistemih: Dolenja vas, Ko- stanjevica in Veliki Trn, med- tem ko je na drugih sistemih zdravstveno neustrezna oziro- ma pogojno ustrezna. V letu 2005 smo se predstav- niki občine Krško, predstavni- ki Zdravstvenega Inšpektorata in kmetijske svetovalne služ- be ter direktorjem ZZV novo mesto in članico Komisije za pitno vodo znovali sestali na sestanku na temo zaščite pod- zemne vode Krškega polja in se dogovorili o povečanju nad- zora z vidika varovanja pod- zemne vode. Za reševanje problematike vsebnosti atrazina in deseti- latrazina v podzemnih vodah Krškega polja je bila v letu 2003 ustanovljena projektna skupina. Tabela 1: Pregled mikrobioloske kvalitete pitne vode na zajet jih, v primarnem omrežju (vodohrani, prečrpališča) in sekun- darnem omrežju (na pipah porabnikov) v letu 2005. Ultrafiltrirna naprava v Dobrovi Vodovodni sistem na Raki Nastajajoči Državni razvojni program 2007- -^^^ Regionalna 2013 (v nadaljevanju DRP) bo dokument na dr- fj&Eft Razvojna Agencua žavni ravni, ki bo podlaga za pogajanja o vse- v9Si^~~ POSAVJE bini strukturne pomoči EU Sloveniji v obdobju \^^^™"-~ 2007-2013, vključuje pa vsebine, ki jih je po- trebno predložiti Evropski komisiji kot t.i. Nacionatni strateški referenčni okvir, ki predstavlja poglobitev DRP na specifičnem področju kohezijske politike EU. DRP poleg navedenega za- jema tudi razvojno-investicijske programe in projekte, financirane iz državnega in občin- skih proračunov, ki ne bodo sofinancirani iz proračuna EU (več o tern si lahko preberete v gra- divu DRP - osnutek, na spletni strani naše agencije http://www.rra-posavje.si/ pod področjem delovanja: regionalni razvoj). V članku z dne 26.01.2006 smo celovito predstavili pomen in vsebino regionalnega razvojnega programa (v nadaljevanju RRP). Tokrat le ponovimo, da je RRP temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije, določi njene razvojne prioritete ter vsebuje finančno ovrednotene programe in projekte v razvojni regiji. Nova generacija RRP se pripravlja za obdobje Državnega razvojnega programa oziroma (v nadaljevanju DRP) za obdobje 2007-2013, ki sovpada z novim kohezijskim obdobjem EU. Z namenom, da bi DRP odseval ključne razvojne prioritete države, ob tern pa uresničeval tudi načelo skladnega regionalnega razvoja, so bile posamezne razvojne regije pozvane, da Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko posredujejo ključne regionalne projek- te, ki zaradi svoje vsebine in pričakovanih rezultatov presegajo regionalni okvir in so stra- teškega pomena za razvoj države kot celote. Država naj bi jih vključila v DRP, s katerim se bo potem v nadaljevanju pogajala tudi za evropska strukturna sredstva. S strani regije Posavje je bil v soglasju z župani občin Brežice, Krško in Sevnica oblikovan pred- log programa: POSAVSKA GOSPODARSKA PLATFORMA in TRET JA RAZVOJA OS z naslednjo ute- meljitvijo. Program »Posavska gospodarska platforma in Tretja razvojno os« skozi podprograme: - razvoj gospodarske infrastrukture - razvoj mreže izobraževalnih programov in institucij ter - razvoj mreže podpomih institucij / inovativno okolje (inkubatorjev, parkov in drugih razvojnih insti- tucij) vzpostavlja celovit sistem poslovno-industrijskih con, podjetniških inkubatorjev, tehnološkega parka in centra, visokokakovostnih logističnih storitev, inovativnih visokošolskih programov, ki odražajo dejanske potrebe gospodarstva, vse skupaj ob podpori vrhunske IKT, ki omogoča do- stopnost in diverzifikacijo dejavnosti. Umestitev programa »Posavska gospodarska platforma in Tretja razvojno os« v DRP 2007-2013 predstavlja edinstveno priložnost za razvoj Slovenije kot celote. Regija Posavje je namreč zaradi svoje geostrateške lege z vključitvijo Slovenije v EU postala najbolj tranzitna slovenska regija, saj je tu odprt edini železniški in eden od treh cestnih mejnih prehodov Evropske unije s Hrvaško in celotno JV Evropo. Vzpostavitev schengenskega režima na meji s Hrvaško pa bo še povečala obseg vlaganj v tern prostoru. Širse gledano je uresničitev navedenega programa ključnega pomena za celotno Evropsko unijo, saj so ravno na tern območju vrata ne le Slovenije, temveč celotne EU na območje JV Evrope ter na Bližnji in Daljni Vzhod. V kolikor se država ne bo pospešeno lotila izvedbe tega programa in posameznih projektov v ok- viru tega, se bo zaradi neurejene nadaljnje gospodarske, prometne in informacijske infrastruk- ture ter neurejenega inovativnega okolja razvojno zaostajanje Posavja, zaradi navedene uteme- Ijitve pa celotne Slovenije, nadaljevalo. Z uresničitvijo programa Posavska gospodarska piatforma in Tretja razvojna os želimo dose- či naslednje cilje na državni ravni: - povečati konkurenčnost gospodarstva - povečati privlačnost za neposredne tuje naložbe - razvoj inovativnih visokošolskih programov - dvigniti tehnološko raven razvitosti - pospešiti povezovanje gospodarstva z razvojno-raziskovalnimi institucijami doma in v tujini (povečati koncentracijo kapitala in znanj) - povečati gospodarsko aktivnost - dvigniti izobrazbeno strukturo prebivalstva - dvigniti zaposlenost - dvigniti dodano vrednost na prebivalca - zmanjšati beg izobraženih kadrov - zmanjšati praznjenje območja, zlasti ob meji - povečati privlačnost območja za študij - povečati privlačnost območja za bivanje in delo - dvigniti splošno blaginjo prebivalstva. Načrtovane rezultate želimo uresničili skozi naslednje projekte: - Razširitev Poslovne cone Drnovo in Poslovne cone ob letališču Cerklje ter umestitev objektov v prostor z Državnim lokacijskim načrtom - Ureditev Letališča Cerklje za civilni promet: ureditev infrastrukture, letališke stavbe, dosto- pa z novim priključkom na avtocesto - Poslovne cone Vrbina, Drnovo, Cerklje ob Krki ob letališču: ureditev dostopa, komunalne, energetske ter IKT infrastrukture - Tehnološki center Posavja: poslovni objekt, oprema - Tehnološki park (v Poslovni coni Vrbina, ob NEK, ...): postovni objekt, oprema in zagon de- javnosti - Podjetniški inkubator z enotami v Sevnici, Krškem in Brežicah: poslovni objekt, oprema in zagon dejavnosti - Fakulteta za logistiko: poslovni objekt, oprema - Fakulteta za energetiko: poslovni objekt, oprema in zagon dejavnosti - Fakulteta za turizem in trgovino: poslovni objekt, oprema in zagon dejavnosti. RRA Posavje na nivoju regije Posavje vodi koordinacijo aktivnosti med obänami in do državnega nivo- ju pri pripravi DRP, zato se lahko zainteresirana splošna in strokovna javnost za dodatne informacije in morebitne projektne predloge obrne na kontaktni naslov: RRA Posavje, CKŽ 46, Krsko, agencvja@rra-po- savje.si, http://www.rra-posavje.si/, tel.: 07 488 10 40, kontaktni osebi: Franc Češnovar, v.d. direktor in Darja Planinc. |B» H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 Problematika in ocena varnosti v KS mesta Krško Krško je (še) varno mesto Prejšnji teden je v Krškem potekala seja Krajevne skupnosti mesta Krško v razširje- ni sestavi z namenom, da bi proučili varnostno situacijo v mestu ter ugotovili, ka- tera problematika je na tern področju najbolj pereča. Za osvetlitev teme in možno- sti izboljšanja stanja so na sejo povabili predstavnike raznih institucij, ki se v obdni Krško ukvariaio z mladostniki in iih Doskušajo odvrniti, da bi zašli na stranpoti. Dobro pripravtjeno okroglo mizo na omenjeno temo je vo- dil podpredsednik KS mesta Kr- ško Janko Hrovat, ki je zbrane udeležence najprej seznanil, da bo pogovor tekel o mladih, ki s svojim vedenjem povzro- čajo kršitve javnega reda in miru. Pojavlja se tudi vandali- zem in ostale oblike kriminal- nih dejanj, kot so alkohol in droge. Ledino na to tematiko so zaorali pred tremi leti, se- daj pa želijo izvedeti, ali je na tern področju narejen kak- šen premik. Na osnovni soli Jurija Dalma- tina opažajo, da je v zadnjih letih problematika različnih izgredov veliko manjša, kar ocenjujejo tudi mladi na nji- hovi šoli. V vodstvu sole pri- pisujejo ugodnejšo situacijo v zmanjšanju problemov tudi po- sledici upada učencev, saj so jih pred leti imeli 1.100, sedaj pa je vpisanih le še 670. Zazna- vajo sicer še druge dejavnike, ki so pri mladih verjetno dvig- nili tudi samopodobo. Ravnate- Ijica Antonija Glas Smodič je v nadaljevanju izrazila podporo devetletki, kajti ugotovitve ka- žejo, da prispeva nivojski pouk učencem botjšo organiziranost pri spoznavanju snovi, večje potrjevanje na morebitnih po- dročjih, ki jim bolj ustrezajo, in tako lažje dosegajo sebi pri- mernejše, boljše ocene. Tudi na krški srednji šoli ugo- tavljajo, da je vandalizma manj, zaskrbljeni pa so nad drugačnimi oblikami nasilja, ki pa so pogostejše in jih je tež- je ugotoviti - kot na primer iz- siljevanje, maltretiranje, al- kohol in droge. Na soli imajo približno tisoč dijakov, s kateri- mi ni težav, mnogi so vključeni tudi v različne aktivnosti. Vse- eno pa je nekaj deset takšnih, ki negativno izstopajo. Ti dija- ki jemljejo solo, kakor je v raz- pravi pojasnil ravnatelj Sred- nje sole Krško-Sevnica Ernest Simončič, samo kot premosti- tev, da zapolnijo čas, so ne- prilagodljivi, moteči, celo na- silni in ne sprejemajo nobenih usmeritev. V vodstvu so nemoč- ni, če se starši preočitno posta- vijo na otrokovo stran celo z odvetnikom in nastali problem potisnejo v ozadje in tako pre- kršek ni sankcioniran. To pre- cej neugodno vpliva na ostale dijake in celoten red na soli. Da je družina osnovna celi- ca, je bila mnenja tudi pred- stavnica Centra za socialno delo Krško Anita Tkalec, ki je v nadaljevanju navedla, da je trenutno najveqi problem pri mladih uživanje drog, predol- ga pa je tudi pot od nastan- ka kaznivega dejanja pa do zaključka postopka, saj v veli- ko primerih postane mladolet- nik že polnoleten. Nujno pa bi bilo, da bi aktivnosti potekale na tak način, da bi ukrepe iz- vajali v obliki aktivnosti vklju- čevanja prestopnikov v huma- nitarne organizacije in njihove akcije. Pomočnik komandirja na Poli- cijski postaji Krško Milan Su- šin je s statističnimi podatki za preteklo leto ügotavljal, da je kriminaliteta nekako v me- jah normale. Kazniva deja- nja v letu 2005 so v primerja- vi s prejšnjim letom porasla za 16 %, velik pa je porast, kar za 144 %, kaznivih dejanj v zve- zi z mamili. Poostren je sicer nadzor na t.i. kritičnih točkah v mestu, kot so npr. avtobus- na postaja, Aškerčeva, stadi- on in še nekatere, vendar ne vidi rešitve samo v policijskih akcijah. Je mnenja, da mla- di po 22. uri nimajo kaj iskati v gostinskih lokalih in na dru- gih neprimernih mestih. Poli- cisti povečujejo tudi nadzor v zvezi s točenjem alkohol- nih pijač mladoletnim osebam in prekomernim uživanjem le- teh, se povezujejo z inšpekcij- skimi službami ter jim nudijo asistenco pri izvajanju predpi- sov. Problem pa bi bilo vseeno potrebno reševati širše, saj se pojavlja kot rak rana. Podal je tudi splošno oceno, da je me- sto vendarle še varno. Tudi sam se v poznih večernih urah, ka- kor je navedel, sprehodi po njem, kjer pa med sprehajalci in pešci ni čutiti strahu. V razpravo se je vključil tudi vodja policijskega okoliša, ki je pojasnil, da Policijska postaja Krško izvaja nekaj preventiv- nih projektov, ki jih drugje po Sloveniji ne. Eden takih je tudi delo s storilci, kjer jih poskuša- jo ozaveščati, graditi na vred- notah in jim prikazati negativ- ne plati kriminala. Kot predstavnica Občine Kr- ško je Jadranka Gabrič nani- zala veliko aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno izvesti kot pre- ventivo, da mlade vključijo v športne dejavnosti. V ta namen tudi na Občini potekajo dogo- vori, katere projekte za mlade bodo podprli, v kakšen program bodo vlagali, da bo vključenih čim več mladih, in zagotavljajo tudi sredstva za obnovo igrišč, kjer naj bi se mladi številčno zadrževali. Tako je izpostavi- la problematiko krškega baze- na, kjer bodo stopili h konkret- nim rešitvam, čeprav trenutno rešitve še niso jasne. Prisotni so si bili enotni, da je družbena situacija kritič- na tudi zato, ker ni socialne varnosti. je velika brezposel- nost ali službena preobreme- njenost. Soglašali so, da je po- trebno ustvariti boljše pogoje za športne aktivnosti na vseh področjih, od telovadnice pri osnovni soli do ureditve različ- nih igrišč, in mlade spodbujati k aktivnemu načinu preživlja- nja prostega časa. Tistim, ki se trudijo in dosegajo rezultate, je potrebno dati posebno me- sto v družbenem okolju. Vse- kakor pa je nujen apel staršem o njihovi odgovomosti za svo- je otroke, naj razmislijo, kje se zadržujejo, s kom se družijo in do katere ure smejo biti iz- ven doma. Vsi udeleženci so se strinjali, da je potrebno situ- acijo glede kriminalitete vseh oblik v samem mestu spremlja- ti še naprej. Marija Kalčič Mirtič »Podarite si poslovni paket! Move stranke iz segmenta malega gospodarstva si z odprtjem 4)oslovnega transakcijskega računa podarite naslednje pnvlačne ugodnosti: • brezplačno vodenje transakcijskega računa do 31. 12. 2006, • brezplačno odobrrtev poslovne MasterCard kartice za eno teto, • opravljanje transakcij plačilnega prometa brez stroškov do 30.'6.2006. • brezplačno uporabo elektronskega bančništva PRO SKB NET do 3). I 2. 2006. • brezplačno odobritev dovoljene prekoracitve pozitivnega stanja na računa, • ugodne obrestne mere tolarskih in deviznih kreditov vseh ročrtosti s flksno in spremenljivo obrestno mero. Pnlagojeno ponudbo poslovnega paketa smo pripravili tudi za obstoječe stranke iz segmenta malega gospodarstva Fbsebna ponudba veSa do 31.1.2OO4. SKB banka bo produkte poslcvnega paketa odobrila j skladno z veijavnimi postopki odobravania in glede v\a predviden obseg sodelcvapja i banko. j Dodatne informaoje si priskrbite » pojlwnih enotah in postovitnicah SK8 banke. j oaroma pn vaiem baričnem skrbniku. j _,„,„ 00$ SKBBAIKAD.D. WWW.5KU.5I SOCIETE GENERALE CROUP ; Izbrali naj Posavca V Prosvetnem domu Brežice je bila 15. februarja prireditev, na kateri je uredništvo časopi- sa Savaglas razglasilo naj Posav- ca za leto 2005. Bralci so v akci- ji glasovanja za znane Posavke in Posavce predlagali nekaj de- set imen, po štetju glasovnic pa je naslov pripadel mag. Andreju Vizjaku, nekdanjemu brežiške- mu županu in poslancu ter seda- njemu ministru za gospodarstvo (na sliki v sredini). V ožji izbor pa so se uvrstili tudi Patricia Ču- lar, Nuša Derenda (na desni) in Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog (na desni). Foto: Savaglas Šah za člane Sončka Društvo Sonček Posavje je že tretjo leto zapored organizira- lo področno šahovsko tekmo- vanje za vse člane Zveze Son- ček, ki vključuje osemnajst društev. Med 34 tekmovalci je zmagal Ivan Vidmar iz Ijub- Ijanskega društva, predstavni- ka posavskega društva Alek- sander Pregel in Tilen Bračun pa sta zasedla peto oziroma 29. mesto. Sicer pa se v dru- štvu Sonček Posavje, ki vklju- čuje 107 članov z invalidnost- jo, udeležujejo tudi drugih športnih tekmovanj. L.P. Izpoved o heroinski odvisnosti Društvo Karbid Senovo je 17. februarja organiziralo predavanje Zlatka Blažiča, avtorja knjige Zgodovina moje heroinske odvisno- sti. Kot pravi predsednik društva Vili Planinc, so avtorja na Seno- vo povabili iz več razlogov. Priporočala jim ga je Zdenka Junkar Žveglič, ki z njim sodeluje v okviru LAS in CSD Krško. "Predvsem se nam je zdela zanimiva zgodba bivšega odvisnika, ki je sei skozi pe- kel mamil in odvisnosti, še bolj pa seveda njegovo petletno bivanje v Don Pierinovi skupnosti in vrnitev v življenje. Pomembno se nam zdi, da se take prireditve organizirajo tudi na Senovem zaradi do- segljivosti drog in pnmerne Kitme za razraščanje odvis- nosti. Kljub temu, da so nam trgali plakate, smo z ob- iskom zadovoljni. Dežurnih dušebriž- nikov na prireditvi ni bilo, " še doda- ja Planinc. LP, foto: Davor Umek V kali smo začeli... Takoj z mojim prihodom v naš dorn leta 1992 sem postal clan pevskega zbora, ki ga je takrat vodila Jožica Piltaver. Od nje je prevzela vodenje zbora vodja terapevtov Tatjana Kolar v sode- lovanju z Marjanom Podlogarjem, nakar je zbor vodila Martina Hafner, za njo pa Simona Radenšek Bregar. V našem domu imamo dva zbora. In sicer zbor, ki nastopa na revi- jah ozirorna na tekmovanjih Socialnih zavodov Slovenije, ob raz- ličnih priložnostih pa tudi na prireditvah izven našega doma. Kot da bi bilo včeraj, se dobro spominjam našega prvega nasto- pa pevskega zbora DUO Impoljca na pevski reviji pevskih zborov v Hrastovcu v bližini Lenarta. Takrat se je pisalo leto 1989. Z nami je bila gospa Tatjana Kolar in Marjan Podlogar, moj tera- pevt likovne terapijske delavnice II. Imela sta dokaj pičel izbor samih pevcev, bilo nas je le šest: Roman Strajnar, Jože Bregar, Tone Križman in jaz Franc Pellaschier. Bili smo začetniki, poču- tili smo se kot prvošolčki, vendar ko smo prišli na oder in začeli peti, ni bilo sledu o tremi. Bilo je res nekaj novega za naš tako majhen zborček. Nismo bili zmagovalci, pač pa tik pod vrhom. Franko Pellaschier, clan domskesa zbora Mavrica Z glasbo do boljših pogojev izobraževanja Šolski sklad osnovne sole in varstveno vzgojna enota Raka sta 12. februarja v telovadnici OS Raka organizirala dobrodelni valenti- nov koncert za uspešnejše poučevanje učencev na drugačen na- čin in y drugem okolju. