ZADNJA SODBA KOT POMOE V BOJU ZA REKATOLIZACIJO DEZELE STAJERSKE Razprcna obrcwnava ias ob izteku 16. in na zaietku 17. stoletja na slovenskem Stajerskem, ko so se tehtale r tto i i p rote statTtov in p rebuj aj oi e s e protirefo nnacij e. ,4r'torica razprave z itienzivnim delovanjem na poclroiju protireforntacije in katolilke verske prenove v Notranji Avstriji povezuje tudi vnoviien razmah tqorabe eshatoloikega ntotiva Zadnje soclbe znotraj stenskega slikarstva v katoliikih cerkvah. Avtorica je posktdala tri lokacije na obruoiju slovenske Stajerske, kjer se pojavi ntotiy, umestiti v iirii zgodovinski kortekst in jilt osvetliti predvsem iz ikonografskega t idika. Po smlti nadvojvode Karla IL leta 1590, vnetega borca za katoliSko versko prenovo notranjeavstrijskih deZel, je protestantizem dobil nov polet v upanju na zmago. Razmere zaraziiritev protestantizma so bile v naslednjih letih zelo ugodne, saj so turlki vpadi v habsbur5ke deZele terjali od vladarja ogromno denamih sredstev za udinkovito obrambo pred "cleclnim sovrainikom kriianskega syeta<<, ki si jih je ta lahko pridobil le na osnovi privoljenja deZelnih stanov, zato jim je v verskih redeh moral popu5dati. Plemstvo in me5danstvo, ki se je pri nas v najvedji meri oklenilo novega duhovnega gibanja, je sprido nemirnega dasa 16. stoleda postajalo vse modnej5e, proti koncu stoleda pa se s protestantsko aktivnostjo sredamo ne Ie v mestih in na gradovih, temved so se tplivi nove vere vse bolj poznali tudi na podeZelju, k;er so se kazali v verski mladnosti prebivalstva,r v nraynem Zivljenju duhovldine (Zivljenje v t. i. !:ottktiltinatu) in v prikritem, vdasih pa celo v javnem prestopu k protestantizmu (dajanje skupne odveze in zanemarjanje osebne spovedi, obhajanje vernikov pod ctbento poclobama - sub utraque itd.). Tako je vse bolj kazalo. da se s smfijo Karla II. katolicizmu piSejo oosiednje ure. Po letu 1595, ko ie iz Ingolstadta, kjer Simona Menoni, univ. dipl. umctnostna zgodovinarka, Muzej OrmoZ, Kotodvorska cesta 9, 227A Ormai. PodeZelsko prebivalstvo je v vcrskem pogledu postajalo mladno, nr pa se moglo ogreti za novo vero, vero svojih zemljiSkih gospodov, ki so jo v veliki vedini Sirili tujci (cf. Mlinaid, J., Yizitacije sekovskih Skotbv Martina Brennerja in Jakoba Ebcrlcina nr siovenskcm Stajerskem, Kiagenfurt-Ljubljana- \\'ien, 1994, str. i91). Zgodoaituft zapisi UDK 236.9 (436.4)" 1 5 I I 6" :27 2 16/ 17' 23 6.9 (43 6. 4)" | 5 / I 6" :27 4 282 Simona Menoni* se je 5ola1 na jezuitski visoki Soli, pri5el v Gradec Karlov sin Ferdinand II., so se razmere vendarle prevesile v korist katoli5ke vere. Sele nove okoli5dine - predvsem dokondno prenehanje tur5ke nevarnosti - so v notranjeavstrijskih deZelah omogodile udinkovito protireformacijo in rekatolizaciio. V tak5nih, za katoliSko stran in njeno versko Zivljenje neugodnih okoliSdinah je pridel delovati Marlin Brenner (1585-1615), najodlidnejSa osebnost v procesu katoli5ke verske prenove v Notranji Avstriji, posebej na Stajerske m. Ze pred.nastopom svoje sluZbe je kot sekovski 5kof (1585) prejel vrsto pooblasril za svoje delovanje. Ze v prvem letu Skofovanja mu je salzbur5ki nad5kof Janez Jakob Kuen-Belasy (1560- 1586) zaupal vizitacijo Zupnij, nad karerimi je sekovska Skofija imela pravico patronata, ozitoma tistih, ki so ji bile inkorporirane. V letu 1591 je Brennerja naddkof Wolfgang Teodorik pl. Reitenau (1587-1612) imenoval za svojega generalnega vikarja na ozemlju celotne Stajerske, kakor daled je ta spadaia k salzburSki metropoliji, h kateri je dodal 5e dunajsko- novome5ki dekanat (Dekanat Neustadt). V naslednjih letih je Martin Brenner prejel od salzbur5kega nad5kofa in tudi od apostolskega sedeZa vrsto pooblastil, ki so mu omogodale neovirano delovanje v Skofiji in vikariatu.2 Svoj cilj je Skof v prvi vrsti nameraval dosedi z vizitacijami na ozemlju njemu zaupanega generalnega vikariata, saj sta si tako cerkvena kot posvetna oblast o razliritvi protestantizma med duhov5dino in verniki lahko ustvarili realno podobo le z ogledom na terenu. Kot generalni vikar salzbur5kega nadlkofa se je Brenner prvid odpravil na vizitacijo vikariata ie leta 1593 in tako vizitira.l tudi Zupnije na slovenskem Stajerskem, pri demer je naletel na Zalostne razmere, ki so pri vernikih in duhov5dini vladale tako v verskem kot v nravnem pogledu.3 Nekaj let po delovanju il4linarid, J., Prizadevanje sekovskih Skofov Martina Brennerja (1585-1612) in Jakoba Eberleina (1615-1633) kot generalnih vikarjev salzbur5kih nad5kofov za katoliSko versko prenovo na Stajerskem v ludi protokolov 1585-1614 in vizitacijskih zapisnikov iz 1607,1608 in 1617-19, Ljubljana, 1983, str. 1 l- 12. Mlinarii, J., KriZniSke Zupnije Velika Nedelja, OrmoZ, Srediide in MiklavZ do konca 18. stoletja, OrmoZ, 1983, str. 85. -13- Zgodoaituftzary protireformacijskih komisija sta salzbur5ki nad5kof pl. Reitenau in sekovski Skof Brenner dutila potrebo, da vnovid ugotovita na terenu samem, kako je z verskim Zivljenjem, da bi tako dim prej dokondala rekatolizacijo svojega ozemlja. Skof Vtartin je s spremljevalcem in kaplanom Viljemom Paulitijem vizitacijo opravil v letu 1607. Ze v naslednjem letu je moral Brenner ponovno na pot, tokrat po narodilu deZelnega kneza nadvojvode Ferdinanda. Potem ko se je Skof z vizitacrjama v letih 1607 in 1608 po mestih in na podeZelju dodobra seznanil s stanjem verskega Zivljenja, je sku5al odpraviti vse pomanjkljivosti pri laikih in duhov5dini.5 Po odstopu Skofa Martina Brennerja leta 1615 je salzburiki nadSkof Marko Sittich (1612-1619) avgusta istega leta posvetil za naslednika njegovega nedaka Jakoba Eberleina (1615-1633), ki mu je bila prav tako kakor predhodniku zaupana skrb za Stevilne Zupnije v salzbur5ki cerkveni provinci na ozemlju Stajerske. Eberlein je vse svoje modi posvetil nadaljevanju dela svojega predhodnika, pri demer se je osredotodil na skrb za duSno pastirstvo. za vizitacije in korespondenco s podrejeno mu duhovldino. Najvedje Eberlainovo delo pa so njegove vizitacije v letih 16i7 - 1619,ko je z izjemno energijo obiskal vse Zupnije in vrsto samostanov svoj ega obseZnega teritorij a.6 Kljub Stevilnim opozorilom in obljubljenim kaznim, ki so sledile neizpolnjevanju boZjih in cerkvenih zapovedi, pa jeiz vizitacijskih zapisnikov in itevilnih narodil, ki sta jih generalna vikarja salzbur5kega nad5kofa Brenner in Eberlein po5iljala duhovidini, razvidno, da se je stanje sicer pridelo izboljlevati, a je bilo na terenu 5e vedno veliko neposlu5nosti glede upo5tevanja vseh zakramentov katoli5kega nauka, Zupniki in vikarji na nekaterih Zupnijah so 5e vedno podeljeval skupno odvezo, zanemarjali so osebno spoved, podeljevali obhajilo pod obema podobama ter 5e naprej Ziveli v konkubinatu.T Tudi na podrodju dela habsburikih deZel, kamor je segala cerkvena oblast oglejskega patriarhata, tazmere a Martin Brenner je leta 1599 oblikoval t. i. protireformacijske >lereie komisije<, ki naj bi pod vodstvom sekovskega Skofa in v spremstvu voja5tva prehodile deZelo ter zajezile dejavnost protestantov na terenu (cf. Mlinarid, J., Prizadevanja sekovskih Skofov Martina Brennerja (1585-1615) in Jakoba Ebcrleina (1615-1633) kot generalnih vikarjev salzbur5kih nad5kofov za katoliSko versko prenovo na Stajerskem v ludi protokolov 1585- 1 6 1 4 in vizitacij skih zapisnikov iz 1607 , I 608 in 1617 -1619 , Ljubljana, 1983, str. 13. s Mlinarid, J., Vizitacije sekovskih Skofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina na slovenskem Stajerskem, Klagenfurt- Ljubljana-Wien, 1994, str. 196- 198. 