LETO XXVI. ST. 7, JULIJ 1977 CENA 0,20 DIN Ob srebrnem jubileju Začetek izhajanja našega glasila soupada z začetki delavskega samoupravljanja. Začetek izhajanja glasila ni bila samovolja nekaterih ljudi v delovni organizaciji, temveč je to pogojevala potreba po obveščanju in dajanju informacij delavcem — samoupravljalcem. Nujnost obveščanja članov kolektiva o dogodkih, delu in rezultatih dela, o razpravah na samoupravnih organih, kakor tudi obveščanju o pomembnih dogodkih v bližnji okolici, so narekovali izhajanje glasila in njegovo obliko. Delitev glasila na rubrike je sicer doživljala v posameznih obdobjih različne oblike, katere so oblikovali predvsem uredniški odbori in uredniki. Smelo lahko trdim, da smo z izhajanjem glasila uspeli, čeprav smo bili na začetku popolnoma neuki. Bili smo med prvimi delovnimi organizacijami, ki so redno izdajale svoje glasilo. Na ta način so bili naši delavci o vsem dobro obveščeni. Z zbirko posameznih številk smo si uredili kroniko podjetja. Verjetno tudi ni slučaj, da so v glasilih navedeni vsi važnejši dogodki, katerih ustvarjalci so bili člani kolektiva. Srebrni jubilej našega Konoplana je dogodek, ki nekaterim odpira pogled v preteklost v zgodovino, drugim — soudeležencem teh dogodkov pa oživlja spomine na čase in dogodke, ki se nikdar več ne vrnejo. Mnogo datumov je napisanih le na straneh Konoplana. Večkrat so nam zbledeli s spomina dogodki, da o ljudeh, ki so te dogodke oblikovali, skromno molčim. Zbrani listi Konoplana predstavljajo bogastvo, ki ga bomo izročili zanamcem z zavestjo, da smo jim po svojih najboljših močeh hoteli ohraniti preteklost z edino željo, da naj nadaljujejo pot po kateri smo šli in po kateri še stopamo. Ob jubileju naj se zahvalim vsem tistim sodelavcem, ki so tvorno sodelovali pri rojstvu in nadaljnjem oblikovanju glasila z željo, da s svojim delom še naprej prispevajo k razvoju glasila, svoje izkušnje pa prenesejo na mladi rod. Direktor Dipl. ing. Srečo Bergant gospodarstvo Posvetovanje strokovnjakov v Ohridu Od 15.—17. junija je bilo na Ohridu posvetovanje o uporabi malona in maltlena v tekstilni industriji. Iz naše delovne organizacije smo se ga udeležili trije. Prvi del posvetovanja je bil namenjen malonu. Sodelovalo je 23 predstavnikov tekstilnih tovarn iz vse Jugoslavije z referati o predelavi malona v njihovih delovnih organizacijah. V referatih je bilo govora o načinu in namenu uporabe malon vlaken (predenje, tkanje, pletenje, izdelava preprog, oblačil, itd.) ter problemih s katerimi se porabniki malona srečujemo. V imenu naše delovne organizacije sem napisala referat v katerem sem nakazala probleme, ki jih povzroča v proizvodnji neenakomerna vivaža in neenakomerna belina v partiji malon vlakna. Drugi del posvetovanja je bil namenjen novemu vlaknu v Jugoslaviji— maklenu. To je poliestrsko vlakno, ki ga je pričel izdelovati Hemteks Skopje po licenci Du Pont (ameriško vlakno Dacron). Referate so pripravili strokovnjaki firme Du Pont, ki uvajajo proizvodnjo novega vlakna v Skopju, delno pa tudi predstavniki naših tovarn, kjer so vzorčno predli Dacron. Hemteks Skopje bo izdeloval tri tipe vlaken za bombažno industrijo T-132, T-150 in T-360 ter dva tipa za volnarsko industrijo T-309, T-300. Poleg štapla bo proizvajal tudi filament predivo tip T-100 in T-200 v finoči 167/32 dtex in 110/34 dtex. Tip T-100 bo gladek filament, T-200 pa kodrast. Na kraju posvetovanja so bili sprejeti zaključki — nekak rezime referatov in diskusije ločeno za malon in maklen. V zaključkih je poudarek na kakovosti malona, tj. parametrih, ki jih je potrebno izboljšati. Glede maklena smatrajo predstavniki tekstilne industrije, da bi moral obdržati kakovost dacrona in pa ceno kot je na svetovnem tržišču (ne višje). V času posvetovanja je bila organizirana tudi modna revija, kjer so prikazali preko 100 ženskih in nekaj nad 20 moških modelov oblačil, Izdelanih iz malona ali mešanice malon-volna in malon-bombaž. Modeli so bili pretežno pleteni, razen moških oblek, ki so bile tkane. Nekateri od modelov so bili zares praktični in primerni za vsakogar. Poleg strokovnega dela posvetovanja je bil organiziran tudi turistični. Ogledali smo si Ohrid, ki je pravzaprav en sam kulturnozgodovinski spomenik. Ohrid se prvič omenja kot naselje že v 3. stoletju. V 10. in 11. stoletju je bil prestolnica makedonske države za časa carja Samuela. Na gričku nad mestom so še ohranjene ruševine in nekaj prostorov stare Samuelove trdnjave. Mesto iima mnogo starih cerkva (Sv. Sofija — kjer prirejajo koncerte klasične glasbe, sv. Kliment, Kaneo, itd.). Pogled na Ohrid Današnji Ohrid ima poleg turizma tudi nekaj industrije: tekstilno, kemično, grafično, lesno, pohištveno, tovarno biserov in steklene galanterije. Ima tudi srednjo šolo — gimnazijo in slikarsko šolo, kjer se uče slikanja fresk in ikon. Ob Ohridskem jezeru in v samem Ohridu je tudi precej nekdanjih samostanov. Malo dalje od Struge — proti albanski meji je še danes samostan sv. Bogorodice. Zelo znan je tudi nekdanji samostan sv. Naum, ki leži na nasprotni strani Ohrida, povsem na meji z Albanijo. Samo jezero je znano po edinstvenem živalskem svetu, ki ga ni nikjer drugje na svetu. Leži na nadmorski višini 695 m in ima največjo globino 286 m. Prav zaradi teh pogojev je favna jezera tako specifična. Dipl. ing. Karolina Puhan V sredo 22. junija nas je obiskala delegacija visokih oficirjev JLA General Ristič si je v spremstvu direktorja dipl. ing. Berganta z zadovoljstvom ogledal naš proizvodni program Program za izvedbo določb zakooa o združenem delu V letošnjem letu oz. do konca leta 1978 bo potrebno v naši delovni organizaciji uredili v skladu z zakonom o združenem delu vprašanja iz področja dohodkovnih odnosov, vprašanja iz področja organiziranja TOZD in DSSS ter revizija naše samoupravne zakonodaje in pa sprejem novih samoupravnih aktov, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Akcijski odbor, ki j c bil imenovan za izvedbo določb zakona o združenem delu je pripravil program nalog, Iti naj bi se v tem obdobju izvršile. Naloge so naslednje: Organiziranje nove TOZD za vzdrževanje in investicije (od 15. 6. do 3(1. 7. 1977) Organiziranje delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena (15. 6. do 30. 7. 1977) Sprejem sporazumov o združevanju dela v TOZD oz. delovno skupnost in novih statutov TOZD oz. delovne skupnosti (od 15. ti. do 30. 7. 1977) Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD (od 30. 6. do 31, 10. 19 77) Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD (od 30. 6. do 31. 10. 1977) Vskladitev z zakonom že sklenjenih sporazumov s prometnimi OZD (od 30. 0. do 31. 10. 1977) Sklenitev sporazumov o pridobivanju skupnega prihoda med 1'OZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in TOZD Industrijska prodajalna (Od 15. 9. do 31. 10. 1977) Ureditev dohodkovnih razmerij med preostalimi TOZD in DSSS na eni strani ter TOZD ltestavracija na drugi strani (od 15. D. 1977 do 31. 10. 1977) Ureditev dohodkovnih razmerij med TOZD in DSSS (od 15. 9. do 31. 10. 