OBZORJA STROKE Marija Stanonik TRADITIONES 23, 1994. /NAŠ ŽIVI JEZIK./ Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, SAZU, Ljubljana 1994, 420 str. ISSN 0352-0447 Pričujoča, triindvajseti številka Traditiones pri Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani je nastajala iz tihe zelje, da delovno porasli stoletnico izida znamenitega ^lovensko-riemškega slovarja, na kratko Pieieršnika, s katerim se je njegov avtor Maks Pleteršnik za vedno zapisal v slovensko zgodovino. 11 krati se želi oddolžili dolgoletnemu zglednemu uredniku imenovanega zbornika, nekdanjemu Upravniku Inštituta za slovensko narodopisje, dr, Milku Matičetovemu ob njegovi 75-letnid. Čeprav je v prvi vrsti slovstveni folklor is t, ima poseben posluh tudi za besedišče, ki ne pripada nujno knjižnemu jeziku in je marsikdaj povzdigni glas, da bi se kaj ukrenilo tudi za njegovo zapisovanje. Ne s;»nn) zato, da bi se te reči premaknile Z mrtve točke, vendar Pa tudi zato, je uredništvo Traditiones sprejelo zamisel glavne Urednice, tla tokratno številko oblikuje tematsko in jo posveti živemu jeziku. Zamisel vabila je izhajala iz interdisciplinarne Osnove, ki je bila kolikor mogoče sistematično in poglobljeno Že predstavljena, in sicer: nasproti sistemu jezika (ravnina "langtni') nam gre tu predvsem za ravnino "/>arok'\ U),,ej za "azili? in za pojave, ki jih v tej zvezi zavzeto uzavešča lako imenovana "etnografija komunikacije" V lej luči so vprasanja knjižnega jezika še kako aktualna Po drugi strani P;l je res, da je bilo predvideno težišče zbornika na problema-l;ki slovenskih narečij, saj je Živi jezik predvsem govorjeni lezik, kar so narečja per definitiOnem. S sodelujočim krogom avtorjev je mogoče zaslutiti pisano mavrico stališč in prepričanj o eni od temeljnih razsežnosti narodne identitete. Raznovrstnost je v zborniku navzoča ne 'L' glede na strokovne pristope do jezika kot predmeta znanstvenega raziskovanja, ampak tudi v dikciji diskurza, ki sega '>d strogo znanstvenega, prek esejističnih ali vzgojno naravnanih člankov do popolnoma osebnih izpovedi o jezikovni problematiki. Taka pisanost ni rezultat uredniške neskrbnosii, ampak zavestnega koncepta strokovne interdis-'plinarnosti in želje, prikazali na enem mestu, kako vse se je l)lOgoce bližati jeziku, pač živemu jeziku. Zelo raznoteri prislov ki so terjali veliko truda, kako jih uredili v smiselno ubran I pam, da se je to posrečilo po ključu, pO katerem je rubrika Razprave razdeljena V naslednje razdelke. Najprej je na vrsti razdelek Jezik in preteklost .ki uzavešča '''hipno razsežnost jezika. Na prvem, častnem mestu je pokojni akademik dr Niko Kuret s člankom Beseda "baba" v "'"'Odopisjn. Sprva se na razpisano temo ni znašel, izrecna Pobuda v pogovoru o njej pa ga je navdušila in tukajšnji unek - lako rekoč labodji spev njegovega znanstvenega Pisanja - ¡e že po nekaj dneh iu prvi za tokratno Številko Tra-| Itiones prišel v urednici ne roke. Prof. tir. Alenke Šivic Du-ar razprava Kako poslovensko boli, glasom ta ohlikoslovna in r°tnenosloviia razčlenila?glagola skeleli je izhodiščno čista I 6 GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3 etimološka jezikoslovna raziskava, toda razgledanemu el-nologu njena izvajanja ne bi smela biti popolnoma tuja. Prof. Janez Kcber;< prispevkom Nekateri semantični vidiki in moliti pn'hoda osebnih imen t' obča imena v slovenščini predstavlja dokaj mlado panogo imenoslovja in leksikotogije, ki, kot pravi sam, že po svoji