6 Prav tam, str. 196-199. 7 Prav tam, str. 197-198. v poznem 16. stoletju niso bile nid kaj ugodne. Ob preted,i nevarnosti razlirjenega reformacijskega gibanja ni bila za Oglej brez dolodene nevarnosti tudi katoli5ka stranka okoli nadvojvode Karla, saj je nadvojvoda upal, da si bo v novem klitidnem trenutku priboril dolodeno neodvisnost ustreznega dela svojih deZel od cerkvene nadvlade oglejskega patriarha. Poleti leta 15Bl je Pavel Bizancij - kotorski Skof, sufragan in generalni vikar oglejskega patriarha, v zgodovini nalih deZel pa znan predvsem kot eden izmed nosilcev protireformacije druge polovice 16. stoletja - v imenu patriarha Giovannija Grimanija opravil vizitacijo oglejskih Zupnij na Kranjskem in deloma na juZnem Stajerskem, ki so sodile pod oglejsko jurisdikcijo. Jedro vizitacijskega zapisnika tvorita personalni status duhov5dine in sezuam podruZnic z njihovo oddaljenostjo od Zupnijskih sedeZev. Posebno zanimivi so tisti deli popisa, ki nam razsvetljujejo razmere v Zupnijah, kjer so delovali duhovniki, ki so prevzemali navade protestantizmu naklonjene dobe, kjer so zapisane omembe protestantskih hi5 ter zaplenjene protestantske literature.8 Zvezek se do dana5njega dasa ial ni ohranil kot izvirnik, ohranjena je le njegova kopija, nastala v drugi polovici 17. ali v zadetku 18. stolerja. Drugi pomemben dokument iz oglejskega dela Stajerske je popis cerkva, ki ga je sestavil Polidor Montagnana; prina5a nam po Zupnijah urejen seznam cerkva z imeni in zadolZitvami duhovnikov ter opisom beneficijev. Njegovo Zivljenje sicer ni povsem raziskano, kljub temu pa iahko razberemo, da gre za primer ambicioznega visokega cerkvenega uradnika, ki se mu je z udinjanjem patriarhovi kuriji v Vidmu v razburkani dobi, ko so se tehtale modi protestantov in prebujajode se protireformacije, posredilo nakopiditi najpomembnejSe cerkvene nadarbine in sh.Zbe oglejskega dela Kranjske in Stajerske. ieprav je bilo gradivo po vsej verjetnosti zbrano za bolj5o vednost patriarha oziroma njegovega generalnega vikarja in njima v pomod pri uresnidevanju cerkvene politike, se tu in tam pojavljajo tudi podatki, karakteristitni za kanonidne Skofijske ali arhidiakonske vizitaclje. Zanimivo je, da se iz dokumenta zrcali - glede na sicer5nji poloZaj cerkva v ludi protestantizmu naklonjene dobe da protestantizem cerkvene organizacije na Stajerskem, vsaj v vidikih, ki se jih dotika obravnavani popis, ni bistveno prizaclel.e Protestantske literature je bilo sorazmemo veliko za razmete, y katedh so bili podeZelski Zupniki, zanimivo paje spoznanje, da je bilo med knjigami zelo malo slovenskih (cf. Hcifler, J., Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana, 1982, srr. l4). Hdfler, J., Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana, 1982, str.7-10. ..14-- Zgo[ortircft zaprsi Tako nas v dasu intenzivnega delovanja na podrodju protireformacije in katoliSke verske prenove v Notranji Avstriji - tako na podrodju salzbur5ke nad5kofije severno od Drave kakor tudi oglejskega patriarhata juZno od nje - ne preseneti vnoviden razmah motiva na poslednje redi opominj ajod,e Zadnje sodbe na zidovih katoli5kih cerkva, ki se je pred odmi vernika razgrntla kot opominjajoda slikana pridiga, Kot tak je motiv namred predstavljal podporo prizadevanjem po ureditvi razmer na posameznih Zupnijah, saj je dvignjen vernikom pred odi deloval kot didaktidni opomin pred duhovnimi zmotami iu neustreznim nravnim Zivljenjem. Na slovenskem Stajerskem ob izteku 16. in v prvi tretjini 17. stoletja na stenah cerkva namred sredamo kar tri monumentalne in vsebinsko bogate upodobitve Zadnje sodbe. V podruZnidni cerkvi sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju je Zadnja sodba na juZni steni prezbiterija, poslikava je datirana v leto 1588. Zadnja sodba v Zupnijski cerkvi sv. Martina v Smartnem na Pohorju je nastala v zadnjem desetletju 16. stoletja, velikopotezna sodba ormolke Zupnijske cerkve sv. Jakoba pa naj bi cerkev krasila od leta 1629 napre1.to Cetrto Zadnjo sodbo tega dasa najdemo na oboku t. i. Lutrovske kleti v Sevnici, kjer nedvomno gre - po vsebinski in kvalitativni strani - za vrh pri nas ohranjenega stenskega slikarstva dasa okoli leta 1600, a poslikave protestantske molilnice zaradi ikonografske in slogovne kompleksnosti v pridujodi razpravi ne bomo podrobneje obravnavali." Zadnia sodba namred predstavlja eno izmed tistih upodobitev, pri katerih je izrazita predvsem eshatololka narava motivike. Gre torej za motiv, ki s svojo temo vzbuja razmiSljanja o poslednjih redeh, ki neizogibno dakajo vsakega posameznika; o smlti, o vsem kar je povezano s smrtjo, o vstajenju po smrti, zadnji sodbi r0 Letnice 1629 danes na kompoziciji ni najti, je pa bila - po ustno posredovanem podatku gospoda Viktorja Gojkovida, ki je v cerkvi izvajal restavratorska dela - dobro vidna ob odkritju. Letnico 1629 navaja tudi JoZe Curk (cf. Curk, J., Razvoj urbanih naselbin na obmodju obdine OrmoZ, OrmoZ, 1983, str. 75). Emihjan Cevc poslikavo postavlja v leto 1631, saj mu je to letnico posredoval restawator Viktor Gojkovid (cf. Cevc, E., Stenske slikarije 17. stoletja v ormo5ki Zupnijski cerkvi, OrmoZ, 1993, str. 16), medtem ko Janez MikuZ v porodilu navaja, da je Poslednja sodba morala nastati v 17. stoletju, ampak po letu 1632, vendar pred sedemdesetimi leti 17. stoletja, ko so odstranili ravni strop, do katerega je segala (cf. MikuZ, J., Ljubljana, 197 7, stt. 356). " Tudi luterani namreE niso povsem zavradali motiva Zadnje sodbe, zavradali pa so pripro5njo svetnikov kot posrednikov med dlovekom in Bogom; zato so odklanjali tudi t. i. motiv Deesis.Tapa je bil v ikonografskih predstavah na slovenskem geografskem prostoru Ze tako zakoreninjen, da je bil vkljuden tudi v poslikavo protestantske molilnice (cf. Cevc, E., Stenske slikarije 17. stoletja v ormodki Zupnijski cerkvi. OrmoZ, 1993, str.18). ter vednem Zivljenju po smrti. Motivika s tak5no vsebino v 16. stoletju seveda ne predstavlja novosti, saj jo skorajda redno sredujemo od 9. stoleda naprej, kjer je vsebinsko zaznamovala Stevilne cerkvene fasade ali samo lunete nad vhodi v cerkve. Tudi v slikarstvu je motiv Zadnje sodbe doZivel 5tevilne monumentalne izvedbe, ki so jih slikarji obidajno nameidali