^^ PTUJSKI PIŠRUTNINAI? informacije Številka 4 — februar 1991 . A/e zamudite priložnosti Varno naloženi prihranki in še lep zaslužek Želja po nadaljnjem razvoju podjetja je narekovala potrebo po iskanju dodatnega kapitala za vlaganje v razvoj. Že leta 1989 je prišlo do odločitve, da organizira Perutnina mešano podjetje s tujim poslovnim partnerjem. Aktivnosti so tekle naprej in lansko pomlad je bilo registrirano novo podjetje imenovano Perutnina-Marr-YUTALY s skrajšanim imenom PMP-YUTALY, ki ima svoj sedež v Perutnini, torej v poslovnem centru. O tem smo že nekaj pisali, vendar najbrž premalo. Cilji novega podjetja so pospešiti blagovno menjavo med Perutnino Ptuj in Marrom iz Italije ter graditi restavracije hitre prehrane, doma in po svetu. V ustanovnem aktu je zapisano še vrsto drugih nalog. Ustanovitveni kapital 300.000,00 USD za novo podjetje sta vložili Perutnina in Marr iz Italije v enakem deležu, za pridobitev potrebnih sredstev za načrtovani razvoj pa podjetje YUTALY razpisuje OBVEZNICE. Te obveznice so s sklepom Zvezne komisije za vrednostne papirje registrirane (Uradni list SFRJ, št.82/90) in so lahko predmet prodaje in nakupa na borzah vrednostnih papirjev. Zakaj vam vse to razlagamo? Zato, ker OBVEZNICE YUTALY-ja zagotavljajo imetniku varno naložene prihranke in druge ugodnosti, ki jim lahko rečemo dober zaslužek. Pri tem sledimo dva momenta. Če so že ugodnosti, zakaj jih ne bi ponudili najprej v domači hiši in drugo, s takim načinom sodelovanja se nedvomno krepi pripadnost matičnemu podjetju. Če želite vložiti svoje prihranke in postati poslovni partner PMP-YUTALY-ja, se oglasite na sedežu podjetja — v upravi Perutnine (četrto nadstropje). Ugodnosti so opredeljene v posameznih členih Pogodbe o nakupu obveznic. 1. člen Osnovni cilj prodaje obveznic PMP-YUTALY je financiranje razvoja podjetja. Razvojne načrte sprejema skupščina podjetja. 2. člen Obveznice so nominirane in obrestovane v USD vplačljive in izplačljive v dinarjih. Pri nakupu se upošteva srednji tečaj USA dolarja na dan vplačila. Pri izplačilu obroka se upošteva srednji tečaj na dan zapadlosti posameznega obroka. V primeru devalvacije dinarja se razvrednotenje valute porazdeli na oba pogodbenika enako (50% : 50%). Če bi recimo bila devalvacija 20-odstotna bo imetnik obveznice prikrajšan le za 10 odstotkov. 3. člen Za obveznice PMP-YUTALY jamči podjetje z vsem svojim premoženjem. Obveznice se izdajajo v imenu in za račun PMP-YUTALY. 4. člen Obveznice se izdajajo od januarja 1991 dalje za obdobje petih let in dospejo v celoti v izplačilo do januarja 1996. Obveznice so izplačljive v enajstih obrokih. V desetih obrokih se izplačajo obresti, enajsti obrok pa je namenjen izplačilu glavnice obveznice. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno za nazaj in sicer vsakega 1. 1. in 1. 7. v letu, oziroma naslednji prvi delovni dan. Obresti se izplačujejo v prostorih izdajatelja PMP-YUTALY. V kolikor kupec ni dvignil obračunanih obresti, se mu le-te pripišejo h glavnici. Glavnica se za vrednost pripisanih obresti dokapitalizira. Če se pogodbeni stranki drugače ne sporazumeta, bo torej v YUTALIY-ju možno vnovčiti obveznico januarja 1996. V nadaljevanju ta člen govori, da so obveznice izplačljive v enajstih obrokih in sicer predstavlja deset obrokov obresti, poslednji obrok pa je izplačilo glavnice. Obresti bodo torej prvič že izplačane 1.7. 1991. Pri tem je potrebno opozoriti na ugodnost, ki jo prinaša 6. člen, da se podjetje obvezuje prodane obveznice obrestovati po polovični obrestni meri, kakor se v tekočem mesecu obrestujejo denarna sredstva na prostem trgu. To niso tiste obresti, ki jih dobite v banki za vaše vloge, marveč so znatno višje. V januarju so recimo bile te obresti okoli 80% in bi torej glavnica obveznice bila v januarju obrestovana s 40%. Uredništvo lil v ■ tih *** ^ ^ lllllll :S;:; Splošno kadrovska in AOP dejavnost v letu 1990 Stanje zaposlenih Stanje zaposlenih v družbenem podjetju Perutnina Ptuj na dan 31. 12. 1990 je bilo 1991 delavcev (1017 moških in 974 žensk) od tega 45 pripravnikov (20 moških in 25 žensk). V obdobju l.-XII. 1989 je bilo zaposlenih 1960 delavcev od tega 42 pripravnikov. Tako znaša indeks povečanja 101,5. V primerjavi s planom delovne sile za leto 1990 (1993 delavcev in 58 pripravnikov) pa znaša indeks zaposlenosti 97,0. Delovno razmerje je sklenilo 215 delavcev in pripravnikov. Dodatno smo zaposlili 97 delavcev, od tega 22 na novo oziroma prosta delovna mesta, 18 povratnikov iz JLA in 57 pripravnikov. Za nadomeščanje delavcev smo zaposlili 118 delavcev za določen čas in sicer zaradi porodniških dopustov, daljših odsotnosti ter povečanja obsega dela in uvedbe druge izmene POM programa v PE Predelava. Na porodniškem dopustu se nahaja 65 delavk. Za določen čas je v podjetju zaposlenih 151 delavcev in 45 pripravnikov. Delovno razmerje je prenehalo 164 delavcem in 20 pripravnikom iz naslednjih razlogov: — na zahtevo delavca - izjava 46 — upokojitev 38 - JLA 14 - pismeni sporazum 21 ( 1 pripr.) — delo za določen čas 56 (19 pripr.) — hujša kršitev delovne obveznosti 4 - po zakonu 2 - smrt 3 Zaposlujemo v skladu s planom delovne sile za 1990, ne nadomeščamo fluktuacije (2,2%) in ne odhodov v pokoj. Zaposlovanje prilagajamo tržnim razmeram. Kvalifikacijska struktura % — visoka šola, III. stopnja, doktorat 63 3,2 - višja šola 64 3,2 - srednja šola 276 13,9 — nepopolna srednja šola 53 2,7 — visoko kvalificirani 38 1,9 - kvalificirani 620 31,1 — polkvalificirani 313 15,7 - nekvalificirani 564 28,3 Zaposleni za določen čas Skupaj delavci in pripravniki: - Predelava 55 — Trgovina 26 — Perut, klavnica 43 - Ptujska tiskarna 6 - Brojlerji 7 - Servis 9 — Direkcija 17 - Promet 1 — Starši 31 — Stari starši 1 Normativna dejavnost Delavski svet Perutnine Ptuj je sprejel v letu 1990 naslednje splošne akte: - Pravilnik o delovnih razmerjih - Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih. - Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. - Pravilnik o računovodstvu. - Od septembra so potekale aktivnosti o preoblikovanju družbenega podjetja v delniško družbo. - Do 17. 11. 1990 so bile podpisane pogodbe o vpisu in nakupu internih delnic Perutnine Ptuj. - Dne 24. 11. 