Urednišlvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo iihaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 41—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23*—, celoletno Din 45'— — Inserati po tarifi
Leto I.
Kranj, 9. oktobra 1937
Stev. 10.
Dokaz, da so Amerikanci svobodni obstoja v tem, da smejo tudi o tem dejstvu dvo-miti, ne da bi se jih zaprlo!
.Dallas News*
Spominu tega moža (T. G. Masaryka) smo dolžni, vzgajati v naši sredi delovne može in žene, ki bodo združili svoje besede za dobro človeštva in ljudske demokracije.
.Naš Kovinar*
Društvo narodov in ifleoovi nasprotniki
Osrednje vprašanje 18. skupščine Društva narodov je bilo vprašanje španske državljanske vojne. Zastopniki Španije so z obilnim dokaznim gradivom prepričali večino prisotnih zastopnikov, da v Španiji danes ni državljan-f,kf..v°jne- ‘emveč, da gre tu za napad Italije in Nemčije na Španijo.
Španski ministrski predsednik Negrin je v svojem govoru na seji sveta DN omenil surove, divjaške napade na Almerijo, Guernico in izzivanja z ladjami „Deutschland“, »Leipzig*. Govoril je o morskem razbojništvu, ki ga Ovajata »zaščitnika evropske kulture" n® Sredozemskem morju. Negrin je °dkrito izjavil, da je »Italija tista anonimna država, ki ustvarja s stalnimi JJaPadi svojih bojnih ladij pravo strahovlado na Sredozemskem morju".
Na plenumu DN je Negrin zaradi Popolnega neuspeha politike nevme-sanja zahteval, da DN prizna, da sta Jfalija in Nemčija napadli Španijo, da Je treba ta napad končati, da je treba zakoniti španski vladi vrniti pravico nabavljati svobodno vojni material, da se tuje čete odstranijo iz Španije in da se varnostni ukrepi nyovnskega sporazuma razširijo tudi na "panijo.
Značilno je, da je skupščina DN Negrinov govor sprejela popolnoma mirno. Nihče ni protestiral, nihče ni odobraval. To je simbol večjega dela današnje Evrope : »Ne ganimo se, kadar močnejši ubija slabejšega, čeprav bomo morda sami prišli kmalu na vrsto!"
Španski delegat del Vayo je opozoril DN na dejstvo, da pošilja Italija še večje čete v Španijo nego dose-daj. Rekel je, da bi ne smeli govoriti o Valenciji in Salamanci, temveč o Španiji in Italiji ter Nemčiji. Pozval je demokratične države, naj se vendar že opogumijo in energično napravijo konec izzivanju, ker bodo jutri prišli na vrsto drugi, katere bo politika nevme-šavanja stala morebiti še več krvi kot republikansko Španijo.
Kljub vsem naporom španski delegati niso mogli ganiti zastppnikov Francije in Anglije. Delbos in Eliot sta do neke mere celo nastopila proti španskim zahtevam in s tem opogumila vse	države, ki izvajajo v
DN politiko fašističnih vojnih hujskačev. Le zastopniki Mexike, Norveške in Sovjetske zveze so odločno nastopili v korist trpečih narodov Španije.
Pri izdelavi resolucije o španskem vprašanju so se začele temne spletke, ki so povzročile, da je postajala resolucija^ od seje do seje medlejša. Resolucija, ki jo je končno politična komisija sprejela, si italjanskega in nemškega vmešavanja v španske zadeve niti ne upa imenovati napad ; prav tako ne navaja imen Italije in Nemčije iz-nscno ; pač pa priznava, da je politika Odbora za nevmešavanje pogorela in da so v Španiji tuji armadni zbori.
Celo te resolucije ni skupščina DN sprejela. Preprečili sta to Portugalska in Albanija, katere delegat se niti na govorniški oder ni drznil stopiti, ker je znal samo albanščino. Madžarska in Avstrija sta se vsaj na koncu vzdržali glasovanja, čeprav sta poprej ugovarjali, »značajna" vazala Mussolinija in Hitlerja — Portugalska in Al-
anija — pa sta po germanskem načelu zdržala do konca. Ta primer vnovič dokazuje, da fašističnih imperialistov ni mogoče ustrahovati drugače, kakor ^ z odločnim nastopom. Vsako popuščanje vojnim hujskačem je samo povod, da jim greben še bolj zraste.
Mnssollni in Hitler branita evropsko tultaro
Med svojim obiskom je Mussolini prisostvoval velikim manevrom v Meck-lenburgu in si je ogledal tudi »jekleno srce* Nemčije, t. j. Kruppove tovarne za orožje. Goringov list »Essener-Na-tionalzeiiung" je takrat napisal popolnoma odkritosrčno: »Orožje smo napravili za vojno, in zato je treba pristaviti, da je vojna neizogibna, ker je pač sredstvo politike14.
Jasne so tudi Hitlerjeve besede na banketu v Berlinu: »V času, ko je ves svet poln napetosti in nemirnih zaplet-Ijajev, ko skušajo razni najbolj nevarni elementi napasti staro kulturo Evrope, sta se Italija in Nemčija znašli v iskrenem prijateljstvu in političnem sodelovanju na istem terenu*.
Mussolini je v svojem odgovoru priznal, da so v Španiji tisoči fašistov dali svoja življenja za zapadno kulturo. In
prav tako kakor mnogo drugi neprestano opozarjajo ves svet, da mu fašizem pripravlja novo svetovno vojno, je tudi Mussolini vzkliknil: »Ne vem, kdaj se bo Evropa prebudila, ker so na delu temne sile, ki hočajo državljansko vojno spremeniti v svetovno*.
Avstrijski list »Der Wiener Tag* je pisal ob lej priliki: »Po službenih berlinskih poročilih se je svečanosti na Majskem polju udeležilo 650.000 ljudi. To je ogromna ljudska množica, toda pravega pomena te uradne številke se zaveš šele, če jo primerjaš s številom obiskovalcev pri drugih velikih mani-festicijah ali prireditvah. Skozi vhode pariške mednarodne razstave je šlo n. pr. preteklo nedeljo 469.351 obiskovalcev, ki so plačali vstopnino. Sem seveda ni nihče ljudi sklical, ljudje niso odšli v sklenjenih povorkah iz
obratov ali službenih zbirališč na raz' stavo, ne, vsakdo je moral pri blagajni celo plačati 6 frankov. Tu tudi ni nikdo nikogar brezplačno pogostil, sam si moral prinesti s seboj velik kos belega kruha in lahko rdeče vino, ki je tu v navadi... Tu je seveda šlo za razvedrilo, ki ga že po njegovem bistvu uživaš lahko samo v popolni svobodi. Prav v zadnjem času pa so bile v naši neposredni bližini manifestacije, ki se jih je v celem udeležilo več kot milijon ljudi. K žalnim svečanosim ob pogrebu predsednika Masaryka so se zbrali v Pragi stotisoči, in sicer ne zato ker bi jih kdorkoli pozval ali jim zapovedal, da se morajo peljati v glavno mesto, ne, prišli so, čeprav je uradni radio uro za uro izrečno opominjal prebivalstvo, naj se ne vozi v Prago, ker so vlaki prenapolnjeni... *.
Trd oreh za Japonske imperialiste
Na dveh koncih so^e japonski militaristi zagrizli v Kitajsko: na severu in pri Šanghaju. Kljub najbolj brezobzirnemu vojskovanju (Japonci iztrebljajo v zasedenih pokrajinah prebivalstvo do zadnjega moža, uporabljajo strupene pline, obstreljujejo bolnice itd.) nikakor ne morejo napredovati po svojem starem načinu.