naravi terja interdisciplinarnost: lek-sikološko-lmenoslovnenui se morata nujno pridružiti vsaj etnološki in zgodovinski pristop. Najobsežnejši je drugi razdelek Problematika narečij Prof tir. Zlnka Zor ko v razpravi Opis žage. mlina iu oglemce v govorit Selnice ob Dravi predstavlja na fonološki in morfološki ravni scvei noštajerski govor tako, tla |i dodaja tudi narečno strokovno izrazje že opuščenih žag, mlinov in oglcnicc in tehnologije dela na njih. Posebno pomembne so tudi skice omenjenih priprav. Enako srečno združevanje jezikoslovnega in etnološkega vidika doživljamo v razpravi Karmen Ken da Jež Etnološke raziskave kot (drugotni) vir v natvČnem slomrtipisju. Za primerjalno gradivo jemlje narečni slovar osredtijecerkljanskih govorov in narečno besed je iz istega območja, zbrano v delu M. Makarovič Kmečko gospodarstvo na Slovenskem (1973). Prof. dr. Francc Novak predstavlja načrt za zapisovanje besednega zaklada govorjenja jezika v posameznih krajih v slovenskem jezikovnem prostoru Prispevek prof. dr. Martine Oroy.cn Odvisnost narečnega besedišča iu način ttpoveddhja (izražanja) od Spremilijajočega se načina Življenjase problemsko navezuje na omenjeni Novakov članek, saj je obema pred očmi zahteva sodobne slo venske ti ialektologi je po vsestranskem zajel ju govorjenega besedišča vseh družbenih slojev in vseh govornih plasti. Konkreten prispevek k reševanju teh vprašanj je prva objava vprašatnic za zbiranje besedišča o rastlinah iu živalih na naših tleh. Pripravila ju je mag. Francka Benedik in ju tudi sama likovno opremila. Tretji razdelek je namenjen slovstveni folklor i kot umetnosti go i o rje neg a jezika. Kar trije članki v njem se nanašajo na knjižno zbirko Glasovi, v kateri izhajajo slovenske folklorne pripovedi. Mag. Vera Smole v članku Folklorist med prevajanjem iu zapisovan jem pretresa postopek preko-diranja žive govorice v pisani medij na primeru sedmih knjig iz omenjene knjižne zbirke in konstruktivno predlaga način zapisovanja narečnih besedil za široko rabo skupaj z možnim fondom dodanih znakov. Prof. Jaka Miiller se kritično razgleduje po jeziku knjige Duhan iz Višnje Gore (Mihaele Zaje Jate), prof. Jelka Hadalln pa podaja svoje izkušnje pri delu za zbirko Glasovi o knjigi s Krasa. Strokovno najbolj ino-vativen je Poskus strukturalne obravnave slovenske prozne folklore, s poudarkom na pravljici mag. Andreje Žele, prof. tli. Zmago Š m i tek pa motivno klasificira in primerjalno analizira slovensko izročilo o Atili in Hunih, pri čemer zavrača trditev, tla so motiv pokopa v lic h kovinskih krstah prinesli v Evropo šele Madžari ler postavlja hipotezo o mitološkem izviru izročila o Atilovem grobu. Četrti razdelek O jeziku po etnološko želi spodbuditi et-nolingvisiična raziskovanja, vendar se je to le deloma posrečilo. Gost z. Madžarske Laszl6 Kiirti v članku Pisaliet- OBZORJA STROKE H i.pi'.i: .ii'atstf? ammSAi: na^rtij i jo in pisati samegaSebe reflektira izredno pomembno vprašanje objektivnosti in subjektivnosti etnološkega oz. antropološkega pisanja. Edini avtor, ki zastopa zamejske Slpvence, je mladi raziskovalec Andrej Furlan iz Trsta s prispevkom Slovenščina v muzejih slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Kako praktično rešuje vprašanja, ki jih z izredno prodornostjo načelno zastavlja pravkar omenjeni madžarski avtor, nam predstavlja mag. Mojca Ravnik v članku Ter&iski pogovori - vir za etnološke m elnolingvislične raziskave. Pri Našku Križnarju ne gre