1990 je bila ustanovna skupščina delniške družbe, na kateri je bil sprejet Statut delniške družbe v mešani lastnini Perutnine Ptuj. - Registrirana je bila družba z omejeno odgovornostjo Yutaly. - Prilglasitev registracije za delniško družbo v mešani lastnini. - V novembru so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi s predsednikom poslovodnega odbora in podpredsedniki poslovodnega odbora ter z ostalimi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. - V letu 1990 je bilo 13 sej delavskega sveta in 3 delni zbori v PE in Direkciji. Disciplinske zadeve V letu 1990 se je glede na prejšnje leto zmanjšalo število disciplinskih zadev za več kot polovico. Tako je disciplinska komisija v tem letu obravnavala le 29 zadev. Disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe: dva javna opomina, osem denarnih kazni, šest prenehanj delovnega razmerja, enajst prenehanj delovnega razmerja pogojno do enega leta, ena ustavitev postopka. Zoper sklep disciplinske komisije je 5 delavcev vložilo ugovor na Odbor za pritožbe, ki je v dveh primerh spremenil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v pogojni na eno leto, v treh primerih pa je potrdil sklep disciplinske komisije. Odbor za pritožbe je obravnaval tudi 4 pritožbe zaradi osebnega dohodka — stimulacije in eno zaradi razporeditve na drugo delovno mesto. Štipendijska politika V podjetju skupno štipendiramo 77 študentov in udeležencev izobraževanja. Od tega je 23 novih štipendistov. V šolskem letu 1990-1991 miruje 5 štipendij. Štirje štipendisti morajo vrniti štipendijo zaradi neizpolnitve obveznosti. Predvidoma bo v letu 1991 končalo študij 26 štipendistov. Ob delu se izobražuje po pogodbi s podjetjem skupno 23 delavcev. V letu 1990 so končali študij ob delu 3 delavci. Študij ob delu sta v letu 1990 prekinila 2 delavca, ki sta tudi povrnila vse stroške študija. Zdravstveno stanje Zdravstveno stanje naših delavcev se zaradi pogojev dela in vedno manjše fluktuacije poslabšuje (bolezni hrbtenice, revmatična obolenja). V podjetjih imamo 53 delovnih invalidov. V letu 1990 je bilo 22 invalidskih postopkov, 8 invalidov se je upokojilo, od tega 5 invalidsko in 3 predčasno. V podjetju imamo registriranih cca 50 delavcev, ki kažejo odvisnost od alkoholnih pijač, 3 pa so se zdravili od alkoholne odvisnosti. Medicinsko programiranega aktivnega oddiha na Rogli se je v letu 1990 udeležilo 20 delavcev, s strani podjetja so bili na zdravljenje poslani 3 delavci, 50 delavcev je bilo na preventivnih zdravstvenih pregledih in oceni dela zmožnosti v dispanzerju medicine dela. Solidarnostno pomoč so v letu 1990 prejeli 4 delavci in 2 upokojenca Perutnine Ptuj. Boleznine Boleznine so se v letu 1990 v primerjavi z letom 1989 povečale za 0,8%, medtem pa so se porodniške zmanjšale za 0,9%. Tako so boleznine v letu 1990 dosegle 6,3% (5,5%1989), porodniške pa 3,5% (4,4% 1989). Izobraževalna dejavnost v letu 1990 Program izobraževanja in usposabljanja je vseboval raznovrstne vsebine in oblike, s poudarkom na strokovnosti in kvaliteti, da bi s tem uveljavili temeljne smotre dejavnosti. Tako so se zavrstili: - redni strokovni seminarji s področja zdravstvene problematike v perutninski proizvodnji in sicer: redni tečaji - usposabljanje kooperantov, uporaba novih zdravil oziroma preparatov; - strokovna predavanja (kadrovanje in sistemi nagrajevanja, projektno organiziranje, oči in terminal, upravljanje proizvodnega sistema v uspešnem podjetju); - ciklus zdravstveno-vzgojnih predavanj za skupine delavcev po enotah, ki so potekala periodično skozi vse leto; - seminar o tehničnih značilnostih in navodilih za uporabo opreme v novi klavnici; - strokovno srečanje živilskih tehnologov; - strokovno usposabljanje vzdrževalcev po proizvodnih enotah; - strokovno usposabljanje perutninark in nočnih perutninarjev; - izobraževanje iz varstva pri delu in varstva pred požarom; - organizacija strokovnega seminarja o prehrani, zdravstveni problematiki in valilništvu (v sodelovanju s firmo Arbor Acres USA); - videoizobraževanje po programu angleške firme Videoarts ter po programu IC Kompas LJ; - opravljanje obveznega periodičnega preverjanja znanja oziroma izpitov za določena delovna mesta; - izvedba pripravništva in pripravniških izpitov. Skozi vse leto smo zagotovili posameznim predstavnikom podjetja obiske oziroma udeležbo na številnih specializiranih strokovnih srečanjih, se- minarjih, simpozijih in sejmih, tako v domovini kot na tujem. Stanovanjske zadeve V letu 1990 je 94 delavcev vložilo prošnjo za stanovanjsko posojilo in sicer 62 za novogradnjo in 32 za adaptacijo. Stanovanjsko posojilo so dobili vsi delavci, ki so zanj zaprosili oziroma, ki so bili po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev upravičeni za dodelitev posojila. Znesek dodeljenga posojila je bil odvisen od števila zbranih točk. V letu 1990 sta bili kupljeni dve stanovanji za kadrovske potrebe, sproščena pa so bila tudi 3 stanovanja last PP. Ta stanovanja so bila dodeljena po zaporedju na prednostni listi upravičencem za dodelitev stanovanja. Oddih in letovanje V letu 1990 se je za letovanje prijavilo 546 delavcev. Razporejenih je bilo 330, nerazporejenih pa 216 delavcev. Glede na število razpoložljivih počitniških enot v celi sezoni (373), bi sicer še lahko letovalo 43 delavcev, da bi bile počitniške kapacitete polno zasedene. Le teh pa ni bilo možno razporediti iz več razlogov, saj so posamezniki vezani pri koriščenju dopusta na sodelavce, zakonca, otroke, kolektivni dopust zakonca itd. Izven sezone je letovalo 35 delavcev v Čatežu in na Rogli. SLO in družbena samozaščita V skladu z družbenimi spremembami v Republiki Sloveniji je prišlo do sprememb tudi v zakonodaji na področju obrambe in zaščite, zato smo k temu prilagodili tudi obrambno načrtovanje. Varnostna problematika Glede na število kaznivih dejanj v letu 1989, ugotavljamo, da so se ta v letu 1990 povečala, zato je potrebno, da vsi posvetimo večjo pozornost samozaščitnemu obnašanju in preprečevanju teh dejanj. Varstvo pri delu in varstvo pred požarom Še vedno se v celoti ne izvaja zakonsko določilo za uvajanje novincev v delo od strani neposrednih vodij dela v PE (OE). Pomanjkljivosti na področju varstva pri delu in varstva pred požarom se zelo počasi odpravljajo in v kolikor se bo v bodoče s takšno prakso nadaljevalo, bodo poslani predlogi za uvedbo disciplinskih postopkov zoper odgovorne osebe PE (OE). V Perutnini Ptuj se je pripetilo skupaj 108 poškodb na delu od tega 12 na poti. Izgubljeno je skupaj 1665 delovnih dni od tega 184 delovnih dni za poškodbe na poti. Nadomestilo za osebni dohodek je izplačano skupaj 269.990,30 din od tega za poškodbe na poti 33.909,70 din. Vse več