1977) Sklenitev sporazuma o medsebojnih razmerjih med združenimi TOZD in Delovno skupnostjo (15. 9. do 31. 10.) Sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statutu delovne organizacije (od 15. 9. do 31. 10. 1977) Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodku TOZD in sprejem pravilnikov o razporejanju čistega dohodka TOZD (31. 10. do 31. 12. 1977) Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in sporazumov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD in delovne skupnosti ter sprejem pravilnikov o osnovah in merilih za vrednotenje dela TOZD in delovne skupnosti (31. 10. do 31. 12. 1977) Revizija aktov o uporabi sredstev skupne porabe (15. 1. 1979 do 15. 4. 1978) Sprejem temeljnih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi sc ureja delovno razmerje v TOZD in delovni skupnosti (pravilnika o delovnih razmerjih) (od 15. 1. do 15. 3. 1978) Sprejem drugih splošnih aktov s področja medsebojnih delovnih razmerij v TOZD in DSSS (od 15. 9. do 31. 10. 1978) Dokončna vskladitev samoupravne zakonodaje z zakonom in novimi samoupravnimi akti (od 15. 10. 1978 do 30. 11. 1978) Do 30. 7. 1977 sc morajo izvršiti odnosno so bile že izvršene naslednje na loge oz. faze naloge: Rok izvedbe naloge: do 15. 6. 1977 NALOGE IZ PROGRAMA: FAZA NALOGE: NOSILCI: Organiziranje nove TOZD za vzdrževanje in investicije Priprava analize za organiziranje TOZD Izvolitev delovnega telesa za organiziranje TOZD EAS, sindikat pravna služba, sindikat Organiziranje delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Proučitev vprašanja organiziranosti delovne skupnosti in izdelava analize Izvolitev delovnega telesa za organiziranje delovne skupnosti EAS, sindikat pravna služba, sindikat Sprejem sporazumov o združevanju dela v TOZD oz. delovno skupnost in novih statutov TOZD oz. del. skup. Izdelava osnutkov pravna služba Rok izvedbe naloge: do 30. 6. 1977 Organiziranje nove TOZD za vzdrževanje in investicije Določitev osnutka analize, njegova obravnava na samoupravnih organih in DPO, organiziranje javne obravnave delovno telo, pravna služba sindikat Organiziranje delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Določitev osnutka analize, njegova obravnava na samoupravnih organih in DPO, organiziranje javne obravnave delovno telo, pravna služba sindikat Sprejem sporazumov o združevanju dela v TOZD oz. delovno skupnost Pregled in določitev osnutkov odbor za samoupravne akte, DS TOZD oz. delovne skupnosti, sindikat Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD Sestava pregleda prometnih OZD (ali je sporazum že ali še ni sklenjen) komercialni sektor Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD Sestava pregleda proizvodnih OZD s katerimi trajneje sodelujemo in moramo skleniti sporazum nabavni sektor, tehnični sektor Vskladitev z zakonom že sklenjenih sporazumov s prometnimi OZD Pregled že sklenjenih sporazumov glede na zakon o združenem delu pravna služba, komisija za tovrstno sporazumevanje ttok izvedbe naloge: do 15. 7. 1977 organiziranje nove TOZD za vzdrževanje in investicije izvedba javne obravnave delovno telo, sindikat, pravna služba Organiziranje delovne skupnosti izvedba javne obravnave delovno telo, sindikat, pravna služba Sprejem sporazumov o združevanju dela v TOZD oz. delovno skupnost izvedba javne obravnave sindikat, pravna služba, odbor za samoupravne akte (Nadaljevanje na 4. str.) ■ ■ 1 Časopis - sekundni kazalec zgodovine Šest nas je bilo za mizo, ko smo porazdelili naloge za pripravo in izvedbo proslavitve 25-letnice Kono-plana. Vsi smo dobili in prevzeli določene naloge. Napisati »kratek« povzetek zgodovine teh petindvajset let je moja zadolžitev. Kako bom to opravil ocenite! Petindvajset let je dolga doba in kratka obenem, ker tako neradi priznamo, da smo postali že za toliko starejši. Zamisel o izdajanju svojega informativnega časopisa je vznikla med tekstilci. Mimo njih je predlog podprl tudi tovariš Maks Drobež, ki je bil takrat zelo delaven politični funkcionar. Na začetku je prišlo do križanja mečev po vprašanju obveščanja, zato je bilo izdajanje Kono-plana prav dobrodošlo. Misel, ki jo je takrat polemično napisal v 2. šte- Ko je svinčeni stavek narejen, ga ročni stavec oblikuje v strani in pripravi za tisk vilki Konoplana, je še vedno času primerna in se je glasila: ŠČUVA-NJE JE NAPERJENO SAMO PROTI POJAVOM BIROKRACIJE. Analiza te misli je in mora spremljati Tov. Cilka Mrdjenovič je že 21 let blagajničarka in distributerka Konoplana vse člane uredniškega odbora. Informacija je pogoj za samoupravljanje. Brez kritične informacije pa lahko najboljša zamisel zvodeni. Torej, informativno opisovanje dogodkov s kritičnimi komentarji najdejo v svobodnem tisku, in Konoplan je takšen, svoj prostor. Tako je uspelo izdajati to glasilo četrt stoletja. Ko sem štel urednike sem jih naštel 12, vsi skupaj pa so izdali 195 številk. Prve, vsi se je ne spominjate več, je izšla samo na 4 straneh v nakladi 600 izvodov. Natiskali so jo v Gorenjski tiskarni v Kranju. Šele sedma številka je bila obsežnejša in imela 6 strani. Od druge številke dalje so Konoplan tiskali v Triglavski tiskarni v Ljubljani. Prvo sliko smo objavili v šesti zaporedni številki lista, februarja 1953. Na sliki so »jubilanti delovnega kolektiva Indu-plati«. Pri ocenjevanju vsebine ne moremo mimo ugotovitve, da so bile prve številke napisane zelo polemično, da pa je bila srž opisovanje doživljajev s potovanj po zahodnoevropskih državah, kamor so šli vodilni in komercialisti z namenom, da navežejo poslovno-tehnične vezi. Tega danes ne objavljamo več, ker je sprehajanje po tujini omogočeno vsakomur, ki ima za to željo in denar. Tudi vprašanju polemičnosti danes ne namenjamo takšne pozornosti, ker nam samoupravljanje ter delegatsko delovanje v družbeno političnih organih dopušča možnost in kraj, kjer lahko temeljiteje govorimo o naših težavah in željah. Že na začetku je bilo dovolj prostora na voljo za dopisovanje mladinskih reporterjev in seveda za športne dogodke, ki jih ni manjkalo. Kasneje smo si izmislili Špelo in Pepeta. S humorjem ali boljše, na zabavni način smo opozarjali na nepravilnosti. Pozabil sem, zakaj smo nanju pozabili zdi pa se mi, da se je eden od obeh verjetno nekomu zameril. V Konoplanu smo objavljali tudi zapiske! o delu Telesno-vzgojnega društva Partizan Jarše, o ustanovitvi in delu Društva tekstilnih tehnikov in inženirjev Slovenije, podružnice Jarše, o obeh naših industrijskih gasilskih četah (moški in ženski) ter imena zmagovalcev na gasilski olimpijadi v Franciji in na domačih tekmovanjih objavljali in tako sporočali bralcem. Od januarja 1958 dalje so v vsaki številki objavljene personalne spremembe in kdor bi želel za tega ali za onega podatek, kdaj je prišel oziroma kdai kdo odšel, ta si lahko s (Nadaljevanje na 10. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) Rok izvedbe naloge: do 30. 7. 