I ; ■ C w • th& \? • • » Published and distributed mder permit Re. 208 aethoriied by tbe Act of Oct. 8,1917, on file at tbe Post Office ef Chicago, III. By order of the president, A. S. Burleson, Postmaster General. r If undtUurtble return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd Place, CHICAGO, ILL. Rctura Postage Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subcription price: Far member«, yearly. .|OJt Far nonmembers.....91JK Foreign Countrlee____$2.00 Telephone: Canal 2487 V._i___J r Največji slovenski tednik v Združenih državah Izhaja Tsako sred«. Naročnine: Za Claaa, aa lata.....SO a« Za aačteea..........)1iO Za iMioutva.......«1.00 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. NASLOV uredništva in uprar-nistva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon: Canal 2487 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR JN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1910. No. 18.—Štev. 18. DAR AMERIŠKIH SLOVENCEV PREDSEDNIKU WILS0NU. držale določi) premirja in versaill-ske mirovne pogodbe. Tozadevna Knoxova resolucija je bila nedavno že sprejeta v kongresni zbornici; vse kaže na to, tla jo bo še senatska zbornica odobrila. Ker je predsednik Wilson nasprotnik te resolucije, bo isto nedvomno vetiral. Zadeva pa pri- * —--| de zatem na ponovno glasovanje Lansko leto smo v št. 52 priob-i v obeh zbornicah in če bo sprejeta čili oliširen opis zgodovinske Wil-jz 2 tretjinsko večino glasov, stopi Njegova znana zgodovinska slika mu je bila izročena dne 23. aprila. Laskava zahvala pevsk. dr. 4 'Prešeren". sonove slike, katero so nosili v Ljubljani dne 29. okt. 1918 pri manifestaciji povodom proglasitve neodvisnosti Sloveneev. Drugo, o-4ziroma zadnje, poročilo t? tej sliki je bilo priobčeno v št. 16. našega lista, ko smo obelodanili tudi fotograf ieni posnetek te Wilsonove slike in pisali, da bo Pevsko društvo "Prešeren" v Pueblo* Colo, to sliko po bivšemu kongresniku države Colorado poklonilo predsedniku Wilsonu. Včeraj nam je doposlal znani rojak Walter Predovieh i/. Pueblo, Colo, dolgo pismo z naznanilom, da je bila ta zgodovinska slika izročena predsedniku Wilsonu dne 23. pretečnega meseca po Hon. Kd. Keatingu. Predsednikov privatni tajnik Mr. .J. O. Tumulty je poslal omenjeni dan Mr. Keatingu pismo sledeče vsebine: "Bela hiša, Washington. 23. aprila. Mr. Edward Keating Con greš Hotel, . Washington, D. C. Dragi mi gospod Keating: Vaše pismo z dne 21. aprila, kakor tudi portret, katerega omenjate sem prejel ter oddal to sliko z velikim veseljem predsedniku. Naročil mi je, da naj se Vam najpri-srčneje zahvalim za tO. Dalje me jo naprosil predsednik, da„izreče- ; j takoj v pravo moč ter veljavo. Konvencija narodne delavske stranke. Od dne 11. do 13. julija t. 1. se bo vršila v Chicagu konvencija narodne delavske stranke, na kateri se ho imenovalo kandidata za predsednika ter podpredsednika pri letošnjih glavnih volitvah; začno bo na tej konvenciji sestavljena tudi platforma te nove politične stranke. Frank J. Esper javili tajnik te organizacije poroča, da bo na o-znaeeno konvencijo povabljeno vse organizirano delavstvo širom držav tako tudi vsi organizirani farmer ji;- na 500 članov pripade en delegat. lllinoiska državna konvencija te stranke se bo vršila začetkom junija v Springfield, III. Narodna delavska stranka je bila utanovljena tukaj v Chicagu meseca novembra lansko leto po zastopnikih farmerjev in organiziranega delavstva. Za to pomembno stranko se je že skušalo pred vsem zainteresirati Ameriško delavsko federacijo (A. F. of L.) kar je pa njen predsednik Gom-pers zavrnil, da se A. F. of L. ne sme. baviti s politiko. Vožnja na železnici podražena. Washington, D. C. 30. aprila. — te zahvalo pevskemu društvu Ker 3° Meddrfavha trgovska kQ-4 Prešeren' in globok izraz prizna-1 mm*a ll"odila ProSnJ1 železniških • za ta dar, ki kaže posebno družb, bode s 1. majem t. 1. vožiga dolnu ""- .......... v i>nHmanovih vajronih podražena nja zanimanje in i jo naprai našemu predsedniku. Vdani Vam J. O. Tumulty, tajnik predsednika.*' List "Washington Post" z dne 21. aprila je obelodanil jako laskavo poročilo o tej darovani sliki pod naslovom "Dar ameriških Sloveneev predsedniku Wilsonu." V tem poročilu se navaja zgodovino ter pomen te slike, katero je naredil Dr. Miljutin Zarnik, podžupan ljubljanski povodom proglasitve svobode v Jugoslaviji. Izrezek tega poročila jt4 poslal Mr. Predovieh v Ljubljano, kar bo gotovo zanimalo vso tamošnjo javnost. za 20 odstotkov nanaša na vse držav. tc povišanje se železnice široni Proti oderuškim hišnim posestnikom. Milwaukee, Wis., 29. aprila. — Nedavno imenovana komisija za preiskavo hišne najemnine izjavlja, da so profitarski hišni gospodarji skrajno nepatrijotični in lopo vsk i. i Da se odpomore neznosnim stanovanjskim razmeram vsled po-j draženja najemnine, bo sklicana i postavodajna zbornica k izrednem zastopanju, ki se bo bavila s tem vprašanjem. Za preklic vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo. Washington, D. C. 30. aprila. — Danes se je vršilo v sen a takem odseku za vuanje zadeve glasovanje za odobritev poplavljene Knoxove »»\solaeije na podlagi katere naj Združene države proglasijo mirovno stanje z Nemčijo in Avstrijo. Senator Lodge, načelnik tega odseka je senatsko zbornico formalno obvestil, da je bilo za označeno resolucijo oddanih 9 glasov proti 6. Zadeva pride prihodnjo sredo v splošno debatiranje senat-ske zbornice. Poleg preklica vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo preklieuje Knoxova resolucija vse vojne postave ter predpise; zaeno se predsedniku naroča, da sklene takoj zatem trgovsko pogodbo z obema gorioznačenema državama. Združene države mislijo pač še toliko časa zadržati tekom vojne zaseženo lastpino tu živečih nemških podanikov, dokler ne bo Nemčija A-merikaneem odplačala vse zahtevane vojne odškodnine. Pri tem se bodo Združene države strogo Obsojena socialistinja. New York, N. Y. 29. aprila. — Ker je bila nedavno socialistinja Millie Steimer vsled kršitve špijo-nažne postave obsojena v 15 letno ječo, bo navedenka svojo kazen nastopila že- prihodnjo soboto v državnih zaporih v Jefferson City, Mo." Obsojenka je stara komaj 20 let. Velika stavka tesarjev in mizarjev v Chicagu. Nad 14,000 linijskih tesarjev in mizarjev mesta Chicago je dne 1. maja ostavilo svoje delo in zapo-čelo stavko. Stavkarji niso zadovoljni >: že dovoljenim priboljškom plače po ifcl.10 na uro, da bi stopilo to povišanje v veljavo še le dne 1. junija t. 1. ampak zahtevajo. da stopi isto takoj v veljavo. Chicago, III., 5. maja (May), 1920. f Leto VI. Volume VI. General Wood zmagal v New Jersey. Newark, N. J. 30. aprila. — Pri tu se vršceih predsedniških primarnih volitvah je zmagal general Leonard Wood s samo 1207 glasovi večine napram svojemu tekmecu Hiram .Johnsonu. Skupno število za Wood a oddanih glasov znaša 52,608, za Johnsona pa 51,-401. Ker je senator .Johnson mnenja, da so se vršile pri štetju glasov nerodnosti, zato bo naprosil oblasti za ponovno štetje. Guverner Lowden predsed. kandidat "suhačev". Westerville, Ohio. 30. aprila. — Dr. P. A. Baker, generalni superintendent Antisalonske ameriške lige zatrjuje, da je ta stranka doslej postavila na prohibic. tiket edinole guvernerja države Illinois, Frank Lo\vden-a. Večletni predsedniški kandidat tempereneni-kov,'Win. J. Bryan se namreč le-tošnjili volitev no bo vdeležil. 70-LETNICA LJUBLJANSKEGA ŠKOFA. Gibanje 4 mokrih" v državi Colorado. Denver, Colo. 29. aprila. l>anes Ljubljana. — Dne 29. maja letošnjega lota se bo po celi Sloveniji slovesno praznovala 70-letnica rojstva ljubljanskega khezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Ta dan proglasijo za praznik. Za to redko slovesnost se pripravljajo razne cerkvene in narod ne organizacije, da izkažejo ve-ieznslužncmu vladiki svoje največje priznanje za njegovo neumorno delovanje v korist naroda. (Opomba uredništva: Umestno in prav bi bilo. da bi se spomnili 70. letnice prvega pugoslovansko-ga cerkvenega primasa tudi mi a-meriški Slovenci. Razne katoliške organizacije, cerkvene občine, podp. in politična društva naj bi poslala ta dan ljubljanskemu kno-zofikofu čestitke in pozdrave. Zaeno naj pa ameriški Slovenci praznujejo njegovo 70 letnico s tem, da pristopajo v Jugoslovansko Matico ali da kaj prispevajo za vojne sirote na Slovensko;n. Prispevke sprejema uredništvo našega lista.) KRVAVI SPOPADI MED STAVKARJI IN POLICIJO V LJUBLJANI. 10 ubitih, 21 ranjenih. Dunaj, 28. aprila. (Zakasnelo). — V Ljubljani, glavnem mestu Kranjske je prišlo dne 25. t. m. do krvavih spopadov med stavkarji in policijo. Tako se poroča tukajšnjemu »Jugosl. tiskovnemu uradu. Spopad so jo vršil na nekem javnem trgu povodom protestnega shoda stavkarjev, katerega je končno policija razbila z orožjem. Pri teh nemirih je bilo 10 oseb u-bitih, 21 pa ranjenih. Za tem je vodja komunistov, Golonh proglasil generalno stavko v Sloveniji, ki se je baje takoj za-počela. Sqmo delavci plinarne in mostnega vodovoda so ostali na svojih mestih. (Dostavok uredništva: Podrobne vesti o teli dogodkih priobčimo, ko dobimo v roke sta rok rajske li- JUGOSLOVANSKA MATICA. \ starem kraju se je nedavno ustanovila organizacija, ki je velikega pomena za ves jugoslovanski narod — "Jugoslovanska Matica". V nedeljo 21. marca je bil v Ljubljani velik manifestacijski obhod in ustanovno zborovanje. Obhod je bil veličasten: ves narod je pokazal, da sočustvuje s svojimi brati v zasedenih ozemljih. Cilj novoustanovljenega društva je: pospeševati v gospodarskem oziru Jugoslovane v tujini, jih podpreti kjerkoli in kadarkoli moralno in gmotno, zastopati njih zahteve in pravice doma pred našo javnostjo, pred odločilnimi či-nitelji v in izven mej naše države. Potrebna sredstva tvorijo prispevki in darovi, članarine, dohodki iz društvenih prireditev, podjetij in izkupičkov za knjige in brošure. zbirke ter društveno imetje. Clan društva more postati vsak Jugoslovan, brez razliko spola in a ko ga sprejme katera - sto. — Te delavske nemire je Pora ^. j dastJli konferenco v Washington D. C.,jt y listi k{lt(,ro imenuje dni5tve_ potu zbolel? (Jo-lni osrodnji zbor raf|i, ijTpdnih jo 4 odst. piva in 10 odst. vina. A-ko bo državni tajnik to prošnjo odobril, pride zadeva na splošno glasovanje pri novemborskih volitvah. 