delavcev se zateka k iskanju pravic za odškodnine v zvezi s poškodbami pri delu. Skupno število poškodb pri delu v Perutnini Ptuj za leto 1990 Zap. št. PE-Direkcija Število zaposlenih Poškodbe Poškodbe v din na delu Poškodbe v din izven dela moški ženske skupaj na delu izg. štev. dni izven dela izg. štev. dni 1. TOVARNA KRMIL - — 70 3 31 1 9 5.190,20 2.084,50 2. PERUT. KLAVNICA - — 622 52 825 7 129 156.766,90 20.391,50 3. PREDELAVA - — 209 17 234 2 30 42.167,80 7.942,00 4. PROMET — — 115 - — — — — — 5. SERVIS — — 106 10 92 — — 19.955,70 — 6. PTUJSKA TISKARNA - — 77 - 1 — — 335,30 — 7. BROJLERJI — — 65 1 39 — — 5.824,00 — 8. STARŠI — — 227 5 124 - — 21.326,30 — 9. STARI STARŠI — — 45 1 46 — — 6.699,60 — 10. TRGOVINA - — 266 7 89 — — 18.192,10 — 11. DIREKCIJA — — 189 - — 2 16 — 3.491,70 SKUPAJ - - 1.991 96 1.481 12 184 234.080,60 33.909,70 Informativna dejavnost Preoblikovanje podjetja skladno z novo zakonodajo je v letu 1990 narekovalo tudi drugačno obliko informiranja in obveščanja delavcev. Ker je bilo manj zborov delavcev, so postali osnovni nosilci informiranja delavcev direktorji proizvodnih enot, ki so informiranje prenašali prek vodij proizvodnega procesa. V letu 1990 je izšlo 5 številk Ptujskega perutni-narja, v katerih smo pisali v glavnem o poteku največje investicije - Perutninke klavnice, 85 letnici podjetja in o drugih stvareh, katere niso časovno »občutljive«. Časovno vezane informacije smo posredovali v 14 številkah Informacij. Posebno je potrebno poudariti, da je izšla vsebinsko in oblikovno bogata Monografija Perutnine Ptuj za katero je bilo treba zbrati mnogo gradiv in fotografskega materiala. Širša javnost je bila informirana o problematiki podjetja še prek javnih medijev obveščanja in sestankov ter fotomateriala v raznih strokovnih publikacijah kot so Peradarstvo, Poultry international in druge. Posebna oblika obveščanja o Perutnini so še filmi o podjetju in naših proizvodih, ki jih je posnel Tinček Ivanuša. Na koncu je potrebno poudariti, da informiranje po liniji vodilnih v večini primerov ni odigralo svoje vloge. Prav informacije, ki bi jih od strokovnega kolegija morali posredovati delavcem direktorji prek svojih podrejenih vodij proizvodnje, so največkrat izostale. Na tem področju bo torej treba sotriti še veliko. Poročilo sektorja za računalništvo - Instaliranje novega sistema VAX 600. - Projekt terminalsko PC mreže in izvedbe le-tega. - Projekt Tovarna krmil, izbran optimalni ponudnik PROMIKRA. - kadrovsko informativni sistem - KIS, instaliran sistem v kadrovski službi. Delo prek polnega delovnega časa V letu 1990 je bilo v vseh proizvodnih enotah, Trgovini in Direkciji opravljenih 71.047 nadur. V primerjavi z letom 1989 pa 84.017 kar pomeni, da smo v letu 1990 zmanjšali nadure za 12.970 ur. Po posameznih proizvodnih enotah pa so v letu 1990 bile opravljene naslednje nadure: Tovarna krmil 231; Stari starši 1.967; Starši 8.082; Brojlerji 1.050; Perutninska klavnica 44.939; Predelava 10.087; Trgovina 1.066; Promet 135; Servis 4.799; Tiskarna 883 in Direkcija 858. V enotah Stari starši, Starši in Brojlerji so vštete nadure kot delo na dan državnega ali republiškega praznika, medtem pa v perutninski klavnici delo ob sobotah pa tudi nadure s področja vzdrževanja. Proizvodnja in produktivnost v letu 1990 Politično ekonomske razmere v Jugoslaviji ter lastne slabosti so v letu 1990 narekovale, da smo si prvotno načrtovane cilje z rebalansom znižali. Kljub temu vsi zadani cilji niso doseženi. Obseg realizirane proizvodnje celotnega podjetja v letu 1990 je za 0,6% višji od rebalansa in za 1,5% višji od obsega realizirane proizvodnje v letu 1989. Produktivnost je za 1,4 nižja od načrtovane in za 0,7% nižja od realizirane v letu 1989. PE Tovarna krmil: je proizvedla za 1,4% manj krmil, kot smo načrtovali. Indeks produktivnosti znaša 99,7. PE Stari starši: je proizvedla za 0,8% več od načrta ob 5,1% slabši produktivnosti. V primerjavi z letom 1989 je proizvodnja nižja za 5,6%, produktivnost pa za 10,1%. PE Starši: je zaostala za rebalansirano proizvodnjo za 4,1%, produktivnost je nižja za 5,9%. Tako je bilo proizvedenih za 3,2% manj jajc od načrtovanih, prodanih valilnih jajc je bilo za 61.5% manj od načrta, brojlerski del v Kidričevem je zaostal za načrtovanim obsegom žive teže za 4,4% DSP- BRO je bilo proizvedenih v okviru načrta, prodanih pa je bilo za 36,4% več, kot je bilo načrtovano. Za obsegom realizirane proizvodnje v letu 1989 je zaostanek 6,7%, produktivnost pa je nižja za 8,9%. PE Brojlerji: Farma Breg je oddala v letu 1990 za 1,2% manj žive teže od načrta, medtem ko je zadružna in kooperacijska proizvodnja oddala za 1,6% več. Enota kot celota je načrt presegla za 1,4% ob 1,9% višji produktivnosti, medtem ko je za obsegom proizvodnje v letu 1989 zaostala za 4,2% ob 3,7% nižji produktivnosti. PE Perutninska klavnica: je zaklala za 1,1% manj brojlerjev od načrta, ter za 4,5% manj kot v letu 1989. Mesa je bilo proizvedenega za 0,2% več kot je bilo načrtovano, vendar za 5,6% manj, kot v letu 1989. Razrez piščancev je višji za 14,9% in proizvodnja fileja za 6,1% od realizacije v letu 1989. Načrt proizvodnje PO moke je presežen za 2,8%, industrijske masti pa za 11,6%. Enota kot celota je zaostala za načrtom za 0,1%, ob 5,1% nižji produktivnosti, za proizvodnjo v letu 1989 pa za 1,6% ob 4,4% nižji produktivnosti. PE Predelava: je proizvedla za 6% več klobasnih izdelkov, kot smo načrtovali. Proizvodnja koketov je za 2,6% nižja od načrta, obseg uslužnostnega in zasilnega zakola pa je za 7,3% višji. Skupaj je proizvodnja višja za 4,8% ob 1,3% porasta produktivnosti glede na načrt, ter za 25,7% višja ob 12,5% višji produktivnosti glede na leto 1989. PE Trgovina: je načrtovan obseg prodaje presegla za 0,8% ob 3,7% višji produktivnosti. Glede na leto 1989 je obseg prodaje za 3,7 višji, produktivnost pa je po-rastla za 5,8%. PE Promet: je presegla načrtovan obseg storitev za 5,5% ob 0,3% višji produktivnosti, za 3,1% pa je obseg storitev višji tudi glede na leto 1989 ob 0,1% višji produktivnosti. PE Serivs: je načrtovan obseg storitev presegla za 2,7%, glede na leto 1989 pa je porast 0,4%. Produktivnost je v obeh primerih za 0,2% nižja. PE Ptujska tiskarna: je proizvedla za 7,7% več od načrta ob 15,1% višji produktivnosti, porast proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v letu 1989 pa znaša 9% ob 17,6% višji produktivnosti. Investicijska dejavnost v letu 1990 V letu 1990 smo dokončali eno največjih naložb v razvoju Perutnine t.j. III. faza RMMI, najobsežnejšo tako po fizičnem obsegu kot po finančnem. Ves čas realizacije III. faze smo sproti poročali o poteku del kot tudi o porabi finančnih sredstev. Izčrpne informacije so bile podane tudi ob svečani otvoritvi. Naj na kratko povzamemo skupna vlaganja v III. fazo RMMI do 31. 