V	provinci Sansi so naleteli na 8. armadni zbor, v katerem so tudi znane delavsko-kmečke čete pod vodstvom slavnega vojskovodje Cudeja. Takoj pri prvem spopadu so te čete popolnoma strle 10.000 Japoncev. Japonski
vojaki prestopajo na Kitajsko stran, ker se ne morejo upreti prepričljivi propagandi. Za hrbtom japonskih čet se pa upirajo kmetje, ki so z vsem srcem naklonjeni Cudeju in njegovim vojakom. V njih vidijo svojo svobodo in rešitev vsega kitajskega naroda.
Pri Šanghaju se fronte ne premaknejo. Zdi se, da bodo Japonci tu doživeli mnogo večji poraz kot I. 1932., ko je Kuomintang izdala hrabro 19. armado in šanghajsko delavstvo ter dijaštvo. Danes je vsa Kitajska združena v odporu proti japonskemu imperializmu.
Spremembe v vladi
Iz Stojadinovičeve vlade je izstopilo 6 ministrov. Na njihovo mesto so prišli: Milan Simonovič, ki je bil izbran za poslanca na Živkovičevih volitvah v 1. 1931 in je pozneje stopil v JRZ; dr. Bogoljub Kujundžič, ki je bil 8. novembra 1931 izvoljen za poslanca na Živkovičevi listi; Vojko Cvrkič, ki je bil izvoljen na Jevtičevi listi; dr. Vjekoslav Miletič, ki je bil 1.1931 izvoljen za poslanca na Živkovičevi listi, 5. maja pa na Jevtičevi; dr. Mike Novakovič, ki je bil izvoljen za poslanca 5. maja; Dimitrije Magaraševič, profesor.
Ruski izvoz zlata
V	pogledu količine izvoza ruskega zlata je vladala do nedavna popolna negotovost. Sedaj pa so Rusi postregli vsem s točnimi informacijami, katere prinašamo samo za londonski trg, ker je ta najmerodajnejši. Od začetka tekočega leta pa do 15. septembra je bilo za London vkrcanega 166.000 ton ruskega zlata v vrednosti 38 miljonov funtov šterlingov, kar da v našem denarju ogromno vsoto devetih miljard dinarjev. Hitlerjevska Nemčija se ne more načuditi tej velikanski proizvodnji zlata v sovjetski Rusiji, zamolči in zatajuje neutrljivi napredek ruske tehnike na vseh področjih, po uradnih navodilih pa soglasno samo sprašuje, zakaj in v kakšne svrhe je Rusija to zlato prodala in prodaja baš Angliji ter skoraj — zahteva odgovora. Kakšne zaprepaščene obraze in kakšno neodpustljivo drznost pa bi si dovolili Rusi, če bi vprašali, kam in v kakšne svrhe se porabi v Nemčiji denar, odtrgan od krvavo zasluženih plač In pobran pod najrazličnejšimi krinkami dobrodelnih ustanov od revežev, ki si sami ne morejo privoščiti niti kruha.
Naši ljudje v „naših” tovarnah
Članek z gornjim naslovom v predzadnji številki našega lista je vzbudil zanimanje celokupne javnosti za razmere, ki vladajo po »naših* tovarnah. Ljudje kar ne morejo verjeli, da je vse to res, od zelo merodajne in nesporno objektivne strani pa smo dobili vsega uvaževanja vreden nasvet, da naj oso-bito upravno oblast opozorimo na sledeča dejstva:
S takim in podobnim postopanjem nasproti nameščencem povzročajo tovarne vedno večje razburjenje pri ljudeh, posebno pa še z ozirom na dejstvo, da se z navadnim delavstvom ravna še mnogo slabše in tako zagre-njuje že itak trdo zaslužen kruh. Ta vznemirjenost pa polagoma, toda stalno raste in razumljivo je, da se skuša i
Prav tako pa je moralna obsodba, ki jo je večina držav (med njimi tudi Jugoslavija) izrekla nad izzivalno,
politiko Italije in Nemčije, tudi dokaz, da je DN mogoče spremeniti v orožje proti fašizmu. Zato morajo demokratični narodi Jugoslavije posvečati pozornost tudi zunanji politiki, ker je tudi to del boja za dosego demokracije in miru.
delavec i nameščenec — čeprav najprej indirektno in včasih tudi pretirano
—	maščevati nad tovarnami ali odgovornimi činitelji tovarn. Tako postaja napetost med delavcem in tovarno vedno večja, kulminacija takega stanja pa je, kakor smo pri nas videli baš lansko leto — štrajk. Takrat pa obletavajo gg. upravni svetniki, pravni zastopniki, direktorji in od tovarn plačani »domači* akcijonarji vse instance od kranjskega nočnega čuvaja do notranjega ministrstva, češ delavci so protizakonito zasedli tovarne in s tem kršili pozitivne državne zakone. Da, gospodje, spoštujte najprej vi zakone, izvajajte socijalno zakonodajo, dajte delavcu kar je njegovega, postopajte z ljudmi, kakor je Masaryk rekel, človečansko in zakon vas bo ščitil.
Druga vrsta pripomb — od strani delavcev in nameščencev — pa se glasi: »Lepo in hvalevredno je sicer od »Sobote*, da brani naše ljudi, toda kaj nam to pomaga, če je ne bodo mogli ubiti, jo bodo pa — kupili*. Toda gospodje se motijo. Mi bomo zasledovali stalno in brezobzirno početje teh ljudi do zadnjih detajlov: od bilanc z bubi-frizuio preko prijavljenih In ne-
prijavljenih plač ter nagrad njihovih »višjih nameščencev, pa do podgan in ščurkov, ki promenirajo po tovarnah ter uničujejo delavcem borne malice po žepih odloženih oblek.
»Delavska politika" od 6. oktobra 1.1. pa poroča o Iamentacijah kranjskih tednikov (s tem naslovom se je izognila eventuelno možni reklami za naš list). Citira oba od nas navedena slučaja in apelira na vzajemno sodelovanje vseh delavskih organizacij. Da dokažemo svojo dobro voljo in pripravljenost agitirati za vse liste, ki zastopajo delavske interese, Izjavljamo da sprejmemo brezplačno in brez proti-uslug v naš list vsako primerno reklamo za »Delavsko politiko* in vse časopise, ki ščitijo dosledno delavske pravice. Pojdi in stori tudi ti tako! in vzajemno sodelovanje bo rodilo uspehe.
Vse delavce in nameščence pa poživljamo Še enkrat, da nam javijo vse upravičene pritožbe — po možnosti s pričami in dokazili — garantiramo pa jim popolno molčečnost, obenem pa zagotavljamo, da bo pristojna oblast kakor tudi celokupna Javnost sledila tem podatkom in Izvajala konsekvence.
PO TUJINI
Vsi listi hvalijo mednarodno razstavo v Parizu: ameriški, angleški, belgijski, češki, celo nemški. Le Italjani ne vedo povedati o njej nič dobrega. Vendar pa piše La Tribuna (Rim), da je treba občudovati »francosko ne-pristranost, ki je dovolila, da si nemški in sovjetski paviljon stojita drug drugemu nasproti0. Sapere (Rim) je edini list na svetu, ki ne more občudovati niti Palače iznajdb. Vsa razstava je samo »navaden vaški semenj". Sapere misli, da »mednarodna" razstava ni nič v primeri s tem, kar bo pokazala »svetovna" razstava v Rimu L 1941. — Aha!
Navdušenje na ukaz. Ob priliki Mussolinijevega prihoda v Berlin so morale biti po navodilu mestne občine in nacionalsocialistične stranke vse ulice okrašene z zastavami in ostalimi pritiklinami. Določen je bil točen razpored vseh svečanosti.