60,000 galon vina zaplenjenega. Sacramento, Calif. 29. aprila. — Včeraj so zvezni prohibicijski u-radniki poselili dom znanega vinskega trgovca J. Frasinotti v Flo-rini, nedaleč od tukaj. Pri tej pri- ntiiverze y Area, na z a pad ni strani Libertyville, lil. (nedaleč od Waukegana). Nova šola bo imenovana : Akademija jezerske Matere Božjo. Ed. I lines je daroval ta znesek v spomin na svojega, v vojski na Francoskem padlega sina Edward a. Nemiri v Mehiki. Washington, D. C. 3. maja. — ,. , .... . (plačajo Ijali, danes pa mislijo o njem go- Sf(. tovp drugače.—) j _* . _ . _ „ . Kdor podpira društvo s prispev- Vstaja v Subotici. Belgrad, 25. apr. — (Po inform, biroju države SHS v Washingto-ir.u). Iz Subotiee se poroča, da so Madžari organizirali vstajn, ki je izbruhnila v noči 19. aprila v ome-| njenem mestu. Ogri, oboroženi s puškami in ročnimi granatami, so ki, ne da bi pristopil kot član, postane podpornik. Društvo ima svoj sedež v Beogradu, pokrajinske podružnice pu se nahajajo v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Cetinju in Skoplju. Pokrajinski podružnici so podrejene krajeviio podružnice, ki se osnu- 1v . , . , napadli občinsko policijo; dva po-! «*.;,„ nriiavi v nosameznih liki so nu, zaplenili KO,000 prion1 "W™ department je danes „«.| ^ ^ ^ j(. ,Jko vina in lastnika aretirali. .prosil mornarici department da ranjenih iu je zmanjkalo. naj nemudoma odpošlje v mehiški Prememba pri generalnem konzu-; zaliv več bojnih ladij ter rušileev, latu kraljevstva SHS. so osobito na iztočni strani Generalni jugoslovanski konzulat v New Yorkit nam javlja, da je dne 29. aprila t. 1. prevzel posle tega urada novoimenovani generalni konzul g. V. Savič, kojega je potrdila tudi vlada Združenih držav. Dosedaj je vodil posle generalnega konzulata kraljestva SHS v New Vorku g. M. J. Pupin. — Naslov tega urada je: 443 W. 22. St. Now York. Mehike zopet ponavljajo nemiri. Ti nemiri namreč ogrožajo življenje ter varnost ondi živečih Ame-rikancev. Včeraj so mehiški ban-ditje umorili v Pallzados zopet dva .Amerikanca, premožnega trgovca Francis Greenlawa in njegovega sina. Ameriški poslanik v Mexico Citv je vsled tega vložit pri mehiški vladi oster protest, zahtevajoč občutno kazen za morilce. Imenovanje čeho-slovaškega konzula v Chicagu Te dni je bil imenovan za prvega čeho-slovaškega konzula v Chicagu Jaroslav F. Smctanka, odvetnik in urednik angleškega lista "Czeeho-Slovak ReviewMr. Smctanka je bil rojen na Češkem; semkaj v Ameriko je prišel 1. 1899 ter stanuje na 2324 So. Central Park ave. Kdaj bomo pa dobili chikaški Jugoslovani svojega konzula? Slabo vreme v aprilu. Chikaški vremenski urad poroča, da že ni bilo zadnjh 50 let tako slabega vremena v aprilu, ka-koršnega smo imeli letos. Tekom celega meseca je 21 dni deževalo deloma tudi snežilo; lepih dni smo imeli v tem mesecu samo 9. Aretirani komunisti v Srbiji. Belgrad, 26. apr. — (Po inform, hiroju države SHS v Washingto-nu.) — Minister za notranje stvari javlja, da je socialistično-komu-nistična stranka v Srbiji te dni izdala oklic pod naslovom "Kmet-skemu in delavskemu narodu." v katerem se pozivajo kmetje, da se naj organizirajo z delavci vred v sovjetih. Mestna vlada v Belgra-du je takoj izvršila rekvizieijo socialistične tiskarne in "Delavskega doma". Člani izvrševalnega odbora socialistične stranke in vsi tisti, ki so raznesli oklic med narod, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. \ V Metkoviču in Splitu so bili te dni aretirani voditelji komunistov, med katerimi je tudi Ljubo-mir Maksimovič, tajnik komunistične stranke v Dalmaciji. Jeruzalem pod snegom. Angleški listi poročajo, da je v p»-vi polovici marca v Jeruzalemu silno snežilo. Meteži so napravili mnogo riirode. Pod velijo snežno težo je precej streh zruši U«. Ponekod ie ležal štiri metro debel sneg. Streha Omarove mošeje je znatno poškodovana in prekrasno preproge so morali nemudoma odnesti, da bi se ne pbkvarile, ker se je sneg tajal in bi bile kmalu vse pod vodo. Najbolj je pretreslo Turke, da je snežni vihar podrl spominsko drevo "butmi", ki stoji tik pred mestnimi vrati. Drevo je služilo za vislice in mod narodom jo živela pravljica, da se bo turško gospodstvo obdržalo, dokler se bo obvarovalo drevo. Zato so trhlo drevo podpirali od vseh strani in ga obdali z železnimi obroči. A zdaj ga je podrl snežni vihar. Verni Turki stoje vdano okoli parob-ka in čakajo na svoj "kismet". Orkan na zapadu. Muskogee, Okla. 3. maja. — Minulo nedeljo zvečer je razsajal v naselbini Peggs, okraj Cherokee, grozen orkan, pri katerem je bilo ubitih 51 oseb, nad 100 pa ranjenih. Povzročena škoda je ogromna. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE-DNOTO! krajih svoj pristop najmanj 20 rednih članov. Društvo stoji na čisto nadstrankarski podlagi. .Mi Slovenci smo prehudo in predolgo čutili hlapčevski jarem v tujem podaništvu. Zato je pričakovati, da bomo razumeli, klic tlačenih bratov in jim prihiteli radodarnih rok na pomoč. Naj ne bo Slovenca, ki bi ne pristopil k telo propagande madžarskih iri- „stanavljajočini se podružnicam dentistov, posebno pa "Lige za in-i a|j pa društva vsaj od časa do tegriteto Ogrske," ki ima svoj se-j £asa spomnil s primernim zno-dež v Budapešti iu katera je pod i ^kom. Kaj pa je 1 dinar na mesec? zaščito sedanje ogrske vlade. Li- >pa znesck menda lahko vsakdo ga ima podružnice izven ogrskih! zmore< moj. Nekaj dni pred vstajo je bi- Amerižki Slovenci! lo aretiranih več ogrskih častnikov in agitatorjev, ki so odprto Boj jo trajal do treh zjutraj, ko je bila vstaja zadušena. Preiskava je dognala da se je okrog 650 oseb udeležilo revolto. V predmestju je bilo najdenih deset mitralje/. in večje število pušk in ročnih granat. Dokazano je, da je bila vstaja Spominjajte se Jugoslovanske Matice! rekli, da bo Subotica kmalu pod madžarsko vlado. Ogrske oblasti so poslale večje število vojaštva na demarkacij-sko črto, ki je pripravljeno za akcijo. Ob železniški progi Sege-din-Budapešta pri Kisteleku se nahaja 10,000 ogrskih vojakov in pot baterij; 86. polk iz Segcdina, ki bi se moral po določbi v premi- j gi. rovni pogodbi razpustiti, je po-j — novno organiziran pod komando LISTNICA podpolkovnika Kisa, bivšega vojaškega poveljnika v Subotici. Madžarski polk iz Sambora je tu- J """J'1; di reorganiziran. Strela udarila v šolo. Dunning, Neb. 3. maja. — 8 letna deklica Ruth Taylor in njena prijateljica, 7 letna Rubv Moger sti bili na mestu ubiti, ko je danes udarila strela v tukajšno ljudsko šolo. K sreči ni bil jiti^nožaru šolskega poslopja ubit nihče dru- UREDNIŠTVA. Sovražniku ženske enakopravnosti, Joliet, IU. — Cenjeni so-Vašega zadnjega dopisa v resnici ne razumemo, Vi pravite. Vsled tega nedopustnega , da ste |)rijatelj žensk, med tem pa ja ogrskih čet na naši sever-; Ja ženska (.nakoprav- i meji in radi dogodkov v Suho- nQst neunma \e. _ Kolone nja ni tiči je jugoslovanska vlada potom svojih zastopnikov pri zavezniških vladah in na mirovni konferenci uložila protest proti Ogrski in informirala zavezniško vlade, da bo z oboroženo silo odgovorila na vsak nadaljni napad na našo severno jilejo, a ko bo še nadalje ugrožana. Nov bakreni denar. Washington, D. C. 3. maja — Danes je senatska zbornica potrdila zakonski načrt za kovanje in izdajo Rooseveltovih 2 centnih komadov. v teh razpravah niso članstvu na razpolago za uganjanje šal, ampak so za resne stvari. Razmotri-vanj, ki yiso pisana v lepem tonu ne priobeujemo, tako tudi no kakih napadov na dopisnike. Vaše naziranje o ženski enakopravnosti K. S. K. J. in o minulih županskih volitvah v Jolietu je popolnoma neutemeljeno. Vaša trditev, da ženske ne smejo dospeti do pravic, ker nosijo bolj kratko obleko, je abotna. Vi sic že povedali svoje mnenje o ženski enako pravnosti; zdaj naj imajo pa še drugi besedo o tem. DOPISNIKOM V BLAGOHOTNO UVAŽANJE. Vsakega člana, (ico), ki se namerava udeležiti, ali poslužiti rasmotrivanja v prilog XIV. konvencije prosimo, da naj navede pri dopisu (razmotrivanju) svoje POLNO IME in številko društva, h kojemu spada; drugače ne bomo na noben način raz-motrivanja obelodanili. Komur je v resnici mar, da kaj koristnega napiše za K. S. K. J., se ni treba skrivati za kulise, ali sramovati svojega imena v javnosti; pač bi moral biti dotičnik ie ponosen na«to. — Toliko v blagohotno 11 važevanje raznim dopisnikom ! UREDNIŠTVO. XVII. Ko sem prečital II. razmotriva-nje v št. 10 "Glasila" izpod peresa brata J. Kemfelja, me je njegov nasvet za uvedbo splošnega sklada za dolgotrajne bolezni zelo zanimal in navdušil. Sobrat Kemfelja priporoča, da naj bi se vsi člani in članice odraslega oddelka zavarovali za dolgotrajno bolezen pri naši dični K. S. K. J. S tem predlogom se tudi jaz do cela strinjam ter sera že tozadevno govoril z člani našega društva sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. Člani so se izrekli, da se hočejo vsi zavarovati za dolgotrajno bolezen pri naši Jednoti. Istotako sem pisal o tej zadevi še meseca februarja letos našemu gl. tajniku, sobratu J. Zalarju, da se hoče naše članstvo organizirati za to, da bi po 6 mesecih društvene bolniške podpore, isto plačevala K. S. K. J. Sobrat gl. tajnik nam je odgovoril, da naše društvo to lahko ukrene in da je treba iti vsem članom k zdravniku vsled preiskave. To sem raztolmačil našim sobratom na seji dne 9. februarja t. 1. Na to se je članstvo sporazumelo in predlog začasno odbilo s pogojeni, da naj se to zadevo pridrži do prihodnje konvencije, ker se bo morda še kako društvo za to priglasilo. Torej cenj. mi bratje in sestre K. S. K. Jednote! Jaz apeliram na Vaše glasove in gg. delegate, ki bodo navzoči na prihodnji konvenciji, da 'bi ta predlog stopil v krepost. Ta važna točka bi morala že pred več leti priti v veljavo. Mnogi člani mislijo namreč, da so zavarovani za dolgotrajno bolezen pri Jednoti po 6 mesecih društvene podpore; ali v tem se hudo varajo. Vzrok temu je ta, ker nekateri ne znajo čitati pravil; torej ni njih krivda; nikdo jim pa stvari ne razloži, ko stopijo v društvo in Jednoto. Krivda je pač onih, ki znajo čitati, pa tako pomembne točke kandidatu ne pojasnijo. 