12. 1990: - Skupno dinarkso vlaganje 14,8 milijonov din, kar pomeni, da je bila predračunska vrednost po IP povečana za 8,8 milijonov din. Podražitve so nastale v glavnem zaradi plačila carinskih stroškov v višini 5,5 milijona din ali 63% povečane vrednosti, pri domači opremi din 2,5 milijona ali 29% povečane vrednosti in gradbeni objekt 0,7 milijona din ali 85% povečane vrednosti. Podražitvam se nismo mogli izogniti, saj smo investicijo izvajali v času nenormalnih rasti cen. Dosti pove tudi podatek, da dolarskih cen iz IP (39 milijonov $) po dejanski realizaciji nismo dosegli niti do polovice (17,3 milijona $). - 80% dinarskih vlaganj so naša lastna sredstva. Celoten kompleks novozgrajenih objektov je v postopku poskusnega obratovanja, ki traja eno leto. V tem času moramo spremljati in meriti različne parametre. Poleg tega trenutno potekajo še dela na montaži tunela Linde. Istočasno z novo klavnico smo odprli tudi novo prodajalno in lokal PERUTNINČEK, lahko rečemo v rekordnem času. Od sklenitve pogodbe za izvedbo zahtevnih adaptacijskih del starega objekta, dobave in montaže opreme, do otvoritve je preteklo le dobrih šest mesecev. Ivesticijska dejavnost v ostalih proizvodnih enotah Veliko je bilo investicijskih posegov še v vseh proizvodnih enotah, vendar so bili v glavnem omejeni na vzdrževalna dela in v manjšem obsegu na modernizacijo opreme. Morebiti bi lahko opozorili na PE Starši, kjer je bila izdelana lokacijska in tehnična dokumentacija za program dograditve valilnice Turnišče in PE Brojlerji, kjer so bile pogodbe za izdelavo lokacijske in tehnične dokumentacije za novo testno postajo na farmi Breg, za izdelavo tehnične dokumentacije za razvod plinovoda do nove testne postaje in do objektov - v višini 258.660,00 din. Za realizacijo vseh teh investicij je bilo v letu 1990 sklenjenih 89 pogodb in aneksov v višini 40.000.000,00 din. Skupna vlaganja Perutnine v letu 1990 so: - za III. fazo RMMI 6,4 milijona din lastnih sredstev - objekt PERUTNINČEK - v višini 7,18 milijona din - za nabavo opreme in izvedbo del po PE 29,2 milijona din ali skupaj 42,78 milijona din lastnih sredstev. V leto 1991 prenašamo še dobrih 7 milijonov din obveznosti plačil po sklenjenih pogodbah v letu 1990. Prodaja Prodaja perutninskega mesa Prodaja perutninskega mesa na domačem trgu je v primerjavi z letom poprej manjša za 279 ton, planske količine smo dosegli s 95,5%. Lahko rečemo, da smo poslovali zadovoljivo glede količinske prodaje, saj nismo ustvarili večjih zalog. Nekoliko so povečane zaloge kokošjega mesa in piščančje drobovine. Glavni problem je velika finančna nelikvidnost, saj je izterjava obvez napram kupcem iz dneva v dan težja. Izvozili smo 5.246 ton mesa oziroma 1.297 ton manj kot leto poprej in dosegli planske količine z 74,9%. Delež domače prodaje Delež prodaje v izvoz 81,8% 18,2% SKUPAJ 100% Deleži prodaje na domačem trgu po posameznih republikah v primerjavi z letom 1989 1989 1990 Slovenija 28,4% 26,3% Srbija 18,4% 8,5% Hrvatska 29,6% 33,9% BiH 18,8% 26,1% Makedonija 4,0% 4,8% Črna Gora 0,8% 0,4% 100% 100% Najobčutnejši porast prodaje beležimo v BiH 1.693,5 ton in v Hrvatski 962,2 ton. Močno je bila zmanjšana prodaja v Srbiji za 2.366,6 ton, manjša pa je bila tudi prodaja v Sloveniji za 16,6 ton. Prodaja perutninskih izdelkov Pri prodaji perutninskih izdelkov iz leta v leto dosegamo dobre rezultate, saj so prodane količine v konstantnem porastu. Kljub izredno visokim planskim ciljem smo realizirali planske naloge z 90,4% in prodali 358,8 ton več mesnih izdelkov kot leto poprej. Porast beležimo na vseh področjih razen v republiki Srbiji, kjer smo dosegli indeks le 45 in realizirali planske naloge s 35,3% poratla je končno tudi prodaja v Sloveniji razen pri lastni potniški prodaji. Deleži prodaje mesnih izdelkov po posameznih republikah so naslednji: Slovenija 15,8% Srbija 18,2% Hrvatska 20,6% BiH 45,4% SKUPAJ 100% Pri prodaji izdelkov uspevamo predvsem zaradi standardno dobre kvalitete in večkratne dostave kupcem. V omenjenem obdobju smo precej razširili paleto proizvodov, kar je vsekakor vplivalo na ugodne rezultate prodaje. Aktivnosti na področju marketinga Glavni povdarek aktivnosti v letu 1990 je bil na področju uvajanja nove blagovne znamke KOKETI, ki smo jo uvajali, kot vodilno znamko zmrznjenih izdelkov iz perutninskega mesa. Po slabem letu prodaje smo na tržišču Slovenije in Hrvaške prodali 856 ton vseh treh vrst koketov. Vse to smo dosegli z močno intenziteto aktivnosti s področja: - ekomomske propagande - pospeševanje prodaje Za ustvarjanje imagea Perutnine Ptuj in njenih proizvodov smo izvedli 880 različnih reklamnih sporočil preko časopisov radia in televizije. Opravili smo 25 večjih predstavitev proizvodov PP, kjer je bilo prisotnih čez 1300 kupcev. Sodelovali smo na 4 sejmih (Spomladanski in jesenski sejem v Zagrebu, kmetijski živilski sejem v Gornji Radgoni in Jesenski sejem v Grazu). V primerjavi z aktivnostmi v preteklih letih so številke visoke, a bomo ob spoznanju, da danes brez vlaganja v ekonomsko propagando in druge marketinške aktivnosti ni več mogoče normalno prodajati in obstati na tržišču, v naslednjih letih zavestno storili še več. Prodaja plemenskega materiala Prodaja starševskega materiala je bila planirana v višini 487.000 komadov DSP staršev, realizirana pa s 504.000 komadi. V primerjavi z letom 1989 je prodaja na domačem trgu manjša za približno 220.000 komadov ali 30%. To manjkajočo količino smo kompenzirali z izvozom 743.000 valilnih jajc, kar pomeni 243.000 DSP-staršev. Tako je plas-man DSP - staršev realiziran v količini 747.000 komadov. Pri prodaji valilnih jajc smo se večji del leta ubadali s pomanjkanjem planiranih količin. Največji problem pa je predstavljala kvaliteta valilnih jajc. Da bi zadostili lastnim potrebam po kvalitetnih DSP-BRO smo poskušali plasirati jajca slabše kvalitete in slabše valilnosti, vendar pa smo le deloma uspeli na tržišču v času, ko je bilo na trgu pomanjkanje valilnih jajc. Zaradi slabšega valjenja in delnega pomanjkanja DSP-BRO v prvem polletju, tudi nismo mogli v drugem polletju najti stalnih kupcev