1977 NALOGA IZ PROGRAMA: FAZA NALOGE: NOSILCI: Organiziranje nove TOZD za vzdrževanje in investicije Določitev predloga za org. TOZD prava referenduma in pri- delovno telo, EAS, sindikat, na služba, delavski svet prav- Organiziranje delovne skupnosti opravljanje del skupnega pomena za Določitev predloga za org. delovne skupnosti in priprava referenduma delovno telo, EAS, sindikat, na služba, delavski svet prav- Sprejem sporazumov o združevanju v TOZD oz. delovno skup. in novih tutov TOZD oz. del. skup. dela sta- Določitev predlogov sporazumov tutov in priprava referendumov hov sprejem in za sta- nji- odbor za samoupravne akte, pravna služba, sindikat, DS TOZD oz. del. skup. Izvajanje programa spremlja in nadzira akcijski odbor. Njegova naloga je tudi ta, da opozarja vse nosilce nalog o njihovih obveznostih in zahteva od njih poročila o opravljenem delu. O izvajanju programa akcijski odbor redno poroča delav- skemu svetu delovne organizacije in sicer ob vsakem četrtletju, s tem, da mora podati: — v decembru 1977. leta še posebej poročilo o ureditvi dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu; — v decembru 1978. leta končno poročilo o izvedbi zastavljenega programa. Prav tako pa mora o vseh poročilih obveščati tudi vse delavec v delovni organizaciji, samoupravno delavsko kontrolo in sindikat. Matjaž Pavlin Kaj pravijo o Konoplanu Petindvajset let Konoplan redno izhaja vsak mesec. To je že kar lepa obletnica in vsi, ki smo člani našega delovnega kolektiva smo lahko ponosni nanjo. Konoplan je vsa ta dolga leta redno spremljal življenje tovarne in njene bližnje okolice. S sprejetjem zakona o združenem delu imajo informativna glasila v delovnih kolektivih še posebno pomembno vlogo. Prinašati morajo jasne in v prvi vrsti aktualne novice z vseh področij družbenega, političnega, gospodarskega dogajanja. Prav tej zadnji nalogi pa Konoplan ni vedno kos, ker je mesečnik. Zato člani uredniškega odbora, na pobudo tov. direktorja, pripravljamo bilten, ki bi prinašal aktualne, kratke informacije. Sedanja oblika biltena (na oglasnih deskah) je prehodna. Kmalu bo lahko vsak član našega kolektiva dobil bilten v roke tako kot Konoplan. Toliko za uvod. Sedaj pa poglejmo, kaj so dejali naši sodelavci o Konoplanu! DANICA BLEJC: Ce je v takem obsegu kot je, ga bistveno ne morete spremeniti. Ker vemo, da je predvsem namenjen informiranju, imajo informativne vesti iz samoupravnih organov, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij veliko širši obseg kot so ga imele včasih. Če tem dajemo prednost, kar je razumljivo, ker je Konoplan dokument, ki zelo celovito ohranja, arhivira tekoče dogodke iz življenja DO in njene okolice, potem ostaja malo prostora za tiste članke, ki ne bi bili tako strogo informativni, bi pa še vedno govorili o življenju in delu delavca, članke, ki bi jih pisali oni sami — pa naj bo o vrtnarjenju, o delu doma, za strojem ali podobno in bi popestrili ostalo vsebino. Še posebno zanimivi bi bili tisti, ki bi jih prispevali dopisniki iz zunanjih obratov (Peče, Mokronog, Mengeš, Radomlje), saj malo vemo, kako tam živijo in delajo. LADO KOSEC: Konoplan je bolj izpopolnjen kot je bil. Veliko je informacij o raznih sestankih, tudi strokovnih razprav je dovolj. Vendar pa pogrešam kratke izvlečke — jedro iz vsebine sej, ki bi bila preprosto, vsakemu delavcu razumljivo napisana. Prav tako bi marale biti razprave kratke in jedrnate. Včasih so cele strani sporazumov, sestankov ... Včasih z enim stavkom več poveš kot s celo stranjo, če jo ne preberejo. Pa še to: o sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je veliko informacij, nikoli pa ni informacij o sestankih kolegija. Razumljivo je, da nas zanima o čem. so govorili, sklepali, saj so itu najbolj strokovni ljudje našega kolektiva. Mislim, da bi bilo dobro vedeti, kaj kdo predlaga. Gotove stvari se zavedamo, da niso za javnost, a vsaj nekatere, kot npr. kaj več podrobnosti o tekočem vzdrževanju, o drobnih investicijah, zanima nas npr. koliko smo v enem mesecu vložili v posamezen obrat in Podobno... Drugih pripomb nimam. Humorja je kar dosti. Mislim, da je velikega Pomena, da naše glasilo že toliko let vztraj a ... FRANC PETACI: S Konoplanom vsaj zveš, kaj se okrog tebe dogaja. Danes ni časa, da bi vse zasledoval in se za vse zanimal... Pa tudi tempo življenja je drugačen. Včasih smo se ljudje zbirali, poklepetali, pogovorili, se posvetovali. Danes ljudje ne povejo vedno, kaj mislijo, čeprav bi bilo včasih potrebno javno lcaj povedati. Na sestankih, kjer bi morali, največkrat ne razpravljajo. Zato pa tem bolj, ko pridejo s sestanka — po raznih skupinah. Tako pride večkrat do nepravilnih informacij. Zato mislim, da bi bilo dobro v Konoplanu na preprost, konkreten način razložiti razne pojme iz samoupravljanja, čeprav je bilo na strokoven način o tem že veliko napisanega. Ljudje še vedno vsega ne razumejo in si zaradi tega nekatere stvari narobe tolmačijo, kar jasno, ni zaželjeno. PAVLE ZUPAN: Prva stran mi je zelo všeč. Vedno je lepo opremljena. Mislim, da bi bilo v redu, če bi objavljali tudi male oglase, npr.: če kdo v tovarni kaj proda ali bi želel kaj kupiti... saj so to tudi informacije! Mislim, da je to včasih v Konoplanu že bilo. IVAN CERAR: Je izpopolnjen. Veliko je novic o dohodkih, o prodaji, proizvodnji. Mislim, da je v redu. DANA PAVLIN: Konoplan prebiram že vseh 25 let. Vsakega 15. z zanimanjem sprašujemo, če je Konoplan že v prodaji. Lahko rečem, da je to res naše glasilo, ki nas obvešča o vseh tekočih zadevah v podjetju. Najprej pregledam izvlečke iz sej delavskih svetov, sindikata in drugih organizacij v podjetju. Zanima me, kako napreduje proizvodnja, kakor tudi osebni dohodek. Vsekakor je umestno, da imajo mladi svojo stran, vendar zadnje čase pogrešamo njihove članke. Tudi članki o kulturnem udejstvovanju in telesni kulturi so zaželeni in jih radi prebiramo, saj tako udejstvovanje ljudi zbližuje, kar se danes na splošno pogreša. Pred leti se mi zdi, je bilo v tem pogledu boljše. Ljudje so bili bližnji drug drugemu in ni bilo čutiti, da si le gola številka neke skupnosti. Ob 25. obletnici Konoplana — čestitke, da bi list še bolj uspešno opravljal predvsem nalogo obveščanja, ki je danes ob vedno novih zakonih in predpisih, ter zaradi TOZD, na katere smo razdeljeni, tem bolj potrebna. Moj predlog: mogoče bi bilo dobro, ko bi imeli v vsaki TOZD ali pa v vsakem obratu dopisnika, ki bi vsaj od časa do časa poročal, kaj je pri njih novega in s kakšnimi problemi se ubadajo. MARIJA FLORJANČIČ: Mislim, da je v redu. Imam malo časa za branje. V Konoplanu pa vedno pogledam kdo pride in kdo odide iz tovarne, pogledam kakšen je osebni dohodek, če so kakšne spremembe v tovarni. Zame je v redu ... NADA KODELA: Nimam slabih pripomb ... Je dober časopis, vsaka ga rada pogleda in prebere. O vsem poroča ... MAJDA ZAVRŠNIK; KATARINA VAVPOTIČ: V Konoplanu zvemo največ novic iz cele tovarne. O osebnih dohodkih, o tem kdo je vstopil, kdo izstopil, o nagradah, posojilih, o športu je tudi veliko ... Radi bereva tudi potopise. Za stare in mlade je veliko. Zadovoljni sva. Tudi naši doma ga radi berejo. Zanimivo bi bilo brati življenjepis kakega upokojenca ... MARIJA ALEŠOVEC: Preberem celega. Zadovoljna sem v vseh ozirih. Najbolj me zanima, kaj je kje