Stavka poljskih kmetov je bila vzrok, da je začelo pokati v vladnem taboru. Levica z vladnem taboru se želi sporazumeti z demokratično opozicijo. Zanimivo je, da so med temi tudi sodelavci maršala Pilsudskega. Nihče ne more iti mimo zahtev ljudskih množic.
Sovjetski raziskovalec Papanjin sporoča z ledene plošče na Severnem tečaju, da se je tam začela noč, ki bo trajala 5 mesecev. Ploščo pokriva visok sneg. Mraza je 8 stopinj pod ničlo. Rusi mislijo ostati na plošči vsaj leto dni.
Guverner Iruna, Francov polkov-nik Troncoso se je skoval načrt, kako bi iz francoske luke Brest odpeljal vladno podmornico, ki je tam v popravilu. Načrt si je ponesrečil. Troncoso se je celo predrznil priti na francosko ozemlje v Hendayu in zahtevati, da izpuste francoske oblasti njegove italjanske teroristične tolovaje in francoske fašistične pomočnike. Francoska policija ga je zaprla.
V	Parizu nastopa velik pevski in plesni zbor sovjetske rdeče vojske. Vodi kapelnik Aleksandrov. Francozi občudujejo rusko pesem.
Državni tožilec je obtožil znana japonska kulturna delavca Yatsaki in Yamamota, ker sta »kritizirala vladne odrebe glede vojnih operacij na Kitajskem". To niso osamljeni primeri. Policija zapira posebno dijake.
GlEPALIŠCE
Repriza ]os. Rahove „Miryte“ na čital. odru. To ljubko stvarco je naše občinstvo v sredo ponovno sprejelo z vso toplino, ki jo zasluži. Klicalo je vedno znova pevce na oder in so morali ponavljati domala vse pevske točke; vedno znova so spet užigali srčkani mornarčki, kozački in španjol-ke, njih nasmejani obrazki nam vedno prehitro izginjajo s pozornice. Frene-tične aplavze je žel izborno razpoloženi g. Hlebš, zlasti ko nastopi kot »ser-ditij Kozak" s svojo izvrstno partnerico gdč. Kocmurjevo. Prezasedba v nekaterih ulogah se je odlično obnesla. Ker je g. Mitja Valenčič iz opravičljivih razlogov moral odpovedati sodelovanje, je prevzel — vsa čast mu — dokaj težko njegovo ulogo g. Adamič in jo kljub spremembi takorekoč v zadnjem .trenutku rešil nadvse zadovoljivo. Že to, kar je mogel brez posebne priprave pokazati to pot, nam daje garancijo, da se bo krepko uveljavil v bodoče. Presenetila je s svojim sigurnim nastopom gdč. Vidičeva. Simpatična pojava, ki obeta mnogo. Ga. Rajheničeva je rešila svojo ulogo tako kot smo to od nje pričakovali. Perfektna igralka je in pevka, ki ji za nastop na večjih odrih ne manjka prav ničesar. Za naš oder je dragocena moč, ki nam bo, upajmo, ostala ohranjena še dolgo. “Miryto" ponovi oder v nedeljo ob 16. uri zadnjič, zato naj nihče ne zamudi prilike da si jo ogleda.
PLAČAJTE NAROČNINO! Prej-šnji številki .Sobote" smo priložili poštne položnice ter pozivamo še enkrat vse p. n. naročnike in bralce, da nam odpadajočo vsoto nemudoma nakažejo.
Sokolstvo in
Ko so pokopavali na j večjega borca za občo demokracijo in narodno svobodo T. G. Masaryka, se je njegovega pogreba udeležilo dva miljona ljudi in brez števila organizacij, a samo ena organizacija je smela z vso upravičenostjo stopati za sprevodom
—	Sokolstvo. Zakaj? Zato ker ima Sokolstvo iste smotre in iste ideale, za katere se je boril in živel predsednik — Osvoboditelj. Ti ideali so: delo, svoboda, samoodločba narodov in predvsem najširša demokracija.
Kdor ima v mislih Sokolstvo, mora imeti v misli Tyrša, ki je začetnik Sokolstva, njegov učitelj in vzornik. Tyrš je osnoval Sokolstvo na najširšem temelju, ga namenil vsemu narodu, ne glede na stan in sloj, zato sta mu načelo bratstvo in enakost: vsakdo je enakopraven in enakovreden član celote in nujna posledica tega je najširši demokratizem (»V Sokolu se učimo enakosti, tega edinega jamstva prave in trajne svobode, saj smo vsi bratje in sinovi ene predrage matere"). Fiigner pa je ta demokratizem povda-ril s tem, da je uvedel med članstvo naziv bratje in medsebojno tikanje.
»V narodu ni treba zgornjih in spodnjih plasti — recimo — zgornjih de-settisočev in spodnjih miljonov. Zgornji so se ustvarili sami, ker so podlegli tujim vplivom vzgoje in mode, da jim je občevanje s široko množico naroda neprijetno in odvratno. Odtrgali so se od naroda, pozabivši, da v demokratičnem narodu ne more igrati odločujoče, nacijonalno-vodeče vloge denarno ali naslovno plemstvo. Približanje k nam ni ponižanje osebne zvišenosti, temveč je predaja samega sebe iz ozkega kroga izvoljencev v najširšo službo naroda." (Gangl: Tyrševo Sokolstvo.)
»Pozabiti na sebe, kadar je to potrebno, priteči prijatelju na pomoč in svojo voljo dobrovoljno in moško podrediti celoti, ki ji moramo služiti — to so bližnja in sorodna svojstva. Na teh počiva edinstvo delovanja, brez katerega nobeno društvo ne more doseči uspešnih plodov: iz njih izhaja red, disciplina v višjem in lepšem smislu teh besed (Tyrš).
Česar ves narod ne zna, nikdo ne zna 1
Česar ves narod še ni spoznal, nikdo (ni spoznail
Kar ni od naroda, sploh ni nastalo I
»Kajti samo to splošno življenje je po pravici prirodi na srcu, podobno kot je v vsakem zdravem ustroju celota več vredna in več velja kot deli in posamezniki in ona borba za bit in
Ljudska
Že naslov razodeva namen. To je ustanova, ki s pomočjo predavanj nudi ljudem možnost, da se seznanjajo z vsemi vprašanji sedanjosti. Isto nalogo izvršujejo, oziroma bi morali izvrševati tudi časniki, knjige, radio in drugo. Res, toda vpoštevati moramo prednosti kratkega in neposrednega poljudnoznanstvenega podajanja kake važne in zanimive snovi. Kdo izmed ljudi, ki so danes sredi boja za obstanek, zlasti izmed delavcev, pa si more privoščiti prvič že same izdatke za pridobivanje virov, po katerih bo sledil razvoju na kateremkoli kulturnem področju, drugič pa čas, katerega bi porabil z branjem?
Ljudska univerza je ustanova, katere potrebnost čuti ne le meščan, ampak tudi delavec, in ki bi jo mogel čutiti tudi kmet, če bi s pravilno izvedbo in organizacijo prodrla na deželo. Saj je takoj za kruhom potrebno danes ljudem še dvoje: znanje in zopet znanje! Hrvatje so se prav v zadnjem času spravili na vstvarjanje širokopotezne akcije za omejitev nepismenosti. Brez prosvete ne bo lahko dosežena politična svoboda, to je pri tem delu vodilo.