za jezik in tekste z vidika filologije, ampak Semiologije, saj obravnava v tem ključu uporabo viden kamere z njej lastnim jezikom. Razdelek Jezik v javnosti sestavljata le dva članka, vendar s silno medsebojno odbojnostjo. Akademik prof, dr. Zdravko Mlinar vabi k optimističnemu ocenjevanju sprememb, ki našo materinščino postavljajo pred nove izive in preizkušnje; pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik pa svari pred pretirano lagodnostjo v tej zvezi, saj nam skušnje na robovih slovenskega etničnega ozemlja dokazujejo, kam pripelje pritisk mjščine na jezikovno substanco nosilcev, ki ne gojijo lastne samozavesti Veliko odgovornost za to nosi šoia, kar želi poudariti razdelek Materinščina v naši šoli Zato smo veseli odziva svetovalke za slovenski jezik Milene Ivšek, da .sodeluje v njem s prispevkom Slovenščina kot živ jezik v šoli. Ima ko velja za prof. dr Toma Korošca, ki se pridružuje z analizo izrazitejših napak v knjižnem jeziku pri 5Q0 abimrientih slovenskih šol v članku Nekaj kazalnikov o znanju pisne knjižne slovenščine pri slovenskih srednješolcih. Sledi razdelek Materinščina v raziskavah: Znanost mladi ni. v katerem s povzetki svojih raziskovalnih nalog sodelujejo pod vodstvom požrtvovalnih mentoric slavistk naslednji dijaki in dijakinje: Boštjan Tratar s Srednje tehniške šole v Celju. Tanja Tekstor Nuša Kotar in Katja Spik s Srednje zdravstvene šole in gimnazije v Ljubljani ter Ingrid A m b rožič z osnove šole v Divači. Tudi rubrika Gradivo in zapisi je v skladu s tematsko zasnovo zbornika ustrezno izpolnjena. V njej sodelujejo s svojimi krajšimi prispevki Sonja Horvat i Miku vtopo nimi na Vrheh m v dolini Raše/P-Žf), Janez Mikic (Poročilo o zapisovanju narečij v Slovenski Istri), Silvo Torkar (Od prezira k priznavanju, ud preganjanja k zbiranju slovenskega narečnega besedišča), Cilka Trobec (Moj narečni jezik). Zvone Kopač t Doživetja nekega narečja), Berta Golob (Osebno stališče o jezika), Radovan Jelinčič (Folklorno gradivo iz Prtačine). Druge rubrike v zborniku: Polemika, Kronika, Ocene in poročila so do tematske zasnove zbornika ravnodušne, v njih pa nastopajo Angelos Bas, Tone Cevc, Janez Dolenc, Mar je tka Gole/,, Herta Maurer-Lauseggcr, Monika Krope j, Kajko Muršič in nekateri že spredaj imenovani avtorji. Vseh sodelujočih avtorjev je enamštiridesel (41), zbornik pa obsega 420 strani. Pripis; Na koncu še iskrena zahvala za zaupanje vsem sodelujoči m avtorjem in za lepo sodelovanje tajnici medu i št va gos/>e Marti Koren in višjen nt strokovnemu sodelavcu gospodu Dušanu Meri i ar ju. Brez njiju tega zbornika v taki obliki ne l?i bilo. Mojca Kamšak TAKO SMO ŽIVELI 2. ŽIVLJENJEPISI KOROŠKIH SLOVENCEV. Uredila Marija Makarovič. Krščanska kulturna zveza in Slovensko narodopisno društvo Urban Jamik, Celovec 1994. 222 sir., il. ISBN: 3-85013-385-0 Druga knjiga iz serije življenjepisov Tako smo živeli, življenjepisi koroških Slovencev, prinaša Življenjepise 17 Slovencev, od lega šest moških in enajst žensk iz raznih krajev na avstrijskem Koroškem, od Zahomea do Vogrč oziroma od Spodnje Ziljske doline do Podjllne. Merilo za izbor je bila starost: pri tem je imel najstarejši pripovedovalec 90 let (rojen leta ¡904) in najmlajša pripovedovalka 60 lel {rojena leta 1934), Zapisane zgodbe v knjigi si sledijo po istem kriteriju, od najstarejšega do najmlajše. Pripoved nit' in pripovednikov. Tako smo v • * • živeli ve I 6 GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3