za viške DSP-BRO. Zmanjšanje valjenja ob ponedeljkih in četrtkih je tudi vplivalo na prodajo eventuelnih viškov, ki so se pojavljali zelo neenakomerno, v glavnem ob petkih in sobotah. Vse to pa bistveno vpliva na kontinuirano prodajo in možnosti redne oskrbe kupcev skozi vse leto. Nabava Preteklo 1990 leto je bilo po vprašanju nabave zelo razgibano, polno ekstremnih situacij na trgu, posebno v primerjavi s preteklimi leti. Vzroki za to so bili stabilizacijski ukrepi, devizni trg in katastrofalna suša. Posebno težak je bil pričetek leta, ko še je bila ponudba pod vtisom in bremenom inflacije iz 1989. leta in ni bilo prisotnih efektov uvoza. Zaloga koruze iz leta 1989 v Tovarni krmil je pokrivala porabo v prvih štirih mesecih. V času do ponudbe naravno suhe koruze smo kupovali domačo in uvoženo umetno suho po ceni dobra 2.00 din. Z začetkom poletja je nastopilo sušno obdobje, kar je imelo za posledico zmanjšanje že tako male ponudbe in dvig cen na 3,50 din. Sledilo je obdobje disparitete med povečanim uvozom po ceni cca 2,00 din do 50% višjimi cenami ponudbe domače koruze, katere pridelek je bil zmanjšan za 50-60%. Pod pritiskom uvoza so se med in po žetvi cene domače koruze ustalile na 2,70-2,80 din/kg. Po teh cenah smo zaključili tudi cca 10.000 ton na osnovi pogodb in samoupravnih sporazumov. Pri ostalih surovinah za Tovarno krmil je bila situacija prilično bolj umirjena. Tako je n.pr. veljala celo leto cena za mesno moko in mast, olju je cena padla in šele proti koncu leta rahlo porastla. Soja, kupljena doma, je bila v začetku leta po 3,70 din, v oktobru 2,80 din, 11.-12. mesec z uvedbo prelevmana pa od 4,40 naprej. Cene ostalih surovin, apnenca, fosfatov, lucerne, ječmena, so bile stabilne, parirale so uvoženim in ni bilo večjih problemov nabave. Manj nihanj cen in problemov preskrbe je bilo tudi s surovinami in embalažo za perutninsko klavncio. Več stalnih in preverjenih dobaviteljev embalaže je bila osnova za kvaliteto in konkurenčne cene. Vsakoletni problem pomanjkanja slanine v jeseni, smo rešili z uvozom iz Italije. Ravno tako so bile pokrite potrebe za goveje meso v predelavi. Dobava umetnih ovitkov za izdelke je tekla brez problemov. Novo v nabavi je bila embalaža za POM program in vse vrste embalaže za pašteto. Pri paštetah je bilo nekaj začetnih težav, predvsem zaradi malega števila izdelovalcev te embalaže. Kljub poznanim in ponavljajočim se problemom preskrbe naše farmske proizvodnje s količino in kvalitetno steljo, smo imeli v nabavi mnogo problemov. Vzrok je stari - zmanjšana proizvodnja predelave lesa, kurjenje za lastne potrebe in nepravočasna oskrba na zalogo. Na začetku leta smo problem reševali z interventnim nakupom slame, za jesensko zimsko obdobje pa smo nabavili večje količine sončnične luske. Z embalažo za jajca in DSP ni bilo problemov. Na področju nabave energetskih virov smo imeli v letu 1990 občasne zapore, katere smo s pravočsnimi nabavami sanirali tako, da do zastojev ni prišlo. Z obzirom na manjši priliv sredstev pa ne držimo več velikih zalog, kar bi lahko v prihodnosti vplivalo na redno oskrbo. Enako velja za druge nabave s področja tercialnih dejavnosti. Z bolj usklajenim delom pa bomo tudi te težave v prihodnje prebrodili. Blagovna menjava s tujino zvoz $ = 11,816 1989 količina 1990 količina 1990 vrednost din PERUTNINSKO MESO 6.609.308 kg 5.245.159 kg 94.331.805 DIVJAČINA 61.060 kg 77.000 kg 3.921.415 VALILNA JAJCA-BROJLERJI 1.612.800 kom 613.440 kom 887.761 VALILNA JAJCA-STARŠI 119.520 kom 743.760 kom 3.009.525 DSP 145.523 kom — USD 9.964.240 102.150.506 USD 8.645.100,38 IZVOZ PERUTNINSKEGA MESA PO POSAMEZNIH TRŽIŠČIH (kg) Piščanci File Bedra SKUPAJ ITALIJA 2.763.360 221.106 4.500 2.988.966 AVSTRIJA - 20.526,90 — 20.526,90 ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI 402.687 — — 402.687 ROMUNIJA 1.799.978 — — 1.799.978 ANGLIJA — 33.002 — 33.002 SKUPAJ 4.966.025 274.634,90 4.500 5.245.159,90 UVOZ 1989 1990 USD 11.019.050 Skupaj din 139.877.811 USD 11.838.000 Pregled strukture uvoza v letu 1990 Količina USD Soja 12,514 ton 3.143.780 Koruza 19.982 ton 2.677.800 Ribja moka 515 ton 215.680 Svinjska slanina 386 ton 271.460 DSP-stari starši 54.800 kom 673.050 Oprema 1.392.130 Panade 242.841 Čreva 387.503 Rezervni deli 341.420 Ostalo 2.482.336 SKUPAJ 11.838.000 POSLOVANJE V OKVIRU POGODBE O DOLGOROČNI PROIZVODNI KOOPERACIJI V LETU 1990 Izvoz Uvoz - Saldo 1989 Saldo per 31. 12. 1990 USD 1.282.613,92 USD 2.238.870,03 USD 1.937.912,05 USD 981.655,94 Leto 1990 je na področju zunanjetrgovinskega poslovanja Jugoslavije karakteristično po dveh osnovnih značilnostih. Prva je prosto in skozi vse leto neprekinjeno delovanje deviznega tržišča. To je poleg bistveno povečane liberalizacije uvoza (okoli 85% vsega blaga je na režimu prostega uvoza) povzročilo, da smo v Jugoslaviji v preteklem letu doživeli pravi uvozni »boom« predvsem z blagom široke potrošnje. S t.i. notranjo konvertibilnostjo dinarja je lahko uradno kupoval devize in uvažal vsak, ki je le imel dovolj dinarjev. Druga značilnost, prisotna večji del preteklega leta, je precenjenost dinarja oziroma podcenjeni tečaji tujih valut. Posledica tega je bila nenormalno velika dispariteta med domačimi in izvoznimi cenami, kar se je odražalo v nezainteresiranosti gospodarstva za izvoz in skromnih izvoznih rezultatih. Posledica tako zastavljene regulative zunanjetrgovinskega sistema so že evidentne v katastrofalnem ekonomskem položaju neto izvoznih podjetij, v zmanjšanju jugoslovanskih deviznih rezerv, devizni nelikvidnosti in restrikcijah pri plačevanju v tujino v začetku leta 1991. Kako smo leta 1990 izvažali in uvažali v Perutnini? Izvoz je bil manjši, uvoz pa večji kot v predhodnem letu. Zaradi strateške usmeritve podjetja v tokove mednarodne menjave smo kljub nedonos-nosti izvoznih poslov v zmanjšanem obsegu poslovali s kupci, ki so naši dolgoročni partnerji. Poleg tega smo v novembru podpisali letno pogodbo za 1.500 ton perutninskega mesa s firmo IFFCO iz Združenih arabskih emiratov, ki je eden od največjih kupcev perutninskega mesa v arabskem svetu in s katero imamo možnosti širitve obsega sodelovanja. Uvažali smo poleg standardnega asortimana (soja, ribja moka, vitamini in ostale komponente za krmo, plemenski piščanci, rezervni deli, pa-nade itd.) praktično vse, kjer je bila cena nižja kot na domačem trgu. Poleg tega smo uvozili tudi precej opreme za posodobitev PE Predelava in za Perutninsko klavnico. Finančno poročilo Stanje zalog Stanje zalog v preteklem letu je v finančnem smislu težko primerljivo in ne bi dobili realne predstave. Pomembno pa je poudariti, da je zaloga gotovih izdelkov za 30% nižja kot leto poprej. Indeksna primerjava stanja dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva kaže le nekoliko višje stanje, ki pa je glede na doseženo inflacijo realno že nižje, kot je bilo konec lanskega leta oziroma 30. 