Ko tako načelno razmišljamo o upravičenosti Ljudske univerze, se nam od vsepovsod vrivajo pomisleki, katere moramo pretehtati. Eden poglavitnih je tale: Saj imamo kulturnih ustanov že na pretek, kaj bomo še z novimi ? Omejimo se na razmere, s katerimi imamo
demokracija
obstanek, ki je v naravi najvišji zakon, ne pomeni nič drugega, kot da mora del izginiti, kadar se upira celoti »n ji nevarno preti, da preostane in da se more svobodno razviti samo ono, kar je sposobno za popolno življenje in zasluži, da ostane in obstoji v celoti." (Tyrš: Naša naloga, smer in cilj.) — »Bodimo delavni! Bodočnost pripada delavnemu in smelemu. Stoječa voda se pretvarja v gnilobo. Kdor ne gre naprej, ta zaostane na svetu, ki z vso močjo koraka naprej." (Tyrš: Sokol 1881.)
Kaj je mislil o Sokolstvu veliki demokrat T. G. Masaryk? Leta 1926, je Maseryk dejal: „Tyrš je z naravnost ženijalnim in umetniškim činom harmonično spojil antični ideal krasote in blaginje z našim narodnim programom, izražujočim sintezo plemenitega Cestva s čistim človečanstvom. Tyrš je ustvaril sokolsko občestvo in mu vcepil to moč in možatost, ki se enako ogiblje surovosti in nasilnosti kakor sentimentalnosti slabotnega bratimče-nja; veliki vzori naše slavne minulosti, Žižka in njegova nezlomljiva hrabrost v obrambi pravice in naroda ter Chelčickega (eden naj večjih mislecev husitskih bojev) nekompromisni pacifizem sta dobila v sokolski ideji harmonični izraz ... Ko pregledujem te množice Sokolov in Sokolie, mladih in starih, se znova in znova prepričujem, da mora vsako množico obvladati in voditi ideja, ki jo umevajo in, izpovedujejo poedinci, vodeči množico — a poleg tega ji služeči. V tem smislu je Sokolstvo in njegova ideja živ vzor in pouk narodu ter republiki."
Masaryk poudarja tale načela, ki bi morala biti os vsega sokolskega dela: obramba pravice in naroda ter nekompromisni pacifizem. Sokolstvo torej ne more biti opora kakršnemukoli zatiranju, niti narodnemu, niti socijalnemu, Sokolstvo ne more biti četa slepih vojakov, ki bi se borila za oblast nad drugimi narodi. Ce mora Sokol služiti vsemu narodu (in ne eni sami kliki ali celo eni sami politični stranki) in če mora braniti pravico, tedaj mora prav gotovo to biti pravica najširših množic vsakega naroda, ne pa ozka pravica »zgornjih desettisočev". Le na ta način je mogoče uresničevati znamenito prvo Tyr-ševo geslo, ki ga je zapisal v svoji najboljši knjigi »Naša naloga, smer in cilj", geslo: »Večno gibanje", ali če hočemo tudi
»Večno nezadovoljstvo!"
univerza
opravka! Pri nas delajo katoliško-pro-svetne, sokolske in delavske kulturne organizacije. Kar je drugega, je samo priložnostno in nima širšega obsega. Kdor zasleduje delo v omenjenih društvih, ve, da je omejeno, ker je usmerjeno ideološko ali strokovno. To se pravi, njihovo delo ni razširjeno med širokimi ljudskimi plastmi, ampak se navadno vrši v skoraj zaključenem krogu pristašev, oziroma članov. Dostikrat ima pri tem delu celo politikantstvo vmes svoje prste. Alt je taka kultura pravilna ali ne, o tem se mi ne sprašujemo, vemo samo, da je silno zožena. Zgolj ideološka trdnost in strokovna zavest človeka še ne moreta duhovno dvigniti.
Doba zahteva danes od ljudi široke razgledanosti, razumnosti, znanja! Kaj takega si pa človek more pridobili edinole na ta način, da sledi dognanjem znanosti, ki se v svoji preprostejši, poljudni obliki prav nič ne omejuje in je dostopna vsakomur. Spoznatki pri-rodoslovja, zemljepisa, pravne znanosti, družboslovja, zdravilstva, pridobitne tehnike in gospodarstva zadevajo danes človeka samega, ne glede na njegove prisvojene kaprice ali okolnosti, v katerih živi. Ti spoznatki ter pridobitve se kopičijo iz dneva v dan, znanost in tehnika napredujeta v skokih, ljudske množice pa navadno o vsem tem ničesar ne vedo, ne, ker menijo, da jih to nič ne briga, ampak zato, ker si znanja o tem ne morejo pridobiti.
V DOMOVINI
V Lakoncu (novomeški okraj) je Frančiška Moserko ubila svojega moža s sekiro. Mož je bil pijanec in nasilnež. Po 11 letih zakona je žena videla samo ta izhod iz obupnega stanja. Takšno je življenje mnogih v tej »najboljši od človeških družb".
V Belgradu propadajo samostojni krojači in šivilje, ker se vedno bolj razširja ženska in moška konfekcija. 2000 krojaških delavcev in delavk izdeluje konfekcijo za razne trgovine. Delavni čas za te delavce ni določen. Zato zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe, da določijo višje mezde in zakonit delavni čas.
Splošno žensko društvo v Ljubljani bo priredilo poljudno izobraževalni tečaj za naše žene in dekleta. Na tečaju bo govor o vseh vprašanjih, ki zanimajo ženo.
10.000	Din nagrade dobi oni, ki najde atentatorja na tiskarske stroje v samostanu Groblje pri Domžalah. Stroj je bil baje vreden 300.000 Din, je pa krit baje z zavarovalnino V2 miljona Din.
JRZ in JNS se kregata v Ljubljani po svojih časopisih zaradi spomenika kralju Aleksandru. Očitajo si drug drugemu običajne stvari. S tem si postavljata sami sebi najlepši spomenik, kakršnega zaslužita.
Banska uprava v Ljubljani objavlja službeno, da ni umrl noben vojak na manevrih.
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 31. 8. 1937. Din 1.013,019.925. V primeri s stanjem dne 31. julija opažamo torej sorazmerno nizek padec za 3 miljone dinarjev, kar odgovarja približno znesku obresti, katere'pripisujejo hranilnice vlagateljem za vsaki mesec.
Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 7 hranilnicah, celotne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev na tekoči račun pri 7, skupno število vlagateljev pa pr! 8 hranilnicah. Pri vseh slovenskih
hranilnicah je bilo 31. 8.1937 136.282 vlagateljev.
Te številke dokazujejo, da je gibanje vlog pri hranilnicah sorazmerno ugodno in da se zaupanje vlagateljev v denarne zavode polagoma boljša.
Vladna »Samouprava" piše, da so ministri odstopili samo radi tega, da bi prevzeli nove in odgovorne položaje.
Ljudska univerza je važna pomoč pri razširjanju znanstvenih dognanj med ljudi in jo moramo kot tako priznati, ter ji dati prvenstveno vlogo pri kulturnem delu. Ce pa je tako, odpadejo vsi drugi ugovori in pomisleki, ki se dotikajo organizacije in gmotne podlage, kar vse je za normalno delo nujno potrebno.	,
V	Kranju imamo Ljudsko univerzo, ki deluje že dve leti. Njeno delo je bilo morda skromno, še polno začetniških nedostatkov, toda bilo je pra-vilno zastavljeno in ga moramo zato priznati. Potrebno je sedaj, ne-le, da z začetim delom nadaljujemo, ampak, da ga izboljšamo. Ce hočemo doseči to, moramo misliti najprej na čim širšo organizacijo in čim trdnejšo gmotno podlago. Ce tega manjka, sama dobra volja ne zadostuje. Doslej so Ljudsko univerzo zdrževali akademiki sami. Iz-kušnje pa so pokazale, da je bilo že pri tem delu, ki je bilo polno pomank-ljivosti (predavanja se niso vršila redno, drugih prireditev skoraj ni bilo, obveščanje je bilo preveč enostavno itd.) 'opravka na pretek. Na izboljšanje
v takih razmerah skorajda ni misliti. Delo pri tej ustanovi je treba razdeliti. To bomo dosegli edinole, če bomo pridobili zraven vse ljudi, ki jim Ljudska univerza pomeni živo potrebo. Tako društva kot posamezniki jo bodo mogli uspešno podreti.