3lar-sikak predsednik ali tajnik društva to stvar pozabi in prezre. Na seji bi bilo potreba vse glavne točke društvenih in Jednotinih pravil kandidatom razložiti. Res je, da dobi novi član ta pravila v roke; ko pride domov jih lepo vrže v kak kot; ne zdi sc mu umestno, da bi jih pregledal. Še le tedaj, ko ga zadene kaka nesreča plane hitro po pravilih, pa tedaj je že prepozno. Tako je žal tudi mnogo takih članov, ki ne čitajo našega "Glasi la" in niti na seje ne hodijo in ne slišijo zapisnika ali sklepov društvenih sej. To je torej vzrok, da mnogi ne vedo, za kaj in kako so zavarovani'. „ Prosim torej še enkrat vse člane in članice naše dične organizacije, da se ne odslanjajo od tega predloga, nego da vsi složno delujejo na to, da bi bili vsi organizirani za dolgotrajno bolezen pri Jednoti po preteku šestih mesecev, ko dobi bolni član od društva celo podporo. Bratje in sestre! Ne godrnjajte zaradi doplačila 2—3 do 5c za ta klad, katere bi bratje delegatje naložili na prihodnji konvenciji za dolgotrajno bolniško podporo. Boljše bi bilo tako, kakor pa vedno poslušati odbornikom in vse društvo vsled tega, ker ono društvo ne plačuje dolgotrajne podpore in tudi ne Jednota. Stavil sem mu na to vprašanje, če plačuje Jednoti za podporo? — "Ne vem/ mi je odgovoril. Marsikak član misli, da so vse bratske organizacije jednake v plačevanju podpor; ali da vsi čla ni plačujejo tudi za dolgotrajno bolniško podporo. Ta nedostatek bi bilo treba urediti na prihodnji konvenciji da bi ne bilo v tem nikake razlike; plačevali naj bi v ta sklad vsi in bil tudi ysi opravičeni do te podpore. Ni moj namen tukaj razpravlja ti o svoti te podpore; da li naj se ista plačuje na teden ali mesec, in koliko? To naj konvenčna zbornica določi po želji večine društev in celokupnega članstva. — Dragi mi bratje in sestre! Nihče se naj ne ustavlja temu; nihče naj ne reče: Ta podpora naj bo prostovoljna, kot je sedaj," ali celo: "Jaz sem zdrav in ne potrebujem nobene podpore." — Brate, je li si pa siguren, da boš ostal vedno zdrav? Ali imaš kako garancijo zoper nesrečo? In če res ni treba podpore meni in tebi, pa glejmo na onega nesrečnega sobrata, kojega dolgo trajna bolezen muči in tare. De-lujmo po starem Jednotinem geslu: "Vsi za enega, eden za vse!" Na ta način še le bomo kazali pra vo bratstvo in slogo med nami. Kar se tiče točke, da bi morali iti vsi člani tega bolniškega oddelka k zdravniku, prepuščam tudi v rešitev gg. delegatom prihodnje konvencije. Jaz sem mnenja, da zdravim članom ne bi bilo treba hoditi k ponovni zdravniški preiskavi, ker vsakdo gleda na dolar, katerega mora ■ zdravniku za to plačati. Matt Brozenič, I. tajnik, dr. št. 163, Pbgh, Pa. znajo tako dobro vseh članov, kot jih pa poznajo društveni odborniki, zato naj bi bilo v tem slučaju za tega dediča vsako društvo odgovorno. Društveni odborniki poznajo dobro vse svoje člane in tudi vse rojake v dotični naselbini. Želim najboljšega napredka in mnogo uspeha naši dični Jednoti povodom XIV. konvencije. Jakob Prestor. XIX. Joliet, 111. Približuje se nam zopet konvencija K. S. K. Jednote, na kateri se bo veliko razpravljalo ter uredilo v korist naše podporne organiza cije. ' Jaz upam, da se bo na prihodnjem glavnem zborovanju tudi de-lovalp za pravice naših sosester, o-ziroma članic K. S. K. J. Pri tem mislim enakopravnost, katero imajo članic^pravico zahtevati. Vpra šam Vas: Ali članice ne delajo za našo Jednoto ravno tako kot moški člani? Zakaj jih potem zapostavljate? Trdno sem prepričan da je marsikatera članica bolj spo sobna za delegatinjo, kakor mnogoteri član za delegata. Vzemimo tudi tale slučaj: Ako bi bila n. pr. članica za predsednika 1. 1919, prav gotovo bi ne bila tega storila, kar storil bivši predsednik K. S. K. J., to bi jaz celo pred Bogom prisegel. Poglejmo, kako lepo napredujejo ženske v številnih svojih društvih. Kako lepo delujejp v vseh ozirih, kar jim je najbolj mogoče, j Marsikdo se izrazi proti članicam: "Doma se držite pri peči, ne pa siliti na konvencijo!" — Vsakdo, ki tako govori, ne misli prav; ako bi stvar bolj natančno presodil, bi prišel končno do pravega spoznanja in bo rekel: Res je taco. Ako ne bomo dovolili ženskam enakopravnosti, bo to lahko škodovalo naši Jednoti. Vzemimo na primer tale slučaj: Ako jaz ne spoštujem svojega bližnjega, in če mu ne bom priznal njegovih pravic, gotovo me ne bo prišel obiskat, ampak si bo poiskal drugega, ki mu ho priznal to, do česar je opravičen. In potem bosta oba delovala skupno v korist, za katero sta namenjena. To pomenja po mojem: Ako ne bomo dali članicam pravic, katere jim že leta in leta dolgujemo, potem ne bodo imele članice nobenega posebnega zanimanja ter veselja do Jednote. Rekla bo celo katera: Kaj bi se neki toliko trudila, ali silila še druge v K. S. K. Jednoto, saj itak nimamo še one pravice, I kat fero bi morale imeti, namreč, da bi bile tudi same zastopane na konvencijah. NAZNANILO IN VABILO. Društvo "Marije Čist. Spoč". št, 80. KSKJ, v South Chicagu, 111., bo priredilo svojo veselico in ples dne 8. maja t. 1. v Medoshevi dvorani na 95 in' Ewitag, Ave. Cisti prebitek te veselice bo v korist naši farni cerkvi sv. Jurija. Pro-šeni ste torej vsi farani in drugi rojaki, kakor tudi vsa druga društva iz So. Chicaga' ter okolice, da bi se te veselice udeležili v o-bilnem številu, za kar se Vara že vnaprej zahvaljujemo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Uršula Kučič, predsednica. Louise Likovich, tajnica. Agnes Fugina, zastopnica. VABILO NA SEJO. Vsi člani društva sv. Antona Pa-Uovanskega št. S",-K. S. K. J. v Joliet, III., ste vabljeni na d-.'*'\eno sejo, vršečo se dn: 9. maja 1.1. Ker bo prihodnja seja 15-letna seja Vas cenjeni sobratje uljudno prosim da se iste polnoštevilno udele žite, ker bo v društveno korist Sobratski pozdrav George Plut, tajnik. Zatorej Vam kličem cenjeni delegatje : Delujte na to, kajti to bo v veliko korist K. S. K. J. Tako kličem tudi Vam, cenj. članice in sosestre K. S. K. J.: Sedaj je čas, da se zopet oglasite za svoje pravice. Stopite torej na plan in povejte še pred konvencijo svoje želje ter zahteve! Anton Zugel, član dr. št. 7. DRUŠTVENA NAZNANRA IN DOPISI. XVIII. Sheboygan, Wis. Odprta nam je pot v našem listu "Glasilu", da se lepo in po domače malo pomenimo, kako bi bilo boljše za napredek naše dične Jednote. Oglasili so se na tem mestu že mnogi člani s svojimi idejami in načrti, in vsakemu dosedaj dam jaz prav. Osobito se mi dopadejo priporočila jolietskega mladeniča. Res, veliko denarja bi se prihranilo, ako bi bilo naše "Glasilo" tiskano v Jolietu. Jaz mislim, da bi to najbolj vedel naš glavni tajnik, sobrat Josip Zalar. Precej enih "štempsov" je že moral poljubiti in prilepiti na pisma, ki so romala iz Jolieta v Chicago. Ženske članice zahtevajo svojo enakopravnost; v enem oziru imajo čisto prav. Ali ni res, če jaz kako stvar plačam, si jo hočem tudi ogledati. In ravno tako si mislijo naše sosestre ali članice. Dobro, pripustimo jim, naj se še kaj oglase in izrazijo svoje misli, videli bomo njih želje ter ideje. Jaz imam pa tudi nekaj na srcu, kar se do sedaj še tudi ni vpošte-valo. Prišli so delegatje na konvencijo, pa sami niso vedeli, po kaj so šli? Zakaj pa ne? — Zato, ker niso bili vpoštevani; in pri tem se je godila velika krivica malini društvom. Upam pa, da se bo sedaj vpoštevalo vsakega delegata, naj zastopa že veliko ali malo društvo, staro ali mlado. Vsako društvo pošlje svojega delegata zato, da bi bilo po njemu zastopano na konvenciji. Znano mi je dobro, da so bila vedno le večja društva zastopana, mala pa potisnjena nazaj. Apeliram vsled tega na našega sedanjega novega predsednika sobr. Josip Sitar-ja, da bo vse enakopravno zaslišal; da bo imel delegat društva sv. Štefana št. 1 v Chicagu isto pravico, kakor delegat društva sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa. — Ali ne morajo vsi člani plačevati en in isti asesment, za ene in iste stroške; zakaj bi torej tudi ne imeli vsi enih in istih pravic? NAZNANILO. Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 54, K. S. K. Jednote, Chisholm, Minn. . Tem potom sc uljudno prosi vse člane našega društva, da polno-števlno udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se bode. vršila 16. maju ob 10. uri dopoldne y navadnem društvenem prostoru* Ob enem opominjam Vse Člane in plenice tega društva tu v Chis-i.olii.u in okolici, kakor tudi tiste, i.i so : a potnih listih, ki še niso oddali povednih listkov, da naj blagojo oddati svoja spričevala nate j seji društvenemu tajniku, ker jas se bliža d* se bo moralo iiiti poročilo na duhovnega vodjo. M i si mu, da so vsakemu članu znana Jecinotina pravila, da je vsak član in članica dolžan opraviti svojo velikonočno dolžnost, kateri se pa noče ravnati po Jednotinih pravilih, naj si posledico sani sebi pripiše. Opozarja se tudi člane, da je (i .i//:ve sklenilo ra zadnji glavni lomi seji, da kateri član ne rlača s oje mesečnine pri c-eji ali pred sejo ni deležen tisti mesec bolniške podpore, ako zboli tisti mesec. Prosim t >rej vse člane tega društva, da blagovolijo vpoštevati to, da ne bo nepotrebnega pregovarjanja. upam, da se boste odzvali temu poziMi in da bo storil vsak svojo dolžnost, kar velevajo Jednotina i cerkev sv. Cirila in Metoda. čast gre osobito našim vrlim cerkvenim pevcem in pevkam, ker se tako trudijo za nove orgije, da so že nakolektali lepo svoto. Zdaj v mesecu majniku nameravajo pa še vprizoriti dve dramatični predstavi: "Kmet Herod*' in "Krčmar pri zvitem rogu". Rojaki iz Sheboygana, kadar boste dobili vstopnice, le z veseljem jih kupite, ker ti dve igri vam bo do nudili veliko smeha. Tako smo torej tukaj tudi na dramatičnem polju agilni. Torej cenjeni mi sobratje in so-sestre, to naj vam bo za veselo na zflanilo iz naše naselbine. Sobratski pozdrav * Jakob Prestor. 1.1 \ \ -- Joliet, 111. Cenjeni sobrat urednik: Ker sem bil tudi jaz eden iznu onih Jolietčanov, ki so se udeležili koncerta pevskega društva "Sava" v Turner dvorani v Chieagu dne 25. aprila, t. 1. bi rad napisal par vrstic o tej prireditvi: Vse: petje, nastop orkestra ter igra "Komedija" in druge točke so bile izborno pogodene in izv ršene, zabava ivrstna. Chikažani so lahko ponosni na taiko izboinc pevske zbore; ponosni smo pa tudi mi Jolictčani na to prireditev, ker je dosti Jolietčanov nastopilo pri točkah sporeda; n. pr. rojak Peter Ahačič in njegov orkester, gdč. Zora Spolarieh in g. Fritz Trope. Res je, da smo se vsi prav lepo zabavali na tem koncertu; dosti zabave smo pa tudi imeli na pov-ratku v Joliet na Roek Ish.nd vlaku. To Vam je bil še le pravi koncert, ko sta Pete in Fritz igrala na "sqeeze" baksi, mi, drugi smo pa peli lepe slovenske in angleške pesmi kot ptiči tam v gaju. Ves čas na vlaiku nam je miglo potekel. Cela kopica Jolietčanov se nas je prav veselo in zadovolj no vrnila domov v pondeljek zjutraj. Tudi naš vrli cerkveiii pevskri zbor, pod vodstvom prof. Martina Cvcnk, bo priredil v kratkem veliki koncert. Tukajšnje občinstvo že komaj čaka, da bo spet vi-iedo kako igro, ali slišalo kak koncert. Upam, da nas bo Cven-kov zbor ta dan zopet razočaral; saj ga ni tako izvrstnega pevskega zbora v celi Ameriki. Pa tudi dosti spretnih igralcev (diletan- tov) imamo v naši naselbini za »i v prireditev dramatičnih iger. Zal le, da nimamo za to primerne lastne dvorane. Ali res ni mogoče, da bi si eno zgradili? S pozdravom do vsega članstva KSKJ. ter do vseh prijateljev slovenske pesmi in dramatike. "Johnny", jolietski mladenič. Lokalne vesti. Smrtna kosa. Minuli teden je kruta smrt u-grabila tri svoje žrtve iz naše naselbine v Chieagu. Dne 26. aprila je umrl v okrajni bolnišnici 62 letni samski rojak Anton Kosec po zelo kratkem bolehanju. Doma je bil iz Ljubljane in po poklicu čevljar. Dasiravno je tukaj v Ameriki vedno delal, si ni niti toliko na stara leta prihranil, da bi zadostovalo za njegov pogreb. Vsled tega so morali njegovi prijatelji po hišah kolektati, inače bi bil pokopan na javnS stroške. K društvu naravno ni spadal nobenem. R. I. P. Dne 27. aprila je ugasnil au-gel smrti luč življenja nadebudni deklici Viktoriji Žefran, hčerki znane družine John Žefrana, liišn. posest., trgftvea in bivšega preds. društva sv. Štefana št. 1. .K. -S. K. J. Revica je trpela zadnje mesece na srčni bolezni Dasiravno komaj 15 let stara, je bila pok. Viktorija izvanredno velika in zraščena. Umrla je te-ško in nerada, ker se je veselila bližajočega se maja v cvetu nje ne mladosti. Pokojnica je spadala v Mlad. Oddelek dr. Mar. Pom št. 78 KSKJ,; bila je tudi naj mlajša članica Marijine družbe Oba društva sta ji priredila dne 1. maja krasen pogreb na poko pališče sv. Jožefa. — Iskreno so žalje hudo prizadeti družini sobr Žefrana. Pokojniei naj sveti večna luč! Minuli p^tek, dne 30. aprila zjutraj je umrla v Mercy bolnis niči občeznana rojakinja in sose stra Ivana Boncha v najlepši do bi 41 let. Bolehala je samo 2 te dna. Pokcjnica je spadala več let k dr. Mar. Pom. št. 78 KSKJ., bi la je tudi jako vneta za našo slovensko cerkev in razne bratovščine. Pok. rojakinja Boncha je vživala občno spoštovanje in u-gled v naši slovenski naselbini, ker je bila tiha; ponižna in z vsa kem uljudna. Osobito je bodo pogrešale naše slovenske matere (šivalke slamnikov), ker je čez zimo čuvala njih male otroke. Bog jo namreč ni obdaril z dru-žinieo; a imela je otroke prisrčno rada. Pokojnica je bila rojena v Domžalah na Kranjskem, in doma iz znane Dolsanove (Naneto-ve) hiše. Poročena je bila z Karol Boncha-tom. Zakonska Boncha, sta bila pravi izgled vzorne slovenske katoliško dvojice. Prera-no umrla Mrs. Boncha zapušča poleg neutolažljivega soproga tu v Chieagu tudi brata Vinko Dol-san-a, dve omoženi sestri: Fanny Jurjovec ter Ano Namors, v Domžalah pa mater, brata Antona in dve omoženi sestri: Terezijo Ma-jer in Marijo Haimel, in Stevil-nilno vnukov ter vnukinj tudi tu v Ameriki. Pogreb se je vršil včeraj dne 4. t. m. iz hiše žalosti v slovensko cerkev, od tam pa na Resurrection pokopališče. Pogreba se jc udeležilo številno članic dr. Mar. Pomagaj št. 78, društva Krščanskih mater, sorodnikov pokojne ter znancev. Pevski zbor "Soča" je pokojniei zapel pri sv. maši za-dušnici v cerkvi sv. Štefana povsem novo ganljivo žalostin to, katera je zložena nalašč za pogrebe članov podp. društev. — Naše globoko sožalje soprogu in vsem sorodnikom prerano umrle )1 age pokojniee! Počivaj mirno in sladko v tuji grudi! Pozdrav Majnikovi Kraljici. zim- Narava se je zbudila iz ___ skega spanja. Novo življenje se je začelo na polju in v gozdu. Srezbroj tajnih moči deluje, vabi zelenje iz tal ter poganja iz dreves in stebel liste in cvetove. . Vse sc giblje; v gozdu, logu in na vrtu vse zeleni in bujno cvete. 0 je čudovito, vsemogočno de-ovanje božje v naravi. . . Vese-ejše se glasi žvrgolenje ptičko\ izza vejevja, jasneje in mileje in mileje se smehlja solnce raz silnega neba, mile spomladanske sapice pihljajo. . . Ta živahna delavnost v naravi po dolgem zimskem počitku nehote vpliva tudi na človeka; novo veselje do življenja ga prešine, živahneje mu bolje kri po ži-ah, nova moč in nova ljubezen do dela se porajata v vsem njegovem bitju. Ne gane li tudi tebe to obnov-jeno, veselo življenje v naravi ter te opominja, da obnoviš tudi 1 v svojem srcu ljubezen do u-danost do majeve Kraljice, kate- milo "Srce je prekrasen maj najlepših čednosti, ter da z novo vnemo in navdušenjem deluješ za njeno čast ter ji pridobivaš novih ljubimcev in .častiveev? Marija, Mati božja in Kraljica vesoljstva, zasluži po vsi pravici, da jo ljubiš kot dosedaj, da jo častiš z vsemi močmi; da, dolžan si tako storiti. . . Bilo je približno prcodo ostali tukaj." To je storilo največji utis na zborovalce, ki so z največjim aplavzom pritrjevali njegovim besedam. ' ;'iJU Na dnevnem redu je bilo več drugih točk, ki so velikega pome na za vsako narodnost in tako tudi za našo, vsled tega priobčil jem tu kaj resolucije sprejete pri omenjeni konferenci iz katerih bo vsakte remu razvidno kaj vse sc jc sklenilo pri konferenci 7. aprila t. 1. Poročilo. JOSIPA ZALAR, GL. TAJNIKA K. S. K. J. IZ KONFERENCE "INTER-RACIAL COUNCIL" DNE 7. APRILA 1920 VRŠEČE SE V NEW YORKU. Ni ga skoraj zasedanja kongresa v Washiugtonu, da bi se zako-nad«jal;.i n»» pečali s predpisi in postavami priseljevanja. Oil leta do let;, se ta ;:akon preminja in popravlja. Vsak dodatek k zakonu je strožji od prvega in čimdalje več zaprek sc povzroča priseljencem Večkrat se je pripetilo, da je bila od postavodajaleev odobrena pred log.t. ki bi kot zakon skoraj popolnoma zaustavila priseljevanje. Ta ke predloge sprejete od kongresa v Washingtonu, bile so že vetira-n>' od predsednikov Cleveland, Taft in Wilson. Vseeno pa se je posrečilo zakonodajalcem leta 1917 priseljeniški zakon poostriti v toliko, da mora znati vsak priseljenec, ki želi priti v Ameriko, pisati in čitari. Toda s tem gotovi krogi v kongresu še vedno niso zadovpljni. V kolikor je znano, čaka rfšitve cela kopica predlogov, s katerimi bi s t* ta zakon še bolj poostril. In ker je priseljeniški zakon že sedaj prestrog in ker se že sedaj dela v Ameriko novodošlini prpveč nepotrebnih zaprek in ovir, vsled tega se je dne 7. aprila t. 1. vršila v mestu Ne>v York posebna ali tako imenovana "Interracial" konferenca katere namen jc bil zapričeti splošen protest širom Amerike proti že sedaj prestrogim priseljeniškim predpisom in določbam. Glavni odbor K. S. K. Jednote, zavedajoč se, da jc napredek in dolgotrajen obstanek naše Jednote v veliki meri odvisen od novih članov-priscljeneev iz stare domovine, je vsled tega odločil, da jc potrebno, da sc omenjene konference vdeleži eden izmed glavnih uradnikov. Ta čast poverjena je bila meni podpisanemu. Vdelcžil sem se konference, pri kateri so bili prisotni zastopniki raznih korporacij, družb, zvez, jcduot itd. Govorniki, kojim je priseljevanje in izseljevanje