9. letos. Krediti sami pa izvirajo iz financiranja III. faze mesne industrije s tem, da so danes pri nekaterih že drugi obroki odplačani. Na gibanje dolgoročnih kreditov za obratna sredstva pa je v preteklem letu vplivala konverzija kratkoročnih selektivnih kreditov narodne banke za zaloge koruze in vzrejo brojlerjev v dolgoročne, kar pa je bilo realizirano že v prvem polletju, zato primerjava s 30. 9. ne kaže sprememb. Pri kratkoročnih kreditih pa izvira porast iz kreditov najetih konec leta za nabavo koruze, katere pa lahko znižamo za depozit, ki smo ga bili ob tem dolžni vezati na banki v višini 12 milijonov din. V kolikor upoštevamo tako korigirano stanje teh kreditov, je rast v primerjavi s preteklim letom 130%, kar pa je glede na vrednostno povečanje zalog nedokončane proizvodnje le polovična rast oziroma v primerjavi s stanjem 30. 9. le 10% porast. Gotovo nam takšna dopolnilna sredstav ne morejo zadostovati za pokrivanje likvidnostnih težav, ki so zaradi neplačevanja naših zapadlih terjatev še večje. Realizacija dohodkov, prihodkov in ugotavljanje dohodka (glej tabelo na 9. strani) Primerjava realizacije odhodkov, prihodkov in ugotovljenega dohodka je zaradi visoke inflacije lani na realizacijo preteklega leta delno nerealna. Zato nam kazalci realizacije plana kažejo njihovo dejansko doseganje. Tako nam indeks poslovnih odhodkov, doseženih v znesku 1.192.775.000 kaže na šest in pol kratno rast preteklega leta, načrt pa je presežen le za 5%. Glavni delež poslovnih odhodkov so materialni stroški, ki so porasli skoraj osem krat v primerjavi z lani, planirana višina pa ni dosežena. Posamezne vrste odhodkov, ki v strukturi nimajo tako velikega deleža, potrebno pa jih je izpostaviti zaradi večjega odstopanja v rasti, so: Kot prva je tu amortizacija, katere rast je delno tudi v novi investiciji perutninske klavnice, delno pa v revalorizaciji, ki je za ta del odhodkov obvezna. Njena rast je 768% v primerjavi s preteklim letom, pa tudi načrtovali je nismo v tej višini. Da posebej izpostavimo še ostale nematerialne stroške in storitve z rastjo 939% in podvojenim načrtom. Ob tem moramo povedati, da glavni delež te rasti predstavljajo zavarovalne premije kljub omejenim pravicam, ki smo se jih odrekli ravno zaradi takšnega porasta zavarovalnih premij. Nadomestila za dnevnice, potne stroške, prevoze na delo, prehrano med delom v tem obdobju niso več omejena z družbenim dogovorom, ampak samo z določili naših aktov, vsklajenimi s Splošno kolektivno pogodbo in so izplačana v teh okvirjih. Poglejmo še davke in prispevke, ki niso odvisni od rezultata in so jim v glavnem osnova za obračun bruto osebni dohodki, vendar je njihova rast 862%, rast bruto osebnih dohodkov in neposredne skupne porabe pa le 442%, kar kaže na višjo obremenitev. Stanje kreditov v din ELEMENTI Doseženo 31. 12. 1989 Doseženo 30. 9. 1990 Doseženo 31. 12. 1990 Indeks 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 1. Dolgoročni krediti za osnovna sredstva 93.919.320 97.201.165 102.812.527 109 106 2. Dolgoročni krediti za obratna sredstva 6.064.215 13.230.131 13.210.031 218 100 3. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 28.832.036 60.192.102 78.458.108 272 130 SKUPAJ 128.815.571 170.623.398 194.480.666 151 114 Realizacija odhodkov, prihodkov in ugotavljanje dohodka v 000 din ELEMENTI Doseženo 31.12. 1989 Načrt 1990 Doseženo 31. 12. 1990 Indeks 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 ODHODKI A. POSLOVNI ODHODKI 182.125 1.140.086 1.192.775 655 105 1. Materialni stroški 69.636 646.984 539.968 775 83 2. Storitve 12.652 56.000 86.462 683 154 3. Reklamni stroški 1.089 9.164 7.031 646 77 4. Investicijsko vzdrževanje-dolg. rez. 10.783 40.435 47.801 443 118 5. Amortizacija 9.201 48.400 79.855 868 165 6. Nadomestila—dnevnice in potni stroški, prevoz na delo, prehrana med delom, občasna dela, avtorski honorarji, zakupnine 3.376 5.200 19.933 590 383 7. Reprezentančni stroški 72 345 481 668 139 8. Davki in prispevki, ki niso odvisni od rezultata 516 2.570 4.964 962 193 9. Vsi ostali nematerialni stroški, storitve zavarovalne premije 1.769 8.850 18.376 1039 208 10. Vkalkuliran bruto OD + SSP 52.596 238.138 284.905 542 120 11. Nabavna vredn. realizacije blaga in materiala 20.435 102.000 102.999 504 101 B. ODHODKI FINANCIRANJA 30.521 16.714 17.614 58 105 1. Revalorizacija in realne obresti 78.041 16.714 38.381 49 230 2. Negativne tečajne razlike 49.375 1 3. Popravek odhodkov financiranja (obresti in tečajne razlike) -96.895 -20.768 21 C. IZREDNI ODHODKI 3.333 81.788 D. ODHODKI SKUPAJ 215.978 1.156.800 1.292.177 598 112 E. IZVZETJE IZ REVALORIZACIJE IZ REZULTATOV V DOBRO REV. REZERV 43.000 61.568 143 F. BRUTO DOBIČEK 19.462 97.000 68.727 353 71 PRIHODKI A. POSLOVNI PRIHODKI 275.811 1.253.800 1.416.388 514 113 1. Prihodki od prodane proizvodnje in storitev 251.182 1.297.954 517 2. Prihodki od prodanega blaga in materiala 24.629 118.434 481 B. PRIHODKI OD FINANCIRANJA 1. Prihodki od financiranja 48.111 34.733 72 2. Poprečni prihodki od financiranja -48.111 -34.733 72 C. IZREDNI PRIHODKI 2.629 6.084 231 D. PRIHODKI SKUPAJ 278.440 1.253.800 1.422.472 511 113 UGOTAVLJANJE DOHODKA A. USTVARJENI DOHODEK 72.058 335.138 353.632 491 106 Odhodki financiranja so po zakonodaji ločena kategorija, v našem obračunu pa v strukturi predstavljajo manjši delež. Pojasnilo pa vendar potrebujejo, saj lahko vidimo, da smo največji delež odhodkov financiranja, to so obresti za kredite za osnovna sredstva preko popravka vrednosti v znesku 20.768.000 din pokrili iz revalorizacijskih rezerv, kot nam to zakon nalaga. Drugi del te zakonodaje pa nas obvezuje, da pokrivamo iz rezultata med izrednimi odhodki tudi terjatve, ki so po zapadlosti starejše od 60 dni, h katerim smo zaradi dvomljivosti izterjave dodali še zapadle terjatve kupcev v Republiki Srbiji v znesku din 10.582.756,90. Glede na možnost, ki nam jo daje zakonodaja ter zaradi lastnega interesa ohranitve realne vrednosti trajnega kapitala, ki je angažiran v ostalih oblikah, smo ga revalorizirali. Letošnja obveznost din 86.301.000 in še del nepokrite iz preteklega leta v višini din 10.000.000 smo pokrili iz prihodkov od financiranja v znesku din 34.733.000, ostanek din 61.858.000 pa iz bruto dobička. Trajni kapital, angažiran v osnovnih naložbah, je revaloriziran skladno z določili Zakona o revalorizaciji materialnih in nematerialnih naložb. Tako korigirani prihodki so ustvarjeni v znesku din 1.422.472.000 in so petkrat večji od doseženih v preteklem letu, planirani pa preseženi za 13%. Bruto dobiček je zaradi pokritja revalorizacije trajnega kapitala ustvarjen v višini 68.727.000 din in je tako tri in polkrat večji od doseženega lani oziroma 29% pod planom. Iz tako ustvarjenega bruto dobička in vkalkuliranih osebnih dohodkov z neposredno skupno porabo, je ustvarjen dohodek din 353.632.000 skoraj petkrat večji oziroma 6% nad planiranim. Kazalci poslovne uspešnosti Elementi Doseženo 31.12. 