Kratko! Opozorili smo neupravičenost in neobhodnost Ljudske univerze ter na potrebo njene izpopolnitve v našem kraju. To naj velja kot opozorilo vsem, ki se za to delo zanimajo, da bodo razmislili o vprašanju sodelovanja in pomoči, za kar bo dalo vzpodbudo vodstvo ustanove same.
Domače vesti
Trgovsko zborovanje se je vršilo v sredo dopoldne v bivši kavarni Nar. doma. Shod je otvoril predsednik gre-mija trgovcev v Kranju g. Berjak, ki je uvodoma pozdravil predsednika Trgovskih združenj g. Vidmarja iz Ljubljane, v nadaljevanju govora pa v splošnem pregledu podal žalostno sliko razmer na gospodarskem področju. Poudaril je, da na ta način ne more iti stvar še dolgo naprej in da so potrebne takojšnje ter temeljite remedu-re. Odbornik gremija g. Jazbec pa je razčlenil posamezne točke večnih in in vedno bolj perečih vprašanj trgovskega sveta, razsvetlil nedostatke kmečke in bančne zaščite, pojasnil razmerje trgovcev do zadrug, osobito z ozirom na novi, baš sedaj obelodanjeni zadružni zakon in zahteval striktno prepoved krošnjarstva. Nadalje je ožigosal sedaj vladajočo davčno prakso in primerjal postopanje davčnih oblasti z delniškimi družbami, katerih je v državi nad 1500, od teh pa sigurno */s popolnoma — kljub jasnim določilom zakonov — v inozemskih rokah, kar vse se lahko godi samo radi tega, ker se še vedno dobe ljudje, ki za sramotno napitnino — v Kranju se kaj takega seveda ne godi (op. ur.)
—	prodajajo sebe in svoje ime tujcem. G. Jazbec je nadalje kritiziral upravičeno obrtni zakon, omenil vse nedostatke tujskega prometa, osobito stanje naših cest, telefona, točnost vlakov itd. ter zahteval, da se te upravičene zahteve na merodajnih mestih upoštevajo ter s tem zasigura trgovcem vsaj človeka vredno eksistenco. V zaključnih besedah je g. predsednik Vidmar opozoril, da je konec večnih resolucij in moledovanj ter, da se bo skušalo sedaj potom stalnega in neprekinjenega opozoravanja javnosti ter oblasti doseči izpolnitev vseh upravičenih zahtev celotnega trgovskega stanu.
Otvoritev študijske knjižnice. Prihodnji teden bo otvoritev nove kulturne institucije — študijske knjižnice. Ustanovitelja, Akademsko društvo in Narodna čitalnica, sta omogočila s tem najširšim slojem, da se pouče iz revij in strokovnega časopisja o vseh mogočih problemih, ki nam jih stavtja današnji čas. Znano je namreč, da oni, ki bi lahko naročali revije, navadno nimajo smisla za take stvari, onim pa, ki se zanimajo, to ni mogoče. Z otvoritvijo študijske knjižnice, ki bo nudila vse brezplačno, bo odpadla ta nevšečnost. Študijska knjižnica, ki vsebuje že sedaj preko 20 revij, bo poslovala v začetku 3 krat na teden, dvakrat v večernih, enkrat v poznih popoldanskih urah, da bo dostop omogočen tudi srednješolski mladini. Vsa kulturna društva bodo prejela pravočasno vabila za otvoritev.
Podružnica Bran-i-bora v Kranju ima svoj občni zbor dne 10. oktobra ob 10. un v poslopju državne realne gimnazije z dnevnim redom po pravilih. Ker ima društvo plemenit namen, da na primeren način vzbuja zanimanje javnosti za Jugoslovane v tujini, je častna in sveta dolžnost posameznika, da se udeleži občnega zbora društva in da postane njega član.
Aeroklub v Kranju. Od vojakov se je vrnil pilot Pretnar Franc, ki je zainteresiral vse merodajne lokalne faktorje za ustanovitev podružnice Aerokluba v Kranju. Pozivajo se vsi rezervni piloti, mehanikarji in podobni ter celo-upna javnost, da se priglase za vstop, nakar se bo sklical sestanek vseh interesentov ter določil rok za ustanovitev kranjske podružnice. Na tem sestanku bodo sodelovali tudi člani ljubljanskega Aerokluba ter skušali s strokovnimi predavanji prepričati Kranjčane o že zdavnaj potrebni ustanovitvi tega kluba.
Tržni odsek mestne občine bi imel v ponedeljkih in petkih na trgu kar dosti posla. Zelo važno poglavje higi-jene so psi, ki obletavajo in ponesna-zujejo razstavljene življenske potreb-cme. Zadnji pondeljek se je neki tujec glasno zgražal nad brezbrižnostjo oblasti v tem pogledu. Pozivamo g. župana, da potom članov tržnega odseka napravi red in si tudi osebno ogleda te, narodnemu zdravju škodljive razmere.	'
ZAJAMČENO IMPREGNIRANE Hubertus plašče dobite v konfekcijski trgovivi pri Albin-u Jazbec-u v Kranju.
Jezikovni tečaji. Angleški, češki in italjanski jezik, najbrže pa tudi francoski, se bo poučeval letos v gimnaziji. Vse tozadevne informacije se dobe pri gimn. slugi g. Semenu.
Zasluženega šolnika g. Završnika Karola, šolskega upravitelja v pokoju, smo pokopali zadnji ponedeljek. Velika množica ljudi mu je izkazala zadnje časti. Posebno častno so bile zastopane Duplje, kjer je bil umrli dolgo vrsto let šolski upravitelj. Na grobu sta govorila predsednik Učit. društva g. Rant in šolski vodja iz Dupelj g. Nečemar ter poveličevala zasluge pokojnika. Pevski odsek gasilnega društva Duplje pa je odpel, z tudi za Kranjčane vzgtedno preciznostjo, v srce segajoče žalostinke v slovo svojemu ustanovitelju in častnemu članu. Prerano umrli šolnik starega kova je bil zvest naprednjak, dober tovariš, vse svoje proste ure pa je posvetil čebelarstvu in sadjarstvu in rad pomagal z dejanji in nasveti vsakomur. N. p. v m. Težko prizadeti gospej soprogi in vsem sorodnikom pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje!
Občutno pomanjkanje špirita vlada že precej časa v Kranju. Trgovci iz dežele prihajajo iz oddaljenih krajev po to sedaj tako dragoceno blago in se vračajo s praznimi vozovi domov. Nam je to stanje nerazumljivo, poučeni krogi pa menda dobro vedo, kje je vzrok. Javnih dajatev na liter špirita je preko 35 Din, in že radi tega bi bilo potrebno, da nadzorna oblast napravi red in poskrbi za zadostne zaloge, saj je tovarna špirita — ki producira ogromne količine — samo v Ljubljani. Ce se pa misli to splošno narodno zlo — špirit namreč — omejiti in odtegniti, potem pa te ukrepe nadzorne oblasti brez vsakega pridržka najiskrenejše pozdravljamo.
Stopnice k Zdravstvenemu domu je začela graditi mestna občina, ne da bi se vsaj posvetovala s prizadetimi mejaši, kljub temu, da je bilo časa na pretek. Ce ubog obrtnik samo popravi svojo borno delavnico, mora prositi za uradno komisijo in nositi občutne stroške, občini pa tega seveda ni treba in poskuša neoziraje se na zainteresirane kroge izvršiti ta — sicer že davno nujna — dela brez uradno predpisanih komisij.