novega, če se kje kaj obnavlja. Zelo lepo je, da lahko damo v Konoplan zahvale ob smrti svojcev in podobno. ANČKA, MARIJA, IVANKA — delavke skladišča: Konoplan je ..dovolj pester in na splošno nobena od nas ne more reči, da ni v redu. Veliko je informacij iz samoupravnih organov, sindikata in drugih. Zelo dobrodošel je slikovni material, saj' Se skoraj vsak rad vidi v svojem glasilu. Zelo radi beremo razgovore, reportaže in podobno. Najprej pa se lotimo križank oz. zadnje strani. - Humor je tudi zelo dobrodošel. Predlagamo več skandinavskih križank, .. .. MARA DIMC; JELKA MOČNIK: Najprej pogledava vstope in izstope, potem zelo radi beremo potopise ali kaj podobnega. Všeč mi je, če so v Konoplanu križanke ali vici. Zanimivi so tudi razgovori z našimi sodelavci pa novice iz sindikata in samoupravnih organov. Ce na sestanku česa nismo razumeli, si lahko preberemo v Konoplanu, pa že malo bolje razumemo. V redu bi bilo tudi, če bi v Konoplanu izhajala kakšna nadaljevanka na temo o nastanku in razvoju naše tovarne ali iz tekstilne stroke ali kaj podobnega. Čeprav je to pred veliko leti že izhajalo, bi bilo še vedno zanimivo, zlasti mladini, ki npr. o nastanku naše tovarne podrobnosti ne pozna. POLDA PAVLI: Vsebina je dovolj pestra, zapisniki s sestankov se mi zdijo v redu. Posamezni odbori ne obveščajo -redno, v Konoplanu pa so vse te informacije zbrane. Vse, kar piše je zanimivo... Pripombo i-mam le glede plačevanja našega glasila. Mislim, da -tista simbolična cena dvajsetih par povzroča samo odvečno delo. Zato mislim, da bi bil-o prav, če bi bil Konoplan zastonj kot je v večini drugih delovnih organizacij. JOŽE RASPET: Meni predstavlja Konoplan list, ki nam omogoča, da smo na tekočem z dogodki v TOZD in izven -nje, pa tudi -naj bi nas strokovno -izobraževal. Novic s kulturnega in športnega področja je še kar precej. Razvedrila tudi. Včasih se mi zdijo križanke pretežke, prav tako kakšni palindromni rebusi. Da bi bil Konoplan še zanimivejši predlagam naj bi se pisal podlistek, npr. o delavski revoluciji, mogoče o zgodovini Induplati ali kaj podobnega z delavsko tematiko. Ostalo je vse v redu. Humor je zelo dobrodošel. Včasih smo imeli v Konoplanu »Spelo«, ki je povedala kakšno zbadljivo iz delovnega kolektiva. Mogoče bi jo bilo dobro oživeti... FRANC RIHTAR: Kot informator je Konoplan precej pozen, ker je mesečnik. Informacija mora biti hitra, -točna, aktualna, če naj -ima svoj namen. V obratnem primeru pa se zgodi, da se širijo netočne, škodljive informacije, ki si jih ljudje izmenjujejo po gostilnah ali podobnih lokalih. Glede zadnje strani: predlagam stran ali pol strani za ugankarje; če je pa še kakšen izreden literaren prispevek pa tudi naj bo ... MARIJA CERNOIIORSKI: Najprej preberem kaj o prodaji. Če je ta dobra, precej vem, da bomo več zaslužili. Všeč mi je, da imamo spet zadnjo stran rezervirano za razvedrilo. Meni je Konoplan sploh všeč... NIKO DIMC: Lahko bi bila še kakšna križanka več! JOŽE GERBEC: MATO BALOH: Na splošno je kar v redu. Zdi se mi, da je boljši kot je bil pred leti. Ljudje radi berejo kakšne drobne novice — po domače, p rep rosit o po- MARINKA GROŠELJ: Kaj bi povedala ... Najprej preberem, kaj je bilo obravnavano na DUŠAN KRŽIŠNIK: Všeč mi je, da so objavljene tudi osebne vesti, kot npr., če se kdo po. či, ali se komu rodi otrok. Rad vedane. Križanke so zelo zaželjene, naši fantje jih radi rešujejo. Drugih pripomb nimam... Meni je všeč. sejah. Rubrika za mlade mi je tudi všeč. prebiram tudi o športu in o tem je vedno veliko napisanega. VALCI BOŽIC; FRANCKA MAROLT: Nas v glavnem zanima, kaj se v tovarni spreminja, dogaja, zanimajo nas plače, kdo odide in kdo pride ... Ga bolj na hitro prelistamo... Zanimivo je tudi kaj iz zdravstva, npr. če kaj napiše sestra Skrinj ar jeva ali naša zdravnica... JOŽE KRANJC: Meni je zelo všeč, ga rad prebiram. Velikokrat pa ga ne dobim, ker ga ne prinesejo ... Če slučajno vidim, da ga kdo nese, pa si ga sposodim. Za vratarje pride prav rubrike Vstopi — Izstopi. Zlasti vstopi so važni, ker smo na tekočem o prihodu novih ljudi, da vemo zanje. Mogoče bi bilo dobro, da hi se še več pisalo o raznih problemih delavcev. Npr. vratarji opažamo, da imajo delavci slab odnos do nas, novinci večkrat zamujajo; ko jih opozorimo, se izgovarjajo, da niso vedeli, da se jim od osebnega dohodka trga denar za celo uro tudi, če zamudijo le pet minut. Zato bi bilo mogoče dobro o tem kaj napisati v Konoplanu, da bi bili novinci seznanjeni. STANE KRAMBERGER: Meni je všeč. Sploh pa, če ga včasih pravočasno ne prinesejo, vsi v restavraciji sprašujemo, zakaj Ko-noplana ni. Če ga dobro prelistaš, lahko ugotoviš, da je v njem veliko napisanega in če se sej udeležuješ, vidiš, da je v njem res napisano, o čemer se je na njih razpravljalo. Mislim, da so ga še najbolj veseli upokojenci. To vidim, ko pridejo k nam v restavracijo. Takoj vprašajo za Konoplan in so tudi dobro obveščeni o vseh stvareh, ki sc pri nas dogajajo. Zadnja stran naj bi bila skandinavska križanka, pa ne težka — tako, da je dostopna širšemu krogu. Tudi kakšne potopise rad berem. PAVLA VESEL: Konoplan rada prebiram in nimam kakšnih posebnih pripomb. IVAN VESEL: O Konoplanu nimam kakšnih slabih pripomb. Malo več bi lahko bilo za razvedrilo. Mogoče več osebnih novic. Rad prebiram o športu — tega pa je v Konoplanu veliko ... Drugih pripomb nimam. MARIJA MALEŽ: Konoplan mi je všeč. Iz njega veliko zveš. Ko bi ga le utegnila vedno natančno prebrati! Tu v trgovini nas je malo, zato imamo vedno toliko dela, da ga včasih le prelistamo. Kot veste imamo deljen delovni čas, tako da tudi doma ni veliko časa za branje. Sicer smo pa tako majhen kolektiv, da se o vseh novostih ali problemih mimogrede pogovorimo in smo z vsem na tekočem. IGOR PALOVIC: Nimam kakšnih posebnih pripomb. Če sem pošten, ga največkrat le na hitro prelistam. Mislim pa, da bi bilo zanimivo, če bi mladina prispevala več člankov. Pa ne le tisto: bili smo na izletu ... ali: imeli smo sestanek, delovno akvijo... Zanimivi bi bili članki, ki bi imeli ne le informativno vrednost, ampak tudi vsaj malo literarne. Mladinska stran naj bi bila tudi kulturna stran. Verjetno da so mladi, ki bi pisali, le pomagati jim je treba, jih opogumiti, mogoče jim najti mentorja. (Nadaljevanje na 10. str.) i ■ 11:11 ■| Sil -S < II SMR DO ODBORI SMR DO delovna ORGANIZACIJA j indUPLATI [ JARŠE SSDK DO NA — odbor za kontrolo, spremljanje in usklajevanje OD — odbor za varstvo pri delu — odbor za zaposlovanje žena, invalidov in mladoletnikov — odbor za reševanje stanovanjske problematike — odbor za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje delavcev — odbor za šport in rekreacijo ■ I 1 ODBORI DS DO DS DO IPO KOLEGIJ POMEN KRATIC SMR — svet za medsebojna razmerja SSDK — svet samoupravne delavske kontrole DO — delovna organizacija TOZD — temeljna organizacija združenega dela DSSS — delovna skupnost skupnih služb S DSSS — svet delovne skupnosti skupnih služb OE — organizacijska enota SOE — svet organizacijske enote 10 — izvršni odbor IPO — individualni poslovodni organ (direktor) NA — notranja arbitraža SC — samoupravni center — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — štab civilne zaščite — odbor za samoupravne akte — odbor za informiranje KOMISIJE DS DO — centralna popisna komisija — komisija za odpis in cenitev združenih osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe — komisija za tehnično gospodarska vprašanja — komisija za prošnje in ugovore ■ 11 lili lil ili TOZD TOZD TOZD TOZD DELOVNA PROIZVODNJA - ' c * • . KONFEKCIJA . " * RESTAVRACIJA INDUSTRIJSKA SKUPNOST MENGEŠ PRO SKUPNIH SLUŽB DS TOZD SSDK TOZD — odbor za ljudsko obrambo m družbeno samozaščito TOZD SMR TOZD IO SSDK TOZD I - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD SMR TOZD SSDK TOZD ZBOR DEL. TOZD ZBOR DELAVCEV TOZD S DSSS ORG. ENOTE TOZD ZBOR DELAVCEV TOZD 1. (SOE) PREDILNICA ------- 2. (SOE) TKALNICA --------- 3. (SOE) OPLEMENITILNICA--- 4. (SOE) KONFEKCIJA JARŠE — 2 SC 10 SC 2 SC 5 SC ORG. ENOTE TOZD KONFEKCIJA MENGEŠ--- (SOE) KONFEKCIJA MOKRONOG KONFEKCIJA PEČE ZBOR DELAVCEV TOZD ORG. ENOTE DSSS 1. (SOE) UPRAVA- ZBOR DELAVCEV ■ 2 SC -3 SC (S Bi! ■ -ZBOR DELAvCEv 2. (SOE) VZDRŽEVANJE- 3. TEH. SEKTOR ZBOR DELAVCEV KONOPLAN 9 (Nadaljevanje s 7. strani) STEFAN LAVRISA: Je v redu. Predlagam pa, da bi se tiskal na nekoliko slabši kvaliteti papirja, ker se ta pri branju leske-če in kdor ima težave z očmi, težko bere. S tem pa bi še nekoliko pocenili časopis. VIKTOR URBANIJA: Domačih, kolektivnih novic bi moralo biti več ... Npr.: fantje gredo na montažo, za krajši za daljši čas — dela so dobro opravili, so za to pohvaljeni — širši kolektiv o tem ne ve ... MIHA POŽAR: Meni je zaenkrat všeč. Ponavadi začnem Konoplan pregledovati z zadnje strani, zlasti še, če je tam kakšna dobra križanka. Se posebno pa so mi všeč reportaže. Npr., če greste v kakšen naš obrat in opišete njihovo življenje, kot je bilo v zadnji številki Konoplana, kjer sem lahko videl, kako izgleda delavnica konfekcije v Mokronogu, saj tam še nisem bil. V Konoplanu pa bi lahko bila stalna rubrika o varnosti pri delu. Delavce je treba stalno opozarjati, na varnost, ker vsak dan opažamo, da so nesreče pri delu, čeprav majhne. Rubrika Naš razgovor je tudi zelo dobra. Mogoče bi bila zanimiva rubrika Mi vprašujemo — vi odgovarjate ali kaj podobnega. Da bi delavci postavljali vprašanja, ki jih zanimajo, ustrezne strokovne službe pa bi odgovarjale. Nekoč je nekaj podobnega že obstajalo. Mislim pa, da takrat ni bilo v redu, ker so vprašanja prihajala nepodpisana. V uredništvo bi morala priti podpisana vprašanja, v Konoplanu pa bi naj bila samo s kraticami, če se kdo ne bi želel podpisati s polnim imenom. V redu se mi zdi tudi bilten. V njem naj bi bile tudi kratke novice iz prodaje, proizvodnje in druge, ki zanimajo ljudi. Anketo pripravila urednica ČASOPIS — SKUPNI KAZALEC ZGODOVINE (Nadaljevanje s 4. str.) Konoplanom pomaga. Podobni podatki so bili včasih objavljeni o nesrečah pri delu ter o nesrečah, ki so se primerile našim sodelavcem na poti na delo in z dela domov. Še prej, daleč je že od takrat, smo objavljali tudi spored filmov v kinu Induplati. Ponavljam, veliko smo že napisali, vse v želji, da bi to prebrali. Bili smo poučni — prispevki iz varstva in zdravstva — pripovedovali smo vam o »večno mladi modi« in še in še. Zato, ker izhaja Konoplan že vse od leta 1956 naprej na 10 straneh (najmanj) pomeni to 261 številk X X 10 strani = 2610 strani Konoplana, za katerega je treba (še vedno) napisati po 3 strani tipkanega rokopisa. kar da skupai okrog 7230 strani tipkanega besedila. Do tega časa je izšlo 35 številk Konoplana, skupaj na okrog 150 straneh. Za te številke je bilo treba napisati tudi okrog 450 strani tipkanega besedila. Te številke bi lahko vsak med vami sam izračunal, ker gre le za običajno množenje. Namen torej ni ta ampak povem rezultat, da so uredniki in dopisniki resnično spremljali dogodke in dogajanja v podjetju. Kakor pri vseh časopisih in časnikih velja tudi za Konoplan, da je postal za bralce zanimivejši, odkar smo začeli objavljati slike. Zavoljo slik je pestrejši tudi razrez časopisa. Za to zadnje smo pred leti uporabili tudi barvo. Najprej je kazalo, da je Konoplan res boljši, potem pa smo v razgovoru ugotovili, da je zaradi barv le dražji. Ko smo že pri barvah — jubilejna številka, ki je izšla za 50-letnico delovne organizacije Induplati je imela na štirih straneh barvne slike. Tako je bilo še enkrat kasneje. Žal je tiskanje v barvah izredno drago, ker je naklada zelo nizka. Preveč sem se o vsem tem razpisal zato bi še enkrat povzel, da posveča ta kolektiv svojemu glasilu vso pozornost in ima podporo pri organih samoupravljanja in pri osebah, ki vodijo strokovne službe y Induplati. Kadarkoli se je pokazala potreba, je bil Konoplan tisti, ki je naibolj točno ohranil podatke. Dogodki ostanejo v spominu, datumi ie, če so zapisani. Tudi imena in drugo. Slike pa pričarajo v spomin čas, ki je že dolgo za nami. Kdorkoli bo želel stopiti v čas pred dvema desetletjema in pol, ta si naj ogleda posebno razstavo, ki smo jo pripravili v počastitev te obletnice. Polistate lahko po zbornikih, vseh je že 11, in poiščete zapis o dogodku, ki se ga le še bežno spominjate. Otmar Lipovšek SEJA SVETA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Na 3. seji sveta za medsebojna razmerja delovne organizacije, ki je bila dne 9. 6. 1977 so bili sprejeti naslednji sklepi: — Iz sklada skupne porabe TOŽB Konfekcija Mengeš se dodeli 25.000,00 din ZSMS občinski konferenci Domžale za uspešno izvedbo delovne akcije ob graditvi vodovoda v KS Peče. — Nabavita se dve mizi za namizni tenis osnovni šoli Josip Broz-Tito. — Tov. Nacetu Rodetu sc dodeli denarna nagrada v višini 3000,00 din kot priznanje za dobro vzdrževanje nolto-vornega avtomobila (200.000 prevoženih kilometrov brez generalnega popravila). — Izplača sc jubilejna nagrada za desetletnico dela v naši DO tov. Vikiju Pogačarju v višini kot jo predvideva samoupravni sporazum. — Iz OE vzdrževanje se odobri premestitev tov. Ivanke Gorenc v OE konfekcija. — Tov. Danici Bleje, Fanči Majhenič in tov. Antonu Videnšku sc odobri izredni študijski dopust v trajanju 10 dni za opravljanje diplome I. stopnje. — Tov. Mariji Grošelj se odobri 14 dni študijskega dopusta za opravljanje izpitov III. letnika na TTŠ in omogoči obiskovanje praktičnega pouka, ki se vrši vsako soboto. — Odobri se Jožetu Gerbe-cu, Vinku Kcpicu, Janezu Hafnariu, Ani Kerč in Francki Lavrič 5 dni izrednega študijskega dopusta za opravljanje mature. Tov. Francu Žučko se študijski, dopust ne odobri, glede na to, da mu vsled odličnega uspeha ne bo potrebno opravljati mature. — Odobri se 7 dni izrednega dopusta tov. Vinku in Bredi Kurzvveil za sodelovanje na turneji AFS France Marolt po Nemčiji in Nizozemski. — Prošnja društva zbiralcev značk, denarja in starin za denarno pomoč se zavrne. — Potrdi se predlog komisije za delitev sredstev za stanovanjske kredite. Matjaž Pavlin Utrinki s^Pohorja V mesecu maju smo v tovarni proslavili 85. rojstni dan našega maršala Tita in štirideseto obletnico njegovega prihoda na čelo komunistov. Temu slavju smo dodali še izlet ZB Jarše na Pohorje k Trem žebljem. Pridružili so se nam še uredniški odbor Konoplana in člani drugih organizacij. Dobro razpoloženi smo se 11. 