docela znano, so povdai jali, da od časa sklenitve vojnega premirja pa do danes, izselilo se je petkrat več ljudi iz Amerike, kakor pa jih jc prišlo v A-meriko. Že samo to bi moralo oporekati sedanjim strogim priseljeniškim predpisom. Ker pa kongres namerava kaikor že zgoraj omenjeno zakon za priseljevanje še bolj poostriti ikakor je sedaj, radi tega se je konferenca kot en mož izjavila proti ukrepom zakonodajalcev t-r sklenila resolucijo s katero se protestira proti poostrenju naseljen iškega zakona in izjavlja, da so že sedanji nasekiiški predpisi v gotovi meri prestrogi in Združenim državam škodljivi. Namesto, da bi st zarkon poostril, naj sc isti olajša in nepotrebnosti, skozi katere mora vsaki priseljenec iti, opusti. Z emigranti naj se dostojno ravna in jim takoj pri prihodu v Ameriko pokaže, da so dobrodošli. Uvede naj se zakon, s katerim se bo novopriseljence ščitilo pred raznimi špekulanti in izkoriščevalci. SPOMENICA IN RESOLUCIJE. Vsled minule vojne so se v raznih svetovnih državah pojavile ve like izpremeinbe in sicer ne sam«) v njih notranjih ozirih, temveč tudi mednarodnih od noša ji h. Ti odnošaji vsebujejo pred vsem važna vprašanja, ki so v zvezi z izseljevanjem domačega in priseljevanjem tujega ljudstva. Baš v tem času so Združene države veliko bolj navezane na skupno delovanje z drugimi svetovnimi narodi kot kedaj prej, ke" se dandanes že vscpovso.d pojavlja načelo svobodnega življenja, kateuo je naša dežela vedno širila. Vsled tega .se mora naš narod ozirati lia svetovne dogodke, pred vsem pa na važna vprašanja v zvezi z izseljevanjem. Z ozirOm na tU' dejstva bi morale Združene države uvesti konstruktiven sistem priscljeviifija na podlagi skrbne preiskave položajev tukaj in v inozelnstvu. Ta sistem naj bi ščitil in pospeševal medsebojne koristi naroda. ' Ta konferenca se je vršila t hameuom, da preštudira razne poteze priseljevanja sedanje naselniške poštiavc ui uvedbo sistema, ki bi bil v korist naši deželi in onim naseljencem, ki iščejo pri nas svojo novo domovino. Ti problemi se naravno nanašajo na asimilacijo, pripust v to deželo, in naturalizacijo prisčljentfa. I. Asimilacija. V Združenih državah živi dandanes več milijonov tujerodcev, ki so prišli semkaj, tla se pridružijo na^i veliki ameriški industrijski armadi. Ne da bi imeli zadostno priložnost za naobrazbo v njih rojstnih deželah, jim naša vlada ni dajala dovolj potrebnih instrukeij po prihodu semkaj, vsled tega so se ti priseljenci tvorili v svoje lastne skupine po raznih naselbinah in so bili prisiljeni vedno posluževati sc svojega lastnega občevalnega jezika. Naši inozemci so veliko pripomogli, da se je naša industrija in prosperiteta tako zelo razširila. Ti so hvaležni za svobodo, katero vživajo tukaj. Dokazano jc, da so le-ti v obilnem številu že večkrat pokazali svojo ljubezen do nove domovine, ki jih je sprejela z odprtimi rokami. Kako vrlo so se obpašali v naši armadi in pri naši mornarici in kako vestno so sc dAžali svojega dela pri raznih vojnih industrijskih napravah. Skralka rečeno, naši inozemci so na ta način dosti pripomogli k zmagi. Večkrat čujemo, da se li priseljenci lliso navzeli naših svoj štev, ali da sc še niso asimilral našemil ameriškemu življenju kakor bi se morali. Ker so ločeni od nas v svoje lastne skupine, radi tega jim še niso do cela poznane naše institucije. Po natančnem preiskovanju in proučevanju lega položaja se je pronašlo, da le ti niso tfemu sami krivi. Naši naseljenci ne dobivajo po prihodu potrebnih informacij glede naše dežele in naših institucij. Ti sc naseljujejo v razne kraje in mesta brez kakega uradne-gi nadzorstva. Imamo le pičlo število sistematičnih določb, katere so direktno v zvezi s priložnostmi in dotikljaji njih novega doma. Temu so krive naše zvezne, državne in mestne oblasti, ker ne delujejo pravilno, da bi se te priseljenec kmalu spojilo v naše narodno življenje. Trclia jih jc torej privaditi, da bodo popolni, odkritosrčni in z n»mi vred stanovitni. Vsled tega naj bo sklenjeno J) da je namen te Narodne naselniške konference, da naj se takoj pcdvzanic potrebne korake za ustanovitev Zveznega asimilacijskega cdseka, ki naj bi z drugimi vladnimi odseki deloval na to, da bi se dajalo olajšave naseljencem pri prihodu v Združene države, da bi se izboljšalo način pri razdeljevanju istih (distribuciji), da bi se jim dajalo potrebne informacije ter pomoč pri iskanju dela pri raznih industrijah, za katere so baš ti naseljenci najbolj pripravni. Dalje priporočamo bolj primeren način, da se bodo ti novodošleci lažje učili angleškega jezika, zgodovine, običajev ter institucij naše dežele, da se jih bo na podlagi tega ščitilo pred goljufijo in oderuštvom od strani gotovih oseb. Mi moramo tem priseljencem jasno povedati, da niso tujci v tuji domovini. V to svrho naj bi se ustanovile številne kooperativne podružnice pod nadzorstvom zvezne vlade, držav in mest. Treba bi bilo vsepovsed ustanoviti posebne državljanske agencije, kjer bi dobivali ti priseljenci potrebna navodila asimilacije in vstopa v naše uaroduo življenje. 2) Posebne važnosti je, da bi vsi, še šoloobvezni naseljenci imeli priložnost in. naj se od njih zahteva, da hodijo v javne ter druge šole, kjer se bodo priučili angleščine ter drugih potrebnih predmetov, da bodo lažje izvrševali dolžnosti našega ameriškega življenja. Bolj odrasli naseljenci pa, ki ne morejo hoditi [v šolo čez dan, naj bi obiskovali večerne šole, katere naj bi vzdrževale javne oblasti. V krajih, kjer je tak večenr poduk nemogoč vsled industrijskih ovir, naj bi vlada plačevala gospodarjem (delodajalcem) primerno odškodnino is zamudo časa, kojo porabi delavec v šoli. Izobrazba naseljenca bo pred vsem koristila njemu samemu, gospodarju in celemu narodu. 3) Ker je ta zadeva obče narodne koristi in podvržena vsled pripust a naseljenca zvezni vladi, naj bi torej tudi ta vlada prevzela vse obveznosti pri izobraževalnem nadzorovanju priseljenca. Vlada naj dovoli potrebno vsoto za nadaljevanje tega naobraznega dela, ali naj ista pomaga raznim državam in mestnim oblastim, da bodo to delo izvrševale. Tozadevna svota naj se stavi v proračun nameravanega Zveznega asimilacijskega odseka. - ~ n. Mi**- T. • v v v , hitro rastla po velikosti, na bogastvu m v Da je nasadezela tako M ro ^ živahnemu priseljevanju vsakem oziru moramo to^dejstvo prip Dandanes tvorijo inozemeev,.ki se jezapocelo bas prea enim »t j veliko število našega P-bivalstva Danes nastaja pomanjkanje delavcev skoro v v^n mu j dežele. Skupno število primanjkujoč* f f.^^^^clavc^n l-milijonov ; poleg tega nam manjka tudi toliko po mačih poslov, da tega števila ne moremo nav,^ ^Sa kanja delavnih moči skuša in občuti vsakdo. Ker * ter raznih izdelkov producira in izvaža/to povzrocaneprcstano višanje cen in življensko draginjo. Ako ne bomo Pov^ah delavne mcxi naše industrije, ne bomo zamogli ustreči vsem zahtevam eelegasvcta ki naroča danes od nas živila, sirovinc, stroje in drugo blago. Ako st torej zabranjevalo pristop inozemcem v naso deželo >o to do "ta oslabilo naš narodni in naravni razvoj, kar lahko P?vzroc svetovno stisko. Treba je torej tako ukreniti, da priseljevanje ne bo nit j , drugače bi znalo škodovati občnemu blagru nase dežele. Priseg -vanje se mora postaviti na zdravo in umestno staliscc, vsled tega Narodna priseljeniška konferenca želi v 1) da ostanejo točke sedanje naselniške postave se v naprej v veljavi, ki določajo izključenje gotove vrste priseljencev uvzemii seda • zahtevane pismenosti ali naobrazbe. Sedanja postava je ze dovolj stroga; torej ni treba na novo večati vrste nezaželjenih naselnikov. Dalje priporočamo in želimo, da naj vlada prekliče sedanjo naselnisko postavo glede pismenosti (naobrazbe) naseljencev; ker ta postava naravnost škoduje interesom trgovine, industrije in poljedelstva. Oe ze ni mogoče te postave do cela preklicati, naj se isto omili m omeji, da bodo lahko prihajali v Združene države tudi nepismeni naseljenci (analfabeti), ako se bodo hoteli posvetiti delu na polju, ali domačemu delu. 2) Mi pač odobravamo strogo uvedbo naselniške postave napram anarhistom in osebam, ki verujejo in priporočajo, da naj bi se vlado Združenih držav s silo strmoglavilo, ali ki nasprotujejo organizirani vladi, ali ki hočejo umoriti naše javne uradnike, ali ki priporočajo in učijo nepostavno uničenje kake lastnine. 3) Mi priporočamo, da vlada nastavi zadostno število veščih uradnikov j da se bo zboljšalo uradovanje po raznih uaseluiških uradih, ka* bo v korist priseljencem, ko prihajajo semkaj. 