predvsem v notranjidinah na zahodno steno, v alpskih in predalpskih deZelah pa jih pogosto sredarno tudi na zahodni steni cerkvenih zunanjSdin, ki je nosilka simbolidnega pomena delitve med zunanjim in notranjim svetom, med svetnim in sakralnim." p.i tem portalne podobe dodatno nagla5ujejo mejo med vsakodnevnim Zivljenjem, kjer je dlovek nagnjen k skulnjavam greSnega Zivljenja, in sakralnim prostorom, kjer se lahko z navzodnostjo boga odreii svojih zemeljskih strasti in s krepostmi pridobi zvelidanje. Pri verniku eshatolo5ka motivika upodobitev torej vzbuja dvoje; najprej strah pred grozotami, ki kot posledica sledijo gresnemu Zivljenju, ter istodasno zbuja upanje za dosego obljubljene nagrade po smrti. Na podlagi povedanega je povsem razumljivo, da motiviko s tak5no vsebino pogosto zasledimo tudi v cerkvenih notranjddinah, in sicer na zahodni steni ali 5e pogosteje na slavoloku, ki pomeni prehod v najsvetej5i del cerkvene stavbe, kjer sta taklen^ pomen in opozorilo 5e posebej upravidena.r3 Sprido povedanega ni nobenega ,luo*o, da je motiv Zadnje sodbe v tem dasu velikokrat uporabljen kot slikana pridiga vernikom in da je v nekaterih cerkvah pognal iz zmagoslavja obnovljenega katoliStva kot svared opomin vernikom, naj ohranijo katoliSki nauk kot edino zvelidaven. Vizitacijski zapisniki in Stevilna narodila, ki sta jih generalna vikarja salzburSkega nadSkofa Brenner in Eberlein po5iljala duhovldini, namred pridajo, da se je stanje na prelomu v 17. stoletje na slovenskem Stajerskem sicer postopoma pridelo boljiati, da pa je klj ub intenzivnim protireformacij skim prizadevanj em in delovanju v smeri katoli5ke verske prenove v ljudeh 5e tlel spomin na ogenj verske reformacije, ki ga je modno podpiralo tudi nadaljevanje razvratnega Zivljenja duhovldine. Kot smo Ze omenili, motivika s taklno vsebino v 16. in 17. stoletju ne predstavlja novosti, saj jo skorajda redno sredujemo od 9. stoletja naprej. Iz ohranjenega gradiva slovenskega srednjeve5kega stenskega slikarstva pa je razbrati, da 12 V glarnem v strokovni literaturi velja, da cerkvena stavba simbolidno predstavlja bodisi boZje kraljestvo, nebeiki Jeruzalem, boZjo drZavo ali paradiZ na zemlji, pri demer pomeni vhod poudarjeno delitev med zunanjim in notranjim svetom, med svetnim in sakralnim. (cL Bandmann, G., Mittelalterliche Architektur als Bedeutungstrager, Berlin, 1978, str. 66 ss.) l3 Peskar, R., Srednjevelke poslikave zunanjldin cerkva v osrednji Sloveniji, Ljubljana, 1991, str. 33,42-43. --15- Zgodooinsft zapisi postane od sredine 15. stoletja naprej aktualen ikonografski tip, ki je zasnovan v ved pasovih. Prizor se navadno za(enja na levi ali na sredini spodaj, kjer je upodobljeno vstajenje mrtvih in kjer se obidajno Ze nakazuje razlodevanje med zvelidanimi na levi strani - Sodnikovi izvoljeni desni - pred vrati nebe5kega Jeruzalema in pogubljenimi na desni strani Sodnikovi levi - pred Leviatanovim Zrelom.ra Zgornji in srednji del zayzema centralni Kristus Sodnik, ki ga ob straneh spremljajo apostoli ter pogosto v priproinjiSki vlogi tudi prva priproSnjika Marija in Janez Krstnik.l5 Gre torej za upodobitev uvodne vizije Razodetja, kjer Janez vidi Kristusa kot >>Sinct ilovekovega, obleienego v clolgo lmljo in oposanego no prsih z zlatim pasom. V svoji desnici je imel sedent zvezcl in iz njegovih ust je prilrujal dvorezen oster mei<< (Raz 1,9-17), sa.i boZja desna ni enaka levi. Na desno stran se bodo namred iz boil1ih ust glasile besede ovcam, ki jih bo izmed vseh narodov izbral Sodnik, kakor pastir lodi ovce od ovnov: >>Pridite, blagoslovljeni ntojego Oieta, prejmite kraljestvo, ki vam je priprcwljeno ocl zoietko sveto!<< (Mt 25,34) Desnica kaZe, kje je kraljestvo. In kot bi med prihajal iz trst, se glasijo besede ovnom na levi: >>Proi iTprecl ntene, prekleti,<< kar obidajno energidno kaZe levica, >>v vehd ogenj, ki je pripravljen hucliitL in njegovim ongelom!<< (Mt 25, 41) Slika l: Zadnja sodba na jtritti steni prezbiterija v podruittiini cerkvi sv. Kturigtnde v Kungoti pri Ptujtt. Foto: Simorru Menoni. la Reprezentativna primera omcnjenc ikonografske shemc v ohranj encn. gradivu srednj evellAin kaufbrief vort Jorgen Pentantber, verkauft herrn Friderichen von Pettau I8 hueben zt Sittendorf bei St. Ktuigtmden aruto l32B<< (cf . Losertl.r, J., Das Archiv des Hauses Stubenberg (Supplement II). Archivregister von Wurmberg aus den Jahren 1498 und 1543 nebst einem Wurmberger SchloBinventar von 1525. Verbffentlichungen des Historischen Landes-Kommission fUr Steiermark, Graz, l9l I , str. 35, 5t. 130)). JoZe Koropec jc v dlanku Srednjcve5ki Vurbelk (cf. Koropec, J., Srednjcveiki Vulberk, Maribor, 1968, str. 117-136) prvi navedel to letnico I 328, ki jc prej za Kungoto pisci niso navajali, saj listina ni ol.rranjena in se omcnja v inventarju vurber5kega popisa listin iz leta 1 543, vendar zgodovinarji menijo, da podatku lahko povsem verjamemo (cf. Hernja Masten, M., Kungota in Ravno polje, v: CZN, letnik 75, n. v. 40, Maribor, 2004, str. 43). V starej5i literaturi so navajali kot prvo omembo Kungote leto 1443 po f'cvdni knjigi Friderika III., za katero je ohranjena listina, v kateri se omenja, da je Viljem Guntschaher imel v fcvdu tri I'rube, ki leZijo v Geredji vasi pri sv. Kunigundi v Zupniji sv. Martina (>>1443: Narestorf bey S. Kunigunden in S. Merten pharr< (cf. Blaznik, P., Historidna topografija slovenske Stajerske in jugoslovanskega dela Koro5ke do leta 1500, Maribor 1988, p. 369)). Splolna literatura (Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937, str. 510; Krajevni leksikon Siovenije IV. Podravje in Pomurje, Ljubljana, 1980, str. 403; Prirodni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1997, str. 161; Curk, J., Vodnik po ptujski okolici, Maribor, 1992, str.17 itd.) nastanek cerkve postavlja - brez omembe vira ali zapisa letnice v sami celkvi - v leto 1 520, ki jo danes lahko preberemo na slavolodni steni (>Posl. 1520 Pren. 1999<>Komntet Gesegneten und rtehnrct ins Besitz....,l8 Torej Ze omenjeni citat iz Matejevega evangelija >>Priclite, blagoslovljeni, in prejmite v svojo last...