6. 1977 odpeljali iz Jarš. Pot nas je vodila proti Celju. Prvi pokošeni travniki, seno, ki se je sušilo na kolih, ponekod so ga obračali stroji ali pa pridne roke kmetov, je dajalo lep izgled Savinjski dolini. Rahla sopa-rica, ki se je dvigala nad polji ter jasno nebo sta obetala lep poletni dan. Hmeljarji so privezovali hmelj — zeleno zlato Savinjčanov na vrvice, da se bo vzpenjalo k svetlobi in obrodilo pridelek, ki je tako pridobiten v njihovem gospodarstvu. Izstopili smo v Celju. Ob Savinji smo si nazdravili z »brinovčkom«, ki je krožil le v majhnih kozarčkih, kot zdravilo pred morebitnimi nevšečnostmi. Napovedovalec v avtobusu je napovedal zvišanje temperature, slabšo vidljivost, ter par bo-forov vetra. Odšli smo proti celjskemu Staremu piskru, nekdanjemu zaporu v vojnih letih okupacije. Mračno zidovje in stene z reljefom talcev sta nas globoko pretresla. V času ko so Nemci pripovedovali, da ustvarjajo zgodovino za naslednjih 100 let iin so bili na vrhu svoje moči niso poznali nobenega usmiljenja. Videli smo poslovilna pisma talcev obsojene na smrt, pisma s tresočo roko ljubečim svojcem, s katerimi so jih hrabrili in se jim oproščali. Njihove moči so bile strte, le volja je bila neuklonljiva in njih duh odporen. Poklonili smo se spominu padlim in položili venec na to sveto zemljo, prepojeno z mučeniško krvjo rodoljubov. 2e smo brzeli po novi avtocesti. Odcep na Osankarico. Utihnili so glasovi, ubrano tišino gozda je motil le studenček, ki je žuborel na lcnižpotju. Skupina izletnikov si je ob njem nabirala novih moči, nedaleč pa je zvedavo gledala mlada srna. Pohorje je svet, ki si ga zaželiš in nato vsrkaš spomin na to lepoto in mir. Še 20 minut hoje po gozdu. Iz brun položeni mostiček vodi dalje v gozd. Prišli smo na kraj zadnje borbe Pohorskega bataljona. V ostri zimi 8. januarja 1943 je tu končal poslednjo kot legendarni Pohorski bataljon. Poslednji preživeli so se ustrelili sami, da ne bi padli v roke sovražniku. Kamni in plošče iz pohorskega granita označujejo položaje, ki jih je bojeval takratni bataljon. Rahlo se je upiral veter v vrhove mogočnih borov, zašumel nad njihovimi grobovi, ko smo se poklonili njihovemu spominu in položili venec. Brez besed smo se spogledali in se razumeli. Velika je odgovornost, ki smo jo prevzeli. Ne pozabimo njih, ki so dali kri in življenje svoji domovini. Padli so za uresničitev smotrov, katerih sadove že uživamo. Zastalo jim je srce, ki se je ne-ustaršno lin vztrajno borilo za lepo, pošteno in dobro. Marsikdo od nas se je obrnil stran, da bi se ne videla solza, ki je polzela po licu. Ali ne veljajo tudi za kraj te bitke besede: »Popotnik, ki tod mimo greš...« Seme je padlo v rodovitno zemljo in jeseni leta 1943 se je tu ustanovila nova brigada imenovana Pohorska brigada. Vrnili smo se na izhodiščne položaje. Tisti, ki so bili zadolženi za »kulturni program« so že pripravili ogenj. Posedli smo po hlodih, ki jih je drvar privlekel od nekod, da jih kasneje spravijo v dolino. Zadonela je borbena, nato narodna pesem. Konjiček ing. Zabukovca je petje. Pritegnili smo in volja do življenja je napolnila srca. Strategi so se poglobili v potek bojev, drugi so vedeli povedati svoje vtise iz tistih težkih dni. Le kdor je skusil ve, kako dobri so prešteti krompirčki ali skorje starega kruha. Pesem nas je spremljala še vso pot, ker smo bili dobre volje in tovariško razpoloženi. Pohorje ima svojo zgodovino in z njim naša domovina. Poslovili smo se od teh gozdov, si še enkrat zaželeli, da bi bil človek boljši in se ne bi nikoli več ponovilo gorje, ki smo ga doživeli minulo vojno. Drago Pred vhodom v Muzej revolucije v Celju Veter je rahlo zašumel nad njiho- Tov. Osolin se pa znajde! viml grobovi... Razdeljeni stanovanjski krediti za leto 1977 Dne 6. 4. 1977 je delavski svet delovne organizacije Induplati Jarše sprejel sklep, da se v letu 1977 nameni za stanovanjske kredite: A) za novogradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo 1,100.009,00 din 13) za nakup novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj 200.000,00 din Skladno z navedenim skrepom je odbor za reševanje stanovanjske problematike dne j.1. 4. 1977 ooja-vil razpis natečaja za delitev stanovanjskih kreditov. Do predvidenega roka oddaje prošenj, tj. do 2ti. 4. 1977 je prispelo skupno 49 prošenj (od tega 3 za nakup novih stanovanj), tri prošnje pa so prispele po določenem roku. Komisija, ki se je sestala prvič 11. 5. 1977 je sprejela sklep, da se prošnje, ki so prispele po roku obravnavajo. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se zavržejo prošnje tov. Majde Barlič in tov. Marjana Matoščevič vsled neizpolnjevanja splošnih pogojev razpisa (omenjena prosilca nista zaposlena v naši delovni organizaciji več kot tri leta). Prav tako je bil sprejet sklep, da se zavrže prošnja tov. Rudija Zučko, ki je prosil za dodelitev kredita v višini 100.000,00 din, upravičen pa je le do višine 4.000,00 din. Glede na to, da je najmanjši možni znesek kredita 10.000,00 din (6. čl. pravilnika) se njegova prošnja ne obravnava. Ob pregledu dokumentacije je komisija ugotovila, da morajo prosilci Tončka Klemenčič, Anton Zupan in Marija Zaveršnik podaljšati svoja gradbena dovoljenja, ker so bila le-ta izdana pred 10 leti. Prosilci so bili pismeno obveščeni, da morajo gradbena dovoljenja podaljšati v roku 15 dni. Prosilci Olga Cerar, Ivanka Jereb in Marija Majdič pa so dostavili nepopolne prošnje. Tudi omenjeni so bili obveščeni, da morajo v roku 15 dni svoje prošnje dopolniti z veljavnimi gradbenimi načrti, gradbenimi dovoljenji od. zemljiško knjižnimi izpiski. Na prvi seji je bil sprejet tudi plan ogledov stanovanjskih razmer. Komisija je opravila oglede in izvršila točkovanje stanovanjskih razmer v dneh od 13. 5. do 24. 5. 1977. Po opravljenih ogledih se je komisija zopet sestala 30. 5. na svoji drugi seji in ugotovila, da prosilci, katerim je bil dan rok 15 dni za dopolnitev svojih prošenj le tega niso storili in niso dostavili zahtevane dokumentacije. Glede na to je komisija skladno z 48. čl. pravilnika sklenila, da se prošnje prosilcev: Olge Cerar, Marije Majdič in Ivanke Jereb zavrnejo zaradi nepopolne dokumentacije. Komisija je nato v času od 1. 6. do 6. 6. 1977 na svoji 3., 4., in 5. seji pripravila dokončen izračun vseh pripadajočih točk glede na predpisane kriterije. Prav tako je bil izdelan tudi izračun zaprošenih zneskov za dodelitev kredita (višina 4,329.800,00 din), izračun utemeljeno zaprošenih zneskov v višini 4.085.100.00 in pa osnovnih zneskov posameznih prosilcev. Osnovni zneski so bili izračunani po 26,92 y/0 stopnji o d utemeljeno zaprošenih zneskov. Glede na ugotovljeno število točk je bil prosilcem dodeljen še dodatni znesek kredita. Po izračunu dodatnih in osnovnih zneskov vseh upravičenih prosilcev je bilo ugotovljeno, da ta vsota znaša 1.500.430.00 din. Glede na to, da je razpoložljivih sredstev 1,100.000,00 bi pridobilo lastnost prednostnega prosilca 30 upravičencev odnosno vsi, ki so zbrali 220 točk ali več. Člani komisije pa so pripravili tudi dodatni predlog, po katerem bi bil kredit dodeljen tudi 8 prosilcem, ki so zbrali manj kot 220 oziroma več kot 160 točk, vendar le v višini 10.000,00 din na posa- meznega prosilca. Skladno s 34. čl. pravilnika pa morajo prednostni prosilci sprejeti sklep, da se iz njim pripadajočih zneskov oddvoji del za solidarnostno pokritje zneskov za 8 neprednostnih prosilcev. Vse predloge oz. sklepe, ki jih je komisija sprejela na svojih sejah so dne 7. 