4) Vsa zaslišanja, ki so v zvezi s pripustom naseljenca, ali z njegovo deportacijo, morajo biti javna; vsaka taka oseba naj ima pravico najeti svojega zagovornika; osebe, katere namerava naselniška oblast deportirati, naj se stavi pod varščino in naj bodo na prostem. • 5) Ustanovi naj se številne ameriške konzularne agencije v onih deželah, od koder je pričakovati dosti izseljencev; ti konzularni agen-tje naj bi dajali izseljencem potrebna pojasnila o naših naselniških postavah; pred vsem pa o vzrokih deportacije. Dalje bi se morali ti uradniki prepričati o moraliteti izseljenca, če je bil morda dotičnik že kaznovali vsled kakega zločina; z eno besedo: ti konzularni uradi bi morali delovati roko v roko z našelniškimi oblastmi Združenih držav, da bo na ta način mogoče izvrševati vse predpise naselniške postave. III. Stabilizacija (stalnost). Želeti je, da bi se dajalo vsakemu našeljcucu pogum, da naj si izbere to*deželo za svojo stalno domovino. To bomo pa osobito dosegli, če poverit naseljencu, da živi sedaj pod zaščito Združenih držav; da ni med ameriškimi državljani nobene razlike, nič predsodkov; da se ue bo naseljenca tako izkoriščalo kot v starem kraju, da se ga ne bo smatralo za kakega nižje vrste človeka. Žal, da je moralo prestati zadnji čas dosti tukajšnjih inozemccv dosti težkoč in neprilik. Ena izmed najbolj nevarnih slučajev je bil ta, ker so inozemci izgubili velike svo-te svojih prihrankov pri nevestnih privatnih bankirjih; javnost in |*>« stava nista dajali v tem oziru naseljencu zadostno zaščito. Ako bi imeli pri nas umesten zaščitni sistem, bi sc še več naseljencev za stalno tu ud( mačilo in pridružilo s svojo družino našemu ameriškemu narodu. Naseljenci so izgubili že ogromne svotc težko prisluženega denarja pri raznih zakotnih agentih in bankirjih vsled tega, ker sc niso naše ameriške banke in posojilnice zadostno brigale, da bi ščitile prihranke tudi inozeincev. Marši kak naseljenec jc že obupal, ker ga je kak goljufivi agent pripravil ob ves prihranek. (Op. uredništva: Bivši newyorski zakotni agent Francesco Zotti jc še pred leti ogoljufal več Hrvatov in Slovencev za $700,000, pa se mu vsled tega ni še nič zalega zgodilo: še danes je na prostem! Kaj pomagajo vse ameriške postave, če se take tatove pusti na varnem, male tatove pa spravlja v večletno ječo!) MS priporočamo torej zvezni vladi, da naj skuša tako zlorabo naseljencev ustaviti, ter stavimo sledeče resolucije: 1) V smislu želje Narodne naselniške konference naj vsaka izmed združenih držav uvede posebne bančne postave, ki bodo ščitile prihranke naseljencev in ki jim bodo olajševale pri pošiljanju denarja v staro domovino. Priporočamo v tem oziru uvedbo postave države New oYrk iz leta 1014 tudi za druge države. 2) Razne hranilnice ter bančni zavodi, pravilno inkorporirarii ter pod državnim nadzorstvom, naj uvedejo svoje posebne inozemske oddelke, ki bodo šli našeljenceni na roke v vseh denarnih poslih; na ta način se bo naseljence varovalo velikih izgub. X) Industrijske ter bančne organizacije naj stopijo v zvezo z Ameriško pomožno administracijo (American Relief Association) za prodajo posebnih draftov na živilna skladišča v inozemstvu; s tem bodo tukajšnji naseljenci lahko pomagali svojcem v siari domovini. IV. Naturalizacija, V naši deželi je dandanes še na milijone nenaturalizirauih inozemccv. Sčasoma se bo število onih, ki bi bili že lahko državljani, še pomnožilo. Naše naturalizacijske postave niso popolne. Govori in priporoča se n. pr. da mora vsak naseljenec postati ameriški državljan, v nasprotnem slučaju se pa naseljencu odklanja državljanstvo. Tukaj se ne dela dosti razlike med postavo o naseljevanju in med postavo o državljanstvu. Vsled tega se mora naturalizacijske postave znatno omiliti. Mi stavimo torej sledečo resolucijo: 1) Postave o naturalicaciji naj se ne poostri; pri isti naj bo pač zahtevano primecno znanje angleškega jezika v govoru in čitauju. 2) Prosilec državljanstva naj bo naturaliziran ne da bi prej delal kako tozadevno izjavo; podelitev prvega papirja naj se torej odpravi. Vsi posli naturalizacije naj bodo v skupni zvezi z raznimi državnimi oblastmi po vseh državah; odpravi naj se sedanjo zahtevo enoletnega bivališča prosilca v eni in isti državi za pridobitev državljanstva; naj se olajša poslovanje s pričami pri pridobitvi državljanstva in naj prosilec plača primerno pristojbino le tedaj, ko dobi državljanski papir. 3) Sodnijc v okrajih, kjer jc mnogo naseljencev, naj bi imele bolj pogosto uradne dneve za podelitev državljanstva in to ob gotovih časih čez dan ter tudi zvečer. 4) Take sodni je naj porabljajo certifikate ljudskih večernih šol, v katere so zahajali prosilci. Ti certifikati naj bi zadostovali namesto strogih izpraševanj pri pridobitvi državljanstva, ker bi pričevali o zadostnem znanju angleščine in postav, zahtevano od prosilca. 5) Javni uradniki bi morali pomagati sodnijam pri investiga-cijah o značaju ter kvalifikaciji prosilca. , 6) Podelitev državljanstva naseljencem naj bi se vršila na slovesen način, kar bi naredilo trajen vtis na doti^nika pa tudi na splošuo javnost. 7) Naturaliziranim naseljencem naj se da priliko, da se bodo lahko preživljali. Pri tem se pa ne sme vmešavati kakega strankarstva z državljanstvom. Vsakega naseljenca naj privede ljubezen in vdanost do njegove nove domovine do tega, da postane ameriški državljan ne pa kake druge okoliščine v zvezi s politiko, ali industrijo. I: !: K. S* K. Jednota Uatanovljena ▼ Jolietu, 111., dne 2. april« 1894. Inkorporirana t Jolietu, drŽavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. OULVjn URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. Iz t meri s pogledom na dejansko sta- iazpolago v inozemstvu. Torej me-1 koncem avgusta, je bilo, ko sva se Kranj. Kokro, Jezcrsko.in doli če: nje naše valute. | sto da bi izvoznik zahteval v ino-| vozila s tvojim konjičkom iz Že-; piiberk skoro do štajerske mej«1 Prvi energični korak jc bil v zemstvu tujo valuto in jo stavil na lezne Kaple čez Jezersko in po Ko-' kar resnično ni bila kratka pot m oziru sklep ministrskega dve-j razpolago devizni centrali za po- krški dolini v Kranj in na tvoj | Jczditj je mogel lc malo:-sedeti m trebe državnih izplačil (obresti ve- dom v Duplje. Zdrav, trden i" j tistih oglatih in ostrih kosteh likih dolgov pr\ ententi itd.), bij močan si bil kakor skalovje tam|S(lt|ja nj jmej _ tega bi najneob- tem ta z dne 19. marca, ki jc stavil ce lokupno razpolaganje z devizami pod kontrolo finančnega ministrstva. Drugi sklep ministrskega sveta istega dne je prepovedal 11-voz vseh nepotrebnih predmetov in s tem omejil uvozno trgovino 11a blago, ki se nc produeira na našem ozemlju in ki ni za življenje j nilo. Če in t is^hn ^de 11arnini%a\"odom! " kateri | dati za dinarje poljubnemu kupcu I rao% hiši in še enega bolnega du-Rcli P"®1 morda Pretrdo-Cm ^akb imajo najmanj en milijon dinarjev j in plačati izvozniku ccno v dinar-1 hovnika. A s tem gospodom ne 1)01dva t™na pa! bi moral v tem sluejaju kupec uvoziti I v Kokrski dolini. Ves veder in tujo valuto ali pa devi/.o iu jo sta- vesel. — Zdaj pa si odšel? Kako viti na razpolago devizni centrali, si nam mogel to storiti?" katera bi izplačala izvozniku pro- Težko mi je bilo pri srcu. — Pa ti vrednost v naši valuti. V tem slu- sem se spomnil, da mi je proti kon-čaju bi se skoraj nič ne izpreme- Cu novembra rekla usmiljena se-se pa zahteva odstrani- Utra, ko sem bival mimogrede en produkcijo uprav potrebno, tev devizne centrale, bi moral tuj 1 dan v Leonifiču v Ljubljani: "Tu-j 0 laja deviz jc dovoljena samo I kupec uvoziti tujo valuto, jo pro- di g. svetnika Janeza Kalana ima-; . .1 . 111 čutlivejši človek ne zdržal dolgo Tako sram me je bilo te nelepe pošiljatve Petrove, da sem jo hitre zaprl v hlev in jc tedne nisem upa nikomur pokazati. Tri tedne snu kljuse krmili in pitali, da se j« malo opomoglo. nisem, ker bi mu * (v Srbiji in Črnigori), oziroma en! jih, ali pa bi moral predati tujo va nič več." — Kako se piše ,»»__mož, ki vam je prodal konja, pra milijon kron v drugih deželah j luto izvozniku v inozemstvu na " Pa res nc vem. Od Kamnika 11c-! ^ da 8a ^ pr.odal PreP°.ecni vplačanega kapitala in ki imajo1 svobodno razpolaganje posebno dovoljenje finančnega ministrstva, da se smejo pečati s pro- Tako bi bila državna kontrola nad prometom z devizami in valu-1 stre. kje je gospod." - Ob obilici po- FoSljite mu še trideset goldinar-hIov nisem vprašal kake druge se-iOev." To pa je bilo tudi^ za moj«. niti ne g. Janeza, kdo da je j živce, ki so bili tedaj še precej dajo in z nakupom sredstev za pla- tami popolnoma onemogočena in ta duhovnik. Pa si bil ti, Peter, zdravi, pi-ebudo. Sedel sem in mi odpisal: "Vi gospod konjski mo- čanje v inozemstvu. Denarni zavo-1 izvoznik bi lahko poljubno špeku- ki si ležal tam bolan, v sosedni so- j oapn*»: v 1 gospoa aonjbn. di, ki imajo zato načelno d-^jc- Ural s plačilnimi sredstvi. Izvoz se bi nekje. In jaz tega nisem vedel.l*61?1"' har pr,a,Te po 10 1. . nje, smejo prodajati devize do vrednosti 100.000 francoskih frankov za uvoz potrebnega blaga brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. Glede večjih zneskov pa sc morajo uvozniki obrniti 11a finančno ministrstvo za dovoljenje nakupa devize. Prodaja deviz jc dovoljena samo za blago, katerega uvoz ni prepovedan v smislu omenjenega sklepa ministrskega sveta. Vsi denarni zavodi so obvezani držati celokupni promet z devizami v natančni evidenci in pošiljati vsako soboto en prepis tega registra finančnemu ministrstvu. Ta sklep vsebuje tudi stroga kazenska določila, katera garantirajo, da se bodo denarni zavodi, kakor tudi uvozniki, natančno držali teh predpisov. Objava tega sklepa ministrskega sveta je imela za posledico pravo paniko na borzah v Belemgra-liu in Zagrebu in cene deviz so takoj padle za 25 odstotkov. Tako n. pr. je padla v Belemgradu deviza Pariz od 425 dinarjev 11a 300 dinarjev. Regulacija prometa s tujimi * valutami v našem ozemlju, katera je obljubljena v začetnem odstavku omenjenega sklepa ministrskega sveta, bo vezala roke tudi špekulaciji z valutami in omogočila izrabljanje tujih valut za spre- navadno popolnoma razlikuje od uvoza, tako da se izvoznik svinj, masti, žita, jajc in lesa ne peča z uvozom kave, riža, manufakturue-ga blaga itd. Izvoznik ne more torej vporabiti deviz za lastno potrebo aippak jih mora prodati po najugodnejši ccni, tako da bi mogel da bi stopil še enkrat k tebi, enkrat ti še podal roko. Zdaj pa si odšel, in ne vidiva se nikoli več, da bi mi še kaj zani mivega povedal. Ne res, saj hud1 nisi bil, če sem se tvojemu