<< (Mt 25,34) Med ostalimi v cerkvi odkritimi in prezentiranimi prizori je v sklopu obravnave treba omeniti 5e upodobitev personifikacije Razvratnosti - Luxurije na severni steni cerkvene ladje kungo5ke podruZnice, saj gre tudi v tem primeru za priljubljen didaktidno moralizirajod motiv versko nravnega opozorila na nevarnost skuSnjave rnesainna minljivost trenutnih telesnih uZitkov, ki prav tako kot Zadnja sodba spada med eshatolo5ke teme. Brez globljega pomenskega akcenta bi si namred upodobitev golega Zenskega telesa le s teZavo predstavljali v cerkveni notranjBdini podeZelske podruZnice. Najznamenitejia na slovenskih tleh je gotovo Luxurija, ki jo je na severni zunanjSiini cerkve na Visokem pod Kure5dkom leta 1443 upodobil Janez Ljubljanski.te Po ugotovitvah Roberta Peskarja20 podobna slikarska reSitev v Sir5em alpskem prostoru doslej 5e ni bila najdena, pad pa je poznana vrsta upodobitev Luxurije od ll. stoletja naprej'v stavbni plastiki, zlasti na Francoskem in Spanskem, medtem ko nastopa v Nemdiji in Italiji nekoliko redkeie. Pri teh primerih je zanimivo predvsem to, da so jo upodabljali le na zunanjSdinah, predvsem na cerkvenih fasadah in portalih, tako je primer kungo5ke razuzdanke toliko trolj edinstven in zanimiv. V 15. stoletju najdemo na slovenskih tleh motiv Luxurije Ie 5e v Sir5e zastavljenem ikonografskem sklopu v podruZnidni cerkvi Matere boZje v Marija Gradcu pri Laikem, kjer je motiv zgolj del bogatega dekorativno I i Pe rsoni likac ij i vetrov znotraj l:ompo zi cij e Zac)nje sorlbe na juZni stcni orezbiterija kungoSke podruZnice srlemo v ohranjenem gradivu stenskega slikarstva tcga iasa na Slovenskem oznaditi za edinstvenl, deprav motiv vscbinsl>ln ob nrcinent glasu trontb bo soslai svoie angcie in z.brali botio njagove izvoliene ort itirih. vetay, od kra.ia clo kraja neba.<< (hJt.24,'3';1, l'I'ucko, 1., PodruZnidna cerl.:ev sv. Kunigunrle pri Kungoh n;r Dravskem oolju, Nlaribor', 2C0:i, sti'" 169" '' Stele, F., Slikar Johannes concivis in Laybaco, I-jubliana, 192i, str. !.1 ss in Cevc, E.. Luxuiia z Visokega pod Kureiikom, v: KronikaVIII, Ljubljana, 1959, sir. 16l,j6li. 20 Peskar, R., Srednjeveike poslikave zunanjS6in cerkva v osrednji Sloveniji, Ljubijana, 1991, str. 37. simbolidnega vsebinskega sklopa poslikave sklepnih stranic prezbiterija." Kqub slabi ohranjenosti priroru v Kungoti lahko razberemo obrise dveh celopostavnih figur, ob Luxuriji je namred tradicionalno upodobljen 5e hudid, ki razuzdanko mami v skulnjavo in jo vlede v pogubo. Luxurijije peklenski ogenj Ze objel sropala, kljub unidenosti prizora pa je zaznati 5e sledove njenih dolgih razpu5denih las, ki so Ze sami po sebi znamenje razvrata, in kadi, kijo grizeta v prsi in se ovijata okrog njenega golega telesa. Polidor Montagnana22 v popisu cerkva na oglejskem delu Stajerske iz zadnje desetine 16. stoletja cerkev sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju navaja kot podruZnico sv. Martina na Hajdini, katere vikar je bil takrat Anton Jarmenid, a nas s podatki, ki bi nam Sir5e razsvetlili dogajanje ob koncu 16. stoletja pri podruZnici, ne osredi. BrZkone pa je narodnika poslikave prej kot pri cerkvenih dostojanstvenikih treba iskati med gospodarji danes Zal propadle Kungoti bliZnje graldine Ravno polje (Ebensfe@. Na mesru, kjer je bila kasneje zgrajena gra5dina, je ie leta 1265 omenjena pristava gospostva Vurberk, pri demer je ie iz prve omembe Kungote in pristave Ravno polje vidna povezanost z gospostvom Vurberk in s Ptujskimi gospodi. Po smrti zadnjega moSkega potomca rodbine ptujskih, Friderika Ptujskega, sta veliko posest Ptujskih podedovali sestri NeZa, drugid porodena z Leopoldom Stubenbergom, in Ana, porodena Schaumberg. NeZa Stubenber5ka je poleg Stevilnih drugih posesri dobila tudi vurberlko posest in s tem tudi pristavo Ravno polje, ki je tako pri5la v last rodbine Stubenberg.23 Ta pristava se je med leti I51Z in 1586 osamosvojila kot samosrojno gospostvo z lastnim viSjim sodi5dem2a in patronatsko pravico nad kungoiko podruZnidno cerkvijo. V dasu osamosvojitve gospostva, in torej tudi v dasu nastanka poslikav v kungoSki podruZnici, je bil gospodar gra5dine grof Jurij Ziga Stubenberg (1570-1631)" Tako kot domala vedina Stajerskega plemstva je tudi del 21 Marijagralki grisailli na sklepnih stranicah prezbiterija - celotna posiikava nol.ranjidine je dal.irana v leto 152(r - so s svojo kompozicijo bujnega rastiinja in vanj vkljudenimi osernnajstimi samosto.jnirni simbolidnimi rnotivi, ki niso brez dolodene humanistiine I ronije, enkratni. 2r l-ktfler, J., Tr'1je popisi cerkva in kapei r.ui Kranjskenr rn slovenskem Stajerskem s lionca 16. stoiet-la, I-.jubljana. 1992, str.8i. xr Hcrn.ia Nlasten, M., Kungota in Ravnc polie, Maribor, 2004, str. 4) :i ',i opisu meja zbelovskega doZeinokneiiega soCii;ia 158(r je omenjeno grajsko pomilje Ravno pol.je. iast Slubenber5kih, pa turii krvno soCstvo na tcm obmoiju. Ze takrat je tor-cj obstajal;i samosto]ila gospoldina Ravno poljc, (>>Ebensfela, den Siubenbergem gehbri9,, soli auch ei.nen fiurgl'riet!. haben, tlazti d*s h.oha Gericltt aui'al!en bsr,:inen Griincien<>v blagoslovljeni z.enilji<< (cf. Mlinarid, J., Ptujska Zupnija v dasu reformacije ter protireformacije in katoli5ke prenove, Ptuj, 2003, str. 53). 26 ,r...machen aus Christo nichts, denn einen strengen, zomigen Richter, ftir dem man sich fiirchten miisse, als der uns wollte in der Hdlle stoBen, wie man ihn gemalt hat aus dem Regenbogen zu Gericht sitzend und seine Mutter Maria und Johhanes den T:iufer zu beiden Seiten als Ftirbitter gegen seinen schrecklichen Zorn (Luthers Werke. Weimarer Ausgabe, 1883 fi p. 46).< (cf. Koepllin, D., Reformetion der Glaubensbilder: Das Elldsungswerk Christi auf Bildeln des Spaitmittelalters und der Refbrmationszeit, Niimberg, 1983, str. 334.) sredujemo znotraj poslikav protestantskih molilnic in drugih, protestantskemu bogosluZju namenjenih prostorov.2T Sklepati smemo, da ikonografska sestava motivov ne odstopa od katoli5kega izrodila, da pa bi v poslikavi vendarle lahko sledili premiku poudarka v smeri protestantske verske miselnosti. To pa 5e ni dovolj, da bi smeli sklepati, da je poslikava rojena iz luteranskega duha, saj se v njej lahko zrcali le neka nova - prevetrena - miselnost dasa. Namred tudi katoli5ka cerkev je s sklepi tridentinskega koncila (1543/63) dogmatsko "odistila" krldansko ilonografijo v smeri jasnosti in razumljivosti. Tako ni povsem izkljudena razlaga, da se je pod narodni5tvo podpisal kak pravovernik cerkev je bila ne nazadnje podruZnica modne vikariatne cerkve sv. Marlina na Hajdini. Obe sta spadali pod pomembno in obseZno praZupnijo sv. Jurija v Hodah, ki je bila v podelitveni pravici nadvojvode Stajerskega in v potrditvi patriarha oglejskega2s - in bi celoto vendarle smeli razumeti kot slikani opomin pred zmotami in zablodami nove vere in z Luxurijo tudi kot opomin pred prostostjo mesa, Vi ga je protestantizem, kot piSe France Kovadid,2e proglasil za privilegij pristnega kriianstva, pri demer se, kot pravi Kovadi(,,nekaie duditi, da je to, iloveiki slabosti tako laskavo reklo, na5lo odmev med vsemi plastmi prebivalstva, iz katerih ni (bila) izyzetaniti duhov5dina. Za dokonden odgovor, kdoje bil narodnik poslikave v podruZnidni cerkvi sv. Kunigunde v Kungoti, ki bi nam naposled osvetlil duhovni milje njenega nastanka, bo treba najti ustrezne zgodovinske vire, kaj ved pa bi nam povedalo Ze celovito odkritje poslikave, ki se v veliki vedini 5e skriva pod kasnejSim ometom. Zupnijska cerkev sv. Martina , Smartnem na Pohorju je bila kot lastni5ka cerkev nekega krajevnega posestnika sezidana v dasu okoli leta 1200 ali malo zatern in .qi je najkasneje v 14. stoletju pridobila Zupnijske pravice; kot Zupnijsko jo v virih prvid sredamo Sele leta 1408.30 Zaradi v jedru povsem ohranjene enoladijske romanske zgradbe z vhodnim zvonikom je cerkvi doslej pripadalo prav posebno mesto v okviru romanske arhitekture na 27 Kirschbaum, E., Lexikon der christlichen Ikonographie, III, Rom - Freiburg - Basel - Wien, 1994, str. 123-124. 