6. 1977 obravnavali tudi družbeno politične organizacije v DO in se s predlaganimi odločitvami komisije strinjali. Na skupnem sestanku dne 8. 6. 1977 vseh prosilcev pa je bil sprejet sklep, da se prednostni prosilci odrečejo delu dodeljenega kredita, tako, da bi se tudi neprednostnim prosilcem dodelil kredit v najmanjši možni višini. Svet za medsebojna razmerja pa je na svojem zasedanju dne 9. 6. 1977 potrdil sklepe komisije odnosno sklep, ki so ga sprejeli prednostni prosilci in potrdil, da se kredit za stanovanjsko izgradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo in za nakup novih stanovanjskih hiš dodeli: A) za novogradnjo, dogradnjo oz. nadgradnjo: Osnovni in dodatni Točke znesek Pripadajoči znesek 1. Dušan in Ana Pirš GOO 135.000,00 124.000,00 2. Janez in Suzana Kotnik 680 42.000,00 39.000,00 3. Anton in Matilda Prosenc 590 20.000,00 20.000,00 4. Anton in Francka Juračič 570 52.000,00 48.000,00 5. Jože in Ivana Gerbec 550 17.000,00 16.000,00 G. Miro in Ivanka Simič 550 10.000,00 10.000,00 7. Franc in Francka Žučko 430 120.000,00 110.000,00 8. Marjan Vrhovnik 350 30.000,00 28.000,00 n. Vinko Kcpcc 350 30.000,00 28.000,00 10. Ivan Oštir 350 10.000,00 10.000,00 11. Miha Kralj 340 30.000,00 28.000,00 12. Marija Friškovec 340 55.000,00 50.000,00 13. Metka Cerar 330 30.000,00 28.000,00 14. Ivan Cerar 330 55.000,00 50.000,00 15. Sonja Pogačar 310 55.000,00 50.000,00 IG. Mira Rebolj 310 55.000,00 50.000,00 17. Metka Zupančič 290 10.000,00 10.000,00 18. Lojze Dornik 290 50.000,00 46.000,00 19. Drago Škarja 280 31.000,00 28.000,00 20. Marija Gabrič 270 50.000,00 46.000,00 21. Anton Zupan 2G0 32.000,00 30.000,00 22. Marija Stsrovašnik 260 24.000,00 22.000,00 23. Jože Klcšnik 260 29.000,00 27.000,00 24. Rudi Zrim 250 21.000,00 20.000,00 25. Magda Kern 250 10.000,00 10.000.00 26. Rihard Kregar 230 17.000,00 16.000,00 27. Tončka Klemenčič 230 21.000,00 20.000,00 28. Franc Košenina 230 10.000,00 10.000,0!) 29. Anton Pavlič 220 17.000,00 16.000,00 30. Breda Kurzvvcil 220 32.000,00 30.000,00 1,100.000,00 1,020.000,00 Zgoraj navedeni prosilci oz. prednostni prosilci naveden v zadnji koloni. so upravičeni do kredita, ki je Neprednostnim prosilcem, ki so zbrali manj kot 220 oz. več kot 160 točk se dodeli kredit v višini 10.000,00 din, in sicer: Točk Točk 1. Anton Marinšek 200 5. Rezka Podboršek 190 2. Anton in Olga Plaznik 200 6. Marija Iladkovič 180 3. Kristina Zor 200 7. Ana Melkič 170 4. Jana Drolc 190 8. Marija Osolnik 170 Zaradi pomanjkanja sredstev so 1. Franc Vodlan 150 2. Marija Zavcršnik 150 3. Angelca Kukovec 150 Prošnja prosilke Kati Pele se zavrne zaradi pomanjkanja sredstev, čeprav je bila prosilka s pripadajočimi 210 točkami uvrščena v rang neprednostnega prosilca. Prosilka pa se ni strinjala s predlogom komisije, da se jii dodeli kredit v višini 10.000,00 din. Zaradi nepopolne dokumentacije so bile zavržene prošnje (kot je že bilo obrazloženo): Olge Cerar, Ivanke Jereb in Marije Majdič. Zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev pa sta bili zavrženi prošnji tov. Rudija Zučko in Majde Barlič. zavrnjene naslednje prošnje prosilcev: 4. Mira Topič 130 5. Jožefa Hrovat 120 6. Kati Pelc 210 B) za nakup novih stanovanjskih hiš oz. novih stanovanj sc kredit dodeli: 1. Boža Baškovič, kredit v višini 50.000. 00 din 2. Zora Mikac, kredit v višini 150.000. 00 din. Zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev pa se zavrže prošnja Marjana Matoščeviča. Matjaž Pavlin NAŠE VRTNICE Pridne roke našega vrtnarja Marjana in še nekaterih sodelavcev skrbijo, da nam je v lepo urejenem delovnem okolju prijetneje. Ko prihajamo in odhajamo v tovarno in iz nje nam pogled poboža »špalir« rdečih kraljic, od vratarnice do vhoda v upravo. Večkrat se vprašujemo: S čim neki jih Marjan zaliva, da so tako čudovite? Mislim, da ima vsakdo rad lepo urejen dom. Tovarna je naš drugi dom, zato skrbimo, da bo tudi ta čist in prijeten! Na posnetek smo ujeli tudi našo neutrudno kurirko, tov. Marijo Mara-vičevo, ki jo je sicer težko ujeti, saj vedno hiti. Urednica S POHORJA Cez čas je zadonela pesem ... FRANC VODLAN V torek, 14. junija zjutraj smo izvedeli baletno novico. Enostavno nismo verjeli. Vest o tvoji smrti je bila neverjetna. Vendar so nam vse naslednje potankosti potrdile, da je bila tvoja nesreča res smrtna. Umrl si, ko si pomagal sosedu. Ubil te je električni tok. Odšel si star komaj 28 let. Franc Vodlan se je rodil 1. maja 1949 na Viru pri Domžalah. Po obvezni osnovni šoli se je izučil za strojnega ključavničarja. Leta 1970 se je zaposlil v Induplati. Najprej je bil v ključavničarski delavnici, po treh letih, to je leta 1973, pa je dobil stalno delo v oddelku za kovinske konstrukcije. Zavoljo vestnosti pri delu je napredoval do mojstra. Pokojni Franc je bil član raznih samoupravnih organov. Bil je vesele narave in zato še bolj priljubljen med sodelavci. Vedno in povsod je bil pripravljen pomagati. V prostem času pa se je najraje posvetil športu. V komaj dograjenem domu je zapustil ženo ter svoja ljubeča otroka, šestletnega sinka in komaj triletno hčerkico. Le pol leta se je veselil uspeha svojih rok, ko se je vselil v svoj dom. Vse je šlo svojo začrtano pot — potem se je zgodilo tisto. Pred resnico smo onemeli. Vsi. V številnem pogrebnem sprevodu so bili tudi prijatelji in sodelavci. Od doma do zadnje postaje — na pokopališče v Dobu, kjer je njegova veliko prerana gomila. Takšna je bila kratka življenjska pot Franca Vodlana. Sredi največjega delovnega poleta je odšel. Brez napovedi in za vedno. Nam, njegovim sodelavcem v obratu kovinskih konstrukcij pa bo ostal spomin nanj kot zgled pravega prijateljstva in iskrenega tovarištva. šport Prvenstvo občine Domžale v namiznem tenisu Tudi za letošnje leto je Zveza telesno-kulturnih org. občine Domžale zaupalo društvu Partizan Jarše organizacijo prvenstva občine v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo od 16. do 18. junija 1978 v dvorani Induplati. Na prvenstvu je sodelovalo čez 100 igralcev in igralk bele žogice. Zal pa je bilo tudi nekaj ekip, ki so se prijavile in potem niso prispele na tekmovanje. Po 3-dnevnem tekmovanjem so postali občinski prvaki za leto 1977 sledeči: EKIPNO: Člani: 1 Partizan Jarše I — v postavi Jeraj, Hribar, Mihelj; 2. Lek Mengeš; 3. Partizan Jarše II; 4. Induplati Jarše — v postavi Svetec, Pipan, Kavčič. Sodelovalo je 10 ekip. Članice: 1. Partizan Jarše I — v postavi Kuiz-weil, Ručigaj; 2. Partizan Jarše il. Sodelovali sta 2 ekipi. Mladinci: 1. Partizan Jarše I — v postavi Hribar, Ručigaj, Milielj; 2. Partizan Jarše III; 3. STOB. Sodelovalo je 7 ekip. Pionirji: 1. Partizan Jarše I — v postavi Mihelj, Pirnat, Farkaš; 2. Partizan Jarše II; 3. SSD Josip Broz-Tito Domžale. Sodelovalo je 7 ekip. S prvenstva občine Domžale v namiznem tenisu, ki je bilo v dvorani Indu-plati Jarše od 16.