pripovedovanju včasih iz srca smejal ? Govoril si tako samoniklo; godel j mrho. Na trideset goldinarjev ; lahko čakate do /sodnega dne, od mene vsaj jih ne dobite." Pa ni _ j prišel in ni več pisal. Zameril sera Petru zelo. Ko sem Čez dolga leta dobil iz Kranja na ogled zvezek njegovih del, sera sr maščeval, res ne plemenito, saj nobeno praVo maščevanje ni ple jezersko sedlo. Vso pot mi je govoril o mladosti, 1 šolskih letih, o Kreku, o naši organizaciji, politiki, literaturi Tistega navdušenja za Kreka, ki smo ga zadnje čase vajeni, ni imel. Da je ateist — trdil je, da je lijak bil tak — šel v bogoslovje »e muje zdelo nenaravno. Bil je tudi mnenja, da je učiteljski sin bolj umeval in ljubil delavske jloje kot kmeta. V tem sem mu precej oporekal, kažoč na "Črne bukve kmetskega stanu". Tudi z njegovimi govori ni bil povsem zadovoljen — jaz sera sli ial dr. Kreka govoriti le enkrat nekako leta 1910 menda. Nalašč >em ga šel poslušat v bogoslovje v Celovec, pa sem bil silno razoča an. Tovariša župnika Arnuša zelo priljubljenega ljudskega govornika in delavnega organizator ja 11a Koroškem sem videl, da je sredi govora ostal in šel iz dvora ne. Po končani slovesnosti sem ga vprašal, zakaj da je odšel. Pra vi: "Nisem mogel več poslušat Pri meni v Podljubelju (delavski jkraj ob Borovljah) jc dr. Krek govoril žc večkrat; vsakikrat ne pripravljen, vsakikrat slabo Mogoče, da so bili to slabi dnevi Krekovi. Mogoče, da se za stvar u je govorilo nji, ni mogel navdu siti, in mu besede niso šle iz srca bogoslovju tedaj gotovo ne. Če je ponavljal po trikrat, da prinaša zborovalcem pozdrave "Jugo-lovanskega kluba", to tudi nas 111 .ranilo. Bolj veseli bi bili kakih uspehov klubovih. Pripeljal pa se je govornik naravnost z. Dunaja, vozil se vso noč, bil torej telesno utrujen. Po mojem prepričanju je bil dr. Krek velik značaj. Če mi 11c bi pridalo o tem, kar slišimo in beremo ) njem — papirju 11a Slovenskem seveda ne smemo verovati, ker je ves strankarsko pobarvan in so strankam čestokrat prav nečedni možje malodane svetniki — bi me )ila poučila in prepričala o tem leznatna, a značilna epizodiea. Ko je izstopil tedanji državno-'.borski zastopnik mojega rojstnega okraja g. dvorni svetnik dr. Ploj iz Šušterčevcga "Jugoslovan ___U.,Ui>" .»o ii-v Sliiit^ril/Spi četudi bi ostala tu državna kontro- a iu godel, kakor da te ves svet in la prodaje deviz po denarnih za-!še smrt nc bi mogla spraviti iz menito: "Naj se g. Peter Bohmjet vodih, pustiti denar v inozemstvu j tvojega čudovitega -orenjskega • rajši peča s konjskim mesetar-i« šnpknlirati z niim notom arbi- miru in duševnega ravnotežja. Re- stvora, literaturo pa naj pust j. duševnega ravnotežja, fren vsega pa je bila literatura. Ko smo se peljali iz Železne ugovarjati s trditvijo, da bi se lahko zahtevalo od tujega kupca, dal in špekidirati z njim potom arbi traže, ali pa kakorkoli. Proti obrazloženemu načinu iz-|Vedel si- da me ta najbolj zani-1Kaple — g. župnik Govekar iz Loma pri Tržiču je bil v spremstvu Petrovem — mi je omenil, ne ne ravno očitajoče, nekako žalost 110, kar me je zadelo mnogo huje "Vrnili ste moje spise in pripisali zelo ironično opazko." Bilo mi je v resnici žal, da nisem prosil Pe tra odpuščen ja. A reči moram, da sem Petrove spise bral rad, zlasti krajše. V teh se je kazal spretnega pripovedovalca s krepkim jezikom, poznavalca našega kmeta in do volj dušeslovca. Daljših njegovih spisov pa navadno nisem mogc) predelati, kakor vobče težko preberem dokonča povest! ki je pač polna dejanja, a brez finejše psihološke poglobitve in natančnej- scveda voza za našo valuto bi se moglokakor jc najbolj zanimala tebe. Zato si tako rad govoril o nji. Smejati sem se se ti moral, ko si kupuje naš denar v inozemstvu. To I godel s svojim mirnim, skoro le-bi baje povzročilo skakanje vred- mm in zaspanim glasom: "Pa sem nosti naše valute v inozemstvu. Ta sedel in napisal v eni uri črtico, trditev ne drži. Prvič, naša država Najboljša oja črtica je bila tri nima nobene kontrole v inozem- Smejal sem se, res. A morda je stvu in ne more nikakor prisiliti bila v resnici najboljša tvoja črti-kupca, da bi kupoval našo valuto ca, ker ti je privrela iz srca v inozemstvu. Drugič, našega de- tvoja lepa "Gospodična" morda, na rja v inozemstvu sploh ni. In če j Nič zato, če si jo napisal v eni bi se hoteli ravnati po tem reoeptu, bi morale tuje države dovoliti naj- uri, kar se mi je 7.delo smešno. Mogoče, da v enem letu nc bil na- prej nakup, blaga v svojem ozem- pisal boljše. Da se ne boš srdil v lju za našo valuto. Taka ponudba večnosti nante: glej, nisem se sme-našega denarja bi škodovala nje- jal toliko ti uri. bolj. s kakim go-govemu kurzu. Tretjič, bi bila na- drnjajočim glasom in s kako maša država prisiljena nakupovati lomarno gesto si povedal to. Kasarna na svobodnem trgu ogromneikor da leži tudi ta črtica daleč iz-količine tuje valute za izplačila v vnn tebe in izvini tvoje gorenjske minjanje valut v terjatve v mo-, zemstvu, tako da bodo tudi ta čiti kurz svojega denarja. inozemstvu in bi morala sama tla-[hladnokrvnosti. Pa ti je vendar ležala z veliko težo na srcu in na ših analiz človeške duše pa s tem ne obsojam nikogar, ki je bolj vnet za tako vrsto slovstva: vsak ima svoj okus in pravico do skega kluba", ga jc Sušteršieev "Slovenec" srdito napadal. Če ne pod vsem solncem božjem v Avstri ji vsaj tedaj ni bilo slabšega človeka od dr. Ploja, ki bi sodil v najtemnejšo ječo. če ne na vislice — po "SlovenČevih" naukih namreč. .Med drugim mu je očital ne dovoljeno razmerje z njegovo ro-jenko. Slučajno srečam dr. Kreka 11a alici v Ljubljani. Pa ga vprašam mimogrede — pri njem sem bil en fdinkrat —: 'Gospod doktor, povej mi, ali je na ti stvari kaj resnice. ali je le časnikarska in politična laži in lopovščina ? G. doktor i svojim lahnim, vedno s solnčnim smehljanjem, a z odločno odklonilno gesto: "Tega ti res ne vem povedati, ker ne utegnem." Vsa veličina njegovega značaja se mi je odkrila v teli besedah. Drugi "duhovi člani, so skrbno iskali in brskali, kje bi še kaj našli zoper "odpadnika", Krek se ni menil za to. ničesar ni maral vedeti o tem Ko so pozneje od druge strani napadali Kreka samega zaradi tiste nemške Theimerce. sem bil najbolj zaradi opisanega dogodka nver-jen, da je vse potvorjeno, poveča no. deloma naravnost izmišljeno Jezil pa sem se nanj, kaj da tako trmoglavo molči. Sedel sem že nekajkrati, da mu pišem: "V ime- nu dobre stvari te prosim, oglasi . se, razjasni!" Pa sem si rekel: "Dr. Krek je desetkrat pametnejši od mene. Kaj mu naj jaz svetujem!"' Naposled sva sc z g. Petrom zc-dinila v mnenju: "Otroci smo Slo venci. Vedno moramo imeti ne-kogar, ki ga kamenjamo, in kakega malika. Zdaj sta na oltarju dr. vrek in Ivan Cankar. Ali ostaneta — Kdor 1k> živel, bo videl." Napaka Petrovega literarnega delovanja je bila naglost, vihra-ost in površnost. Ni se dovolj poglobil v svoja dela, kar bi bilo posebno pri daljših nujno potrebno. Res, bil je izredno marljiv. Gradivo in podatke za svoja zgodovinska dela je nabiral s priznanja vredno marljivostjo, z veli-rim, nesebičnim trudom. Vendar se mi zdi, da mu niso ležale, kakor eže vsakemu pravemu pesniku, te povesti 11a srcu kakor gora, ki teži in mori pisatelja noč in dan. Po-malem, ponialem jo odvalja s srca. Že je delo dokončano, a pisatelju je še vedno, da mu jc del bremena ostal na duši: vse tisto — in skoro največ je tega — kar je še hotel povedati, pa ni našel ne na nebu ne na zemlji, ne v sebi, nc izvun sebe besed za svoje občutke, za bol in trpljenje srca, ki je vso povest preživelo in pretrpelo, jo preiskalo in presmejalo; vse tisto, kar je pač povedal, a ne tako, kakor ji rad, kakor bi moral; povedal z bledimi besedami, ki so komaj slaboten, daljen odsev tistih, ki so živele in gorele v srcu, in je srce samo izgorevalo v njih, a jih je jecljajoči jezik ni mogel dovolj-jasno, še manj dovolj lepo povedati, trdo, hladno pero jih ne do-, olj nežno ali dovolj plamtečc zapisati. Zato mu obširne povesti niso uspele kakor kratke črtice v "Zvonu" in v "Domu in Svetu". Tudi pilil ni. Brez tega pa bi moral biti genij, da bi bilo vse kleno zrno, vse suho zlato. Zdi se tudi, da ni imel dovolj samokritike. To kaže tudi pismo, pisano "Vrtčevemu" uredniku g. župniku Volcu, ki slove: - Duplje pri Tržiču, 31. 5. 