28 Hdfler, J., Trije popisi certva in kapel na Kranjskem in slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana, 1982, str.8l. 2e Kovadid, F., Zgodovina Lavantinske Skofije 1228-1928, Maribor, 7928, str. 260. 30 Prva arhivska omemba Zupnijske cerkve sv. Martina v Smartnem na Pohorju - v neki za studeni5ki samostan izdani listini - datira v leto 1252, zatem jo sredamo v Stajerskem deZelnokneZjem urbarju izlret 1265 do 1267 (cf. Hc,fler, J., Srednjeve5ko slikarstvo v Sloveniji IV, Vzhodna Slovenija, Ljubljana, 2004, str. 216). -18- Zgodovinsft zapisi Slovenskem,3r od raziskav sten in oboka v prezbiteriju leta 2000, pa je k njeni imenitnosti prispevalo Ie odkritje poslikave oltamega prostora. Izkazalo se je namred, da gre za izjemno odkritje, saj sodijo freske med naSe najstarejSe in kljub po5kodbam in nakljuvani povrlini tudi med najbolje ohranjene spomenike stenskega slikarstva tega dasa. Restavratorji pa so ob svojem delu naleteli na zanimivo poslikavo tudi na zunanji, ladijski strani slavoloka, kjer je naslikana ikonografsko pomenljiva varianta Zadrye sodbe. Slika 2: Zadnja sodba na ladijski strani slavoloka v i.upnijski cerkyi sv. Martina v Snwrtnem na Pohorju. Foto: Simona Merrcnl Kot v prvih izsledl>MEMORA RENOVISSIMA / ET INCI... ??? / LUCASA,.. VATICUS<<. V Montagnanovem popisu cerkva na Stajerskem iz konca 16. stoletja (159211596) dvakrar sredamo Luca Adacquaticusa, Zupnika pri sv. Marlinu na Poho{u, in nobenega dvoma ni, da napis omenja prav njega. Iz Montagnanovega popisa je jasno razvidno, da je 5lo za zelo ambiciozno osebnost, ki je bila sprido svojega aktivnega delovanja za katoli5ko versko prenovo dobro zapisana pri patriarhovi kuriji v Vidmu, na podlagi desar si je Luca Adaquaticus uspel pridobiti - zraven Zupnikovanja pri sv. Martinu v Smartnem na Pohorju - 5e beneficij pri sv. Andreju v Makolah in vikarsko sluZbo v bliZnjih ireinjicah 3' Zadnikar, M., Romanika v Sloveniji, Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana, 1982, str. 370. 3r BalaZic, J., Prvi izsledki o poslikavi prezbiter.ija Zupnijske cerkve v Smartnem na Pohorju, Ljubljana, 2001, sir. 142. (vikariatna Zupnija sv. Jurija v Konjicah).33 Ob povedanem se je v nemirni das, ki ga je zaznamoval boj za rekatolizacijo deZele, zapisal Ie kot narodnik Zadnje sodbe na ladijski strani slavoloka v Zupnijski cerkvi sv. Martina v Smartnem na pohorju.3a Smartenska Zadnja sodba predstavlja na osnovne ikonografske elemente reducirano likovno uresniditev, ki kljub nastanku v zadnjih letih 16. stoleda korenini v poznogotski deskriptivnosti. SrediSde kompozicije zay zema monumentalna upodobitev Kristusa S odnika, ki sedi na mavrici, pod njo pa se odkriva Ie krogla sveta. Ob Sodniku v pripro5nji tradicionalno kledita Marija in Janez Krstnik, ob treh osrednjih protagonistih pa sta na vsaki strani tradicionalno pridana 5e angela s trombama, ki klideta k vstajenju. Ceprav je upodobitev reducirana na najosnovnej5e pripovedne elemente in je spodnji pas, kjer so naslikani zvelidani pod vodstvom (prsatega) angela na poti v raj na nali levi, in pogubljeni, ki jih poiira Leviatanovo Lrelo, na nali desni strani, v nesorazmerju z velikostjo z osrednjimi protagonisti Sodbe, upodobitev vendarle udinkuje deskriptivno in pripovedno dovolj zgovorno. Nekoliko svobodneje je upodobljen le del ob Silastem zakljudku slavoloka, kjer se odvija poslednji boj za duie med angeli in peklen5dki. Iz srednjeve5kega besednjaka je prevzeta 5e veriga, ki je okienila obsojene na vedno temo in grozo pekla. Zanimivo je 5e dejstvo, da je na upodobitvi izpu5den prizor vstajenja mrtvih, ki ga sicer redno sredamo na tovrstnih upodobitvah. Vstajenje je slikar po vsej verjetnosti opustil zaradi precej omejenega prostora ob Silastolodnem zakljudku slavoloka, prejkone pa pod vplivom Schiiufelainovega grafidnega lista B. 34-30 z isto vsebino, ki ga je slikar Smartenske sodbe gotovo poznal bodisi izvorno ali preko kak5ne izmed kopij. Zraven ostalih slogovnih sorodnosti je namred primerljiv tudi vsebinski 33 Montagnan pri Zupniji sv. Jemeja v (Slovenski) Bistrici zapi5e: >V omenjeni Zupniji je v kraju Bistrica in zunaj njega detvero beneficijev: ...Drugi sv. Andreja zunaj mesta (v Makolah); podcljujejo ga meldani in potrjuje parriarh in zdaj ga ima Luka Adaquaticus, Zupnik pri sv. Martinu na pohorju (...p{re}sbyter Lucas Adaquaticus alias Parochus S. Martini in pacher).. Omenjenega Zupnika ponovno sredamo pri Zupniji sv. Jurija v Konjicah: >...Ima prav tako dva vikarja z duSnim pastirstvom in pokopali5dem v Zupnikovi vmestitvi, pankracija Rosekarja na Tinju (cerkev sv. Petra in Pavla) in (Luka) Adaquatica v Cre5njicah (...Praesby{terum} Adaquaticum in Kirchstetten...), ki prav tako imata podruZnice, katerih imen in pahonov nimam<. (Cf. Hdfler, J., Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana, 1982, str. 82-85). 3a NajnovejSe raziskave kaZejo, daje Luca Adaquaticus ob slavolodni steni dal vnovid poslikati tudi ves oltarni prostor. Zaradi fragmentame ohranjenosti ikonografske zasnove poslikave oltarnega prostora iz konca 16. stoletja ni ved mogode razbrati. -- 19 - Z'go[ovinsft zapisi poudarek na osrednjem Kristusu sodniku in prvih dveh pripro5njikih, v prizor vkljudeno vstajenje mrtvih pa je na grafidnem listu potisnjeno v ozadje kompozicije.35 NajrnlajSa med obravnavanimi poslikavami je Tadnja sodba na ladijski strani slavoloka v Zupnijski cerkvi sv. Jakoba v OrmoZu.36 Cerkev naj bi se po nekaterih 35 Predvsem v obrazu Marije hiproSnjice, v obrazih in nrdi v stopnjevani telesnostih figur ostalih dveh protagonistov osrednje Deesisne skupine prepoznamo odmeve pomembnega slika{a in grafi ka Hansa Schliufeleina (ok. 1480-1 540), ki je poznan predvsem kot popularizator Diirerjeve umetnosti. Med leti 1505-1507 je sodeloval v Dtire{evi delavnici pri izdelavi lesorezov zaknjiZne izdaje Ulricha Pinderja: >>Der bescltlossen gaft des rosenkrtinz mariae<< (iz51o 1505) in >>Speculum passionis domini nostri Jlrcsu Christi<< (izilo 1507). Schliufeleinovje pasijonski cikel v >> S p e c ulum p as s ionis rr, s tridesetimi ilustracij ami velikega format4 pri katerih zaznavamo modan prevzem Diire{evega figuralnega sloga (tipi figur, obrazci gubanja draperije), vendar z dolodenimi specifikami, ki Sch2iufeleina lodijo od Durerja (stopnjevana telesnost figur). Izjemno pomembno je dejstvo, da je bila serija zelo populam4 saj je 5lo za knjiZno ilustracijo pomembnega Pinderjevegta teksta ki je sooblikoval religiozne tokove ob izteku