—18. junija 1977 Turnir bratstva in enotnosti Od 20.—22. maja se je v Zagrebu odvijal turnir bratstva in enotnosti v namiznem tenisu. Na turnirju so sodelovali tekmovalci iz delovnih organizacij Jugoslavije in je bil posvečen 85-letnici rojstva tovariša Tita in 40-letnici njegovega prihoda na celo KPJ. Na tem turnirju sta člana naše ekipe Stane Svetec in Rajko Kavčič ekipno zasedla odlično 5.—8. mesto. Na posnetku: ekipi Induplati (Svetec, Kavčič) in Titana iz Kamnika pred športno dvorano v Zagrebu. POSAMEZNO: Člani: 1. Rajko Cerar — Partizan Jarše; 2. Borut Jeraj — Partizan Jarše; 3. Sašo Hribar — Partizan Jarše. Sodelovalo je 20 članov. Članice: 1. Breda Kurzweii — Partizan Jarše; 2. Sonja Oblak — Napredek; 3. Sonja Verbič — Partizan Jarše; 4. Majda Ručigaj — Partizan Jarše. Sodelovale so 4 članice. Mladinci: 1. Sašo Hribar — Partizan Jarše; 2. Bogdan Mihelj — Partizan Jarše; 3. Alojz Pirnat — STOB. Sodelovalo je 22 mladincev. Pionirji: 1. Bogdan Mihelj — Partizan Jarše; 2. Miro Juvan — STOB; 3. Pavle Klemenčič — Partizan Jarše. Sodelovalo je 23 pionirjev. Prva mesta v vseh disciplinah so bila nagrajena s pokali in diplomami. Na prvenstvu se je pokazalo, da igralci Partizana Jarše nimajo prave konkurence v občini, saj so zasedli vsa prva mesta in to posamezno, kakor tudi ekipno. Se posebno je razveseljivo, da so ta uspeh dosegli v glavnem mlajši igralci (pionirji in mladinci), kar je odraz načrtnega dela s pionirsko in mladinsko vrsto. Rajko Kavčič obvestila iz kadrovske službe POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1977 TOZD PROIZVODNJA Vrednost točke za II. tromesečje je sledeča: TOZD-1 in DSSS — 0,0431 din, TOZD-2 Ind. prod. — 0,0437 din, TOZD-3 Restavracija — 0,0481 din, TOZD-4 Konf. Slamnik — 0,0441 dinarjev. Menjajoči del OD pa je bil izplačan v višini: R-D-Z za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 108,5%, R-D za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 107,5 %, TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115%, TOZD Restavrac. lin počit, domovi je znašal 100,5 %, TOZD Konfekcija Mengeš 115%. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja — 3576 din; Del. skup. skupnih služb — 4991 dinarjev; TOZD Industr. prodajalna — 4305 dinarjev; TOZD Restav. in poč. domovi — 4303 din; TOZD Konfekcija Mengeš — 3534 dinarjev. Vera Habjan Vstopi: Ljubomir Cvetkovič,.del v cer. oddelku, vstopil 1. 6. 1977, Franc Kolenko, del. v cer. oddelku, vstopil 1. 6. 1977, Ana Vidergar, previjanje v predilnici, vstopila 1. 6. 1977, Stane Majdič, not. transp. v priprav., vstopil 6. 6. 1977, Miran Makovec, del. v cer. oddelku, vstopil 15. 6. 1977, Dragica Arsič, dvojenje v predilnici, vstopila 20. 6. 1977, Daniel Bobek, transp. del. v pre-dil., vstopil 20. 6. 1977. Izstopi: Magdalena Burja, previjanje v predilnici, izstopila 31. 5. 1977, Franc Vodlan, moj. v obr. kov. konstr., smrtno ponesrečil 13. 6. 1977, Terezija Kosec, tkalka, upokojena 16. 6. 1977, Viljem Rebolj, del. na montaži ogrodij, v JLA, 24. 6. 1977, Francka Kralj, tkalka, izstopila 24. 6. 1977, Pavla Kušar, čist. blaga, upokojena 30. 6. 1977. V drugih TOZD ni bilo sprememb. POROČILI SO SE: Helena Vidergar, šivilja v Pečah, poročena Uštar, Stanislava Jakoš, šivilja v Mokronogu, poročena Lah, Marija Koncilja, šivilja v Konfekciji Mengeš, poročena Zarnik. Iskreno čestitamo! TOZD proizvodnja Razred -d 0J d ■s H C 0 1 M o cn cn Cfl Q uJ gg p o <3 p So a a O ^5 X Q hi*; hh do 2100 3 2100 do 2500 1 4 2500 do 3000 31 24 19 7 24 1 1 10 21 3000 do 3500 31 48 104 29 51 7 7 29 93 4 3500 do 4000 14 28 44 27 12 12 11 49 64 6 4 4000 do 4500 6 6 18 13 3 2 7 37 15 5 7 4500 do 5000 3 3 8 9 4 1 2 32 9 4 2 5000 do 5500 1 2 9 4 1 13 2 5500 do 6000 1 3 17 1 1 6000 do 6500 2 1 14 6500 do 7000 7 1 1 7000 do 7500 1 1 1 1 1 1 9 7500 do 8000 1 4 1 8000 in več 22 1 91 112 208 91 96 24 30 213 209 23 14 Naj nižji OD 1949 2549 2507 2111 2593 2961 2870 2549 2340 3055 3623 Najvišji OD 7218 7447 7549 7369 7103 7219 7400 12978 9465 7613 6797 Povprečni OD 3302 3433 3647 3768 3358 3818 3967 4991 3534 4303 4301 Vesna Maravič in Mija Gorjan DOBER REZULTAT Od 27. do 29. maja je IBI Kranj organizirala finalni del 10. jubilejnih športnih iger tekstilcev Slovenije v kegljanju (nekaj o tem smo že poročali v prejšnji številki). Tekmovanja sta se udeležili tudi naši prvakinji regije Vesna Maravič in Mija Gorjan, ki sta se odlično odrezali. Mija je dosegla odlično šesto mesto s 378 podrti mikeglji, Vesna pa s 328 podrtimi pegi ji 26. mesto od dvainpetdesetih posameznic. Ko sem Mijo vprašala, kako utegne trenirati ob tem, da ima še majhnega otroka in da gradijo hišo, se je nasmehnila: »Prosti čas si vzamem, da vsaj enkrat tedensko treniram. Čez zimo malo več ... Pred tekmami pa še malo bolj. Kegljam že 6 let. Včasih nas je bilo žensk več. Kegljale smo za občinske ali sindikalne športne igre. Sedaj pa nas je le še par ... Partizan bi spet moral organizirati žensko ekipo za kegljanje, saj imamo nekaj perspektivnih deklet, ki bi lahko dosegale lepe uspehe. Bila sem že na šestih tekstiliadah. Tokrat pa sem zelo presenečena, da sem dosegla tak uspeh, saj na teh tekmovanjih tekmujejo tudi tekmovalke, ki se zelo intenzivno ukvarjajo s tem športom in dosegajo visoke rezultate.« Urednica ZAHVALA Ob grenki izgubi dragega sina FRANCA VODLANA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem prejemarne obeh izmen, za izkazano pozornost, sočustvovanje in. pomoč. Hvala tudi delavkam in. delavcem iz kovinskih konstrukcij Mama Silva Vodlan z družino Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, kakor tudi sindikalnim organizacijam In-duplati za denarno pomoč. Žena Nada Vodlan a razvedrilo Kronika nekega nastajanja Oči so zvedavo spraševale: »Kaj bo iz tega?« Nato je rastlo in nastajalo in se oblikovalo in začelo nedolžno špri-cati, in hudomušni jeziki so mu rekli: »starček pri sedemdesetih ...«, nekateri so ga poimenovali tudi »kopica«, drugi spet »samoupravljanje«, tretji »otrok brez očeta« in še in še ... REBUSA Kljub vsemu sedaj zmagoslavno stoji sredi dvorišča in ko bo dobil še zeleno in pisano obleko iz mahu, trave in cvetja, nam bo žal, da smo mu delali krivico in ga tako grdo obrekovali... — Vse kar je prav, je prav, ampak tako ne gre! Bil sem tu že 2 uri pred njim! »PEČE 77« V Pečah, kjer je obrat naše konfekcije, je bilo od 27. 6. do 10. 7. 1977 veliko več mladih kot navadno. Sodelovali so na občinski mladinski delovni akciji »PEČE 77« in naredili izkop za vodovod. Pokrovitelj te mladinske delovne akcije je bila organizacija združenega dela »Indupla-ti« Jarše, na njej pa je sodelovala tudi naša mladinka Bernarda Šoštarič. Breda Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)