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor OS Raka, Kresničke, ansambel Meh, ansambel Pogum, Mladi harmonikarji iz Podbočja, Mlade Stražanke, plesalca Sabina Štaj- nar in Matic Drakulič, Klub ljubiteljev frajtonarice pod vodstvom Mateja Božičnika, ansambel Rubin in gostja večera Nuša Deren- da. Z vstopnino in srečelovom so zbrali okoli 433.000 tolarjev, donatorji pa so prispevali še okoli 310.000 tolarjev. »Trem žarkom« kostanjeviške sole V OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki je 10. februarja pote- kala osrednja krajevna prireditev ob slovenskem kulturnem praz- niku. Ker v kraju letos obeležujejo tako 100-letnico šolske stavbe kot 50-letnico galerijske dejavnosti, je bila prireditev posvečena »trem žarkom« kostanjeviške sole: nekdanjima učencema sole, pesniku in slikarju Jožetu Cvelbarju ter slikarju, grafiku in kipar- ju Jožetu Gorjupu, ter nekdanjemu ravnatelju sole in Galerije Božidar Jakac, predvsem pa velikemu kulturnemu delavcu Ladu Smrekarju, ki se je z ženo Marijo in sinom Andrejem tudi udele- žil proslave. Bogat program prireditve so prispevali mladi recita- torji in glasbeni solisti, mladinski pevski zbor sole in plesalke iz skupine Harlekin, ob koncu pa še komorni orkester Tartini iz No- vega mesta. Slavnostni govornik, krajevni svetnik Silvo Miklavž, je poudaril, da brez kulture in umetnosti Kostanjevica na Krki ne bi bila to, kar je - cilj številnih obiskovalcev in turistov, zato mora ostati mesto kulture, amaterske ali profesionalne. Predsednica Kulturnega društva Kostanjevica na Krki Lucija Kuntarič in pred- sednik sveta KS Kostanjevica na Krki sta podelila bronaste Pre- šernove plakete zveze kultumih društev Krško. Prejeli so jih žen- ski pevski zbor Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, članica plesne skupine Harlekin Sandra Gubenšek ter člana kostanjeviškega pi- halnega orkestra Andrej Jordan in Matjaž Krhin. P.P. Praznovali ob šahiranju Občinska turistična zveza Brežice je kultumi praznik obele- žila na malo drugačen način - z organizacijo 6. tradicionalne- ga tekmovanja v šahu med turističnimi društvi v občini Bre- ¦ zice. Udelezenci iz sedmih I prijavljenih ekip so v raz- I stavno prodajnem prostoru I na Bizeljskem, ki ga je ure- I dil Center za razvoj podeže- I Ija Posavje, najprej prisluh- I nili kulturnemu programu, v I okviru katerega je Prešerno- j ve pesmi zapel in zaigral na I kitaro Franci Vranetič. Nato I je na Turistični kmetiji Pod- I vai potekalo šahovsko tek- I movanje. Zmagala je ekipa I TD Bizeljsko, drugo mesto je 7a<;pHln Ts) Rrp7irp in tretip TD Sromlje, sodelovale pa so še ekipe iz TD Kapele, Čatez, Do- bova in Pišece. Ekipa Pišec je izstopala po mladosti in po tern, da jo je zastopal tudi nežni spol, Maja Sušin. Za popoldansko druženje ob dobrem bizeljskem vinu in domači hrani so poskr- beli člani šahovske ekipe Bizeljskega. Milena Vranetič "Žive naj vsi narodi" Člani Kulturno umetniškega društva Slovenija so v sodelovanju s KS Veliki Trn in župnijo Sv. Duh v kulturnem domu na Velikem Trnu pripravili proslavo v spomin na največja slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ob glasbi, ki so jo izvajali člani KUD Sloveni- ja, trio Planike, Maja Zorič s klavirsko harmoniko, Gregor Zoriš s Pozavno, Mladinski zbor Veliki Trn, Odrasli zbor Veliki Trn, Aleš Češnjevar z diatonično harmoniko, in recitacijah Prešernovih Po- ezij Monike Gabrič, Estere in Lidije, Katje in Špele Kovačič, Ane Češnjevar, Martine Prevejšek, so odkrivali tančico o Prešernu kot človeku, o njegovem življenju in pesniškem ustvarjanju. Častni nagovor sta imela tudi župnik župnije Sv. Duh Metod Ob- lak, ki je poudaril pomen duhovniškega poklica pri ohranjanju slovenske pisane in govorjene besede v preteklosti in danes, ter predsednik KS Veliki Trn Franci Lekše, ki je v svojem nagovoru opomnil mlade starše, naj svoje otroke že v zibelki začenjo sez- nanjati z lepoto slovenske narodne pesmi in kulture. Prireditev ob kulturnem prazniku na Velikem Trnu je dokaz, da se tudi kultura na podeželju po dolgem zatišju počasi prebuja. Želi- mo si, da bi take prireditve postale tradicionalne in bi v naš kraj privabile prijatelje kulture tudi iz bližnjih krajev. M. Prevejšek KUD SLOVENIJA Ena od prejemnic bronaste Presernove plakete, plesalka Sandra Gubenšek, levo Lucija Kuntarič, desno Milan Herakovič Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H »Ni pomembno, kje so hribi, ampak kakšni so ljudje« V brežiškem planinskem društvu so res aktivni na vseh frontah, kot je poudaril Borut Vukovič, predsednik Meddruštvenega odbora Zasavskih PD, na letošnjem letnem občnem zboru Planinskega društva Brežice, ki je potekal 10. februarja v prostorih brežiške osnovne sole. Zbora se je udeležilo 116 članov brežiškega dru- štva ter predstavniki številnih slovenskih kot tudi hrva- ških društev, ki so tako dali priznanje delu društva. V brežiškem planinskem dru- štvu, ki je v lanskem letu praznovalo že 55-letnico svo- jega obstoja, so prehodili že dolgo pot, prevetrili marsi- kateri vihar, preplezali mar- sikatero morda nepremaglji- vo steno in vsa leta obetežili z vztrajnim delom in številni- mi uspehi. Tokrat so za člane in ostale obiskovalce pripravili zanimi- vo predavanje člana Posavske- ga alpinističnega kluba Goraz- da Pozveka o trinajstčlanski alpinistični odpravi v gorovje Perirja z naslovom »Gore pod Ekvatorjem«. Sledila je seja pod vodstvom podpredsednice društva Da- nice Fux, v delovno predsed- stvo pa sta bila imenovana La- ura Rueh in Vlado Kovačič, ki je bil pred 55 leti tudi eden od ustanovnih članov. Predsed- nik društva Tone Jesenko je podal poročilo o delu v letu 2005, ki ga ocenjuje kot do- bro opravljeno, saj so zadane cilje tako na področju izletov, izobraževanja, taborov in dru- gih aktivnosti izvedli skoraj v celoti. Da gre društvo v korak s časom, dokazuje tudi pose- ben premik društva v lanskem letu na področju informiranja, saj so oblikovali svojo spletno stran. Podali so tudi blagajni- ško poročilo, poročilo nadzor- nega odbora in častnega raz- sodišča. Ob tej priložnosti so izdali publikacijo »Planinski utrinki«, ki jo je uredila Mile- na Jesenko in v kateri je po- leg preteklih aktivnosti pred- stavljen tudi program dela za letošnje leto. Tudi v letoš- njem letu načrtujejo številne izlete, več taborov, izobraže- vanje strokovnih kadrov, pla- ninske sole, planinske večere, dejavna bo tudi skupina mar- kacistov, planinci se bodo sre- čavali na družabnih srečanjih in seveda bodo pri svojem delu sodelovali z drugimi društvi. Med prisotnimi je bila tudi častna predsednica AAarija Ve- ble, ki je društvo vodila in s svojo aktivnostjo pripomogla k njegovemu razvoju več kot dvajset let. Kot je Vebleto- va zapisala v publikaciji »Pla- ninski utrinki«: »Z različnimi skupinami planincev sem do- življala prekrasne dneve«, in gotovo jih bo tudi v prihodnje. Brežiške planince namreč po- sebno veseli, da se v planinsko društvo vključujejo najmlajši, otroci iz vrtca in osnovne sole, saj tako gojijo in ohranja- jo planinsko kulturo tudi med prihajajočimi generacijami. Polona Brenčič Predsednik Planinskega drustva Breiice, delovno predsedstvo in planinci Planinci so pozorno spremljali predavanje Gorazda Pozveka. Medijska kultura in mladi V okviru cikla debatnih klubskih večerov Družabno & druž- beno, ki se bodo odvijali enkrat mesečno v Cebeln'aku, so v Mladinskem centru Krško izpeljali prvi debatni večer na temo Medijska kultura in mladi. Gost Marjan Ogrinc, filozof, druž- boslovec, glasbeni kritik, metafizik in teoretik, je predstavil problem vpliva medijske kulture na vse nas ter opozoril zlasti na pomanjkanje vzgoje s strani medijev, saj so le-ti po njego- vem mnenju usmerjeni preveč trendovsko in senzacionalistič- no, premalo truda in vztrajnosti pa posvečajo negovanju kvali- tetnih kulturnih produktov. Družabno & družbeno je nov program, ki je nastal v sodelova- nju Mladinskega centra Krško in dijakov ter profesorjev sred- njih šol v Posavju. Namen debatnih večerov je po besedah vodje kluba MC Krško Mirjane Klinec spodbujanje družbene participacije mladih glede aktualnih družbenih in političnih tern, ki se tičejo vseh, nenazadnje pa tudi v spodbujanju kri- tične zavesti mladih. Naziv častni krajan Vladu Mlinariču, dr. med. V spomin na legendarni pohod borcev štirinajste divi- zije na Štajersko ter njen boj na Senovem v krajevni skupnosti Senovo obeležujejo krajevni praznik. Poleg priznanj za uspešno delo so na osrednji prireditvi 10. februarja doktorju medicine Vladu Mlinariču podelili naziv častnega krajana. Sicer pa bo leto 2006 za Se- novo predvsem v znamenju nekaterih investicij. Priznanje Krajevne skupnosti Senovo je za številne uspehe pre- jela folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, priznanje z zna- kom krajevne skupnosti Silva Šraj za dolgoletno delo prosto- voljke v krajevni organizaciji Rdečega križa, Tatjana Omerzu, članica prostovoljnega gasilskega društva v kraju, ter Jože Po- žun ml. Priznanje z velikim zna- kom pa so prejeli trije jubilanti - Delavsko kulturno društvo Svo- boda, Planinsko društvo Bohor in Krajevna organizacija Rdeče- ga križa Senovo. Naziv častnega krajana so na predlog krajanov podelili rojaku doktorju medici- ne Vladu Mlinariču, zaposlene- mu v Kliničnem centru Ljublja- ni, kjer obišče vsakega pacienta s Senovega in mu tudi nesebič- no pomaga, za kar so mu na Se- novem še posebej hvaležni. Ob tern so za uspehe na kulturnem področju podelili tudi bronaste Prešernove plakete Zveze kul- turnih društev Krško, ki so jih prejeli člana Pihalnega orkestra DKD Svoboda Matjaž Škobeme in Simon Umek, clan folklome skupine Tadej Levičar ter članici gledališke skupine Vesna Boži- ček in Irena Kozole. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Senovo Jože Ribič za letoš- nje leto izpostavlja predvsem investicije, kot so razširitev poko- pališča, ureditev pločnikov na Cesti kozjanskega odreda, uredi- tev nogometnega igrišča, zamenjava vodovodnih cevi v Dovškem ter modernizaciia cest. L.P. Vlado Mlinarič, častni krajan Senovega 50 LET ZAKONCEV ŠOLN- 11. februarja sta Marica in Franci Šoln s Senovega obelezila 50 let skupnega iivljenja. Marica s eje rodila v druiini Uduč, otroštvo pa prezivela na Reštanju pri starih starsih. Na Reštanju je uredila svoj "pull sank", kamor so večkrat zahajli rudarji, med njimi tudi leto stareiši Franci Šoln z Roinega, ki je izhajal iz številne druiine. 11. februarja sta se poročila. Najprej sta iivela na Restanju, potem sta dobila rudnisko stanovanje na Senovem, leta 1971 pa sta se vselila v novozgrajeno hišo v Dovškem.Hiša je postala njun rajski dom injim pomeni največ. L.P. Maša in koncert ob kulturnem prazniku V cerkvi sv. Ruperta na Vidmu so ob slovenskem kul- turnem prazniku in v okviru praznovanja prve pisne omembe 850-letnice videmske pražupnije pripravi- li sveto mašo za domovino in koncert akademskega študentskega Devskeea zbora Palma iz Zacreba. Sveto mašo so po besedah vi- demskega župnika Mitje Mar- koviča ob slovenskem kul- turnem prazniku darovali za domovino Slovenijo z željo, da bi njeni državljani bili po- nosni nanjo, na svoj jezik in kulturo, na svojo zgodovino in svojo državo. »Človek, ki se zaveda svoje kulture in je nanjo zdravo ponosen, ne bo nikoli zavračal kulture druge- ga človeka ali drugega naro- da. Nasprotno: spoštoval jo bo, znal jo bo ceniti in dovo- lil bo, da ga drugačna kultura bogati,« je še dodal videm- ski župnik. Glavni organizator že tradi- cionalnega gostovanja aka- demskega zbora Palma je bil Ivan Učanjšek, ki se je zboru zahvalil za njihov prispevek k praznovanju kultumega praz- nika in 850-letnice videmske župnije. Zdaj že tradicional- no sodelovanje s pevci iz Za- greba, kjer delujejo pod okriljem bazilike Srca Jezu- sovega v Zagrebu, je namreč nastalo na podlagi delovne- ga oziroma poslovnega sode- lovanja ljudi iz obeh okolij. Palma deluje že več kot pol stoletja, prepevanje pri bo- goslužju je njihovo temeljno poslanstvo, z bogatim reper- toarjem duhovne glasbe, ki sega od gregorijanskega ko- rala do del sodobnih sklada- teljev, pa sami ali ob uspeš- nem sodelovanju z znanimi orkestri in ansambli priprav- Ijajo tudi kvalitetne koncer- te v cerkvenih in koncertnih prostorih v državi in tujini. Po sveti maši in koncertu so udeleženci nadaljevali z dru- žabnim srečanjem, na kate- rem so še enkrat potrdili, da so medsosedski odnosi daleč nad v javnosti sicer zelo pri- sotnimi stereotipi o prevla- dujočih konfliktih in neso- glasjih. S.M. in www.videmcan.si »Večer s plemstvom v Posavskem muzeju« V avditoriju Posavskega muzeja so na predvečer slo- venskega kulturnega praznika, 8. februarja, pripravi- li zanimivo predavanje Mine Preinfalka o rodbini Auer- sperg in plemstvu na Slovenskem. Zbrane je v slavnostnem go- voru pozdravil župan Občine Brežice Ivan Molan, ki je iz- postavil pomen kulture v bre- žiški občini, spregovoril je tudi o pomenu pisane besede in slovenskem kulturnem praz- niku. Poudaril je pomembnost nedavnega izida knjige »Dve gasi, dva policija, sto obrt- nikov« kustosinje Posavskega muzeja Brežice Ivanke Počkar za lokalno skupnost. Ob tej priložnosti je poveljnik letališča Cerklje ob Krki major Cvetko Daničič Posavskemu muzeju Brežice izročil prizna- nje za dolgoletno plodno sode- lovanje. Miha Preinfalk, ki je leta 2004 doktoriral s temo »Genealoška in socialna podoba rodbine Au- ersperg v srednjem in novem veku«, v lanskem letu je izšla predelana tudi v knjižni obli- ki, je tokrat skušal predstavi- ti pomen in vlogo plemstva na Slovenskem, predvsem pa se je posvetil rodbini Auersperg, ka- tere korenine in razvejanost že leta preučuje. Preinfalk je za- pisal v svoji knjigi »Zgodovina rodbine Auersperg je zgodovi- na Srednje Evrope v malem« in to vsekakor drži. Predvsem je poudaril, da se plemstvo do 19. stoletja ni opredeljevalo glede na nacionalno pripad- nost, ampak kateremu prosto- ru so pripadali. Tako je ta dru- žina posegla tudi v slovenski prostor, kjer je bil njihov iz- vorni grad Turjak, Auerspergi pa so znani kot Turjaški. Svoje posesti so imeli tudi v Posavju. Tako so nekaj časa imeli v lasti gospostvo Šrajbarski turn v Le- skovcu pri Krškem, gospostvo Krško, Nemško vas, Radelco, Spodnjo Radeljco, Impoljco, Rako, Mokrice in Veliko vas. Leta 2003 je umrl zadnji mo- ski potomec veje Auerspergov iz Velike vasi pri Krškem. Da je prav zgodovina, razisko- vanje rodovnikov in korenin ti- sto, kar ljudi v lokalnem okolju zanima, je bilo vidno v razpra- vi, v kateri so obiskovalci Pre- infalku zastavili vrsto vprašanj in tudi sami pojasnili nekatere drobce iz lokalne zgodovine. P. Brenčič Prostorska stiska na krškem sodišču •Z letom 2005 so na Okrožnem sodišcu v Krškem zaklju- čili enajsto leto delovanja. V minulem letu si imeli na sodišču vključno s sodnimi zaostanki v reševanju 5786 zadev, od tega so v letošnje leto prenesli 1130 zadev. Kljub temu je bilo krško sodišče po številu rešenih zadev v minulem letu na tretjem mestu med slovenskimi okrožnimi sodišči, po številu obravnavanih in resevanih teijih za- devah pa