srednjega veka in hkrati razliqal in populariziral Diire{evo, pa hrdi Schiufelainovo stilno govorico. Odmeve omenj enih Schiufelainovih lesorezov sredamo tudi na Koro5kem, pri demer poudarjam zgolj oltami retabel s stojedimi svetniki in pi,zoi iz pasijon4 posvedenje sv. Juriju, ki je v proltijski, Zupnijski in romarski cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Maria Saal in je datiran z lehrico 1526 (cf . H6fler, J., Die Tafelmalerei der Dtirerzeit in Kamten, 1500-1530, Klagenfurt, 1998, str. 178, Kat. Nr. 5l). Vsi pt'izot'r iz Kristusovega pasijon4 pa tudi za nas najpomcmbnejia Zadnja sodb4 so z neznatnimi predelavami kopirani po ombnjenih lesorezih Hansa Schaufeleina. Tako gre pri Zadnji sodbi na Smartnem, kakor tudi pri tisti v Maria Saalu, za poznavanje Schaufelainovega grafidnega lista B. 34-30 (cf. Bartsch, A., Le peintre graveur,2l Biinde, Wien 1803 bis 1821, neue Ausgabe mit Illustrationen, Erglinzungen und Kommentaren: The Illustrated Bartsch (hrsg. von Walter STRAUSS), New York, 1981 ff, Vol. l1), pri demer je teZko ali celo nemogode z gotovostjo trditi, ali je avtor poslikave na Smartnem poznal izvomo Schilufelainovo delo ali pa zgolj predelave po njem. Gotovo pa je, da monumentalne in korpulentne figure z rahlo karikiranimi obrazi niso daled od izvomega Hansa Schlufelaina in njegovih lesorezov za >>Specuitun passionis<<. 36 OrmoZ. ki se v arhivskih virih prvid omenja Sele leta 1273 (>Holermus<< cf. Klasinc, A., Gradivo za zgodovino OrmoZa in n_iegovega okraja, OrmoZ, 1973, str. 104), leia 1322 (>>in foro Hoiermuos. cf. Klasinc, A., Gradivo za zgociovino OrmoZa in njegovegaokraja, OmoZ, 'l973, str. 104) ga sredamo kot trg, je Ze ieta 1331 (Herdegen Ptujski, marlal Stajetski, innjegov brat Friderik Pnrjski podelita prebivalcem v OmoZu (runscm Btilgen: darzue dem I{oiiermues<) vse oravice in svoboSdine, kakorjih imajo me5dani v mestu PLrju (cl. Klasinc, ll.. Gradivo za zgooovino OrmoZa in njegovega okraja, vr Ormoi skozi stole'.jn, Onnoi, 1973, str. 10zl). Ko so kdZniki okoii leta 12AA za pomoi: ',' -nojih proti MadZar:om od Fnderika Ptuiskega, salzburlkcg;. riinistenaia, pre-jeli ozemljc okol Velike Nedelje, je ktnilr.r zrtefil i rraj kasneje l eta 123 6) to postai a sredi5ie obseZne praZupni i e rr okvir katere.je med drugimi sodila tudi cerkev sr,'. Jakoba v OrmoiLr (cf. Nllinzrii. .f., KriTni5ke Zupniie Velika Ncriclia, Orn.rcZ. Sredi5er in Miklav7 do konca 18. stoletia r': C)rmoi skozi stoletja Ii, Ormoi, 1983, str. 8l ss). podatkih prvid omenjala leta 1271,37 bta 1316 pa se z navedbo oltarja sv. Katarine omenja Ze kot Zupnijska.38 Ce so arhivski podatki za das ob izteku 16. in na zadetku 17. stoleda za ie obravnavani cerkvi - podruZnidno cerkev sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju in Zupnijsko cerkev sv. Maftina v Smartnem na Pohorju - skromni, kar velja tudi za das srednjega veka pri kriZniSkih Zupnijah, se nam ti za slednje od pojava protestantizma naprej pojavljajo v obseZnejSi meri. Pri kriZni5kih Zupnijah se v prvi polovici 16. stoleda 5e niso poznali sadovi novih idej,3e desar ne bi mogli redi tudi za das ob izteku 16. stoletja, saj so novo yeto - ob zanikmi katoliSki duhovidini in v verskih redeh nevednem in malomamem ljudstvu - podpirali mogodni velikali: sinova Luke Szekelyja, Jakob in Mihael v OrmoZu, ter Jurij Zrinskj v MedZimurju.4o Mihael je dobil po odetovi smrli gradove Krapino, OrmoZ in SrediSde. Skupaj s svojim sosedom Jurijem je na vso mod Siril novo yeto med svojimi podloZniki. Medtem ko je imel protestantizem in kalvinizem v gfa5dakih modno oporo, pa na katoli5ki strani med nem5kimi vitezi, ki so imeli v rokah cerkve velikonedeljske praZupnije, vidimo popolno propadlost.al KriZniki in njihovi vikarji ter kaplani na inkorporiranih Zupnijah so v vedini sicer ostali pristali katolicizma, vendar so mnogi v ffavnem oziru zdrknili zelo nizko in bili vemikom vse prej kot dober zgled.o' Ko je Skof Maftin Brenner v letu 1593 vizitiral kriZni5ke Zupnije na slovenskem Stajerskem, je 37 Kovadid, F., Trg Sredi5de. Krajepis in zgodovina, Maribor, 1910, str. 103; Curk, J., Razvoj urbanih naselbin na obmodju obdine OrmoZ, OrmoZ, 1983, str.70. 38 >r25. 3. 1376: an sand Kathrein alter in der pharr chirchen ze Fridau... Fridaw pey der pharrr, (cf. Blaznik, P., Historidna topografija slovenske Stajerske in jugoslovanskega rlela Koro5ke do leta 1500, Maribor, 1986, str. 34). 3e Kovadid, F., Zgodovina Lavantinske Skofije 1228-1928, Maribor, 1928, str. 258. ac Jurij Zdnski je bil sin slavnega sigetskega-junaka Nikolaja Zrinskega, ki gaje imel v drugem zakonu z Zeno protestantko Evo Rosenberg s ieskega terje bil tudi sam naklonjen novi veri. Nikolaj katoliSki cerkvi ni odpovedal, pad pa sejc Julij Zrinski leta 1570 oditno priznal za protestanta ter zadel kruto preganj;iti katolidane. Istega letaje ustanovil v Nedeli5iu tiskarno, kjcr so se tiskale lutcranske knjige v hrva5kem jeziku, ter se Sirilc ne le po McdZimurju, ampak tudi okoli SrediSia, OrmoZa in Ljutomera. Zlasti ob sejmih in cerkvenih shodih se jc nudila oriiika raznim agitatorjem, da so Sirili med ljudi luteranske kniige: ker paje takrat le malo liudi znalo brati, so agitator"ii san:i glasnr: brali, da so ijudje posiulali (cf. Kovaiid F." Trg Sledride. Krajepis in zgodovina. Maritror, 1910. str. 176-lii t. t\ ,,'' l..ovadii. 1., Zgodovina l,avantinske Skofije i228-l!2E" Ivlaribor, 1928, str". 2-58. a: !\4linarid, J.. I'}rizarlevanja sekovskir ikoi'ov Martin;r IJrenner.i:, (i585-l 615) in Jakoba Etrerleina ii6i5 16331 iKar so uganjali vitezi-duhovniki, je postalo prekosmato celo velikemu mojstru, naclvojvodu Maksimiljijanu, ki jc v poscbni okroZnici leta 1594 zabiial vsem komturjem, naj z vso resnostjo sku5ajo odpraviti napake, ker se je zvedelo, da stali in mladi vitezi Zivijo nedostojno. imajo pri sebi nesramne Zenske in uganjajo razne nespodohnosti, vslecl Eesarje priSel na slab glas celi reo.< (ct'. Kovadid, F., Zgodovina Lavantinske Skofije 1228-1928, Maribor, 1928, str. 259). -' Srccr pa.ie Ze salzburlki nadlkof Eberhard ',, listini, s katero jc potrdil kriZnikom daritev Ptujskih, pridrial pravico invcstiture kandicl;ta za upravlj anj c dtt5lopastirske postoj ant(e, svoj c mu arhidiakonu pajc pridrZal pravilrr vizitaciie Zupnije (c1. Mirnarid, J., KriZni5kc Zupnije Veiika Nedelja, Ormoj, Sredi(ce irr Miklavi do konca 16. stoietii;, Orm,;i, i983, str. 82. "t lvilinarid, J., iJrizadevanla sekovskrh lkofov Martina Brenneria ( i 58-s-l6i -5) in Jakoba Eberleina (l6i 5-1633) kot generalniir vikaricv salztrur5kii: naCikolbv za katoli5ko vcrsko prenovo na Staierskern v iudi prntcirolo..' 1585-l6l,i in vizitaci,jsilih zapisnikov i't $A7 , l60E il 1617-i519, L"tubljana. i983, si;". 51 1'' Kovaii,i. F.. Zgocirivina Lavantinske Skofije i228-1928, Maribor. 