Obisk nedeljske tombole je prekosil vsa pričakovanja ter spravil v zadrego celo prireditelje same, ki se sicer ne vstrašijo najhujšega ognja. Ljudi je bilo kot listja in trave. Ce verjamemo poročilu »Slovenca*, kije ob zadnjem prosvetnem taboru cenil število udeležencev na 20.000, potem smemo trditi, da je bilo na tomboli najmanj 80.000 ljudi — kar pa seveda ni res, ker je po soglasnem mnenju belih, plavih in rudečih obiskalo Kranj zadnjo nedeljo kakih 16.000 ljudi. — Na podrobna razmišljanja o efektu, nedostatkih in pomankljivosti prireditve se bomo v kratkem še vrnili.
Čirčlče
Naš klanec bo treba na vsak način čimpreje pošteno razsvetliti. Mrači se že vedno preje in stotine delavcev se vrača vsak večer v stalno večji temi domov. Pozivamo mestno upravo, da tudi v tem pogledu ustreže upravičenim željam delavstva. V obupnem stanju je tudi občinska pot, po kateri se dovaža gramoz in pesek za najrazličnejše stavbe. Vozovi se pogrezajo tudi do osi v blato in tako se predčasno po-kvarjajo vozovi in s tem spravlja voznike in kmete v nepotrebne stroškove. Prosimo, da se te naše pritožbe upoštevajo in vse ukrene, da se razmere zboljšajo.
Cerki) e
Zadnja številka »Sobote* je povzročila precej dobre volje in — prahu. Eni so se hudovali, drugi pa so bili zadovoljni, češ, spet imamo enega, ki po pravici pove.
Pozor pred tatovi. V zadnjem času so po njivah okoli Cerkelj začeli krasti zelje. Tatovi opravljajo ta posel
v temni noči. V zaščito lastnikov zelja pozivamo JRZ, ki ima sedaj oblast v rokah, naj bi postavila strankarske funkcijonarje tudi po zelnikih ali pa naj poskrbe v Belgradu, da tudi zelnike centralizirajo.
Žiri
Neurje je zahtevalo zopet novo mlado žrtev. Sedemletna učenka osnovne šole Pavla Kavčič iz Račeve je padla v deročo vodo in se vpričo drugih otrok izgubila v valovih. Narasla voda jo je nesla čez 400 m daleč. Nesrečno dekletce je še istega dne našel žand. kaplar Steferl Ignac. Pogreb nesrečne žrtve je pokazal, kako priljubljena je bila pri šolski mladini. Žalostni slučaj pa naj služi vsem staršem v pouk, da naj ne puščajo otrok ob nalivih samih! Prizadeti rodbini iz* rekamo najiskrenejše sožalje!
Tržič
Predzadnji dopis o občinskem gospodarstvu je bila mistifikacija. Ni res, da je adaptacija občinskega doma končana, temveč niti lotili se ga še nismo. Ni res, da bo poslopje za osnovno šolo v kratkem dograjeno, izkazalo pa se je, da prostor, ki je bil v te svrhe določen, absolutno ni primeren za šolsko stavbo. Tudi kopališče je še kar v oblakih. Cesta za Zavirjem
tudi ne bo tlakovana z jeklom, ker dospela količina, četudi je precej draga, za tlakovanje ne bo zadostovala. Občinska uprava je res neumorno delavna, toda naših nad še ni opravičila. Niti obračuna za pretečeno proračunsko leto ni predložen. Jesen je tu, listje odpada in v kratkem bomo (upamo da prav slovesno) praznovali obletnico nastopa sedanje uprave. Takrat jo bomo ocenili po zasluženju.
Bled
Strelska družina ima redne strelske vaje vsako nedeljo popoldne, kadar je lepo vreme, na svojem strelišču v leškem klancu. Strelja se z ostro municijo. Strelja lahko vsak, tudi nečlani.
Pospravili smo zadnje ostanke tujske sezone. Slabi zaslužki uslužbencev, šoferjev in čolnarjev, pa tudi hotelirjev in pensionov so posledica naravnost katastrofalne sezone. In kar je najhujše, na drugo leto kar misliti ne upamo, da bo kaj boljše.
Jezero, Grad in Pristavo je kupila banska uprava. Pisalo se je, da bo Grad popravljen in preurejen v muzej, na Pristavi pa da bo menda urejena Vrtnarska šola. Sedaj pa vse stoji in izgleda, da »ni kreditov". Mislimo, da bi bile te in še mnogo drugih naprav bolj potrebnih kakor pa golf!
GOSPODARSTVO
Kako je s kmečkimi dolgovi?
Stanje vplačanega prvega obroka kmečkih dolgov je sedaj naslednje:
n„H, pip St. kmetov ki so plačane vsote plačali %	mil. dinar). °/o
Ljubljana	40.388	75%	17.6	39%
Zagreb	78.385	60%	15.9	36%
Belgrad 133.701	41%	41.0	35%
Sarajevo	30.902	22%	3.4	13%
Skupno je plačalo 283.376 kmetov
77,800.000	dinarjev.
V	Sloveniji je torej plačalo tri četrtine zadolženih kmetov manj kot 40% dolžnega obroka. Podoben slučaj je tudi povsod drugje, kar izpričuje, da so plačali v večini le mali kmečki dolžniki, katerih	dolg	znaša	manj
kot 25.000 dinaijev. Vzrok je v tem, ker terjatve preko 25.000 Din. niso bile znižane in bi ti kmetje morali plačati celo desetino celotnega dolga v prvem letu. Za te dolgove so prizadeti kmetje vlagali prošnje na sodišča, katere pa še niso rešene.
Kljub temu je sklenila Priviligirana agrarna banka, da se morajo prisilno iztirjati vsi zaostanki prvega obroka, torej pri malih in velikih (še neurejenih) dolgovih. Iz podatkov PAB vidimo, da znaša povprečni dolg kmečkega dolžnika: v Sloveniji preko 10.000 dinarjev v Srbiji ,	4.400	.
na Hrvaškem „	4.100	»
v Bosni »	2.300	»
Iz tega sledi: kljub temu, da je povprečna višina dolga v Sloveniji daleko najvišja, je slovenski kmet najrednejši plačnik. Nadalje najbrže oziroma gotovo vemo, da se bo po istem postopanju vršilo tudi izterjavanje prizadetih zadolženih kmetov, to je, da bo v Sloveniji največ dražb kmečkih posestnikov.
Pridružujemo se zahtevi slovenskih in vseh drugih kmetov v državi, da se prisilno izterjavanje ne vrši, saj bi bilo samo v Sloveniji z eno potezo peresa naprodaj o k r o g 10.000 (reci desettisoč) kmečkih posestev, ne upoštevaje, da je tudi že plačilo drugega obroka pred durmi.
Kdo plačuje takse?
»Službene Novine* številka 221. od 29. septembra t 1. prinašajo pod naslovom : »Kontingent špirita firmi Vladimir Arko, industrijsko preduzeče n. d. u Zagrebu* sledečo notico:
Z rešitvijo finančnega ministra šiev. 57.538/III. od 7. septembra 1937. in na osnovi pripombe točke 9., člena 72. zakona o državni trošarini je določeno: da se rešitev finančnega ministra štev. 52.550/III. od 12. avgusta 1937., s katero je med drugim dodeljeno firmi Vladimir Arko ind. pod. na delnice v Zagrebu pravo na izdelovanje špirita izpopolni v toliko, da se poleg odo-
brenih 11.100 naknadno odobri še 3500 hektolitrov alkohola v špiritu, kateri so bili z rešitvijo finančnega ministrstva štev. 95.936 od 19. oktobra 1929 dodeljeni Vladimiru Arko v Zagrebu.