ce(o na drugem mestu. Ka- kor ob tern pojasnjuje predsednica sodišča Dušanka Weiss, po statistič- nih izračunih na krškem sodišču niti ne beležijo sodnih zaostankov, saj število nerešenih zadev predstav- Ija manj kot polovico rednega pri pa- da. Vseeno pa so sprejeli ukrepe za odpravo sodnih zaostankov, med ka- terimi je Weissova kot enega bistve- nih izpostavila zaposlitev strokovnih sodelavcev, predvsem diplomiranih pravnikov in administrativne tehni- ke, ki bi, v kolikor bodo sredstva v ta namen odobrena, razbremenili sodmke tistih opravil, ki ne pomenijo sojenja. Poleg tega bi bilo po besedah predsednice sodišča potrebno za bolj tekoče delo nujno pridobiti vsaj še dve razpravni dvorani, s či- mer bi lahko imeli sodniki na krškem sodišču, teh je trenutno osem, po tri razpravne dneve na teden namesto sedanjih dveh. B.M. Dušanka Weiss W Avtocenter RANN Cesta svobode 37, 8250 Brežice teles on 07/499-23-16 Pooblaščen servis » zavsakžep Servis zajema: Olje, filter olja, filter goriva, filter zraka, svečke ter delo. J Astra (letnik 2000 in stareiš^s** Corsa (letnik 1999 in st?reisüös^ Nubira Lanos fftl 22.990,00 SIT 20.990,00 SIT V^M Nexia Matiz iferfj 19.990,00 SIT 18.990,00 SIT ^L H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 Večer dediščine Valvasorjev raziskovatni center Krško je v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in uredništvom Glasnika Slovenskega etnološkega društva 15. februarja v Dvorani v parku v Krškem pripravil predstavitev zbomikov Dediščina v očeh znanosti in Dediščina v rokah stroke ter zadnje lanske številke strokovno- znanstvene revije Glasnik SED. Razlog za predstavitev v Krškem je tako aktualnost razmišljanja o pomenu dediščine v preteklosti in sedanjosti kot dejstvo, da sta v zbomikih objavljena prispevka dveh etnologinj, ki delujeta v občini Krško - Helene Rožman iz Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Alenke Černelič Krošelj iz Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško. Tudi revija Glasnik SED je povezana s Posavjem, saj je njena glavna urednica Čemelič Kroštjeva. Predstavitve so se med drugim udeležili dekan Filozofske fakultete prof. dr. Božidar Jezernik, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo dr. Rajko Muršič s člani oddelka, sourednik zbornikov in Glasnika SED dr. Jože Hudales in odgovoma urednica Glasnika SED Tita Porenta. Večer so popestrile štiri študentke etnologije in kulturne antropologije, ki so navdušile z izvedbami slovenskih ljudskih in ene črnske duhovne pesmi. A.Č.K. Naše deklice z vžigalicami V Knjižnici Sevnica je svojo knjigo Naše deklice z vžigalicami predstavila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. V knjigi je zbranih 12 zgodb, ki opisujejo nasilje nad otroki in deklicami ozi- roma ženskami različnih starosti. Namen je opo- zoriti ljudi, da se takšne zgodbe dogajajo vsak dan, žrtvam nasilja pa sporo- čiti, da niso same. Vla- sta Nussdorfer se je v svo- ji dogoletni tožilski praksi srečala z nasiljem v druži- ni, zlorabo otrok, posilstvi in ostalimi najtemnejšimi platmi našega življenja, pri tern pa ugotovila, da žrtve kaznivih dejanj po- trebujejo podporo in vse- stransko pomoč tudi po- tem, ko odidejo iz sodne dvorane. V ta namen je ustanovila Beli obroč Slo- venije, društvo za pomoč žrtvam kaznivih deianj, zdaj pa je svoje bogate izkušnje zbrala v knjigi, ki je izšla 6. de- cembra 2005 v 5.000 izvodih in se že približuje ponatisu. Denar od prodaje, ki se steka v sklad Plamen dobrote, je seveda name- njen žrtvam kaznivih dejanj. Tako se simbolično prižiga upanje, ki pocasi, a vztrajno odstira žalost in nemoč. T.G. »Videmski« planinci na občnem zboru Člani Planinskega društva Videm so na občnem zboru prejšnji pet- ek potegnili črto pod aktivnostmi minulega leta. Delujejo dobrih petnajst let in štejejo preko 200 članov. Dva do trikrat mesečno aktivno hodijo na najrazličnejše ture, skupina starejših pa ima po- hode še vsako sredo. V lanskem letu so opravili tradicionalna po- hoda na Grmado, januarja po Bojanovi poti in junijskega v po- častitev krajevnega praznika, organizirali Kresno noč na Libni, ki sovpada z dnevom državnosti, oktobra pa so organizirali še Kosta- njevo nedeljo. Ponovno so organizirali družinski tabor v Kranjski gori, veliko dela postorili pri planinskem hramu na Grmadi, sode- lovali pa so tudi v akciji pri čiščenju okolice. Predsednica društva Irena Lekše je na zboru poudarila, da bodo poskušali realizirati vse zastavljene cilje, ki so podobni lanskim, velik pomen bodo na- menili pridobivanju predvsem mlajše populacije planincev, naba- vili novo opremo za vodnike in skrbeli za izobraževanje. Pohodni- štvo in planinarjenje ostajata njihova prioriteta. M.K.M. Žarek gre dalje Ko je že kazalo, da bo po odstopu predsednika, nekaj več kot 10- letnega KD Žarek Brežice Rudija Mlinarja (zaradi osebnih razlo- gov) Zarek vsaj nekaj časa miroval ali celo ne deloval, se osta- li člani s pokazatelji niso strinjali. Izvolili so nov odbor Jasmino Spahalič, blagajničarka, Anito Pegam, tajnica, ter člana Jožefa Pirša in Zlatko Teropšič ter za predsednika društva izvolili Toma- ža Tomšeta. Člani so okoli novega vodstva strnili mod in ideje, kjer jim je v veliko pomoč svetovanje JS KD OE Brežice in prve- ga Žarkovega predsednika Draga Pirmana. Sicer so člani društva z opravljenim minulim ljubiteljskim delom na področju kulture lah- ko zelo zadovoljni, novi časi pa bodo prinesli nove zamisli in izzi- ve in lahko upamo tudi na nove dobre rezultate. Za začetek, ob že zastavljenih projektih, pa vse, ki se z veseljem posvečajo pi- sanju vseh literarnih zvrsti, vabijo, da dopolnijo Zarkovo član- stvo. N.J.S. S prvega zbora novega vodstva OTROCI O TRTI IN VINU - Na sobotni prireditvi Izbor iupanovega vina so sodelovali tudi učenci Osnovne sole Studenec s številnimi zanimivostmi o vinski trti in vinu, ki je ie stoletja spremljevalec življenja v teh krajih. Veliko aplavza pa je pri pubtiki izzval vodja ansambla Miro Kline (v ozadju), ki je v preobleki šaljivca Pepija razdiral tudi take, ki niso povsem za otroška ušesa._________________ VALENTINOVO OBDAROVANJE BOLNIH OTROK V BOLNIŠNICI BREŽICE - Humanitarno društvo M&V Novina ie 17. leto prireja dobrodelne koncerte Druzinskega tria Novina pod geslom »Samo življenje za druge je vredno iivljenja«, katerih idejni vodja je bil moz oziroma oče Marjan Novina, ki pa je zaradi bolezni umrl pred osmimi leti. Ob letošnjem Valentinovem je Vladka Novina, predsednica Humanitarnega društva M&V Novina, obiskala in z darilnimi vrečkami obdarila 90 bolnih otrok pediatrih oddelkov bolnišnic v Ljubljani, Novem mestu in Breiicah.B.K. Od slike do nakita V LEKOS Galeriji Ana zopet razstavlja domačinka. Jožica Krhen Udovč, ki smo jo srečali tudi na Aninem portalu v Šentjanžu, se Sevničanom predstavlja z razstavo Od slike do nakita. Do 25. marca ponuja na ogled dela, ki so nastajala od oktobra lani. Pre- vladuje zelena barva, ki v upanju zre v prihajajočo pomlad. Na slikah upodablja ženske, vendar pane gre za portrete, ampak za odraz slikarkinega razpoloženja. Ženske pa poleg ostalih mo- tivov najdemo tudi na nakitu, predvsem medaljonih, ki so tudi podlaga za miniature. Pri ustvarjanju Jožica uporablja različne materiale, od keramike, srebrne žice, do lesa, katerega struktu- ro prilagaja trenutnemu navdihu. Ustvarja ponoči, ko je mirno in se lahko popolnoma preda svoji domišljiji. T.G. Mladi parlamentarci v državnem parlamentu V organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško skozi vse leto iz- vajajo najrazličnejše programe in aktivnosti. Otroški parlamen- ti so ena izmed dejavnosti, s katerimi pričenjajo z vzgojo otrok in mladostnikov za demokracijo. Tako so iz krške občine prejš- nji teden popeljali avtobus otrok in njihovih mentorjev na vo- deni ogled slovenskega parlamenta. Sekretarka Zveze Vida Ban, obenem pa tudi regijska koordinatorka za otroške parlamente, je povedala, da so edina občina v Sloveniji, ki ie nekaj let na tak način približajo parlament neposredno otrokom in tarn jih ved- no prisrčno sprejmejo. Tokrat sta jih sprejela France Cukjati, predsednik Driavnega zbora, z besedami, da jim želi lepo počut- je v nisi demokracije, in Stane Pajk, poslanec v Driavnem zbo- ru, ki je doma v krški občini. Z balkona so si lahko v živo ogledali dvorano, v kateri delajo poslanci, poslanec Pajk pa jim je odgo- varjal na vprašanja o aktualnih temah, kot so način dela v'par- lamentu, o poslanskih plačah, o sodelovanju naših vojakov v Ira- ku, o ptičji gripi ter o tern, zakaj največja sola v krški občini še vedno nima nove telovadnice. Nacionalni otroški parlament bo v parlamentarni zgradbi potekal čez mesec dni in predstavnica iz občine Krško Katarina Rešek bo na njem zastopala njihove po- bude in interese. M.K.M. Kmetijska svetovalna služba Krško Vabi na predstavitve uredb za direktna plaäla v kmetijstvu in pro- gram razvoja podeželja za leto 2006, ki bodo v Kulturnem domu Krško: - torek, 28. februarja ob 10. uri - sreda 1. marec ob 10. in ob 16. uri. Na sestanku se bomo dogovorili za način dela ob vnosu Wog na Izpo- stavi svetovalne službe Krško. Vljudno vabljeni! Vodja KSS Krsko ___________________________________________Viktor Koiar Zakonca Sotošek (na levi) sta ponosno otvorila razstavo Joiice Krhen Udovč (na sredini), ki sta jo s pesmijo Dooestrili Jerneia in Mateia Zarn iz Krškeva (na desni). Ponudbo avtomobilske asistence smo razširili z avtomobilsko asistenco - PLUS, ki za pet asistenčnih storitev zagotavlja višjo zavarovalno zaščito in je namenjena vsem, ki s svojimi vozili pogosto potujete v tujino. Odpravite se na pot z avtomobilsko asistenco Zavarovalnice Triglav. Kadarkoli boste potrebovali pomoč, pokličite 080 2864, iz tujine +386 2222 2864. HI triglav rAsTsTENCA PLUS Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 POSAVSKA PANORAMA R Mesec kulture na sevniškem gradu Sevnica sicer ni imela neke osrednje proslave v počas- titev kulturnega praznika, s katerim bi obeležila oblet- nico smrfi Franceta Prešerna, je pa ravno v mesecu fe- bruarju ponudila na ogled razstavo Rastoča knjiga, ki jo že ves mesec februar spremlja zanimiv kulturni pro- gram, ki ga pripravljajo učenci Osnovne sole Sava Klad- nika Sevnica. Ob tej phložnosti nam predstavljajo tudi dve knjigi, katerih avtorji so devetošolci. V okviru slovenskega kutturnega projekta Rastoča knjiga je še do konca meseca februarja na sevniškem gradu na ogled razsta- va najpomembnejših slovenskih knjig ter knjig, ki jih je napisalo okrog 60 Sevničanov. Vzporedno z ogledom knjižne razstave, ki jo je na dnevih odprih vrat vodila grofica Magdalena (Smilja Radi), so se lahko učenci, njihovi starši in ostali obiskovalci udeležiti tudi delavnice grofice Ane (Martina Trbovc), spoznali so grajske- ga pisarja (David Motore) in Mojstra Janeza (Janez Rozman), ki je poučeval kaligrafijo. Učenci Osnovne sole Sava Kladnika Sevni- ca pa so »Rastočo knjigo« pospremili z zanimivim kulturnim pro- gramom, ki ga je vsak dan pripravila druga generacija osnovno- šolcev. Devetošolci so ob tej priložnosti predstavili svoji knjigi Če srce bi govorilo in Mala velika Klara, ki ju je izdala OS Sevnica. Ravnateljica Jelka Slukan je ponosna, da je OS Sevnica prvič iz- dala knjigi, katerih avtorji so učenci. Natisnili so 200 izvodov vsa- ke knjige, ki so namenjeni promociji, na izposojo pa so tudi v sol- ski knjižnici ter Knjižnici Sevnica. Če srce bi govorilo ... ... je pesniška zbirka Janje Račič, učenke 9. razreda, ki priha- ja iz Žurkovega Dola. Za pesništvo jo je navdušilo živlienie samo ier zeija po pnjaieiju, ki di mu lahko zaupala. K nje- ni bogati domišljiji so pri- pomogle mnoge prebrane knjige. Na vsebino Janjinih pesmi vpliva njeno razpol- oženje ob iskanju rime. Kot pravi sama, nastajajo raz- položenjske pesmi, kadar je ujetnica med žalostjo in srečo, kadar pa je v fazi raz- mišljanja in jeze, pa iz nje vrejo izpovedne pesmi, ki prevladujejo tudi v njeni prvi pesniški zbirki. Piše o svojih osebnih občutkih in pogledih na svet. Pri izbo- ru pesmi, ki so v knjigi, ji je pomagala Smilja Radi, sicer pa sta ji pri uresničitvi nje- ne veime zeije pomagau luai Valerija Jazbec in ravnateljica Jelka Slukan. V zbirki lahko naj- demo tudi njeno prvo pesem, ki jo je napisala že v tretjem raz- redu, poimenovala pa jo je Oh ta sola. Sicer pa z veseljem spesni lepe verze tudi za kakšno šolsko prireditev, rojstni dan ali dru- go priložnost. Janja bo šolanje nadaljevala na srednji zdravstve- ni šoli, saj rada pomaga tjudem, njihove zgodbe pa ji bodo služi- le kot navdih za pisanje novih pesmi. Mala velika Klara Ideja učiteljice in mentorice Danice Prnaver, da devetošolci na- pišejo leposlovno delo v prozi, se je razvijala tako, da so zain- teresirani učenci z žrebom določili vrstni red pisanja. Skupaj so se odločili, da bo tematika ljubezenska, potem pa je nekdo pričel zgodbo, vsak naslednji je napisano prebral in zgod- bo po svoje nadaljeval. Pi- sanje se je pričelo spomladi lansko leto in je trajalo 15 tednov. Ko so jeseni izvede- li, da »Rastoča knjiga« pri- haja v Sevnico, so sledili še lepotni popravki in vse po- trebno za tisk. Tako je izšla knjiga o štirinajstletni Kla- ri, ki se preseli v Celje, tarn pa ji bratranec Matic pred- stavi Simona ... Tanja Grabrijan Mojster kalisrafije Janez x Jelko Slukan, ravnateljico OS Sevnica Izbor Miss Posavia 2006 Zima se vse bolj očitno poslavlja in topla oblačila bomo naj- bri kmalu lahko odloiili v omare. Bliia se tudi mesec marec in z njim četrtek, 16., ko bomo skupaj s soorganizatorji izvedli uradni izbor najlepšega dekleta, ki bo še leto dni nosilo na- ziv Miss Posavja, skupaj s še dvema pa se uvrstilo v polfinale nacionalnega izbora za Miss Slovenije 2006. V uredništvu smo doslej prejeli ie precej prijav in v soboto fotografirali tudi drugo skupino kandidatk, ki vam jih danes predstavljamo. Največje stovensko naravno zdravilišče Terme Čatež, na- tančneje dvorana hotela To- plice, bo 16. marca prizorišče uradnega regionalnega izbora Miss Posavja za Miss Slovenije 2006. V Termah, ki so organi- zatorjem priskočile na pomoč kot glavni sponzor, bodo nudi- li gostoljubje številni ekipi, ki bo pripravljala dekleta za za- ključni nastop, poleg tega pa bodo prispevali nekaj lepih nagrad. Ostale nagrade bodo prispevali drugi sponzorji, pa tudi sopokroviteljice prire- ditve, posavske občine s svo- jimi župani, ki bodo seveda tudi sodelovali v žiriji tekmo- vanja. Prireditev Miss Posavja 2006 je namreč dobra prilož- nost ne le za afirmacijo sode- lujočih deklet in posavske le- pote nasploh, temveč tudi za pozitivno podobo regije ozi- roma bodoče pokrajine, ki je vse preveč znana po temnej- ših, negativnih plateh in do- god kih. Med sponzorji tudi Radio Energy Zanimive in atraktivne prire- ditve, kot so lepotni izbori, so vedno zanimive za medije, po drugi strani pa njihovi organi- zatorji ne bi mogli biti uspešni brez ustrezne medijske podpo- re. V Zavodu Neviodunum smo zato še posebno zadovoljni, ker se je našemu regionalnemu ča- sopisu Posavskemu obzorniku in Televiziji Krško z medijsko pod- poro pridružil še en pomemben medij - krški radio Energy, ki bo na valovni dolžini 89,3 FM vse do 16. marca poročal o pripra- vah na prireditev in tudi po njej spremljal, kaj se bo dogajalo z izbranimi kandidatkami. Obleka za najlepšo Iz Agencije Geriina Video- ton, ki je nosilec licenece Miss World za Slovenijo pa so nas obvestili, da bosta v organiza- ciji slovenskega dela lepotnega tekmovanja tudi letos sodelo- vala POP TV in Slovenske no- vice. Pomembno in svojevrstno vlogo v vsakoletnem tekmova- nju za miss Slovenije ima ured- ništvo revije Ona, ki bo ponov- no organiziralo tekmovanje slovenskih modnih oblikovalcev v kreiranju obteke za novo miss Slovenije. Kot so pred kratkim že najavili, bodo v pripravo ob- lek kot mentorja vključili pri- znanega oblikovalca iz tujine in dogajanje sproti spremlja- li v Oni ter vsak teden objav- Ijali reportaže o napredovanju projekta. Zmagovalec nateča- ja bo sicer prejel milijon to- larjev, s čimer naj bi sicer imel povrnjene stroške, namen na- tečaja je seveda, da bo oble- ko nosila nova miss, poleg tega pa ima posebno poslanstvo, ki je obvezni del tega največje- ga lepotnega tekmovanja, to je lepota z namenom. Za ko- nec bodo namreč pripravili javno dražbo izbranih oblek in sredstva namenili v humanitar- ne namene. Izpolnjene prijavnice po- šljite na: Posavski obzor- nik (za Miss Posavja), Trg Matije Gubca 3, 8270 Kr- ško. Dodatne informacije lahko dekleta dobijo pri naši sodelavki Vanji Božič po telesonu 031 888 245. ObzormK RADIO t3flI=tac^YB9.3 Ff\IV) K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Puntar d.o.o., CKŽ 135c, 6270 KrSra K sodelovanju na regionalnem izboru za Miss Posavja se lahko prijavijo kandidatke, ki so oziroma bodo v letu 2006 stare med 17 in 24 let, visoke več kot 165 cm, simpatične- ga obraza, skladne postave, komunikativne in državljan- ke Slovenije (brez otrok, neporocene, nekaznovane). Rok za prijavo je 28. februar 2006, vendor dekleta vabimo, da se prijavijo čimprej, da jih bomo seznanili s podrobnostmi tekmovanja in predstavili v časopisu ter na naši televiziji. KANDIDATKE IA MISS POSAVJA 2006 Jasmina Pinoza, 22 k Stanuje v Sevnici, je stu- dentka Upravne fakul- tete, kjer studira jav- no upravo. Hodi v fitnes, rada tele in prebira knji- ge. Čez nekaj let se vidi v svetu politike. | Maja Zupančič, 18 Stanuje v Cerkljah ob Krki in obiskuje srednjo vz%o- jiteljsko solo. V prostem času se ukvarja s plesom in hodi v fitnes. Postati zeli vzsojiteljica predsol- skih otrok. Koviljka Djurič, 17 f Doma je v Krškem. Obis- kuje srednjo solo. Rada se ukvarja s plesom in glas- bo. Njene ielje so, da bi postala policistka. d Tadeja Oberc, 18 tivi v Krskem in je po po- klicu slaščičarka. V pro- stem času se ukvarja s športom, rada tudi kole- sari. Nekoč bi zelela od- preti svojo slaščičarno. Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 Ime_____________________________ Datum rojstva________________________ Priimek__________________________ Mere - višina_________________________ Ulica__________;_________________ prgj, boki, pas:________________________ Pošta___________________________ Teža________________________________ Telefon:__________________________ Konfekcijska številka____________________ S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični.in soglašam s pravili izbora. Datum__________________________ Podpis______________________________ Bl ifi POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM IQ IZ NAŠIH OBČIN ¦ KRŠKO Posavski obzornik - leto X, stevüka 4, četrtek, 23. 2. 2006 Komisija za obänska priznanja ter sodelovanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško na podla$i 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo in 5/03) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih obäne Krško (Ur. list RS, št. 7/01 in 57/03) objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 2006 1. Obanski svet občine Krško podeljuje naslednja občinska PRIZNANJA: a) NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE KRŠKO: Naziv častni občan občine Krško je najvišje priznanje občine Krško in se lahko podeli občanom občine Krško in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državlja- nom tujih držav, katerih delo in aktivnosti predstavljajo pomembne zasluge na katerem koli podrpčju človekove ustvarjalnosti oziroma osebam, ki so posebno zastužne za raz- voj in ugled občine Krško. b) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: Veliki znak občine Krško se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim osebam za večletne uspe- he in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v občini. c) ZNAK OBČINE KRŠKO: Znak občine Krško se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. d) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO: Priznanje občine Krško se podeljuje za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke 0 predlagatelju, vrsto predlagane- ga priznanja, podatke 0 predlaganem prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. V koledarskem letu se lahko podeli največ dva velika znaka (eden za področje gospodar- stva in eden za področje negospodarstva), največ trije znaki in največ pet priznanj obči- ne Krško. 5. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami ali po elektronski pošti na na- slov: tomaz.petan@krsko.si do 24. marca 2006. Šifra: 094-1/2006-09 Datum: 23.02.2006 Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami Franc Rakar, predsednik, l.r. občina krško župan Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija 07 / 49-81-201; fax: 07 / 49-22-221 e-mail: franc.bogovic@krsko.si občinakrško Šifra: 3529-3/2006 (0404) Datum : 9.2.2006 Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, objavlja, da razpisuje III. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ NA KOVINARSKI ULICI V KRŠKEM Občina Krško razpisuje oddajo v najem 4 stanovanj na lokaciji Kovinarske ulice v Krškem, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem s 1.5.2006: 1. stanovanje št. 3 v pritličju stanovanje stavbe Kovinarska 9, Krško, v bruto izmeri 94,27 m2, 2. stanovanje št. 4 v 1 .nadstropju stanovanjske stavbe Kovinarska 9 a, Krüko, v bruto izmeri 73,85 m2, 3. stanovanje št.3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v bruto izmeri 85,30 m2, 4. stanovanje št. 10 v mansardi stanovanjske stavbe Kovinarska 11 a, Krško, v bruto izmeri 44,15 m2. Oblikovala se bo samo ena prednostna lista upravičencev, ki so glede na ¦svoj dohodek zave- zani plačati varščino. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvigne- jo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 23.02.2006 do vključno 10.3.2006 v sprejemni pisarni Občine Krško, v pritličju CKŽ 14 v Krškem, vsak delovni dan od 7 do 15 ure in v sredo od 7 do 17 ure. Ob vložitvi vloge so udeleženci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tar. Št. 1 in 3 taksne tarife Zakona 0 upravnih taksah ( ur.l. RS, št. 8/00 s spremembami ), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa se plača preko plačilnega na- loga na TRR Občine Krško. Javni razpis je objavljen na oglasni deski Občine Krško, v pritličju stavbe CKŽ 14, Krško in na spletni strani Občine Krško www.krsko.si Vse informacije zainteresirani dobijo na Občini Krško, pisarna št. 406 ali po telefonu št. 07 4981 279 ali 07 4981 350 v času uradnih ur: - ponedeljek od 7.30 do 15.00 - sredaod 7.30 do 16.30 - petekOd 7.30 do 13.00. Franc Bogovič, župan Župan v Luxemburg!! Krško, 15. februar 2006 - Župan Franc Bogovič se je kot član predsedstva Združenja evropskih občin z jedrskim objektom (GMF) konec minulega tedna v Luxemburgu udeležil dvodnev- nega seminarja o obveščanju javnosti in njene vključenosti v odločitvenem procesu na področju nuklearne energije, ki ga je pripravilo francosko združenje Mutadis. Dogodek je potekal v prostorih FORATOM-a, ki je y okviru Direktorata EU za trans- port in energijo, odgovoren za jedrsko energijo. Cilj srečanja je bila vzpostavi- tev dialoga in oblikovanja pri- poročil pri odločanju na po- dročju problematike povezane z jedrsko energijo med drža- vami članicami in glavnimi de- ležniki kot so: stroka, državne institucije, ekološka združe- nja, predstavniki industrije, lokalna skupnost in civilna družba. Udeležencem so pred- stavili primere dobre prakse in študijo 0 seznanjenosti prebi- valcev Evrope s problematiko nukleame energije. Ker se raven dostopnih infor- macij ne ujema vedno z rav- njo, ki jo želijo prebivalci, je v prvem koraku pomemb- na promocija, ki bo zagotovi- la lažji dostop do informacij. Ob neuspešni strategiji infor- miranja med leti 1980 in 1990 so se odločevalci zavedli kom- pleksnosti problemov, poveza- nih z nukleamo energijo. Po- kazalo se je, da odločitve ne morejo več sprejemati zgolj tehnično, ampak soodvisno z gospodarskimi, socialnimi, po- litičnimi in kulturnimi dejavni- ki, ki se porajajo v okolju, kjer je prisotna nuklearna energi- ja. Ključ inovativnega pristo- pa je tako poleg pravočasnega in transparentnega obvešča- nja tudi vključenost ljudi v od- ločevalske procese, v katerih imajo prebivalci možnost so- odločati. Evropska komisija poleg ne- zadostne seznanjenosti lju- di 0 nuklearni problematiki ugotavlja velik manjko elek- trične energije. Nuklearna energija po njenem mnenju predstavlja pomemben člen v energetski oskrbi in omogo- ča realne možnosti poveča- nja proizvodnje le-te. Fosilna goriva (nafta, plin, premog) povzročajo klimatske spre- membe, na področju hidroe- nergije je vodni potencial v veliki meri že izrabljen, al- ternativni viri (veter, biodizel, biomasa) omogočajo relativno nizko proizvodnjo energije po visoki ceni. Evropska komisija DD TREN bo letos aprila ob upoštevanju omenjenih dej- stev pripravila predlog nove strategije s področja oskrbe z energijo. Iz Slovenije sta se poleg župa- na Bogoviča posveta udeležili tudi Nadja Železnik izAgenci- je RAO, vodja sektorja za na- črtovanje in razvoj ter pripra- vo materialov za vključevanje javnosti od začetka postopka izbora lokacije za odlagališ- če NSRAO ter Milena Marega, vodja regionalnega centra za okolje iz Ljubljane. 37. seja občinskega sveta občine Krško Občinski svetniki, bodo na da- našnji seji občinskega sveta obravnavali 16. točk dnevne- ga reda. Razpravljali bodo 0 problematiki bazena v Krškem in delovanju Plavalnega klu- ba Celulozar Krško, se sezna- nili z aktivnostmi 0 kombinira- nem postopku za izbor lokacije odlagališča NSRAO, obravna- vali predlog sklepa 0 dajanju smernic k Državnemu lokacij- skemu načrtu za ureditev od- lagališča NSRAO, predlog skle- pa 0 določitvi poslovnega časa javnega zavoda Lekarna Krško, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka 0 ustano- vitvi javnega zavoda Kulturni dom Krško, in osnutek odloka 0 proračunu Občine Krško za leto 2006. Na dnevnem redu je tudi predlog sklepa 0 sklenitvi me- njalne pogodbe in sporazuma 0 vknjižbi solastniških deležev na nepremičninah srednješol- skih centrov v Krškem, pred- log odloka 0 ustanovitvi Sveta regije Posavje, predlog odloka 0 ustanovitvi Regionalnega raz- voj nega sveta regije Posavje, predlog odloka 0 spremembah in dopolnitvah odloka 0 usta- novitvi zavoda Regionalna raz- vojna agencija Posavje in pred- log odloka 0 ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Krško. Ali je modro uporabljati krajše, nevarnejše ceste? V zadnjih nekaj letih je na na- ših cestah zaznati vse več pro- metä, več je gneče in zasto- jev, pa tudi prometnih nesreč. Zaradi tega je evidentno, da se promet vse bolj preusmerja z glavnih prometnic na stran- ske - prečne ceste, ki pa niso grajene za tranzitni promet. Te ceste v glavnem potekajo skozi strjena naselja, so zelo ozke, srečevanje je otežkoče- no. Praviloma so brez pločni- kov, ob cestah pa je zasajeno drevje, žive meje, ki onemo- gočajo pregled nad voziščem, na katerem se znajdejo števil- ni udeleženci - motorna vozi- la vseh vrst, kolesarji, pešci in otroci. Nevarnost preži na vsakem koraku. S podražitvi- jo naftnih derivatov in bitko s časom si tako vozniki motor- nih vozil izbirajo prečne, kraj- še poti, ker so prepričani, da jim to koristi. Zanemarjajo ali podcenjujejo pa svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v cestnem prometu. Izpostavljeni so večjemu tve- ganju, zato jih spremlja nervo- za, so nestrpni, agresivni in so potencialni kandidati za pro- metno nesrečo. Njihova kal- kulacija - špekulacija potovati ceneje, hitreje, ne pa varneje - se pogosto ne izide oziroma se spreobrne v njihovo naspro- tje, v materialno škodo in kar je lahko najhuje, v trajne ne- popravljive posledice. Zaradi nespornih dejstev iz vsakdanje prakse se torej do- bro zamislimo, ali ni bolj pa- metno uporabljati varnejše ceste, tudi za višjo ceno in več časa, če ugotovimo, da so na sploh vamejše, ker je vozišče dovolj široko, srečevanje var- nejše (neovirano), pešci var- nejši na pločnikih in je tako tudi voznikov dober občutek, da je zagotovljena splošna prometna varnost. Torej, predno se odločimo za svoje vsakodnevno potova- nje, razmislimo, katere ceste bomo uporabljali. Naj bo pri- oriteta varnost, ki nima cene, saj je naše zdravje naša naj- večja vrendota. Iz humanosti smo dolžni vsi skupaj poskrbe- ti, da smo dovolj samokritični in odgovorni za svoja dejanja. Bodimo torej dovolj pametni, vzorni v svojih dejanjih, spo- štujmo prometna pravila, etič- na načela voznikov motornih vozil in vozimo defenzivno, kar pomeni tudi VARNO. Ivan Petrišič, predsednik SPV obäne Krško Novosti za organizatorje prireditev Nova vladna Uredba o načinu uporabe zvočnih na- prav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. list RSšt.118 /2005), prinaša kar nekaj novosti za organizatorje prireditev. Po novem morajo priredite- Iji pri pristojnem občinskem organu vloge za izdajo dovoljenja vložiti vsaj 30 dni pred prireditvijo, sku- paj s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Slednje lahko izdela oseba, ki je v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa (do- sedanja strokovna ocena). V primerih, ko prireditelj presodi, da skladno z določili Uredbe prekomemo ne obremenjuje oko- lja s hrupom, lahko vloži vlogo z zahtevano dokumentacijo se- dem dni pred začetkom prireditve. Prireditelj se lahko odloči tudi za meritev hrupa med prireditvijo, v tem primeru mora po- sredovati poročilo po zaključku prireditve. V kolikor prireditelji ne bodo spoštovali rokov, ki jih določa Uredba jim občinski organ ne bo mogel podeliti dovoljenja za začasno čezmemo obremeni- tev okolja s hrupom. Pristojni obdnski organ prireditelju dovoljenje za začasno čez- merno obremenitev okolja s hrupom lahko za prireditev izda ta- krat, kadar se v posameznem dnevu zvočne naprave uporabljajo največ 8 ur, od tega največ 4 ure v času noči in največ do 2.ure po- nod. V primeru prireditev, ki se izvajajo oziroma potekajo v času občinskih ali državnih praznikov in dela prostih dnevih, ali če gre za tradicionalno prireditev, ki poteka oziroma se izvaja na istem prostoru najmanj vsako drugo leto ali prireditev, ki bo taka prire- ditev postala, pa se zvočne naprave lahko uporabljajo več kot 8 ur. Nadzor na sami prireditvi izvaja občinska uprava. V primeru kr- šitve, bo obveščena državna inšpekcija za okolje in prostor. Posavski obzornik ¦ leto X, števitka 4, četrtek, 23. 2. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA ffl Občinski svet občine Sevnica 26. redna seja Na svoji 26. redni seji se je sestal Občinski svet Občine Sevnica. Zaradi določil Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega raz- voja so svetniki obravnavali odloke, ki posegajo v organizacijsko strukturo Regionalne razvojne agencije Posavje. Predpisi morajo biti usklajeni med vsemi posavskimi občinami. Svetniki so spreje- li tudi spremembo cene okoljske dajatve za onesnaževanje oko- Ija zaradi odvajanja komunalne odpadne vode in določili enotno ceno za območje celotne občine Sevnica. Ker občina iz proračuna sofinancira program zdravstvenega in socialnega varstva ter izda- ja vrednostne bone novorojencem, so svetniki sprejeli pravilni- ke, ki urejajo izplačila programov. Seznanili so se še z načinom vzpostavitve lokalnega partnerstva med Občino in Agencijo za ra- dioaktivne odpadke, imenovali sedem članov vodstvenega odbo- ra iz občine, ki ga vodi Joško Kovač, in potrdili način delitve sred- stev nadomestila za izvajanje terenskih raziskav med krajevnimi skupnostmi, ki so ponudile lokacije za terenske raziskave. Svet- niki so imenovali tudi šest predstavnikov ustanovitelja v Svet jav- nega zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti ter predstavnika v svet Javnega zavoda Lekarna Sevnica ter iz- dali pozitivno mnenje k imenovanju Božidarja Groboljška za di- rektorja Zdravstvenega doma Sevnica. Sprejeli so še ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana občinskega sveta Branka Kele- mine, ki je podal izjavo, da odstopa s funkcije člana občinskega sveta in v povezavi s tern z vseh ostalih funkcij s strani občine. Izredna seja občinskega sveta občine Sevnica Občinski svet občine Sevnica je na svoji 5. izredni seji razprav- Ijal o izdaji smemic, projektnih pogojev in priporočil k pripravi Državnega lokacijskega načrta za prostorsko umestitev odlaga- lišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki se izdeluje- jo za vse tri izbrane lokacije v občinah Brežice, Krško in Čagoš v občini Sevnica. Ob izvajanju terenskih raziskav se bodo za iz- brane lokacije izdelale dodatne študije o umestitvi v prostor v skladu s predpisi in smernicami ter študije vplivov na okolje. Po- stopki bodo še dolgotrajni, saj naj bi bil po terminskem planu dr- žavni lokacijski načrt sprejet v letu 2008 ali 2009. Občina lahko iz postopka kadarkoli izstopi brez kakšnih obveznosti. Občina bo v času raziskav prejemala denarno nadomestilo. Kljub temu, da nekatere skupine občanov brezpogojno odklanjajo vse aktivnosti v zvezi z odlagališčem, je obdnski svet soglasno sprejel sklep o nadaljevanju postopka. Zaveda se odgovomosti in pomembnosti odločitve, če pa bi bila po koncu postopka lokacija Cagoš primer- na za izgradnjo odlagališča, se bodo o tem izjasnili občani na re- ferendumu. Njihova odločitev bo za občinski svet zavezujoča. Podpis sporazuma o lokalnem partnerstvu Župan Občine Sevnica Kristijan Jane in direktor Agencije za ra- dioaktivne odpadke sta v Ljubljani podpisala sporazum o lokal- nem partnerstvu, pogodbo o izvrševanju lokalnega partnerstva ter pogodbo o nadomestilu za izvajanje terenskih raziskav. Na podlagi slednje pogodbe bo Občina Sevnica upravičena do pri- bližno 56 milijonov tolarjev letno do sprejema driavnega loka- cijskega načrta za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Tako se bodo terenske raziskave začele predvidoma v mesecu marcu. Ponovno poudarjamo, da podpisane pogodbe ne pomenijo, da bo odlagališče dejansko v občini Sevnica, temveč je s tem le dana možnost Agenciji za radioaktivne odpadke, da izvaja terenske raziskave. Končno odločitev o tem, ali je lokacija Cagoš v kra- jevni skupnosti Studenec primema, bodo podali krajani sami, to je pred sprejemom državnega lokacijskega načrta. Na svoji prvi seji se je sestal tudi Vodstveni odbor lokalnega partnerstva Sevnica. Poleg predstavitve lokalnega partnerstva je obravnaval Statut Vodstvenega odbora, program terenskih raz- iskav za lokaeijo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih od- padkov (NSRAO) Čagoš v KS Studenec in smemice Občine Sev- nica za izdelavo državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO. Razprava je potekala tudi o načinu obveščanja občanov o vseh zadevah, povezanih z umestitvijo odlagališča in organiza- ciji raznih predstavitev, okroglih miz in ekskurzij z namenom nu- diti občanom čim več možnosti za pridobivanje informacij in iz- obraževanje. Prostorska konferenca za HE Krško V prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za pros- tor, je potekala druga prostorska konferenca za pripravo dr- žavnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško. Namen prostorske konference je bil pridobitev in uskladitev priporo- čil, usmeritev in legitimnih interesov lokalnih skupnosti, gospo- darstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo lokacijskega načrta. Glede na to, da vplivno območje hidroelektrarne Krško sega v občino Sevnica, sta se konference udeležila tudi predstavnika Občine Sevnica. Ministrstvu za oko- lje in prostor sta posredovala pripombe, ki se naj upoštevajo pri pripravi lokacijskega načrta. Pripombe se nanašajo predvsem na ureditev vodotokov, varovanje kmetijskih površin, namenjenih za sadjarstvo, ureditev regionalne ceste R3. Smiselno je upošte- vati tudi smernice, ki jih je Občinski svet Občine Sevnica podal ob sprejemu lokacijskega načrta za HE Bianca, vendar so bile za- vrnjene in naj bi se upoštevale ob sprejemu državnega lokacij- skega načrta za HE Krško. Tisočletja ob reki Savi Občina Sevnica skupaj z Narodnim muzejem Slovenije pripravlja na sevniškem gradu razstavo »Tisočletja ob reki Savi«. Prvi del razstave, ki naj bi bila postavljena v letošnjem letu, se bo nana- šal na arheološko podobo sevniškega Posavja. Strokovnjaki iz Na- rodnega muzeja Slovenije so pod vodstvom dr. Timoteja Knifi- ca v tem tednu Občini Sevnica predali gradivo za scenarij in tudi sam scenarij. Postavitev razstave je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja med Občino Sevnica in Narodnim muzejem, ki je bilo v preteklosti usmerjeno predvsem k raziskavam in parkovni ureditvi Ajdovskega gradea nad Vranjem. Statična presoja objektov Občina Sevnica je v preteklem letu naročila preiskave statike in analizo potresne odpornosti objektov Slomškovega doma v Sev- nici, OŠ Tržišče (stara zgradba) ter podružnične OŠ Studenec z namenom ugotovitve varnosti navedenih objektov ter možnostih njihove nadaljnje varne uporabe. Izdelovalec analize, IRMA Institut za raziskavo materialov in aplikacije d.o.o., Ljubljana, je izvedel preiskave material- no-tehničnega stanja temeljev, nosilnih zidov, stropov, lesene stropne konstrukeije, opečnih obokov ter vizualne preglede ob- jektov Osnovne sole Studenec, Osnovne sole Loka in Slomško- vega doma. Na osnovi rezultatov preiskav so bili podani predlo- gi za sanaeijo. Ker se predlogi sanaeije nanašajo na rekonstrukeijo objektov, bo potrebno za nadaljnje posege pridobiti ustrezno tehnično do- kumentaeijo. Prednostno se bosta obravnavali sanaeiji objektov obeh šol, obseg rekonstrukeij na objektu Slomškovega doma pa je pogojen z višino stroškov sanaeije ter mnenjem Zavoda za var- stvo kulturne dediščine. Premiera "Pod svobodnim soncem" Igralska skupina Društva Trg Sevnica se je domačinom predstavila s svojo prvo igro. Ideja za to igro se je rodila že v lanskem poletju, ko se je vodja skupine Si- njo Jezernik odloäl, da odrsko priredi in režira Finžgarjevo povest Pod svobod- nim soncem. Vaje so se pričele septembra, najprej dvakrat tedensko, zadnji me- sec pa tudi za vikende. Trud je bil poplačan, saj je bilo občinstvo navdušeno nad igro. Izstopala je igra članov bivšega Odra mladih, Mirka Rateja in Dušana Seni- ce, prav tako pa so bili pohvaljeni tudi ostali igralci, tako tisti, ki se z gledališ- čem spogledujejo že dalj časa, kot tisti, ki so se na odru znašli prvič. Po predpre- mieri, ki je bila namenjena sponzorjem in sorodnikom, in premieri v sevniškem Kulturnem domu se Društvo Trg dogovarja za gostovanja po drugih krajih. V Sev- nici jih lahko zopet pričakujemo junija, ko se bodo ob dnevu državnosti predsta- vili v grajskem parku. Tanja Grabrijan V Bizancu cesarica Teodora z dvornimi damami čaka rezultate tekmovanja. Njenega ljubljenca Azbada premaga barbar Iztok. Župan sprejel Natašo Prejšnji četrtek je v prostorih Občine Sevnica župan Kristijan Jane priredil sprejem za Sevni- čanko Natašo Pinoza, ki je pred kratkim zmaga- la v finalu slovenskega dela tekmovanja za Miss Universe. Ob čestitkah je župan Jane Nataši za- želel, da bi lepotno krono in naslov nosila v cast in ponos Sevnici, sevniški občini in posavski regi- ji in da bi na svetovnem finalu nastopila ponos- no in samozavestno, saj je velik uspeh že dose- gla z zmago v Ljubljani. S.M. Župan je Natasi izročil šopek in simbolično darito. Aktivnosti ob izgradnji HE Bostanj Na sestanku so se sestali krajani Kompolja, investitor ureditve vasi Kompolja javno podjetje Infra, izvajalec del ter predsedni- ca posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Boštanj. Kraja- ni so ponovno opozorili na težave, s katerimi se srečujejo v času gradnje drenažnega sistema, kanalizacije in pripadajoče infra- strukture. Izpostavili so vprašanje neizplačevanja odškodnin, ki I jim pripadajo v skladu s podpisanimi pogodbami o ustanovitvi služnosti na svojih zemljiščih. Opozarjajo, da je potrebno uredi- ti javno razsvetljavo, ki je bila na več mestih poškodovana. Gle- de na to, da je bil večkrat pretrgan tudi vodovod, bodo organi- zirali sestanek z upravljavcem vodovoda Kompolje in izvajalcem del ter tako skušali označiti traso vodovoda, da v prihodnje ne bi prihajalo do ponovnih poškodb. V nadaljevanju so se dogovorili, da bo potreben ogled kmetijskih zemljisc, ki so potrebna sana- eije. Izvajalec del je krajane opozoril, da bo najverjetneje pre- koračen rok, do katerega naj bi bilo Kompolje urejeno. Zaradi sprotnega in korektnega obveščanja krajanov se bodo ponovno sestali čez mesec dni. Na lokaciji nadvoza na Orehovem so se sestali predstavnika Ob- cine Sevnica ter predstavnik javnega podjetja Infra, Holdinga slovenskih elektram ter krajevne skupnosti Sevnica. Dogovori- li so se, da je izgradnja pločnika od nadvoza proti priključku na jezovno zgradbo tehnično izvedljiva ter smiselna. Glede na to, da je v fazi projektiranja tudi rekonstrukcija odseka regionalne ceste od jezovne zgradbe do savskega mostu, je Občina Sevni- ca zahtevala, da se v projektno dokumentacijo vključi enostran- ski hodnik za pešce. V dobrobit vseh, ki bodo predmetni odsek ceste uporabljali, upamo, da bo tudi dejansko prišlo do reali- zacije pobud, ki sta jih podali Občina Sevnica in krajevna skup- nost Sevnica. IZ SVETNIŠKIH SKUPIN SLS. Kaj z odlagališčem za nizko in srednje radioaktivne odpadke To vprašanje se je v javnosti začelo pojavljati vse bolj. Po odločitvi Občinskega sveta Ob- cine Sevnica, da se tudi naša občina Sevnica vključi v iska- nje primerne lokacije za iz- gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, so se v javnosti začela porajati številna vprašanja. Tudi svetniki smo bili do po- bude najprej skeptični in ne- zaupljivi. Na osnovi kvalitet- nih strokovnih predstavitev in na podlagi pojasnitev predvi- denega postopka izbire lokaci- je, ki ves čas postopka aktiv- no vključuje lokalno skupnost in javnost, smo se odločili za nadaljevanje aktivnosti. V primem, da bi bila izbrana lokacija Čagoš v občini Sevnica po strokovnih kriterijih primer- na, Občina pred sprejetjem dr- žavnega lokacijskega načrta še vedno lahko izstopi iz postop- ka brez kakršnih koli pogojev. Lokacijski načrt bo po oprav- Ijenih terenskih raziskavah in izdelavi različnih študij lahko pripravljen šele do leta 2008. Če bi bila lokacija primerna, bi se pred odločitvijo o izgradnji o njej izjasnili občani na refe- rendumu kot najvišji obliki de- mokratičnega odločanja. Ker je odlagališče NSRAO velik projekt in ker zadeva odpadke, ki so nam precej tuji in o kate- rih premalo vemo, je prav, da se občani pustimo o tem infor- mirati in na podlagi informacij skozf čas zavzamemo razsodbo o sprejemljivosti. Vnaprejšnje odločanje brez argumentov in sodba o stvareh, ki so del so- dobnega sveta, ni modro in ra- zumno. Brez nuklearne znanosti v me- dicini in gospodarstvu ter izko- riščanju jedrske energije si ni moč predstavljati tako želene- ga napredka na mnogih podro- čjih. Tehnološki napredek pa ima vedno tudi nekaj slabih strani, pa naj so to avtomobi- li, telekomunikacije, električ- ni vodi,..., zato pa je država s tehničnimi in drugimi ukrepi dolžna poskrbeti za kvalitetno zmanjšanje negativnih vplivov v prostoru. Lokalni skupnosti in posameznikom, kjer se to- vrstni ukrepi izvajajo, je po- trebno nameniti primerno od- škodnino-rento. Postopek lokalnega partner- stva je namenjen nam obča- nom občine Sevnica, da se do trenutka odločitve, če se bo lokacija potrdila kot primer- na, zadostno informiramo in si ogledamo podobne objekte doma in v tujini. Tako se bomo lahko vsi občani suvereno in brez vsiljenih mnenj in suge- stij, ki niso vedno dobrona- merne in imajo različne vzro- ke, odločili, ali je objekt varno in vredno sprejeti ali ne. Možnosti za zagotovitev na- predka so zelo različne, vedno je vredno preveriti vse možno- sti, ki se nam v danem trenut- ku ponujajo. Trditve, da se pri nas nič ne izplača, da je vse prenevarno in pretežko, da naj za določene stvari raje poskr- bijo drugi, da se nas to ne tiče, na dolgi rok ne prinašajo tako želenega napredka. Znanje, informiranje in neo- bremenjena razprava je pravo izhodišče za pravo odločitev. OO SLS Sevnica m IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 Lokalno partnerstvo med Občino Brežice in Agencijo za radioaktivne odpadke V teh dneh, ko se pripravlja podpis Pogodbe o nadomestilu lokalni skupnosti v skladu s programom državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, Pogodbe o izvrše- vanju lokalnega partnerstva in Sporazuma o lokalnem partnerstvu, vam želim kot župan na kratko predstaviti vsebi- no navedenih dokumentov. OBČINA Brežice Pri vzpostavitvi lokalnega partnerstva med lokalno skup- nostjo in ARAO se predvideva aktivno vključevanje občine in občanov v pripravo in sprejem driavnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zain- teresirana javnost ima tako preko vzpostavljenega lokal- nega partnerstva možnost ak- tivnega sodelovanja v razpra- vah o problemih in rešitvah, ki se tičejo umeščanja odla- gališča. Na podlagi izoblikovanih vse- binskih tez o lokatnem part- nerstvu, na katere ste imeli vsi občani občine Brežice mož- nost podati svoje poglede, so se nato pričela usklajevanja glede že prej omenjenega spo- razuma in oben pogodb. Pri Pogodbi o nadomestilu lo- kalni skupnosti v skladu s pro- gramom državnega lokacijske- ga načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih od- padkov je pomembno izpo- staviti, da nadomestilo izhaja iz Uredbe o merilih za določi- tev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na ob- močju jedrskega objekta in je tako zakonsko določeno. Ome- njena pogodba je ključna tudi za začetek izvajanja terenskih raziskav, saj pred podpisom le-te s terenskimi raziskava- mi ni mogoče pričeti. Namen terenskih raziskav pa je po- trditi dejansko ustreznost lo- kacije ter zagotoviti dodat- ne informacije o značilnostih lokacije, ki so potrebne, tako za samo projektiranje kot tudi za izvedbo vamostne anali- ze in celovite presoje vplivov na okolje. Sredstva, ki jih Ob- čina pridobi iz naslova te po- godbe, so izključno namenska, saj nadomestilo izhaja iz ome- jene rabe prostora in je kot tako namenjeno lokalni skup- nosti za njen razvoj. V Pogodbi o izvrševanju lokal- nega partnerstva so oprede- Ijene obveznosti ARAO, glede sredstev namenjenih občini za neodvisne ekspertize ter stro- škov delovanja vodstvenega odbora, ki zajema sejnine čla- nom in tudi stroške opravlja- nja tajniških storitev vodstve- nega odbora. Vodstveni odbor, ki bo usmerjal celotno delova- nje lokalnega partnerstva, bo deloval v dvojni funkciji, saj bo njegova primarna vloga in- formativna, hkrati pa bo tudi spremljal celotno dogajanje in soodločal. Devet članov bo sestavljalo Vodstveni odbor, od tega dva (2) predstavnika Krajevne skupnosti Globoko, tri (3) predstavnike lokalne skupnosti, ki jih bo imenoval Obdnski svet Občine Breži- ce, dva (2) predstavnika, ki ju bo predlagal župan in dva (2) predstavnika ARAO. Vodstveni odbor bo svojo informativno vlogo izvajal preko seznanja- nja lokalne skupnosti o razis- kavah, ki bodo potekale na lo- kaciji v Globokem, kakor tudi njenih rezultatih. Prav tako bo vodstveni odbor organizi- ral več okroglih miz, zborov krajanov in konferenc, kjer bo imela vsa zainteresirana javnost možnost podati svoja mnenja in predloge. S Sporazumom o lokalnem partnerstvu Občina in ARAO ustanavljata lokalno partner- stvo, katerega namen je po- iskati rešitev za prostorsko umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih od- padkov, ki bo dolgoročno spre- jemtjivo za obäno in njene občane in bo izpolnjevalo vse strokovne in vamostne zahte- ve, ki jih predpisuje veljav- na zakonodaja in mednarod- ne pogodbe. V sporazumu je podrobneje opredeljeno tudi aktivno vključevanje občine in občanov; trajanje, namen in delovanje partnerstva; opre- deljen je vodstveni odbor in njegovo odločanje ter stroški delovanja partnerstva, finan- ciranje lokalnega partnerstva in opredeljeno nadomestilo za izvajanje terenskih raziskav. Ivan Molan, župan Občine Brežice O B Č I N A Brežice Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice objavlja javni natecaj za zasedbo prostih uradniških delovnih mest: 1. Vodja oddelka v Oddelku za gospodarske javne službe in $ospodarske zadeve Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto na položaju, ki se izvaja v nazivu podse- kretar. Izbrani kandidat bo imenovan v naziv podsekretar. Pogoji za opravljanje dela: - univerzitetna izobrazba oziroma magisterij tehnično-naravoslovne smeri, ; - 7 let delovnih izkušenj za univerzitetno izobrazbo oziroma 5 let za magisterij, - državni izpit iz javne uprave (če izbrani kandidat strokovnega izpita nima, ga mora opraviti v letu dni po sklenitvi delovnega razmerja), - driavljanstvo Republike Slovenije, - znanje uradnega in angleškega jezika, - ostali pogoji po Zakonu o javnih uslužbencih. Od kandidatov pričakujemo, da imajo organizacijske, vodstvene, komunikacijske sposobno- sti ter poznavanje področje dela. Kandidati za delovno mesto morajo k prijavi priložjti pro- gram dela na področju Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve. Željeno je poznavanje vodenja projektov. 