1928 str. 259. razmere kakor leta 1593.47 Tudi naslednik Skofa Marlina Brennerja Jakob Eberlein (1615-1633) je v svoji Skofiji in v zaupanem mu vikariatu opravil v letih od 1617 do 1619 temeljito vizitacijo, ki pa zaradi nasprotovanja nemlkega vitelkega reda ni zajela njihovih Zupnij. V letu 1621, ko so bile vendarle vizitirane tudi te, je vizitacija pokazala, da se je na teh Zupnijah resda marsikaj obrnilo na bolje, vendar je ponekod v Zivljenju vikarjev ostalo vse po starem.as Na ponovno utrditev katolicizma v teh krajih je gotovo najpomembneje vplivala vrnitev najvedjih zemlji5kih posestnikov tega in sosednjih obmodij v katolicizem. Protestant Mihael Szekely je Ze v letu 1598 zaradi prevelike zadolZenosti prodal OrmoZ s SrediSdem Rupertu Herbersteinu, ta pa leta 1604 ogrskemu plemenita5u Ladislavu Petheju de Hethesu, ki je bil sicer katolidan, a razmer ni mogel udinkovito spremeniti, saj je bil z mestom in s podloZniki v nenehnem sporu. Ko je 1617 Ladislav umrl, mu je sledil zmernej5i sin Stefan, ki je mesto vodil vse do svoje smrti okrog leta 1634 in imel le nekaj sporov in pravd z ormo5kimi meddani.ae S tem sta kalvinizem in protestantizem izgubila modno oporo. Leta 1613 se je povrnil v katoliSko cerkev tudi Jurij Zrinski mlajli, s dimer je tudi v MedZimurju odklenkalo protestantizmu. Glede na opisane razmere pri kriZni5kih Zupnijah nas v sklopu prizadevanj za katoli5ko versko prenovo, a1 Zupnikapli Veliki Ncdelji sploh ni nalel doma, izredno Zalostne razmere pa so ga plesenetile ravno v OrmoZu, zlasti kar zadeva nravno Zivljenje vikarja in kaplana. France Kovadid stanjc slikovito opisuje: >>Orntoiki vikar Janez. Dvoriii je bil popoln nevednei. in pohujiljivec. S svojo prileinico je bil >navidezro poroien< in se znjo v veliko pohujianje ljudstva voz.aril po sejmih in gostijalt. Ljudi je odvez.oval kupomu, po luteranski navadi, obhajito je delil v obeh podobah. Skofa sploh ti nnral prositi za jurisdikcijo, iei, da so ntu njegovi predstojniki ro prepovedali. Nii boljii ni bil njihov kapelan, bil je popoln pijanec in je Livel v prileZniitvtr<< (cf . Kovadid, F., Zgodovina Lavantinske 5kofijc 1228-1928, Maribor, 1928, str.. 259). Vikar od Skofa ni bil potrjen, ker mu je ro po njegovirr besedah prepovedal tedanji velikonedeljski komtur Gotfi.id pi. Schrattenpach. Ormo5ki vikarie dajal po vzgledu luteranov skupno odvezo in delil obhajilo pod obema podobama, kar je vizitator zatrjeval tudi za vikarja pri Mali Nedelji. Kmalu po opravljeni vizitaciji je Skof Brcnner pisal graSkemu nuncrjrl ianezu Krstniku Salvagu (1606-1610) ter mu v pismu prikazal vso niavno bedo kriZniSkih vikariev, kijihjejemal v zaddirc komtur Scirrattenbach (cll MLINARIC, J., Prizadevanja sckovskih Skofov Martina Brennerja (i585-1515) in Jakoba Eberleina (1615-1633) kot generainih vikarjev salzburskih nariSkolov za katoliSko versko prenovo na Stajerskem v luii protokolov 1585-1614 in vizitacijskih zapisnikov iz 160?, 1608 in i6l7-1619, Ljubljana, 1983, srr.99-100). a8 Kovadid, F., Zgodovina l,avantinske 3koh1c 1228-1928, Maribor, 1921J, str" 2.6C. at Klasrnc, A., OrmoZ skozi stoletja v ludi arhivskih virov, OrmoZ, 1973, str.78-81. Zgodooinsft zapisi predvsem pa za ureditev mavnega Livljenja, ki je bilo 5e v dasu zgodnjega 17. stoletja pri kriZnikih ved kot porazno, tako ved ne preseneti velikopotezna in ekspresivno udinkovita kompozicija Zadnje sodbe na ladijski strani slavolodne stene Zupnijske cerkve sv. Jakoba v OrmoZu. Kompozicija ikonografsko povzema omenjeno srednjeveSko razdelitev v pasove: zemeljskemu pasu, ki mu na nasprotni strani odgovarja grozljivost pekla, sledi pas med zemljo in nebom, na vrhu pa krafiuje Sodnik z Marijo in tokrat s sv. Janezom Evangelistom, nebeldani, apostoli, odaki in angeli z orodji Kristusovega trpljenja ter s trombami, s katerimi klidejo mrtve k vstajenju. V srednjem pasu se vstali vzdignejo v nebo do Sodnika, ko je sodba izredena pa na desni za Sodnika seveda levi strani, strmoglavijo pogubljeni v vedno pogubo. Njihova skupina strmoglavlja proti peklu v neurejenem padcu, nase pa jih priklepa dolga, od srednjega veka sposojena veriga, ki smo jo sredali tudi na upodobitvi Zadnje sodbe v Smartnem na Pohorju. Na vrhu se veriga ovija okoli vratu bradatega pogublienca z loparjem za peko kruha v rokah, ki ga hudid z burklam podobnimi vilami peha navzdol. Od desne jaha na kozlu peklen5dek, ki predstavlja razvratnost, in kot tak za desnico vlede mlado deklico v pogubljenje, saj seje ta v dasu Zivljenja oditno vdajala tej hudi pregrehi. Med pogubljenci izstopa 3e moiakz igralno karlo in s pivsko rotjko v roki kot predstavnik pogostih pregreh kvartopirstva in pijandevanja. Napis na traku sporoda boZji ukaz: SURGITE MOR(T)VI, VENITE A(D) (IV)DICV(M) - Vstanite, mrtvi, pridite k sodbi! i"p.uu je v poslikavi zaznati rahle odmeve Michelangelove Zadnje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu,50 katere bakrorezni posnetki so bili Ze dobra desetletja dostopni, deprav so tudi telesa rahlo renesandno heroizirana in anatomsko prepridljivejia kot v gotiki, je slikar na drugi strani 5e vedno drpal iz srednjeve5kih likovnih predstav, pri demer vsebinska in slogovna heterogenost za poljudno slogovno varianto manierizma nista nid nenavadnega. Kljub kompozicijski neuravnoteZenosti leve in desne strani ter neprepridljivemu podajanju prostorske globine nas s0 Michelangelovemu Kristusu sodniku je zelo sorodna drZa telesa ter gestikulacija rok ormo5kega Sodnika. Emilijan Cevc, ki je edini ob5imeje pisal o Zadnji sodbi v ormoiki Zupnijski cerkvi v svojem prispevku, meni, da o renesandnih vplivih v ormo5ki freski ni prave sledi ter ob tem izkljuEuje vpliv kak5nega izmed bakroreznih posnetkov Michelangelove Zadnje sobe v Sikstinski kapeli. Slikarja v celoti povezuje s sevemim, srednjeevropskim krogom z obdutnimi vcepitvami nizozemske variante maniedzma (cf. Cevc, E., Stenske slikarije 17. stoletja v ormo5ki Zupnijski cerkvi, v: OrmoZ skozi stoletja IV, OrmoZ, 1993, str. l8). slikarija prevzame predvsem s >>svaja dramatiino pripovednostjo in ekspresivno uiinkovitostjo..,5l pa tudi z >>dinamiijo moijo, ki jo je slikar znal vdihniti barvam ter skicoznostjo, s katero je nekaterim partijam vdahnil mik trenutne sprenrcnljivosti, ki ie p r e b uj a s lutnj o z g o clnj e b ar o i n e sl iko v i t o s t i. rr52 Zelo verjetno je, da je Zadilc sodbo z ieljo po dim hitrejSi ureditvi razmer tudi na obmodju kriZniSkih Zupnij, kjer srno skozi vse obdobje protireformacijskih prizadevanj sledili modnemu protestantskemu gibanju in duhov5dini, ki je bila na zelo slabem glasu, narodil takratni ormoiki gra5dak Stefan Pethe de Hethes. Tudi razburkani in nemirni das, zaznamoyan s tehtanjem modi protestantov in prebujajode se protireformacije, je ob izteku 16. in na zadetku 17. stoletja na slovenskem Stajerskem - kot kaZejo najnovejSe raziskave - zapustil pomembno dediSdino stenskega slikarstva, ki 5e daka na primemo umetnostnozgodovinsko ovrednotenje. S pridujodo razpravo smo posku5ali osvetliti le zanimiv in pomenljiv eshatololki motiv Zadnje sodbe, ki je v obravnavanem dasu doZivel vnoviden razrnah, po vsej verjetnosti v podporo prizadevanjem po ureditvi razmer na posameznih Zupnijah, saj je dvignjen vernikom pred odi deloval kot opominjajoda slikana pridiga pred duhovnimi zmotami in neustreznim nravnim Zivljenjem. Dokonden odgovor, ki bi nam v celoti osvetlil duhovno razpoloZenje, v katerem so nastajale obravnavane poslikave, se po vsej verjetnosti 5e skriva v zgodovinskih virih, k celovitejiemu razumevanju posameznih poslikav pa bi pripomogle 5e slogovne analize in primerjave, ki se jim v pridujodi razpravi - zaradi preglednosti in jasnosti prispevka - nismo natandneje posvetili. Literatura - BalaZic, Ianez, 2001: Prvi izsledki o poslikavi prezbiterija Zupnijske cerkve v Smartnem na Pohorju. Y: >Hodil po zemlji sem naii...