Taksa po tarifni postavki 1 in 5 taksne tarife zakona o taksah v znesku Din 30 je nalepljena in predpisno uničena na prošnji.
Zakaj smo to citirali. Prvič, čudi nas ekspeditivnost finančnega ministrstva. Ta hitrost poslovanja pri nas ni običajna. Zelo nujne vloge — od katerih rešitve zavisi v premnogih primerih eksistenca celih družin — leže mesece in tudi leta po najrazličnejših uradih, ljudje pa čakajo »rešenja* In odrešenja.^ V tem slučaju pa je bila prvotna rešitev ministra od 12. avgusta spremenjena že 7. septembra, in sicer na podlagi prošnje, katere datum sicer ni naveden, mora pa bili približno koncem meseca avgusta. Torej na vsak način rekord v poslovanju I
Druga znamenitost pa je ta-le. Na novo dodeljeni kontingent 3.500 hektolitrov špirita predstavlja trgovsko vrednost 14 miljonov dinarjev in od teh 14 miljonov dinarjev plača firma takso
—	30 dinarjev. Ce bi ubog reven obrtnik moral popraviti svojo borno delavnico, ga stanejo komisije navadno težke stotake, če rabi revež potrdilo, n. pr. za sina, ki študira ali za najrazličnejše urade, potem mora tudi plačati za vsako prošnjo in rešitev samo borih trideset dinarjev, kakor firma Vladimir Arko kadar odstopi firmi Vladimir Arko d. d. štirinajstmiljonska »posla*.
Novi zakon o gospodarskih zadrugah
Službene novine so prinesle dne 24. septembra 1.1. besedilo novega zakona o gospodarskih zadrugah. Zakon je stopil istega dne v veljavo. S tem zakonom so urejene enotno vse zadeve tičoče se zadružništva v celi kraljevini. Po dolgi borbi smo dobili dober zadružni zakon v glavnih potezah tako, kakor so ga predlagale in zahtevale naše žadružne zveze. DosedaJ je temeljilo pri nas zadrugarstvo še na zakonih, ki so izhajali iz predvojne dobe. Obstajalo je tedaj v državi šest pravnih področij, v katerih je bil določen položaj zadrug različno. Poenostavljenje zadrugarstva z novim zakonom pomenja velik napredek v naši zakonodaji. Ce je zavzelo zadrugarstvo prt nas po vojni velik razmah, imamo sedaj upravičeno upanje, da bo napredovalo sedaj še v mnogo večjem obsegu.
Po dosedanjem zadružnem zakonu za bivšo kraljevino Srbijo so se smeti združevati v zadruge edino le obrtniki in poljedelci. Novi zakon je ukinil to omejitev, on dopušča to pravico vsem društ-
venim slojem. Dosedaj so delovale po istem zakonu zadruge lahko popolnoma zase. Po novem zakonu mora biti vsaka zadruga včlanjena v neki zadružni zvezi. Vse zadružne zveze se morajo zopet združiti v Glavni zadružni zvezi, ki bo najvišja instanca in oblast nad zadrugami.
Za zadruge v naši banovini ne predstavlja nov! zakon bistvenih sprememb. Z novim zakonom so ukinjeni vsi stari zakoni. Za nekatere je določena prehodna doba. Tako ostanejo pri zakonu o uradniških zadrugah še pet let v veljavi členi 14 (zadnji odstavek), 56, 57, 70, 73, 82, 83. V veljavi pa ostane sploh drugi odstavek točke 4 čl. 70.
Ker je zadrugarstvo na Gorenjskem zelo razvito, nameravamo uvesti v našem listu zadružno rubriko. V eni prihodnjih številk priobčimo pregled o stanju zadrug v kranjskem okraju. Zadružne delavce pa pozivamo, da sodelujejo v zadružni rubriki in poskušajo na ta način ustvariti ožji stik med našimi zadrugami.
Škodljivost hranilniške uredbe za naše hranilnice in naše gospodarstvo
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki zastopa vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnic, je zavzela k pripravljeni Uredbi o občinskih hranilnicah, ki naj bi se v najbližjem času izdala, sledeče stališče:
Uredba se ne ozira sploh na obstoječe razmere pri slovenskih in tudi dalmatinskih hranilnicah, (za katere velja avstrijski hranilniški regulativ in ki obstojajo deloma že več ko 100 let), čeprav je od vseh 57 jugoslovanskih hranilnic 39 hranilnic v teh dveh pokrajinah in četudi poslujejo baš te hranilnice točno po načelih, po katerih poslujejo hranilnice v celi Srednji Evropi, zlasti tudi na Češkoslovaškem in Poljskem.
Z novo uredbo bo prizadejana ogromna in nepopravljiva škoda nele hranilnicam, temveč vsemu zasebnemu in javnemu gospodarstvu.
Oškodovani bodo:
1. HiSni posestniki, kmetje, gradbena obrt itrf., ker hranilnice ne bodo mogle dajati dolgoročnih hipotekarno zavarovanih posojil (hipotečnih, menič-norealnih, v tekočem računu in amortizacijskih) več kot 20% vlog na knjižice in sicer le v lastni občini ter v sosednih občinah.
To pomeni, da se ne bodo več mogla dajati hranilniška dolgoročna posojila sploh nikomur v gotovih krajih in da bo treba obstoječa posojila te vrste likvidirati po posebnem likvidacijskem načrtu, ki ga mora vsaka hranilnica predložiti v 1 letu po uveljavljenju te uredbe.
Gradbena delavnost pa bo zelo otez* kočena zaradi tega, ker bo znesek hipotečnih posojil, ki jih bodo smele hranilnice še dovoljevati, popolnoma neznaten, več let pa bodo sploh nedopustna, dokler se ne likvidirajo ona obstoječa posojila, ki bodo nedopustna. To lahko traja pri nekaterih hranilnicah tudi več let. Brez dolgoročnih posojil si gradbene delavnosti skoro ni mogoče misliti.
2. Vse naše samouprave-bano-vina, občine, sreski cestni odbori in druge javne korporacije, ker bodo
smele hranilnice dajati posojila le lastni občini in sicer samo kratkoročno. Znano je, da morejo občine in druge javne korporacije izvrševati investicije le s pomočjo dolgoročnih posojil.
S pomočjo takih dolgoročnih posojil hranilnic se je samo v Dravski banovini omogočilo: 398 šol, 11 cerkva in župnišč, 25 elektrarn in elektrifikacij, 19 bolnic, 14 ubožnic in hiralnic, 88 vodovodov in vodnjakov, 43 mostov in melioracij, 76 cest, železnic in drugih komunikacij, 16 klavnic in trgov, 32 gasilskih domov, 59 občinskih stanovanjskih hiš, 60 občinskih uradnih poslopij itd. skupaj 1521 javnih naprav.
Koristno delovanje naših samouprav, zlasti manjših občin, je s tem skoro popolnoma onemogočeno.
3. Banke in zadruge, ker ne bodo več smele sprejemati naložb od hranilnic. Hranilnice torej ne bodo več smele podpirati zadružništva.
4. Država sama: Državni vrednostni papirji in blagajniški zapisi ne smejo namreč znašati pri nobeni hranilnici več ko 20% vlog na knjižice.
Posledice za naše gospodarstvo bi bile sledeče, če bi veljala ta uredba za vse hranilnice Likvidirati bi se moralo namreč samo v Sloveniji:
1. Hipotečnih posojil in posojil
v tekočem računu pribl. 460 milj.
2. komunal, posoj. (sploh vse) .	250	»
3. naložb pri bank. in zadr. .	60	„
4. državnih papirjev (1 1) vsaj 70 »
skupaj približno 841 milj.