2. Višji svetovalec v Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih višji sveto- valec III, II in I. Javni uslužbenec bo naloge opravtjal v nazivu višji svetovalec III. Pogoji za opravljanje dela: - najmanj visoka strokovna izobrazba arhitekturne, gradbene smeri oziroma druge ustrezne smeri s področja prostorskega načrtovanja, - 5 let delovnih izkušenj, - državni izpit iz javne uprave (če izbrani kandidat strokovnega izpita nima, ga mora opraviti v letu dni po sklenitvi delovnega razmerja), - driavljanstvo Republike Slovenije, - znanje uradnega jezika, želeno znanje angleškega jezika, - ostali pogoji po Zakonu o javnih uslužbencih. Delovne naloge: - vodenje postopkov sprejemanja prostorskih aktov in sodelovanje pri prostorskem načrto- vanju. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili na naslov: Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (s pripisom: »Javni natečaj vodja oddelka - ne odpiraj«) oziroma (s pripisom: »Javni natečaj višji svetovalec - ne odpiraj«). v roku 8 dni od dne objave. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem izbimem postopku. Dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja je možno dobiti na tel. številki 07/4991-545 (Ingrid Molan). Jubilej brežiške knjižnice V četrtek, 23. februarja 2006, ob 18. uri bo v pritličju knjiž- nice uvodna prireditev ob praznovanju 60-letnice usta- novitve. Zbrane bo nagovori- la direktorica knjižnice Tea Bemkoč. Nekdanjim knjižni- čarkam bodo podelili spomin- ska priznanja, spregovoril pa bo tudi župan Občine Brežice Ivan Molan. Satirično in ironično monodra- mo dr. Matjaža Kmecla z na- slovom »Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo« bo uprizoril Anatol Stern in z njo oživel spomin na zelo pri- Ijubljenega slovenskega politi- ka ter narodnega buditelja iz druge polovice 19. stoletja. Šerbčeva v Razvojnem centra Občinski svet Občine Breži- ce je na 24. redni seji med drugim sprejel sklep, s kate- rim je izdal soglasje k ime- novanju mag. Nataše Šerbec iz Krškega za vršilko dolžno- sti direktorice zavoda Razvoj- ni center Brežice od 1.3.2006 pa do ustanovitve novega Za- voda za podjetništvo in turi- zem Brežice. Občinski svet je za člana Sveta javnega zavo- da Splošne bolnišnice Brežice imenoval Ivana Vogrinca. Posojilo za investicije Občinski svet občine Breži- ce je na 24. seji sprejel tudi sklep, da za pokrivanje dela primanjkljaja v proračunu za leto 2006 najame kredit v vi- šini 300.000.000,00 tolarjev, in sicer za sofinanciranje na- slednjih investicij: 100 mili- jonov za izgradnjo kanalizaci- je in čistilne naprave Brežice, 150 milijonov za izgradnjo osnovne sole na Bizeljskem in 50 milijonov za izgradnjo knjižnice v Brežicah. 100 mladih glasbenikov navdušilo Ne malo glasbenega razkošja so doživeli številni poslu- šalci v Dvorani Hotela Terme Čatež, ki so z navdušenjem spremljali koncert orkestrov Glasbene sole Brežice. To je bil prvi večji koncert, ko sola slavi svojih 60 zelo uspešnih let delovanja. Sicer pa za jubilej pripravljajo še veliko lepih glasbenih presenečenj in užitkov. S klasičnim programom so se predstavili: harmonikarski orkester, ki mu je dirigiral Željko Škoič, godalni z dirigentom Vladimirjem Zlatkom Sverakom, pod njegovo taktirko pa je zaigral še simfo- nični orkester. Z lahkotnejšim programom sta se predstavila ci- trarski orkester z dirigentko Anito Strgar in pihalni orkester, ki mu je dirigiral Miran Petelinc, svoj odtenek pa je še dodala so- listka Maja Weiss. V vseh orkestrih nastopajo učenci, ki so končali brežiško Glasbe- no šolo, s tern pa zadovoljujejo svoje in šolske potrebe po glas- benem izrazu, kar pove, da to niso zgolj šolski orkestri, temveč tudi mestni. Ravnatelj Dragutin Križanič:« Smo ena redkih glasbenih šol, kjer deluje toliko orkestrov in edina sola, ki ima citrarski orkester, hkrati pa tudi edina v Sloveniji, ki ima citrarski orkester. Mladi z izrednim veseljem ograjo v orkestrih, jih je pa treba znati pri- tegniti s programom. Pri igranju v takšnih orkestrih se mlad člo- vek nauči poslušati in spoštovati soigralca in dirigenta, to pa se kasneje prenaša na vsa ostala področja delovanja, saj v svojih okoljih človek komunicira na drugačen način. Glasba ima ogrom- no moč, vendar je treba poiskati, kako v druženju z njo poiska- ti čimveč zadovoljstva zase in za druge ter na ta način prispeva- ti k lepoti dneva, življenja, sveta. Hvaležen sem vsem tistim, ki vodijo takšne orkestre, saj delajo tudi takrat, ko drugi podvajo. Želim, da bi vztrajali na tej poti.« N.Jenko S. Citrarski orkester Delovni in zato uspešni Dejavnost KD Zvezda Dobova je bila v letu 2005 zelo razgibana, k temu so svoj veliki vložek dali pevci odra- slega in mladinskega pevskega zbora z resnim prihaja- njem na vaje, s sodelovanjem pri mašah, s harmonič- nim petjem pa ponudili veliko zadovoljstva ob mašah, za cerkvene praznike, zlasti pa so se morali potrudi- ti za veliko noč, žegnjansko nedeljo in ob božiču. Lani je društvo na predlog KS Dobova ob kulturnem prazniku prejelo občinsko priznanje. Po besedah predsednice Darinke Cvetko Šegota je bil lanski veli- ko nočni koncert zelo odmeven, saj so k izvedbi pritegnili vsa do- bovska kulturna društva ter učence sole, ki so pod mentorstvom Dragice Hrovat vodili program. Sicer pa je predsednica izpostavila gostovanje MePZ iz Koprivni- ce s solo pevko Marjetko Podgoršek, koncert NSQ, ob katerem je s petjem sodeloval tudi njihov MePZ, na medobmočni reviji Ijubi- teljskega petja pa sta sodelovala tudi oba njihova zbora. V minu- lem letu so se člani društva potrudili pri soorganizaciji dobrodel- nega koncerta z oktetom Certus ter z organizacijo tradicionalne revije mladinskih cerkvenih pevskih zborov in že 21. tradicional- nega srečanja in revije odraslih cerkvenih pevskih zborov, ki je prerasla v veličastno, saj je tokrat pelo že enajst zborov in 240 pevcev, z vodenjem programa pa so se tudi tokrat izkazali učen- ci OS Dobova z mentorico Dragico Hrovat. Srečanja mladinskih in odraslih cerkvenih pevcev so lep dogodek, saj se ob njih gradijo vezi s pevci sosednjih dekanij in širše domovine, že tretjič lani pa je revijo in druženje cerkvenih pevcev snemal tudi Radio Ognjiš- če ter to predvajal v posebni oddaji. Vestnost pevcev, vodenje mentorja Lucijana Cetina, pomoč Estere Cetin, razumevanje župnika Damiana Vračka, pomoč bre- žiškega JSKD, Občine Brežice in ostalih, ki so jim bili pri delu na- klonjeni, pa so društvu tudi lani prinesli dobre rezultate. V društvu julija tradicionalno organizirajo počitnikovanje mladih v Portorožu, kjer v času podtnic redno pojo ob večernih mašah. Obojestransko zadovoljstvo pa iz leta v leto daje rezultat, da jih portoroški župnik Franc Prelc vedno znova povabi. Z že utečenimi projekti bodo nadaljevali tudi letos, trenutno so že v pripravah na materinski dan in tudi na izdajo Poezij njihove članice Reze Toporišič. N. Jenko S. Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 SPORT m V krškem športu opazen napredek Namesto posamičnih sprejemov za športnike ob njihovih uspehih se je župan Občine Krško Franc Bogovič že drugo leto zapored odločil za skupen sprejem športnikov, ki so v minulem letu dosegli vidnejše rezultate. Sprejem s podelitvijo spominskih pokalov je v petek potekal v Dvorani v parku v Krškem. Izbor športnikov, ki si zaslužiJ jo vabilo na sprejem, je pri- pravila devetčlanska strokov- na komisija za šport občine Krško pod vodstvom Miroslava Mikelna. Komisija je na pred- log športnih klubov in dru- štev za sprejem predlagala 20 športnikov in 5 moštev, ki so v lanskem letu zmagali na urad- nih državnih prvenstvih, dose- gli kategorizacijo pri Olimpij- skem komiteju Slovenije ali nastopili za državno reprezen- tanco, so starejši od 14 let in nastopajo za domače športne klube in društva. Sprejem pri županu so si tako zaslužili naslednji posamez- niki: plavalca Plavalnega klu- ba Celulozar Krško Rok Kerin in Jernej Omerzel (trenira ju Boštjan Bajc), karateistke Klu- ba borilnih športov Rajhenburg Marija Jeler, Jasmina Grilc, Danijela Grilc in Sara Jeler (vse štiri trenira Sašo Vaš), nogometaš Nogometnega klu- ba Krško Robert Berič (njegov trener je Rok Zorko), rokome- taša Rokometnega kluba Atom Krško Kiemen Cehte in Tomis- lav Slamar (oba trenirata pod vodstvom Oskarja Kovača), tri- atlonki Multisport kluba Krško Nina Mandl in Nina Andrijaše- vič (obe vadita pod vodstvom Darka Mandla in v sodelovanju s Plavalnim klubom Celulo- zar Krško), plezalca Posavske- ga alpinističnega kluba Senovo Andrej Sotelšek in Nejc Pozvek (trener Gorazd Pozvek), strel- ci Strelskega društva Leskovec pri Krškem Jelica Majstorovič, Damijan Pavlin, Andrej Pavlin in Urban Žigante (vse štiri tre- nira Jože Arh), spidvejist Avto moto društva Krško Izak Šantej ter plesalca Plesno glasbenega centra Lukec Amadeja Plevel in Luka Vodlan (trener Dušan Vodlan). Kriterij za sprejem so izpolni- le tudi naslednje ekipe: žen- ska mladinska ekipa Šahovske- ga kluba Triglav Krško v sestavi Karmen Mar, Mirela Ahmatovič jn Nataša Bučar (trener Zvon- ko Meštrovič), ekipa starejših dečkov Košarkarskega kluba Krško v postavi Jure Salamon, Nejc Jevšnik, Marko Ivačič in Iztok Deržanič (pionirski dr- žavni prvaki v ulični košarki), ekipa Strelskega društva Le- skovec v postavi Jelica Maj- storovič, Andrej Pavlin in Blaž Šonc ter mladinska ekipa Gim- nastičnega društva Rain Krško v postavi Urška Štus, Nika Mo- čivnik in Urška Mižigoj (trener Renato Zorko). Zaradi izrednih uspehov v radioamaterstvu je župan sprejel tudi člane Ra- diokluba Krško (Adrijana Mo- škon, Maja Marušič, Eva Mir- tič, Kiemen Mavsar, vsi pod vodstvom Boška Karabaša). Miroslav Mikeln v zadnjih letih v športu v krški občini opaža napredek: "V Krškem je pre- cej potencialno dobrih šport- nikov, treba jim je le dati možnost in pogoje in rezulta- ti bodo tu." Športnikom je za dosežene uspehe poleg župa- na Bogoviča čestital tudi le- gendarni rokometaš Uroš Šer- bec, z igranjem na marimbo pa je sprejem popestril Jože Bogolin. P. Pavlovič Jože Župan svetovni prvak Na 17. svetovnem prvenstvu veteranov - smučarskih skakalcev in kombinatorcev, ki je od 9. do 11. februarja potekalo v Kranju, je sodelovalo preko 200 tekmovalcev iz številnih držav, barve Slove- nije pa je zastopal tudi član Športnega društva Gora Jože Župan iz Zdol pri Krškem. Dosegel je izjemen uspeh, saj je v svoji starostni kategoriji na skakalnici K 20 s skokoma po 19,5 metra osvojil na- slov svetovnega prvaka. Za njim sta se uvrstila nemški skakalec Ju- ergen Stielow in Peter Jenko iz Slovenije. Župan je nato nastopil še na skakalnici K 40 in osvojil prav tako zelo dobro 5. mesto. Hitri na avstrijskem krosu V Pibersteinu v Avstriji je potekal 5. mednarodni kros McDonald's Runners Point Cross Cup, na zelo zahtevni progi - na njej je bilo namreč veliko ledu - pa so zelo uspešno nastopili tudi nekateri sevniški atleti. Najbolj se je zopet izkazal Vid Zevnik, ki je pri mladincih na 10000 m zmagal. Pri starejših dečkih na 3000 m je prav tako zmago pritekel Miha Povšič, Sebastjan Štravs pa je bil 2. Tudi Maja Teraž je med mladinkami na 4000 m osvojila 2. mesto, Sara Karlovšek pa med deklicami na 1600 m 4. mesto. Plavalci obetavno Na državnem prvenstvu v plavanju so se v Celju pomerili mlajši dečki in deklice, med njimi tudi plavalci Celulozarja iz Krškega. Najbolje je nastopil Nejc Zakšek, ki je bil 6. na 200 m prsno (3. v svojem letniku), na 50 in 100 m prsno ter 100 m delfin pa je bil uvrščen okoli 10. mesta. Matija Omerzel je bil 11. na 200 m prs- no, Haris Ameti 12. na 100 m prosto, izkazala pa se je tudi šta- feta 4 x 50 m prosto (Omerzel, Ameti, Zakšek, Bajc), ki je nav- kljub temu, da je v njej nastopil tudi komaj 9-letni Bine Bajc, osvojila 10. mesto med 31 sodelujočimi. Tudi preostali krški pla- valci (zaradi bolezni so doma ostala prav vsa prijavljena dekle- ta) so krepko izboljšali svoje osebne rekorde in dokazali, da je ----------------------------------------- pred njimi še lepa plavalna pri- hodnost. DOBER ZAČETEK LETA! SIMPLY CLEVER Škoda Fabia • prihranek do 500.000 SIT • mesečni obrok od 17.900 SIT* • kasko zavarovanje v prvem letu ŠkodaOctavia • ugodni pogoji financiranja • rnesečni obrok od 29.700 SIT* • kasko zavarovanje v prvem letu ,, • Skoda kredltPlus je storitev druzbe Porsche Kredit in Leasing, d. o. o., in v prvem letu vkljufuje kasko zavarovanje Zavarovalnic e Triglav, d, d. ^»rf^H Skoda kreditPlus je odvisna od valutnih razmerij in velja na dan 22.12. 2005 ob naslednjib pogojih: 50 mesečnih obrokov, 25 % polog, prevožffl^^ do 10.000 km na leto, EOM 9,06 rt» yxtx >,S - «,i VlMt«iy «mint« 10,. W - W/ |Am. OtUva - WW^>*W't>*X*i*'i.»-a,>-Ult>ti)m*mHp.yi,ii%rmiir«" ¦ '"•:..... ¦......"......_______^^1 Avtoline Krško d.o.o., Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 studio m Največ naslovov za brežiški Fit Atleti brežiškega Fita so se v Celju udeležili mladinskega državnega dvoranskega prven- stva in postali najuspešnejši klub v Sloveniji v tej konkuren- ci. Državne naslove so osvojili Rok Deržanič na 60 m z ovira- mi (osebni rekord 8,13 s), Maja Petan prav tako na 60 m ovire (8,77 s) in Rožle Bucalo v sko- ku v daljino (724 cm). Podpr- vakinja na 60 m ovire je posta- la Maruša Deržanič (8,99 s), ki je ob tem osvojila še 3. mesto v skoku v daljino (577 cm), 3. je bila v skoku s palico tudi Tja- ša Hojnik (320 cm), 4. pa v skoku v višino Bar- bara Tomše (160 cm). le pred tem je Maja Petan v avstrijskem Lin- zu postala članska dr- žavna prvakinja v pete- roboju (zbrala je 3603 točk ter za svojim mla- dinskim državnim rekordom zaostala le za 52 točk), Rok Deržanič pa je v sedmeroboju zbral 5103 točke in zaostal samo za Damja- nom Sitarjem, med mladinci pa je bil daleč najuspešnejši. Blesteč nastop mladih strelcev Na turnirju 5. kroga državne lige v streljanju z zračno pištolo v Železnikih so brežiški mlajši mladinci zabeležili še 4. zaporedno zmago ter znatno popravili klubski rekord, ob tem pa so se vsi tri- je člani ekipe (Gabrijela Pe- šec, Tadej sečen in Marko Pšeničnik) zavihteli na stop- ničke tudi med posamezni- ki. V skupni uvrstitvi Pešce- va še naprej premočno vodi, Sečen pa je napredoval na 2. mesto. Brežiška ekipa mlaj- ših mladincev v streljanju z zračno puško v postavi Jer- nej Jurkas, Peter Kršlin in Jaka Kramar je bila 8. Med starejšimi mladinci je za- blestel Miha Zevnik, ki je bil 2., ekipa, v kateri sta še Kristina Grubeša in Simon Ogorevc, pa je končala na zanje skromnem 8. mestu, kljub temu pa so skupno še vedno 3. Članska ekipa v postavi Robert Ferenčak, Matej Krajn- čič in Srečko Vidmar je bila v 1. državni ligi 7., skupno pa osta- ja na 8. mestu. Stopar spet blestel Na 1. mednarodnem karate turnirju v Velenju »Nestl Žgank« so tekmovali tudi člani KK Hypo iz Sevnice, ki so na turnirju v katah posamezno in ekipno ter v borbah posamezno osvojili 7 medalj, pd tega 4 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti. Najboljši Sevničan je bil Marko Stopar, ki je zmagal tako v katah posamezno med člani kot v športnih borbah do 70 kg. Zmagi sta osvojila še kadet Jasmin Dautbegovič v borbah do 75 kg in Marja Zidarič med kadetinjami v katah posamezno. Miha Cvelbar je bil v borbah kadetov nad 75 kg 2., 3. pa sta bila Lino Šalamon v borbah kadetov do 70 kg in Rok Kuzem v borbah članov do 65 kg. Gorišek in Tomažin naprej V Novem mestu je potekal 1. krog