<. Marjaru,t Zadnikarju ob osemdesetletnici: Festschrifl Marjan Zadnikar, Ljubljana, str. 139-157 (s shemami). - Bandmann, Giinter, 1978: Mittelalterliche Architektur als Bedeutungstriiger. Berlin. - Blaznik, Pavle, 1985: Historidna topografija slovenske Stajerske in jugoslovanskega dela Koro5ke do leta 1500. Maribor. 5r Curk, J., Razvoj utbanih naselbin na obmodju obdine OrmoZ, OrmoZ, 1983, str. 75. s2 Cevc, E., Stenske slikarije 17. stoletja v ormolki Zupnijski cerkvi, OrmoZ, 1993, str. 15-39. -22- Zgodartiruft zapisi Cevc, Emilijan,1993: Stenske slikarije 17. stolerja v ormo5ki Zupnijski cerkvi. Y: Omtoi skozi stoletjct IV, OrmoZ, str. 15-39. Curk, JoZe, 1983: Razvoj urbanih naselbin na obmodju obdine OrmoZ. Y: Orntoi skozi stoletja IL, Ormoi, str. 61-78. Hernja Masten, Marija, 2004: Kungota in Ravno polje. V: Casopis za zgoclovino ii naroilopisje, letnik 75, n. v. 40, Maribor, str.41-59. Hofler, Janez,1982: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja. Ljubljana. Hofler, Janez, 1996: Srednjeve5ko slikarstvo v Sloveniji I. Gorenjska, Ljubljana. Hofler, lanez, 1998: Die Tafelmalerei der Diirerzeit in Kdrnten, 1 500- i 5 30. Kl agenfurl. Hofler, Ianez, 2004: Srednjeve5ko slikarstvo v Sloveniji fV, Vzhodna Slovenija. Ljubljana. Klasinc, Anton, 1973: Gradivo za zgodovino OrmoZa in njegovega okraja. V: Orrnoi skozi stoletja, OrmoZ, str. 101-133. Klasinc, Anton, i973: OrmoZ skozi stoletja v ludi arhivskih virov. V: Orntoi skozi stoletja, Ormoi, str. 50-100. Koepplin, Dieter, 1983: Reformation der Glaubensbilder: Das Erlosungswerk Christi auf Bildern des Spatmittelalters und der Reformationszeit. V: Marin Luther uncl die Reformation in Deutschland (Ausstellung zum 500. Geburtstag Martin Luthers. Veranstaltet vom Germanischen Nationalmuseum Niirnberg in Zusammenarbeit mit dem Verein fiir Reformationsgeschichte, Herausgeber Gerhacl Bor), Niirnberg. Kovadid, France, 1910: Trg Sredi5de. Krajepis in zgodovina. Maribor. Kovadid, France, 1928: Zgodovina Lavantinske Skofije 1228-1928. Maribor. MikuZ, lanez, 1977: Y: Varstvo'spornenikov XXI, Ljubljana, p. 356. Mlinarid, JoZe, 1983: KriZni5ke Zupnije Velika Nedelja, OrmoZ, Sredi5de in MiklavZ do konca 18. stoletja. Y: Ormoi skozi stoletja II, OrmoZ, str. 8l- 98. Mlinarid, Joie, 1983: Prizadevanja sekovskih Skofov Martina Brennerja (1585-1615) in Jakoba Eberleina (1615-1633) kot generalnih vikarjev salzbur5kih nad5kofov za katoli5ko versko prenovo na Stajerskem v ludi prorokolov 1585-i614 in vizitacijskih zapisnikov iz 1607, 1608 in 1617- 1619. V: Acta ecclesiastica 5, Ljubljana, str.9-52. - Mlinarid, JoZe, 1994: Yizitacije sekovskih 5kofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina na slovenskem Stajerskem. y: Katoliika prenova in protirefonnacija v notranjeavstrijskih delelah 1564-1628, (ur. Werner Drobesch), Klagenfurl- Ljubljana-Wien, str. 19 l-203. - Mlinarid, JoZe, 2003: ptujska Zupnija v dasu reformacije ter protireformacije in katolidke prenove. V: Ptujsko nTestno prrvo y srerlnjeevropskem prostoru. Statut nlesto ptuj iz. leto 1513 (Mednarodni simpozij pruj 5. _ 1. november 1997, ur. Hernja Masten, M.), ptuj, str. 47-73. - Peskar, Robert, 1991: Srednjeve5ke poslikave zunanjldin cerkva v osrednji Sloveniji (diplomska naloga, tipkopis v knjiZnici oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani). Ljubljana. - Pirchchegger, Hans, \962: Die Untersteiermark in der geschichte ihrer Henschaften und Giilten, Stadte und Miirkte. Mi.inchen. - Pucko, Ivan, 2004: PodruZnidna cerkev sv. Kunigunde pri Kungoti na Dravskem polju. V: Casopis za zgodovino in naroclopisle, letnik 75, n. v. 40, Maribor, str. 161-110. - Vnuk, Branko, 2004: PodruZnidna cerkev sv. Kunigunde. Y: CZN, letnik 75-n.v. 40, h{aribor, str. 171-190. - Zadnikar, Marjan, 1982: Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture. Ljubljana. Kljuine besede Zadnja sodba, protireformacija, protestantizem, katoli5ka verska prenova, rekatolizacij a, vizita .1ia. Povzetek Razprava obravnava das ob izteku 16. in na zadetku 17. stoletja na slovenskem Stajerskem. V razburkani dobi, ko so se tehtale modi protestantov in prebujajode se protireformacije, so tako na obmodju salzbur5ke nad5kofije severro od reke Drave kakor tudi oglejskega patriarhata juZno od nje, potekale itevilne vizitacije, saj sta si cerkvena in posvetna oblast o razliritvi protestantizma in nravnem stanju med duhov5dino in verniki mogli ustvariti realno podobo le z ogledom na terenu. Avtorica razpraye z intenzivnirn delovanjem na podrodju protireformacije in katolidke verske prenove v Notranji Avstriji povezuje tudi vnoviden razrnah uporabe eshatoloikega motiva Zadnje sodbe znotraj stenskega slikarstva v katoli5kih cerkvah. Gre namred za upodobitev, ki s svojo temo vzbuja razmi5ljanje o poslednjih redeh, ki neizogibno dakajo vsakega posameznika; o smrti, o zadevah, -23-- Zgofurtitsft zapisi povezanih s smrtjo, o vstajenju po smrti, zadnji sodbi ter vednem Zivljenju po smrti. Kot tak je motiv predstavljal podporo prizadevanjem po ureditvi razmer na posameznih Zupnijah, saj je dvignjen vernikom pred odi deloval kot opominjajoda slikana pridiga pred duhovnimi zmotami in neustreznim nravnim Zivljenjem. Na slovenskem Stajerskem ob izteku 16. in v prvi tretjini 17. stoletja na stenah katoli5kih cerkva namred sredamo kar tri monumentalne in vsebinsko bogate upodobitve Zadnje sodbe. V podruZnidni cerkvi sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju je Zadnja sodba na juZni steni prezbiterija, poslikava je datirana v leto 1588. Zadnia sodba v Zupnijski cerkvi sv. Martina v Smartnem na Pohorju je nastala v zadnjem desetletju 16. stoleda, velikopotezna sodba ormo5ke Zupnijske cerkve sv. Jakoba pa naj bi cerkev krasila od leta 1629 naprej. Avtorica je posku5ala omenjene lokacije umestiti v Sir5i zgodovinski kontekst, zaradi preglednosti prispevka je poslikave osvetlila predvsem z ikonografskega vidika, ni pa se ustavljala ob slogovnih analizah. -24 -