89 Doseženo 30. 9. 90 Doseženo 31. 12. 90 Indeks 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 1. Bruto dobiček na delavca v din 10.147 37.787 34.958 345 93 2. Akumulacija na delavca v din 1.947 9.365 3.001 154 32 3. Delež akumulacije v ustvarjenem dohodku 5,21 7,1 0,01 4. Stopnja akumulativne sposobnosti 1,00 2,3 0,51 51 22 5. Stopnja reproduktivne sposobnosti 3,48 9,2 7,60 218 83 6. Povprečni mesečni neto OD na delavca v din - izplačani 1.249,60 5.415,50 5.955,80 477 110 Poslovanje letošnjega leta lahko ocenimo tudi skozi kazalce. Kazalci količinske proizvodnje kažejo na doseženo planirano proizvodnjo oziroma za 2% nad proizvodnjo preteklega leta. Pri tem pa ni dosežena produktivnost, le nekoliko 0,7% je izpod 100% s tem, da tudi načrtovana ni bila 100%, oziroma je kar za 4% višja, kot je bila dosežena lani. Kazalci poslovne uspešnosti so s kazalci, doseženimi koncem lanskega leta le delno primerljivi, vendar ne kažejo na uspešno poslovanje v letošnjem letu. V glavnem odstopajo največ kazal- ci akumulacije na delavca, delež akumulacije v ustvarjenem dohodku in stopnja akumulativne sposobnosti. Tu kažejo kazalci na slabše poslovne rezultate letošnjega leta. Nekoliko boljša je stopnja reproduktivne sposobnosti, saj je amortizacija letos za 768% višja v primerjavi s preteklim letom. Poprečni mesečni izplačani osebni dohodek kaže na 377% rast, kar je glede na inflacijo letos oziroma hiperinflacijo v preteklem letu, ki pa je v poprečje lani vgrajena, dosežen letos realno nekoliko nižnji. 5. Predlog razporeditve rezultata v 000 din Elementi Doseženo Načrt Doseženo Indeks 31. 12. 89 1990 31. 12. 90 4/2 4/3 1 2 3 4 5 6 RAZPOREJANJE DOHODKA IN DOBIČKA A. USTVARJENI DOHODEK 72.058 335.138 353.632 491 106 1. Realizirani OD in SP — ki se ne všteva v davčno osnovo 24.591 119.069 190.785 776 160 — nad OD, ki se ne všteva v davčno osnovo 28.005 119.069 94.120 336 79 B. DOBIČEK 47.467 216.069 162.847 343 75 1. Davki 206 1.026 1.356 658 132 2. Prispevki 13.329 59.981 46.922 352 78 3. Del za nadomestilo vlagateljem 88 4. Skupna poraba — stanovanjski del 2.173 14.549 670 5. Rezervni sklad 372 13.406 5.812 1562 43 C. NERAZPOREJENI DOBIČEK 3.382 22.587 Za ustvarjeni dohodek 353.632.000 din predlagamo naslednjo končno delitev: Za osebne dohodke in neposredno skupno porabo 284.905.000 din, to je znesek, ki je bil za lani izplačan v gotovini, v vrednostnih papirjih in usmerjen za neposredno skupno porabo. Porast je 442% na preteklo leto in 20% nad planom. Njegova rast je bila omejena z Zakonom in je v okviru teh zakonskih določil. Iz te mase je poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca skupaj 6.620,60 din, od tega v gotovini 5.955,80 din, v vrednostnih papirjih pa 664,80 din. Po pokritju osebnih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (spremenjen zakon je delež dvignil iz 50% na 75%) dobimo ustvarjeni dobiček. Znesek 162.847.000 din je v primerjavi s preteklim letom skoraj tri in polkrat večji, planirani pa je dosežen le v višini 75%. Iz dobička predlagamo pokritje: davkov v višini 1.356.000 din, ki so kar šest in polkrat večji kot v preteklem letu in 32% nad planiranim, in prispevkov v višini 46.922.000 din, njihova rast je skoraj sorazmerna z rastjo dobička, kar kaže na nespremenjene stopnje za letos v primerjavi s preteklim letom. Nova kategorija je del za nadomestila vlagate-jem 88.000 din, predstavlja 5% obveznost po vrednostnih papirjih, izdanih ob izplačilu osebnih dohodkov. Skupna poraba za stanovanjsko izgradnjo je pokrita skladno z internim aktom v višini 14.549.000 din, kar je šest in polkrat več kot je bilo usmerjeno lani za te namene. Ostanek dobička 5.812.000 din se naj usmeri v rezervni sklad. Vendar znesek ne pokriva obveznosti, izračunane po zakonskih določilih. Zato ostanka oziroma nerazporejenega dobička iz tega obračuna nimamo. VI. Zaključek Gospodarjenje v letu 1990 je potekalo v izjemno nesigurnih ter iz dneva v dan spreminjajočih se pogojih. Vse skupaj je spremljala dvojna zakonodaja (republiška iz zvezna), ki je zaradi največkrat nasprotujočih si pristopov povzročala popolno pravno negotovost in dokazovala nemoč pravne države, s tem pa tudi vseh njenih udeležencev. Posledica tega je velika plačilna nedisciplina pri poravnavanju dolžniško-upniških razmerij in s tem tudi velika nelikvidnost, ki že v veliki meri ogroža tudi poslovanje v našem podjetju. Sicer pa je mogoče označiti poslovanje našega podjetja v letu 1990 z naslednjimi glavnimi značilnostmi: - Proizvodnja je bila v primerjavi z letom 1989 presežena za 1,5%, v primerjavi s planom za leto 1990 pa večja za 0,6%. - Produktivnost je višja od dosežene v letu 1989 in nižja od planirane. - Na področju investicijske dejavnosti je bilo v letu 1990 vloženega več kot 42 milijonov din, od tega največ v dokončanje perutninske klavnice, ureditev Perutninčka in nabavo opreme. - Za potrebe investicijskega vzdrževanja je bilo izločeno in v glavnem porabljeno 47.801.000 din. - Proizvodnja je bila v celoti pravočasno oskrbljena s potrebnimi surovinami. - Kljub velikim naporom pri doseganju željenih in planiranih proizvodnih normativov, le-ti niso bili doseženi v takšni meri, kot je potrebno za zagotavljanje normalne ekonomike poslovanja. - Zaloge surovin so količinsko za 50% nižje kot v enakem obdobju lani, prav tako pa so nižje tudi zaloge gotovih proizvodov. - Zaradi splošne plačilne nediscipline v državi se je znatno povečal delež neplačanih računov in tudi delež zapadlih terjatev preko 60 dni. - Podjetje ni najemalo večjih