driavnega prvenstva v amater- skem tajskem boksu, na katerem je sodelovalo šest slovenskih klu- bov, med njimi tudi TBK Scorpion Krško in TBK Brežice. Uspešna sta bila Brežičan Kiemen Gorišek (do 81 kg} in Krčan Matjaž Tomažin (do 86 kg), izpadli pa so Krčana Lucijan Sibila (do 71 kg) in Vili Pir- nat (do 75 kg) ter Brežičani Dejan Zaj (do 75 kg), Edin Husanovič (do 86 kg, premagal ga je Tomažin) in Tomislav Lukšič (nad 91 kg). Mladinci končali z zmago Mladinci Košarkarskega kluba Krško so z zmago končali tekmovanje v 2. SKL - yzhod. Na domačem terenu so povsem nadigrali ekipo Elektre iz Šoštanja in zmagali z 99:70. Najboljši strelci: Spec 30, Flašman 20 in Stajnko 14 točk. Krčani so s to zmago osvojili 1. me- sto v ligi. Krški kadeti so najprej brez boja dobili tekmo z ekipo iz Žirov, ki je predala srečanje, nato pa so v predzadnjem tigaškem srečanju 2. SKL - vzhod gostovali v Kočevju in po izenačeni igri iz- gubili šele v zadnjih minutah z rezultatom 69:78. Največ točk za Krško so dosegli Deržanič 19, Pirc 16, Ivanjšek 15 in Žvab 9. Za las ob medaljo na MEP Marija Jeler in Jasmina Grilc iz KBŠ Rajhenburg sta se udele- žili mladinskega evropskega prvenstva v Podgorici in v borbah ekipno skupaj s Patricijo Horvat iz Idrije dosegle lep uspeh, 5. mesto. Slovenke so premagale Albanijo, izgubile proti kasnej- šim finalistkam iz Grčije, v repasažnem boju premagale Turči- jo (Jasmina in Marija sta suvereno zmagali), v boju za medaljo pa so bile boljše Hrvatice. Končno 5. mesto za Nemčijo, Grči- jo, Hrvaško in Italijo je najboljši ekipni ženski rezultat v slo- venski zgodovini, Rajhenburčanki pa sta si s tem priborili sta- tus športnika perspektivnega razreda pri OKS. Voglarjeva tik pod vrhom V soteski Radovna pri Mojstrani je potekala tekma za slovenski ledni pokal, ki se je je udeležila tudi plezalka Posavskega alpinističnega kluba Aleksandra Voglar. V težavnostni smeri si je priplezala odlično 3. mesto, ki ga je osvojila tudi v končni skupni razvrstitvi pokala. V hitrostnem plezanju je zasedla 4. mesto, enako uvrstitev pa tudi v skupni razvrstitvi lednega pokala v hitrostem plezanju. Matej Zorko se tekme ni udeležil, je pa v končnih razvrstitvah zasedel v težavno- sti 26. in v hitrosti 20. mesto, saj se je udeležil le ene tekme. Stiri posavske pikado ekipe na DP V posavski pikado ligi so že znane štiri ekipe, ki se jim je uspelo uvrstiti na aprilsko ekipno državno prvenstvo. KoBri, ki je že posav- ski prvak, ter ekipama Arh 1 in Lovec, ki so si uvrstitev na prven- stvo priborile že prej, se je priključila še ekipa Pizzerija Italia. jfl PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 llostüßki uipshii btih^ Program Šelmarije NEDELJA, 26.2.2006 06.00 pustna budnica 14.00 oktic kurenta in velika pustna povorka PONEDELJEK, 27.2.2006 16.00 občni zbor Prfor- cenhausa 18.00 baklada 19.00 občni zbor Prfor- cenhausa 21.00 pies v maskah TOREK, 28.2.2006 08.00 gonjenje medveda 14.00 oranje in sejanje 19.00 promenadni kon- cert SREDA,1.3.2006 15.00 pogreb kurenta 17.00 vesela sedmina ^^^^^^^^ Do zore! ZASLUŽNI KRČANI V Krškem se sestaja odbor, ki naj bi predlagal, katere osebnosti bi v prihodnje dobile svoje mesto (beri: doprsne kipe) v parku Za- služnih meščanov oziroma Krča- nov. V pred dvema letoma lepo urejenem parku namreč že sto- ji nekaj kipov, pravi Krčani pa se sprašujejo, ali bodo tokrat v parku dobili mesto res nekdanji prebival- ci njihovega mesta. Doslej so bili namreč te časti deležni predvsem Leskovčani (Rostohar, Štoviček in Vardjan), kar je glede na znani od- por Leskovčanov proti združitvi s Krškim toliko bolj vprašljivo... VAJA DELA MOJSTRA Brežiški župan je v nagovoru v Posavskem muzeju publiki predla- gal, naj na kulturni dan vsakdo od prisotnih prebere vsaj eno Prešer- novo pesem. Zlobni jeziki so se po priredirvi spraševali, ali se bo žu- pan držal sam svojega navodila. pa ga je eden le vzel v bran, češ, saj je v letu dni zelo napredoval, ko pa je prebral že toliko govorov.... PRIDNOST Sevniški župan se je ob priliki sprejema naj lepotice Vesolja Na- taše pohvalil, da bi lahkö bil celo oče lepotici, kar je bilo najprej ne- koliko dvoumno. A se preden so poslušalci zajeli sapo, je nadalje- val, da sta bila pač z Natašinim očetom sošolca, da pa on ni bil tako priden... Kaj pa je šel v tako neproduktivno dejavnost, kot je politika, so pripomnili zlobneži. PLAČILO Svetniki posavskih občinskih sve- tov kar dobro služijo...Se dobro, da so tako solidarni drug do druge- ga, da svojih mesečnih prejemkov, ki sežejo preko višine place osem- urnega dela marsikaterega delavca ali delavke, ne delijo po učinku. Če bi namreč izplačilo bilo od- visno od tega, kolikokrat je kdo v vsem mandatu odprl usta, mno- gi izmed njih mesečno ne bi imeli niti za špricer ali kavico... NADGRADNJA - Varčna, tradici- onalna Angleža Alan in Tony sto- jita pred krožiščem, gledata v kar- to, se čudita in sprašujeta: » Saj sva v Sloveniji, v majhni zeleni deže- licü? Zakaj ste pa pri vas naredi- li tako velika in visoka krožišča, z vodometi in cvetličnimi vrtovi?« Jima tudi mi nismo znali pojasniti in čeprav smo jima rekli da vemo, kakšna so otoška, sta vljudno pribi- la:« Pri nas na otoku, na veliko, ve- liko večjih površinah, so za več kot pol manjša, nizka, pa zato pregled- na in ravno tako, če ne bolj, služijo svojemu namenu.« Tako je to, ko slovenska krožišča »nadgradijo« pravzaprav angle- ski izum. ODREŠUJOČI KLIC Na repu pred blagajno v enem posavskih marketov stoji gospod, ki z razlogom vpraša: » Ženske, kako bi bilo, če bi vc odprle in usposobile še eno bla- gajno? Čas vaših kupcev ni tako poceni, kot se trenutno zdi.« Pa mora željo, tudi v prid drugih čakajočih kupcev, gospod pono- viti. Nakar kupce v trgovinskem prostoru prestreli odrešujoč, a obupno srhljiv klic: »Aaaaaniii- iicaaaaa!« In potem še enkrat in enkrat, ko se Anica izza polic pojavi in sede k blagajni. »No, tako!«, pravi gospod v svoj prid in prid čakajočega repa za njim ter še pristavi: »Lahko bi bilo drugače, sploh pa ne tako vreščeče. Pri vas še niste slišali za mikrofone?« OOO, SOLE MIO! »Karli, ti je kaj znano, zakaj je Sončkova Marjana oni dan ska- kala kot refošk od trgovine do tr- govine?« »Znano, znano. Sonce je v Son- ček tako sijalo in temperaturo tako dvignilo, da je refošku v Sončku poskočila cena za sto od- stotkov.« KADER ZA FAKULTETO - Črnogledim nejevernežem, ki še ved- no dvomijo v bodočo brežiško fakulteto za turizem in gostinstvo, od- govarjamo z gornjo fotografijo, iz katere je jasno razvidno, da preda- vatelji s prakso ne bi smeli biti problem. Točili bodo seveda bizeljčana z veliko resveratola... ' FAŠJBNtC DOBOVA 2006* § 1 1 TURISTIČNO PRVJŠTVO - SEKCIIA FAŠ1ENK PROGRAM PRIREDITEV: \1>\ . ¦ • 07.00. IZID PUSTNIH NOVIC • 11.30. ZBOR SVETNIKOV - RESTAVRACIJA ŠTEFANIČ • 12.00. PREVZEM OBLASTI NA OBČINI BREŽICE • 12.30. SVEČANA POSTAVITEV FASjENKOVEQA ŽUPANA • 13.30. SLAVNOSTNA SEJA V RESTAVRACIJI STEFANIČ • 19.00. VELIKO FASJENKOVO PUSTOVANJE: PROGRAM Z - DOMAČIMI SKUPINAMI the KIKLL DANCERS - GOSTJA VEČERA. TKEBUSNA PLESALKA - ANSAMBEL FRANCA OCVIRKA • 16.00. OTROŠKA POVORKA • 17.00. OTROŠKO RAJANJE V KULTURNEM DOMU - MAGICNI SHOW PROGRAM "JABA-DABA-DU" • 19.00. OZNANJANJE FVSTA • 06.30. TRADICIONALNI KOSCI • 07.00. TRADiaONALNI ORAČI • 11.00.OTROSKA PUSTNA SVADBA • 1L.00. POSLOVITEV OD POKOJNEQA "SKB-JEVIČA" «JL-. - ROPANJE SEFA JSP* - PIHALNI ORKESTER LOČE IN MAŽURETKE fjfr - LUČKA ŽLAHTA the KIKLL DANCERS fm. - DOMAČE SKUPI NE • 14.00 FORMIRANJE POVORKE "8. MEDNARODNI KARNEVAL" J- MASKE IZ HRVAŠKE - KORANTI IZ HAJDINE - PUST MOZIRSKI ;, - LIŠKI PUSTJE IZ KANALA OB SOČI ¦k- cerkniSki butalci ^HP1- KOŠI IZ SOŠTANJA - PRFORCENHAUS IZ KOSTANJEVICE - POKAČI IZ MARKOVCEV -KOSCI IN ORACI fmmsuJk- PUSTNA SKUPINA MALENCE |4H- PTUJSKI KOPIJASI |W - ORGANIZIRANE SKUPINE OD BLIZU IN DALEČ ¦1l_JL - GASILSKA GODBA LOČE IN MAŽURETKE »¦SP^-OSTALE DOBRODOŠLE MASKE •15.00 PRI HOD POVORKE V DOBOVO - PREDSTAVITEV POSAMEZNIH SKUPIN || -JAVNA ZAPUSČINSKA RASPRAVA-TESTAMENT 11 - IMENOVANJE FASJENKOVEGA VITEZA ZA ZASLUGE f - PREDAJA OBČINSKEGA KLJUČA STAREMU ŽUPANU • 17.00 VESELA SEDMINA V DVORANI KULTURNEGA DOMA ._.Ä_ ,#% \ V-bŽ. Vabljeni! */> 2b 02. Ao 0<+. 01.2006 POSAVSKO BRATSTVO Če si že bratsko dclimo odškodnino zaradi sedanjega skladišča RAO, bi si lahko tudi rcnto zaradi cclc nuklcarke, pravijo nekateri posavski strokovnjaki. Še bolj pamctni pa pravijo, da bi naslednjih 15, 20 let, pravzaprav kar do konca življenjske dobc, morali dobivati odškodnino Brežicc in Sevnica, saj bi sc tako poravnala krivica za nazaj... REŠEVANJE PADALCA W. M. BRAYANA Čatež nad Savo, 14. vel. srpana 2005. Množica se je zbirala in se čudila akrobacijam nad reko Savo ter si misli- la: spet snemajo vojni film. A nc, marveč so se vrli obsavski prijatelji od- ločili privezati coin na škripec, da bi sc udobno ob zajli (jcklena vrv) kar poprek po Savi prevažali. Najprej so v akcijo preprijemanja rok poslali močnega Franjclja iz slikovitega kraja ob naši vzhodniTneji. Toda zajla se ga je otresla še preden je priplezal do iznad rečne gladine in ga butnila v grmovje na obali. Šele žilavi Wilko jim jc pokazal, kako z otroško lah- kostjo stisniti škripcc med kolena in ga pridričati do pristanišča. So pa bodoči čolnarji pomislili, da bi se še med ribiče podali in so po- gumnega prijatelja šc enkrat nad Savo poslali, češ, prinesi no še oni za zajlo zahakljani blinker. Kot blisk se je naš Wilko zopet zavihtel na zaj- lo. Je pa blinker ene sorte tmek, ki ima kaveljčke z ostmi, na katere se med drugim kaj rad natakne tudi človek in tako je ubogi plczalcc obtičal obešen nad grozečo tcmnozeleno vodno gmoto pod sabo. Pajdaši seveda niso sedeli križem rok, saj so sc trudili med sabo zvariti želczne šibke in čimprej prijatclju ponuditi čimdaljšo »roko« odrešitve. Mcdtem jc obe- šcnec ždel na zajli žc skoraj uro in v z jermeni opasanih ncprekrvavlje- nih nogah se je utrinjal blisk za bliskom. Končno so mu podali šibke in ga potegnili na rodno čateško grudo. Po rešcvalni akciji siccr utrujene- mu W. M. B. iz oči sploh niso švigali jczni bliski, temveč se na ta račun še danes rad pošali s prijatelji. - Boko - »Fašjenk« s polno paro Dobovski "fašjenk" je že na vrhuncu svojih aktivnosti. V soboto so bili na otvoritveni slovesnosti na Ptuju z svojo tradicionalno masko "kosci in orači" iz Loč. V nedeljo pa se je skupina iz Sel pri Dobovi udeležila karnevala "Most na Soči" z predstavitvijo skupine "Meksikanska svadba". 5 sabo so imeli tudi pravo meksi- kansko glasbo "Marijači", ki so veselim svatom dajali prijeten ri- tem. Dne 25. 02. 2006 se bodo udeležili tudi karnevala v Šošta- nju, v nedeljo v CERKNICI, KOSTANJEVICI IN NA HRVAŠKEM ter v torekvMOZIRJU. OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA VSEZAGRADNJO Globoko 50a, 8254 Globoko Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565 Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavimo. => JUMTBMSldMSISTEitl «VWW.tSlnLSi, 8-ROH: t8(HH@SiOLR8t CPB 21, KM tnxmtn. M.: 07/4a-78-5W TMS BREŽICE d.0.0. SERVIS, TRiOVINA, HIBRAVLIKA ^rcSelava hidrav^HH|HI - prodaja itisejmh motdTftnP kos^^fag in škropilnic^ -^—l^SŠSiSSLjJ^ O«Jan Uvak i.p. - novogradnje ' * -^ - gradbeni servis ": - livedbe na U]ui - fasade - zunanja uredltev - ostala gradbena dela /Artiče 10a/ 8253 Artiče Tel./Fax: 07/49 56 909 gsm: 070 464 955 Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 OBVESTILA, PISMA E PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridriuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav- Ijanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro- storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim ime- nom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij/ organizacij, društev...). Že krepko četrto desetletje teče moje življenje v Beogradu, ki pa je ves ta čas tesno po- vezano z rodnimi Brežicami, s Posavjem. To vez, ta most med obema mojima krajema mi zadnje mesece na veliko radost krajša Posavski Obzornik, saj mi vsakih štirinajst dni z dogod- ki prinaša v beograjski dom utrip domačega kraja. Razlog za še večje veselje, ko ga prebiram, pa je ta: danes tiskani in elek- tronski mediji vdirajo v naše domove pretežno z nasilnimi no- vicami. Za povečanje naklad in za čim večjo branost ali gle- danost se panično pehajo za senzacijami in rumenimi stranmi, med ljudi vnašajo še večji nemir in nezadovoljstvo, ko bi do- godke vendarle lahko predstavili v zmernejši, dostojnejši in bolj kultumi obliki. Mediji vzgajate bralca ali poslušalca, da- nes že pretežno navajenega in željnega parterja. In končno plazu negativizma in senzacionalnosti se je, na moje veselje, veselje moje družine in verjamem še marsikoga, izognila ured- niška politika Posavskega Obzornika, saj ste z zbranimi član- ki usmerjeni k razmišljajočemu bralcu. Hvala za lepe vsebine, vam čestitam in želim še veliko uspehov! Tatjana Miličevič z druzino Krizni center za otroke in mladqstnike Krško CKŽ 105, p. Krško 041 886 208, 07 49 05 177 Ko si v stiski, ko nekoga potrebujes, ko imaš težave doma... Lahko pokličeš ali prides na pogovor, lahko pa pri nastudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan, vse dni v letu! NEVIODVNVM NEVIODUNUM'ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI Salvasorjeva knjižnica __Krško - CKŽ 26, 8270 Krško POČITNIŠKA PRAVLJIČNA URICA SREDA, 1. marca, ob 11. uh v knjiinici v Krškem Lutkovna predstava KRTEK ZLATKO ČETRTEK, 2. marca, ob 17. uri v knjižnici v Krskem PRIJAZNO VABUENI! FRIZERSKI i ATELJE \ SCHWAR/KÖPF äF-X^- ionda ¦rB^fcSSMk/AillilSliTg \L&B WL.;W/«<-il"(3il4 Nudimo vam nasvet za vaš najboljii Izgled, kajtt zadovoljna stranka in S» več, prl nas nikoli nl odveč. X* ¦ !¦! Ill I *¦" ¦¦! !¦ II ¦! '•- -OI-L-^'AHHHTBfql^H ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar - Izvršna urednica Lidija Petrišič Prclom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 2. marec. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 9. marca 200«. NEViODVNVM IN MEMORIAM V četrtek, 2. februarja 2006, smo se na brežiškem pokopališ- ču poslovili od dolgoletnega ra- čunovodje Splošne bolnišnice Brezice gospoda Ivana Lapuha. Ivan Lapuh je bil rojen 1917 v Zgornjem Obrežu pri Artičah. Po končani osnovni šoli, ki jo je ob- iskoval v Artičah, je bil sprejet v malo semenišče v Mariboru, kjer je končal tudi klasično gimnazijo. Njegove življenjske cilje in ambicije je prekinila druga svetovna vojna, ki tako kot večini Slovencev ni prizanesla tudi njemu. V izseljeništvu je od leta 1941 do avgusta 1945 delil usodo z dru- gimi slovenskimi izseljenci. Izseljeniška pot ga je vodila od Tem- plina pri Berlinu do Sternberga na sedanjem Poljskem. Kot zave- den Slovenec, glasbeno izobražen in dober organizator je zelo hitro povezal Slovence v pevski zbor, ki ga je vodil v izseljeni- štvu in z njimi nastopal v tamkajšnji cerkvi. V izseljeništvu je iz- bral svojo življenjsko sopotnico, ki mu je bila v oporo v nadalj- njem življenju vse do zadnjih dni. V bolnišnici se je zaposlil leta 1945 in le z nekaj mesečno preki- nitvijo ostal v bolnišnici vse do upokojitve leta 1979. V 35 letih predanega dela v botnišnici se je vedno poistovetil s cilji bolniš- nice in vseh zaposlenih v njej. Da bi sicer široko razgledanost, ki jo je dobil v klasični gimnazi- ji, dopolnil s strokovnim znanjem, se je vključil v študij ob delu na Višji ekonomski šoli v Mariboru in si pridobil strokovni naziv ekonomist. Pridobljeno znanje je s pridom uporabljal pri svo- jem delu. Cilji bolnišnice in njen razvoj ter prizadevanje za ekonomičnost poslovanja so ga privedli do tega, da je v bolnišnici že v tistem času vpeljal stroškovno knjigovodstvo in na dolgih lepljenih pa- pirnih polah spremljal različne stroške po posameznih stroškov- nih mestih. Tako delo brez sedanjih računalniških pripomočkov je zahtevalo izredno natančnost in predanost delu. Njegov de- lavnik je pogosto trajal po 12 in več ur, za katerega ni nikoli uve- Ijavljal posebnega plačila. Delo ga je veselilo in ga je smatral za svojo dolžnost. Enako delavnost in delovno disciplino, kot jo je imel sam, je pri- čakoval tudi od svojih sodelavcev in podrejenih, kjub temu pa je veljal v bolnišnici kot sistematičen človek z izredno široko raz- gledanostjo, delovno predanostjo in človečnostjo, ki je bil pri- pravljen pomagati vsem, ki so to zares potrebovali. Njegove organizacijske sposobnosti in glasbeno znanje je pogo- jevalo, da je takoj po vrnitvi iz izseljeništva v brežiški župnij- ski cerkvi ustanovil pevski zbor, ki ga je vodil dolga desetletja kot organist in pevovodja. Ponosen je bil na Brežice in brežiško faro, za katero je pred leti pripravil tudi podrobni zgodovinopis- ni pregled. Tudi po upokojitvi ni izgubil občutka za natančnost in sistematič- nost. Ni dopustil, da bi ga premagal dolgčas upokojeništva, am- pak je vneto reševal križanke in si pri 85 letih kupil računalnik, v katerega je vnašai vse neznane besede in si tako ustvarjal svoj osebni leksikon. Gospod Ivan Lapuh se je po upokojitvi občasno oglasil v bolnišni- ci in dokler mu je zdravje dopuščalo, se je udeleževal tudi tradi- cionalnih srečanj upokojencev bolnišnice. Za vsakega med njimi je imel prijazno in prijateljsko besedo. Vedno pa sta ga zanima- li usoda in razvoj bolnišnice. V bolnišnici smo mu hvaležni za njegov delovni prispevek in ga bomo ohranili v trajnem spominu. Direktor Tone Zorko, univ.dipl.soc. Nemška skupina KRAH - RWI je specializirana za proizvodnjo avtomobilskih delov in ima proizvodne lokacije v Nemčiji, Italiji, Švici, na Kitajskem, v Braziliji in Sloveniji. Zaradi hitre rast), širitve dejavnosti, pridobitve novih trsov in prevzema novih poslovnih funkcij isle sodelavce/ sodelavke za svoja podjetja v Kostanjevici na Krki in v Krškem RESISTEC, FILOTEC, HOLZSCHUH in METALTEC 1. Tehnolo$ II (Mil) v sluibi tehnične priprave dela Pogoji: - izobrazba: VI. ali VII. stopnja strojne smeri - obvezno znanje nemškega jezika - 1 leto delovnih izkušenj 2. Konstrukter II (Mil) v sluibi vodenja projektov Pogoji: - izobrazba: VI. oz. VII. stopnja elektro ali strojne smeri - znanje nemškega jezika - izkušnje pri konstruiranju v programu PRO7E Ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Resistec UPR d.o.o.ACo.k.d., Krska cesta 8, 8311 Kostanjevica na Krki KAM V POSAVJU? Prireditve med 23. februarjem in 9. marcem Četrtek, 23.2. - ob 18. uri, izbor športnika leta občine Sevnica za leto 2005, KD Tržišče - ob 18. uri, predavanje Marte Božič Do zdravja s pomoč- jo zdravega prehranjevanja, hram Vrbovega Loga na Bre- zovski Gori - ob 18. uri, prireditev ob 60-letnici brežiške knjižnice, Knjiž- nica Brežice Petek, 24.2. - ob 10. uri, tradicionalno kurentovanje, igrišče OŠ Tržišče - ob 17. uri, otvoritev 30. samostojne razstave fotografij Oskarja Gerjeviča "Rožice za dan žena", restavracija Ste- fanie - ob 17. uri, 2. območno srečanje otroških in mladinskih ples- nih skupin občine Sevnica, KD Sevnica - ob 19. uri, potopis Plesoča Brazilija (Petra Potočnik in Ro- mana Lap), MC Sevnica - ob 20. uri, Dijak fest '06, MC Brežice - ob 21. uri, koncert Ladies first, MC Sevnica Sobota, 25.2. - od 14. do 17. ure, tradicionalno otroško pustno rajanje v spremstvu staršev z animatorji ZPM Krško, Hotel Sremič Kr- ško - ob 15. uri, pustno rajanje, KD Šentjanž - ob 20. uri, Koncert&Masken-bal, Klub MC Brežice - od 20. ure dalje, pustovanje, KD Bianca - ob 22. uri, pies v maskah, MC Sevnica Nedelja, 26.2. - ob 16. uri, otroško pustno rajanje, KD GD Studenec Ponedeljek, 27.2. - ob 10. uri, Igrajmo se gledališče, OŠ Bianca Torelc, 28.2. - ob 9. uri, pustna kuharska delavnica, OŠ Bianca - od 9. do 11. ure, pustno rajanje za otroke, KD Bianca Sreda, 1.3. - od 14. ure dalje, pokop pusta Sevnica, Bianca, Presladol (povorka izpred gostilne Plausteiner mimo Glavnega trga proti Blanci in Presladolu) Četrtek, 2.3. - od 17. do 20. ure, zbiranje vzorcev vin v okviru 24. društve- nega ocenjevanja vin Društva vinogradnikov Sevnica Bo- štanj, gostilna Teraž v Boštanju ZIVEX D.O.O. Volčja Draga 40,5293 Volčja Draga Razpisuje prosti delovni mesti v Krškem: 1. POSLOVODJA (M/Ž) Pogoj: - izobrazba V. stopnje kmetijske smeri - izpit iz fitofarmaeije 2. TRGOVEC (M/Ž) Pogoj: - izobrazba IV. stopnje trgovske smeri Ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh na zgornji naslov! LJÜDSKA ÜNIVERZA ^H? KRŠKO ^¦—- učimo se za žioljenje V sodelovanju z uglednima članicama Univerze v Ljubljani: EKONOMSKO FAKULTETO in FAKULTETO ZA UPRAVO vam omogočamo izredni študij v domačem kraju in vas vabimo k vpisu v bolonjske visokošolske študijske programe VISOKE POSLOVNE SOLE in JAVNE UPRAVE VPISNI POGOJI: - v 1. letnik se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v katerem koli srednješolskem programu, poklieno maturo ali maturo; Prvi prijavni rok traja do 8. marca 2006. Informacije: LJUDSKA UNIVEKZA KRŠKO DALMATINOVAS $270 KRŠKO TEL: 0714U 11 75 (*O) m ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - leto X, številka 4, četrtek, 23. 2. 2006 »Za vse je kriva labradorka Neva« Sončna nedelja, prva po dolgi mrzli zimi, v zraku se čuti nežen vonj pomladi, prvi sprehajalci so že na svojih stal- nih progah, še vedno oblečeni v zimske jakne in tople kape, marsikoga že vleče v svoj objem prebujajoča zemlja, nekateri že odkrito pogledujejo proti vrtovom, drevesa so gola, a tisti pridih topline, ki s svojimi žarki obliva to golost, migota povsod. Obiščemo dom Alenke Sun- čič Zanut in Matjaža Zanuta v Brežicah. Tudi tarn je topli- na, ki sije iz očk njunega šest- mesečnega sinka Tevža, ki po- gleduje v svet in odkriva celo množico neznanih stvari. Ob- dani smo z vrsto »hišnih Ijub- Ijenčkov«, dvema labradorce- ma, ki svoj nedetjski počitek preživljata na udobnem kav- ču, velik siv maček se spreha- ja po kuhinji, želva in pa, da ne pozabimo predvsem na raz- log našega obiska, Alma, psica labradorka. Toda to ni nič ne- navadnega, nenavadno je to, da je psica Alma posebej Sola- na za pomoč slepi osebi. Alenka in Matjaž sta v »pasje vode« zajadrala nekako pred dvanajstimi leti, ko je Mat- jaž, ki si je že od nekdaj želel psa, za svojo prvo plačo kupil njuno najstarejšo psico Nevo, njuno navdušenje za pse in predvsem težavna vzgoja Neve je posledično pogojeva- lo vsa potrebna izobraževanja v tej smeri. Kot pravi Alenka, so vse to domislice njenega moža, saj se je Matjaž z obe- ma njunima labradorcema ter tudi njuna prijateljica Meta Olovec, ki se ukvarja s psi že celo življenje, pred leti izšo- lal za reševanje s psi, ki rešu- jejo izpod ruševin, izpod lavin in sodelujejo tudi pri iskanju pogrešanih oseb. Matjaž, ki je že sodeloval pri pravih re- ševanjih, pa tudi tekmuje na področju reševanja. Vse to zahteva po njihovih besedah ogromno vsakodnevnega dela s psom in seveda tudi lastne- ga izobraževanja. Vsi trije so aktivni tudi v brežiškem kino- loškem društvu in pri organiza- ciji pasje sole, kjer vsako leto pridno vzgajajo mlade, razig- rane pse. Kot pravi Alenka, je reševanje humanitama dejavnost, in lo- gična posledica je bila nasled- nja »Matjaževa pogruntavšči- na«, vzgajanje psov vodnikov za slepe. Tudi njun prvi pes je potomec vodnika slepih in to jima je dalo misliti. V lan- skem letu pa se je njuna ideja začela spreminjati v novo po- glavje v njunem in tudi v Meti- nem življenju. Almo, psičko z rodovnikom, ki je sedaj po ne- kaj letih premora prva izšola- na psička za slepe v Sloveni- ji, so kupili na Hrvaškem in vsi trije so začeli z delom. V šo- lanje psa za slepe so vključe- ni dva do trije inštruktorji, saj eden dela s psom, drugi gle- da, ali pes svoje naloge oprav- Ija pravilno. Pes živi pri Meti, ki predstavlja slepo osebo in Meta se mora dejansko obna- šati kot slepa oseba, kar je pri taki vzgoji bistvenega pome- na, med njima nikakor ne sme biti kontakta z očmi, le kret- nje. Kot najprimernejše pas- me so labradorci in zlati prina- šalci, v preteklosti pa so šolali tudi nemške ovčarje. V Sloveniji je usposabljanje pod okriljem Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje RS, saj je pes vodnik slepih opredeljen kot tehnični pripomoček in s tern v celoti plačljiv s strani zavoda. Zato zavod bedi tako nad pogoji, ki jih morajo izpol- niti inštruktorji, slepi in tudi psi. Inštruktorji morajo ime- ti dovolj kinološkega znanja, opravljen tečaj iz orientacije in mobilnosti, biti morajo in- štruktorji v drugih disciplinah, več let aktivni na različnih po- dročjih in se udeleževati raz- ličnih seminarjev. Zavod od- loča seveda tudi o tem, kam bo šel šolan pes in kontroli- rajo njegovo nadaljnje delo- vanje. Tako so se v letu 2005 Učitetja Mc.^-z - weta s psom vuu;kuv:i zu ¦ Ko je konec delovnih obveznosti in ji snamejo povodec, postane psica Alma čisto navadna psička, ki rada skače in razigrano teka naokoli.______________________________ prijavili na razpis Zavoda za zdravstve- no zavarovanje RS in podpisa- li z njimi po- godbo. Licen- j ce za šolanje psov vodnikov za slepe do se- daj v Sloveni- ji še ni možno pridobiti, ven- dar, kot je po- vedala Meta, morajo do leta 2009 pridobiti licenco za šo- lanje psov vod- nikov za slepe v tujini. Pot do uspo- sobitve psa za njegove odgo- vorne naloge vodenja slepe osebe, ki naj bi jo pes prak- tično opravljal vse svoje živ- Ijenje, pa vsekakor ni kratka in enostavna. Tudi pes mora zadostiti določenim predpisa- nim pogojem, predvsem mora biti brezhibno zdrav. Almo so dobili, .ko je bila stara devet mesecev, do tedaj je živela v pesjaku. Zato so tudi s psič- ko Almo opravili vrsto pregle- dov in testov, tako zdravni- ških, fizičnih, ugotovili, ali je psihično stabilna, odpravili vr- sto pomanjkljivosti glede do- tedanje vzgoje. Prilagoditi jo je bilo potrebno na življenje v prostoru, navaditi na stopni- ce, ploščice, na gladka tla, po- trebno jo je bilo socializirati. Po treh tednih se je že poka- zal njen pravi karakter, je po- udaril Matjaž. Po dveh mese- cih so psičko peljali v mesto, da se prilagodi na promet, Iju- di, druge pse ... Sledijo mese- ci vaj iz poslušnosti in delo vo- denja sprva po manj zahtevnih trasah, privajanja različnim situacijam, iskanja ciljev. Sča- soma pa pes opravlja tudi tež- je in daljše poti. In inštruktor - slepa oseba mu postopoma popolnoma zaupa, delajo tudi s prevezo na očeh. Pri delu pod prevezo »samo poslušaš, vid izklopiš, vklopiš pa vonj, sluh, tip« pravi Meta, ki se je na psičko zelo navezala in je vsekakor sedaj, ko sta brez- hibno opravili izpit za psa vod- nika, ne bo enostavno odda- la v novi dom. Toda tudi sama predaja psa vodnika slepi ose- bi traja okoli trideset dni, v tem času inštruktor slepo ose- bo privadi življenja s psom, počasi to postaja pravo sožit- je, lahko pa se tudi ne ujame- ta in tem »delovnim psom«, ki so, ko snamejo beli povodec, popolnoma »navadni psi«, ki tekajo po travnikih in se spre- hajajo, je potrebno najti novo slepo osebo. Naši sogovorniki so bili nema- lo presenečeni nad odzivom ljudi po ulicah, ko se je Meta v času šolanja sprehajala s psom kot slepa oseba. V celo- tnem Posavju so povsod, bodi- si v gostilni, pekarni, bolnišni- ci, drugih inštitucijah, naleteli na odobravajoč odziv in pri- pravljenost pomagati, saj je tudi po zakonu dovoljen do- stop psom vodnikom slepih oseb v javne prostore, jav- ne inštitucije in na javni pre- voz, torej tudi v avion. Slepi se raje gibljejo v svojem oko- tju, saj so zelo radi samostoj- ni, in prav psi vodniki, ki jih je na žalost v Sloveniji le oko- li deset, jim omogočajo ohra- njati to samostojnost. Za pse vodnike se v večji meri odloča- jo slepe osebe, ki so vid izgu- bile kasneje, tekom življenja. Opozorili pa so na veliko ne- varnost avtomobilov, ki so par- kirani na pločnikih in pse vod- nike zmedejo. Vsi trije svoje življenje po- drejajo življenju in delu s psi, za Meto je to način življenja, Matjažu to delo izpopolnjuje življenje, za Alenko se odno- sa in življenja z živalmi ne da opisati z besedami, predvsem vidi smisel v njihovih seda- njih aktivnostih v pomoči so- človeku. Tekst in foto: Polona Brenčič Psica Alma med opravljanjem zahtevne naloge vodenja »slepe osebe« (Mete) Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavski h občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Miss Universe Nataša Pinoza, sevniški župan Kristijan Jane in oba finalista Drago Kozinc (cviček) in Vlado Kobal (sremičan) v napetih trenutkih izbiranja »lupanovega vina« Na Studencu je »teklo« županovo vino Ko se je minulo soboto noč že spustila nad Studenec, so se v rojstni hiši sevniškega župana Kristijana Janca, sicer daleč naokoli znani vaški gostilni, zbrali Ijubite- tji dobre kapljice, vinogradniki, številni vaščani, pred- stavniki sedme sile in drugi radovedneži. Namenili so se okušati dobra sevniška vina in biti priča prvemu iz- boru vina, ki bo poslej predstavljalo občino Sevnica in spremljalo njenega župana ob različnih priložnostih. Pobuda za letošnji izbor »žu- panovega vina« je prišta s strani sevniškega župana. Na- men tovrstnih izborov je pred- vsem v promociji domačih vin, domačih krajev in občine Sev- nica v slovenskem in tudi šir- šem prostoru, sta poudarila tako organizator župan Kri- stijan Jane kot tudi predsed- nik Vinogradniškega društva Studenec Matjaž Jakše. Prav vina so tista, ki uvrščajo de- želo najvišje, gojenje trte in pridelava vina spada med naj- žlahtnejščuopravila ali kot se je v besedami izrazil Jakše: »Vinogradništvo je poezija ne- kega naroda«. Vinogradništvo že stoletja za- polnjuje čas tukajšnjim Iju- dem, ki z ljubeznijo trto sadi- jo, okopavajo, vežejo, režejo in seveda tudi uživajo njene sadove. Vinogradniki so z ve- likim odobravanjem sprejeli pobudo župana, saj so si eno- tnega mnenja, da je prav, da župan ponese sloves sevniških vin kot »županovo vino« da- leč naokoli. Tako je župan skli- cal predsednike vinogradniških društev na njihovem območju (Sevnica-Boštanj, Malkovec, Studenec), da so se dogovo- rili o pogojih, ki jih mora iz- polnjevati vino, ki želi posta- ti »županovo«. Prijavilo se je oz. svoja vina na ogled in oku- šanje postavilo okoli 40 vino- gradnikov tako z levega kot desnega brega Save. Toda po- goji, ki so jih postavili, le niso bili enostavni, saj je sodelujo- či vinogradnik moral biti vpi- san v register, imeti prijav- Ijen tetni pridelek vsaj 500 litrov vina in seveda kakovost- no vino. Na čelu sedemčlan- ske komisije, ki je ocenjevala 37 cvičkov in verjetno zaradi slabšega pridelka le dva sre- mičana, je bil enolog Jože Simončič iz Kartuzije Pleter- je. Vzorci vina so bili dani na analizo v laboratorij. Obe zvr- sti vina sta si med seboj zelo različni in težko primerljivi, zato sta se v finale uvrstila po en najboljši cviček in en sre- mičan, zmagovalca med njima pa je določil žreb. Ker gre ženska lepota menda dobro skupaj z najžlahtnej- šo izmed kultur - vinsko trto in vinom, je županovo vino iz- žrebala letošnja miss Univer- se - Sevničanka Nataša Pinoza. Žreb je odločil, da v letošnjem letu nosi krono »županovega vina« cviček, ki ga je pridelal vinogradnik Drago Kozinc iz Dolnjega Impolja. Vsi sodelu- joči vinogradniki pa so za ude- ležbo na tokratnem izboru do- bili priznanja. S humornimi vložki je goste zabaval Pepi (Miro Klinc), ki je povedal vrsto hudomušnih domislic na račun vina, v kul- turnem programu so sodelova- li Ljudski pevci iz Boštanja, Fantje s Preske, Mešani pev- ski zbor Studenec in učenci Osnovne sole Studenec. V tem večeru je bilo tako v besedah kot dejanjih vse posvečeno vinu, vinski kapljici in vinski trti. In kot se k cvičku spod- obi, so obiskovalci lahko oku- šali tudi dobrote kmečke poje- dine, ki jo je iz lastnega žepa »častil« župan. Ob zvokih an- sambla Mira Klinca pa so se za- yrteli in veselili še dolgo v noč. Župan, ki bo sedaj s ponosom. tudi z »županovim vinom« predstavljal sevniško občino, seveda upa, da bodo tovrst- na druženja z izborom posta- la tradicionalna. Tekst in foto: Polona Brenčič Zupan z »županovim vinom«, za kateroje nalepko oblikoval slikar, oblikovalec Sevničan Alojz Konec, in »vinski« zmagovalec Drago Kozinc ^__________________________________________________________________________________________________________________________i Ljudje so s ploskanjem pozdravili izbrano »županovo vino«. Mešani pevski zbor s Studenca