Ker znašajo vse vloge pri slovenskih hranilnicah okrog 1010 miljonov dinarjev, bi se torej morale likvidirati skoro
štiri petine vseh aktiv, ne da bi se dale vloge nalagati na dosedaj običajen način. Sploh so predpisi glede nalaganja denarja po novi uredbi taki, da dopuščajo skoro same take načine nalaganja denarja, ki so popolnoma tuji hranil-ništvu.
Hranilnice bodo prizadete tudi zato, ker ne bi smele več sprejemati pupil-nega denarja, četudi je bila v prvotnem osnutku ta pravica še predvidena. Zlasti bi bile s tem prizadete podeželske hranilnice, kjer dosegajo te vloge deloma nad 50% vseh vlog.
Ce se torej ne doseže sprememba teh in še nekaterih drugih določb, in se ne bi doseglo niti to, da smejo dose-eanje hranilnice poslovati naprej tako kot dosedaj, je boljše, da se ta škodljiva uredba odloži.
Naš železniški promet
Potniški promet je pri nas v stalnem porastu. Posebno notranji (lokalni) promet predstavlja veliko socijalno važnost. Sledeče številke dokazujejo, kako se je v zadnjih petih letih ta lokalni promet razvijal:
Potnikov je bilo 1932. leta 31,564.022; 1933.1. 29,707.188; 1934.1. 28,572.189; 1935. leta 34,819.357 in leta 1936. 37,694.919.
Od tega je odpadlo leta 1936. na posamezne direkcije:
Direkcija Belgrad	8,248.514	ali	21.9%
Ljubljana	8,425.288	ali	22.3%
„	Sarajevo	5.520.001	ali	14.7°/0
„	Subotica	6,400.296	ali	169.%
Zagreb	9,100.820	ali	24.2%
Vsega
37,694.910 ali 100%
MULI OGLASI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve iri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote" Kranj, Bleiweisova 7
Stalne dopisnike iščemo po vseh krajih kranjske okolice in po vseh večjih gorenjskih vaseh, trgih in mestih. Predpogoj: objektivnost, nestrankarstvo in v glavnem čut za socialne potrebe ljudstva. Ponudbe s pogoji, zahtevki in priporočili poštenih ljudi na upravo »Sobote". Kranj, Bleiweisova 7.	Radi odpotovanla prodam zelo dobro ohranjen šivalni stroj „Singer“ in različno pohištvo. Naslov v upravi »Sobote".
	Hranilne kniižice Ljudske hranilnice in posojilnice kupim do vsote 50,000 dinarjev. Ponudbe s ceno na upravo pod »Gotovina".
Dve prijateljici želita v strahu pred bližajočimi zimskimi večeri interesantnega dopisovanja z inteligentnimi gospodi. Poznanstvo ni izključeno. Ponudbe upravi Sobote pod -Diskrecija".	
	Pisalni stroj dobro ohranjen kupim in plačam takoj. Ponudbe upravi pod »Dobra znamka".
	Dopisovati želi boljši državni uradnik v lepem kraju Gorenjske z inteligentno in simpatično gospodično, staro do 30 let. Dopise upravi za »Obojestranska diskrecija".
Prazne kante kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. N'a upravo pod „Dobro ohranjene".	
Gospod z lastnim manjšim, toda dobro uspevajočim podjetjem išče znanja s trgovsko naobraženo gospodično, pošteno in iz dobre hiše, ki naj bi mu postala zvesta sodelavka, Ponudbe na upravo pod „Dom".	
	Kupim knjižico Zadr. gospodarske banke in plačam takoj ali pa na obrokih ; cene za oba slučaja na Soboto pod »25.000*.
	Kupim samo zelo dober radio samo svetovne znamke in novejše fabrikacije. Ponudbe s točnim opisom in najskrajnejšo ceno na upravo pod „4+1“.
Pisarniško uradnico zmožna vseh del, z znanjem strojepisja, nemščine in dopisovanja sprejmemo takoj. Ponudbe pod „Vestna“ na upravo »Sobote*.	
	Ketlerice za nogavice sprejme takoj moderna tovarna. Plača od 200 do 300 dinarjev tedensko, zaposlenje stalno. Pismene ponudbe na upravo pod »Samo prvovrstne^
Prodam vlogo Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju 12.000 dinarjev. Ponudbe s ceno na upra-vo lista.	
Konjunktura in zaslužki v lesni industriji
Kmetje, vozniki, lesni delavci
Lesna industrija v Sloveniji pa tudi v celi državi se nahaja v konjunkturi. Iz Jugoslavije je bilo izvoženega samo meseca julija leta 1937. 172.166 m3 lesa. Zlasti se dviga izvoz mehkega lesa. Izvoz prve polovice letošnjega leta je prekoračil miljon kubičnih metrov, dočim je lansko leto v istem razdobju dosegel le 462.000 ms. Za 30 % se je dvignila tudi domača potrošnja lesa.
Cene so skočile pri trdem lesu za 35—45%, pri mehkem pa od 35 do 60% pri različnih vrstah. Dvoje stvari nas zanima pri lesni proizvodnji:
1. Odkod ta prosperiteta in dvig cen? Predvsem v pripravah za vojno. Ogromne količine lesa (brusni les) se bo predelalo v celulozo, iz katere se izdeluje papir in nitro-celuloza (za raz’ streliva). Naši orehi pa so tudi šli za vojne potrebe, iz njih se namreč izdelujejo kopita pušk.
2. Ali je res potrebno, da revno
pozor!
ljudstvo, to je kmetje, vozniki, drvarji, delavci na žagah delajo še nadalje za sramotne plače, dosežene v dobi najhujše krize in zastoja?
Zage so dobro zaposlene za cela leta vnaprej, cena in promet lesa sta poskočila, podražile so se vse življen-ske potrebščine za dobro četrtino, trgovci in industrijci pa mislijo, da morajo ljudje še dalje delati po istih cenah.
Kmetje in vozniki, ki sedaj sklepate pogodbe za vožnje lesa, zahtevajte za 30% višje cene! Trgovci in prekupčevalci so že računali na povišanje, ko so pa videli, da se še niste znašli v povečani draginji, so takoj pritisnili.
Drvarji, žagarji in drugi, zahtevajte povišanje mezd! Kakšna pravica je to, da vi bedno živite, ;go-spodje si pa s tisočaki, ki jim jin vi na ta način darujete, kupujejo nove avtomobile in zidajo luksurijozne vile.
Zahtevajte v vseh lokalih
»DELAVSKO POLITIKO"
France Benedik
gostilna
Stražišče
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostori. Dobra vina! Lep vrt! Jedača po izbir!!
Domača solidna postrežba!
Tiskarna
»$ava“ d. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk
Zaloga vseh iolskih potrebščin
NOVA MODNA TRGOVINA
KLOBUKI KRAVATE . DEŽNIKI	ROKAVICE
PERILO	NOGAVICE
ZA VSAK DENAR PRAVILNA PROTIVREDNOST
GOGALA LOJZE - KRANJ
„1DES
)\k olje
44 TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
za kolesa in šivalne stroje v steklenicah, kanticah ali odprto
Trgovci en groš cenel
Risalne žebljičke
jeklene, nezlomljive, svetovne znamke „SIMPLEX“
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE	__
E BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela nas domač obrtnik, nas domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec!
STEKLARNA
i. nun
iun
Steklenice, šipe Tehtnice, jedilni pribor Eterna, Ideal emajl posoda Kipi, krožniki, ves porcelan Lepe vaze, brušene servise Ogledala, okvirje, slike
Gostilničarji in mizarji popust!
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij .Sobote' Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweiso*a 7. - Tiskarna .Sava' d. d., Kranj. - Za liakarno Vilče Peš!, Kranj