kreditov, tako da se stanje kreditov v letu 1990 ni bistveno povečalo. Tako je še vedno stanje kreditov pokrito z zalogami surovin in gotovih proizvodov. - Finančni rezultat ne daje možnosti zadovoljstva, saj je ves ostanek dobička razporejen v zakonsko predpisan rezervni sklad. - Amortizacija znaša 79.855.000 din, skupna bruto akumulacija pa 85.667.000 din. - Osebni dohodki oziroma plače so bile v letu 1990 nad poprečjem občine, pa tudi republike, izplačila so bila redna. Del osebnega dohodka je bil izplačan v obliki vrednostnih papirjev. - Podjetje vodi postopek za registracijo delniške družbe pri Registrskem sodišču v Mariboru. Iz navedenih nekaj dejstev je razbrati, da je bilo poslovanje v letu 1990 kljub nekaterim nedoseženim proizvodnim normativom v proizvodnji zadovoljivo. V pogojih gospodarjenja, ki veljajo in ob visokih dajatvah nove davčne politike moramo biti zadovoljni tudi s finančnim rezultatom, ki mu radi preprosto rečemo pozitivna ničla, čeprav tako neugodnega poslovnega rezultata v Perutnini nismo navajeni. Vse večje težave z likvidnostjo, plačilna nedisciplina ter neoptimalni rezultati nam v letu 1991 ne zagotavljajo uspešnega poslovanja. Zato je potrebno takoj izdelati program ukrepov za optimali-zacijo tako na področju proizvodnje, trženja in financ. Programu lahko zelo preprosto rečemo program ukrepov za preživetje v sedanjih pogojih gospodarjenja. Trg postaja iz dneva v dan bolj trd in krut selektor, ki svoje udeležence loči samo na dobre in slabe. Vložimo maksimalne napore na vseh področjih našega dela, da se obdržimo. Vsak delavec, posebej pa še strokovnjaki, morajo v teh naporih prispevati pomemben delež. Le tako bomo lahko preživeli leto 1991, ki bo še težje od leta, ki je za nami. Poslovodni odbor Obvestilo k razpisu za letovanje delavcev v sezoni 1991 Vse zainteresirane za letovanje v naših počitniških kapacitetah obveščamo, da žal nismo mogli v razpisu o letovanju delavcev v sezoni 1991 objaviti tudi cen lastnega prispevka za letošnje počitnice, ker ceniki še niso znani. Ker želimo vedeti, kakšen bo interes za letošnje počitnice in ker smatramo, da je v interesu delavcev zaradi planiranja dopusta, da se razpis čimprej objavi, smo ga tudi objavili brez cen. Želimo, da prijave za letovanje kljub temu, da cene niso znane izpolnite in nam jih dostavite. Vemo, da so cene poglaviten dejavnik pri odločanju za počitnice, zato jih bomo objavili takoj, ko bodo znane. (Razpis je objavljen na zadnji strani.) Prosimo za razumevanje! Kadrovsko socialni oddelek 11 ^________f,_____J.__________v___________________W ____f J ^ • F@cjJoQ finančnega ndcrtd zd loto 7997 HI Izhodišča za pripravo II. dela načrta poslovanja finančnega načrta za leto 1991 so bila: - načrt proizvodnje za leto 1991 - 30% letna inflacija (tečaj DEM = 9 din, USA $ = 14 din) - predvidene finančne možnosti Pri postavljanju sistema planskih cen so bila za vse proizvode in storitve upoštevana enaka izhodišča. Pomembnejše sestavine finančnega načrta so naslednje: - Načrt sredstev sklada skupne porabe znaša 15.320.000 din. Od tega znašajo sredstva za izplačilo regresa 8.860.000 din, katera bodo izplačana glede na tarifne razrede v treh skupinah 1. skupina: I., II., III. tarifni razred 5.000,00 din 2. skupina: IV., V., VI. tarifni razred 4.000,00 din 3. skupina: nad VI. tarifnim razredom3.000,00 din Od regresa ni potrebno plačati prispevkov, je pa regres sestavni del dohodnine in se po sedaj veljavni zakonodaji plača ustrezen del davka. Višje postavke sklada skupne porabe se še jubilejne nagrade v višini 972.000 din, odpravnine v višini 1.200.000 din, dotacija sindikalni konferenci v višini 65.400 din in vzdrževanje počitniških kapacitet v višini 2.000.000 din. - Sredstva stanovanjskega sklada so načrtovana v višini 3.875.900 din, od tega je za kredite delavcem namenjeno 3.657.400 din. - Načrt amortizacije znaša 110.919.640 din in zajema v skladu s predpisi tudi 50% pospešeno amortizacijo. - Vkalkulirana sredstva za investicijsko in tekoče vzdrževanje znašajo 48.580.000 din. Skupaj znašajo načrtovani odhodki 2.033.111.500 din in prihodki v višini 2.046.782.000 din, kar daje načrtovan dobiček v višini 13.670.500 din. V razporeditvi dobička načrtujemo tudi izplačilo dividend delničarjem v višini 2.390.000 din. Sestavni del finančnega načrta so še ključi za delitev stroškov, kondicije in planske cene surovin, materiala, polizdelkov, izdelkov in storitev. Pričakovani finančni rezultat izhaja iz načrtovanih proizvodnih normativov, zato moramo narediti vse, da jih bomo uresničili, saj pomeni vsako nedoseganje proizvodnih rezultatov povišanje stroškov ter slabitev finančnega učinka. Zato nam mora biti vsem cilj znižanje stroškov na vseh področjih, da bi tako prispevali k uspešnemu poslovanju in likvidnosti podjetja. Razpis za letovanje delavcev v sezoni 1991 Letovanje je možno 1. BIOGRAD n/m 2. OTOK CRES 3. ČATEŽ (apart.) 4. ČATEŽ (prik.) 5. FIESA 6. LOVRAN 7. MEDULIN (prik.) naslednjih krajih: - najete sobe pri Novosel Valentu 3 sobe š 4 ležišča, 4 sobe š 3 ležišča. - počitniško naselje »Stara Gavza«, oddaljeno cca 2 km od mesta Cres 6 počitniških hiš š 4 ležišča. - Terme Čatež -4 ležišča. - Terme Čatež 3 kamp prikolice š 4 ležišča - Avtokamp »Jezero« 3 kamp prikolice š 4 ležišča. - 1 apartma 6 ležišč. - Autokamp »Medulin« 2 kamp prikolici h 4 ležišča 8. MORAVCI — Zdravilišče Moravske toplice 2 kamp prikolici š 4 ležišča. 9. NOVIGRAD — 2 apartmaja š 3 ležišča, 1 apartma 4 ležišča. 10. UMAG — Avtokamp »Stella Maris« 5 kamp prikolic š 4 ležišča. 11. VODICE — najete sobe pri Skočič Ljubomiru 4 sobe š 3 ležišča, 1 soba 2 ležišči. 12. ZADAR - počitniška hiša PR 3 sobe š 3 ležišča, 2 sobi š 2 ležišči. 13. ROGLA - 1 apartma 6 ležišč. Termini letovanja v vseh navedenih krajih so 10-dnev- ni. Sezona letovanja traja od 19. 6. do 7. 9. (razen v Bio-gradu n/m do 28. 8.). Na Cresu, v Lovranu, Čatežu, Zadru, na Rogli in v kamp prikolicah lahko interesenti po predhodnem dogovoru letujejo tudi izven sezone letovanja. Na razpis se lahko prijavita oba zakonca zaposlena pri PP in se obravnava vsakega posebej. Ob prijavi na razpis za letovanje lahko prosilec navede največ dva različna kraja in datuma. Prijave, ki bodo prispele po razpisanem roku, v prvem in drugem razporedu ne bodo upoštevane. Prijavnico za letovanje dobite v tajništvu PE ali na sedežu Direkcije na Potrčevi 10. Izpolnjeno prijavnico oddajte do vključno 8. 3. 1991. Kadrovsko socialni oddelek