1919. "Precej časa ti nisem odgovoril na cenjeno tvoje pisemec. Vzrok je bil, ker sem premišljal, ali bi se spet posvetil mladinski literaturi. Povem ti namreč, da so me Cankar et consortes (in drugi) do cela izpodrinili, tako da nimam nikamor pisati; tudi "VrLv" je bil med pj.ui, dokler ti nisi sprejel uredništva. Je pač preveč koritarstva. tudi, ali še več pri mladih. Za denar se napiše ali natoči dosti vode. — Tudi učitelji pisci rac dosledno ignorirajo i L političnega sovraštva in tudi kot kritiki mojih izbranih spisov so se pokazali skrajno fanatični, ob enem pa omejeni in naivni (Brinar, Flerč ... Zato sem sklenil takrat, za mladino re vci pisati. Kržiču sem poslal lep spis o hruški drobnici, pa ga ni ppiejel v "Vrte'j" — poslal sera ga "Domoljubu" — je že dve leti od tega — pa ga še do danes ni pr r Pa :.cm u ver jen, da bi tu-d* m, eno prijil. Tako vidi^. da člo-v?a i.igubi _ve0. Tako sem l»'rs bral šmimic* svoje (siovans' f) ki sc jin ljudje zelo radi po-slikf.t hodili, šc i/, drugih fara, a en marijat jil. 1 i potrdil. — Pa i»; našteval: M 'Domoljub' rajši prinaša (urednik "Domoljubov" je Petrov g. nečak, kar je Petra zelo bolelo in se je bridko pritoževal, da mu niti ta ne da prostora v svojem listu) nemški prevod Jeršetov, kakor mojo izvirno povest. (Je pa to prevod znamenite priznane nemške pisateljice Handel-Manzetti.) — Tudi mojega Štempiliarja ne igrajo skoro nikjer, dasi je zdaj posebno aktualen — in lepe zgodovinske igre "Liharda", ki jo je Danilo iu-sceniral, ne morem nikoder uprizoriti. Te lepo pozdravlja Bohinjce." Jasen odmev tragike Petrovega literarnega delovanja je to pismo. Previsoko je cenil svoja dela. Kako jc sicer tako pametni mož zašel v to usodno zmoto? Mogoče, da so mu nekoč preveč laskali. Potem pa preveč odbijali, kar ga je strlo. Ko je odložil, odnosno pod pritiskom "mladih" moral odložiti dr. Opeka uredništvo "Dom in Sveta", in je dobila list v roke mlada struja, so nekatere nas starejših enostavno prezrli in odrinili mene vsaj to ni bolelo; kdor ima kaj povedati in čuti v sebi moči dovolj, bo že povedal kjerkoli, kadarkoli. Seveda so po kratkih letih spet radi potrkali pri nas, ker so spoznali, da so svoje modi hudo »to stranmi, kjer bo junak popot-preeenjevali, in da sami listu ne nik okoli sveta, a — slep." — Pe- %M «n AUsAMli« fvlirl -i An 1 A Da! AM na ♦ Al» t A MAM«A1 ^ITTA V »*. u , wuwu iiuvt-jca uu'uiu&u ju i jtiim ua iuxzx, ui ju tu>agcu u domu listovega protektorja. so pri-i domov. Pa ni bil dolgo hud — bil redili izvoljenim sotrudnikom slo-! je pač mož blagega srca. Kmalu jc vesno pojedino, veliko večerjo. Dr.; napisal "Domu in Svetu" krajšo Opeka mi je kratko nato bridko j črtico in je bil spet pomirjen, ko tožil: "Trinajst let (brž je rekel: je eital v listu svoje delo 'trinajst'', a priseči ne morem) sem urejeval list, pa me niso povabili (mene seveda še manj). Sicer nc bi šel, to so lahko vedeli. A vsaj tako taktni bi lahko bili, da bi mi rekli kako besedo. Pač pa je bil tam Peter Bohinjec. Vse Marija-nišče jim je popljuval." — Dr. Opeka, velik humorist, je namreč v družbi kaj rad oponašal Petra, kako med govorjenjem venomer pljuva. — Tudi razne anekdote t» Ob istem preokretu v "Domu iu Svetu" so peli Petru slavo. Ko pa je začel moderne pobijati, so ga povsem odrinili, povsem onemogočili mu pisateljevanje, "Nekdaj" — mi je bridko tožil, ko sva lezla čez Jezerski vrh — "sem pisal v vse slovenske liste, vsi so me vabili in prosili, naj jim pišem. Zdaj so'mi predali vseh zaprti. Ko smo se dajali z Ljubljančani zaradi moderne, sem jim na- morda je bil Peter slabo poučen.) .Se "Duhovni Pastir" ne sprejema več mojih pridig. Niti pridige ne znam več narediti!w je zdiknil z bridkostjo in ves potrt. Petru izza časa svojega uredova-i pisal odgovor in ga poslal maribor-nja nam je rad pripovedoval. Naj-jski "Straži". Spis je bil že stav ecšee se spomnim tiste o povesti z j ljen, kar so izvedeli v Ljubljani iu mutastim junakom ... Pride Pe- ! takoj ukrenili, da ni izšel. (Da je ter nekoč k njemu..— "Kakšna bilo res tako, bi skoro dvomil; sreča prinaša tebe v Ljubljano, Peter?" — Peter pljune in zadovoljno pogodruja: "Povest sem ti, prinesel." — "Bravo! Kratko ali dolgo?" — Peter pljune. "Pet sto strani." — Doktorju je postalo vroče. "Tako dolgo!" — "A je nekaj posebnega."— "Posebnega? Bravo!" — Peter pljune. — "Junak je namreč — mutast." — "Bravo, Peter. To bo tvoja najboljša povest, ker tvoji junaki govore dostikrat zelo nerodno." — Peter pljune malo užaljen. — Doktor: "Veš kaj, Peter, ti si mnogo potoval, daj, napiši še povest s pet da bi že vendar prišla roparska]v svoji sobici. Ustvaril je mnogo, drhal pravici v roke! Bogoskrunatvo. Blejski Sokoli so se proslavili s čini, ki so na sramoto celemu sokolstvu. Pred tremi 'tedni se je spravila skupaj družba 14 mladih oSkolov, med njimi učitelj Grundner iz Gorij, v gostilni oSkola Florjančiča nt Bledu. Duh in razpoloženje t< družbe je bil tak, da si je dal duška na ta-le način: Sneli so s stene križ, ga zasramovali in štrli Potem so šli v gostilno Mangart, in tam storili enako bogoskrunstvo s križem. Odtod so šli na piano — razbijat kapelice. Poškodovali so tri kapele, katerih dve sta bili de lo arhitekta Vurnika, vse tri pa so bili blagoslovljene in služijo kot oltar o sv. Rešenjem Telesu. To divjaštvo — ki je le člen % dolgi verigi protiverskega početja blejskega Sokola — je vse ljudstvo do skrajnosti razburilo in na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca se je vršila javna zadostilna procesija ob ogromni u-deležbi prebivalstva. Svojo sodbo bo izreklo še sodišče. Straž-mojster Rakovšček je v svojem poročilu na sodnijo omenil samo dasi je učakal le 45 leto svoje dobe in so mu v polnosti moške delo-tvornosti odpovedale fizične moči. Bog mu bodi plačnik! prosi vse župne urade v Sloveniji, naj če le mogoče s cerkvenim darovanjem, pomagajo nesrečnim siromakom. Obenem se obrača na vsa dobra srca, posebno na tiste Umrla v 30. marca v Gorjah pri gospodarje, ki so doživeli usodo Bledu ga. Elizabeta Piber, mati pogoreleev, naj se s kakim darom Mislim, da je moralo biti neko-; eno kapelico in obtožil samo dva liko krivde tudi pri Petru, ne sa-j preprosta fanta, toda ljudstvo pri-rao pri drugih. - jj č a kuje, da bo sodna roka dosegla A kakorkoli : Če so mu res zapr- , tudi ostale krivce, pa naj l>odo tuli vse duri, enih mu niso mogli, nefsinovi "višjih" družin in bo-smeli: duri v večnost. Skozi te je| g«taS«v. A vodstvo Sokola poziv-odšcl v 56. letu, v starosti, ko umi- l Jjamo< naJ P^V- se sokolske tc-rajo veliki možje, pri nas Levstik lovadniee ne bodo izpremiujale v ? 1 tolovajnice. Rovarjen je proti naai državi Družba, ki se zbira v inozemstvu ondotnega č. g. župnika Iv. Pibra, v starosti 80 let. . V Zagradcu na Dolenjskem Jej umrl obče spoštovani gospod Anton Beri an, oče tamošnjega gospoda župnika. V Kamniku se je 19. marca u-strelil uslužbence smodnišniee Prohinar. Do tega žalostnega koraka so ga privedle nečuvene razmere, ki vladajo v smodnišniei. Umrl je 29.^marca g. Anton Po-gačar, čevljarski mojster v Kamniku. Pred 14 dn^vi mu .je umrla žena na porodu. Zapušča dvoje nespreskrbljenih otrbk. Smrtna nesreča na glavnem kolodvoru. Dne 27. marca t. 1. se je pripeljala na ljubljanski glavni kolodvor iz Ptuja begunka Frančiška Kranjec, katera se je nameravala vrniti v Miren »pri Gorici ; toda ker je prevoz beguncev za zdaj prepovedan,- so njen vagon začasno prestavili na 14. tir poleg spomnijo naših pogoreleev. Vsak najmanjši dar bodo z hvaležnost -jo sprejeli. Darove pošljite na "Pomožni odbor za pogorelce v Dvorski vasi," pošta Vel. Lašče. — Vel. Lašče, 30. marca 1920. Za odbor: Fr, PeČck, tajnik, J. Ramovš. Komunističen shod. Dne 27. marca se je vršil pred Mestnim domom shod komunistov. Udeležilo se ga je do 2000 oseb. Bivši |jn sebc in obupu primerjam, zdi urednik "Napreja" Golouh jc!S(. m-u kakor da bi pred menoj v kot glavni govornik naglašal | duilu vstajala možu mladost in v čega lista "Znanje". Po odloku kr. ministstva za pošto in brzo- jav v uvoz v Cikagu izhajočega 1Lta "Znanje" v kraljestvo Srbov. Hrvatov in Sloveneev prepo-edan. Strašna pridiga, (Resničen dogodek.) V neki pivnici je sedelo več mladih čedno oblečenih ljudi. Naenkrat pa odpre vrata capin krmežljavih oči, ves raztrgan in zanemarjen. Proseč se je ozrl na pivce! Ti mu naroČe kozarec žganja, se vstopijo okoli njega. re norčujejo iz njega in ga nagovarjajo, naj jim naprari kak govor. Capin izprazni kozarec. ozre se po oivcih in spregovori: "Gospodje, ko gledam vas drugih begunskih vagonov. Dne 30. marca t. 1., ob 6 uri 20 minut je zlezla Kranjec pod vagon, ravno v tistem trenutku so pa premi-kači premikovali tovorne vozove in je bila ob tej priliki Kranjčeva povožena čez prsa, vsled česar je in Aškerc. ^H Odšel je prerano'; zakaj ni bil izgovoril še svoje zadnje besede. zmago marksizma nad svetovno buržoazijo in svetovnim kapitalizmom. Proletariat bo zmagal in končno uvedel pravi družabni red, kjer ne bo več zatiranih in tlačenih. Žigosal je delovanje soeialpatrijotov ( katerim je kot urednik "Napreja" slavo pel) v prejšnji vladi, žigosal je tudi se njenem spremstvu moja sreča. Ta mož zabuhel obraz, bil je nekdaj enako mlad in lep kakor so Vaši. To telo, ki se fcedaj vpogi-bije in trese, biio je ravno in ponosno kakor so Va£a telesa, bil sem mož sredi mož. Imel sein službo. prijatelje in dom. Ženo sem imel in bila je lepa kakor ninetni- danjo vlado ter dal vsem meščan- kov toda vrgel sera biser n)v. skim strankam svojo nezaupnico, j ae vflsti y kupo in vjdel S(.m ka_ Največjo napako je zakrivil socialisti Bukšeg, ker je šel v ministrstvo, posebno pa še raditega, ker jeprevzel prehrano, najtežavnejšo nalogo, katere niti naj-spretnejši človek ne more urediti. O ubožni akciji se je Golouh precej nastopila njena smrt. Na-izrazil, da je bila to največja belice mesta poklicani policijski j darija ministrstva Bugšeka, pri i zdravnik dr. Derč je konstatiial kateri se je delalo z miljoni, a od VESTI Upor rudarjev v Velenju. Razprava pred okrožnim sodiščem v Celju radi lanskih majniških do godkov užival dobroto, je iz narodnega so- v minusi vu smrt P°nesre^nke od rodil, da okoli Franka, Sachsa, Klobirčari- Ke.PrePeli« tmpio v mrtvašnico ča in tovarišev, razvija sistematie-.pn 8V' Kn5tofu- w" ■ Velikanski požar. V noči med 22. in 23. marca je v Dvorski vasi no, široko zasnovano agitacijo proti naši državi. Ti elementi, ki . _ si nadevajo naslov "zastopnikov j P" Laščah nastal velikanski hrvatskih ljudskih strauk v tuji- j Požw- Zgorelo je 12 posestnikom . - i ni", so v zvezi z razkraljemNikito j23- poslopij. Uničeno je razen ži- 3 popolnoma neupravičeno iu ra2nimi strankarai viill02em J vine prav vse, ves živež in obleka. llfZ L £bsk»ga ™jaka. Dvorni, gtvu> zlasti y ,taJiji dobivajo j Prizadeti so popolnoma brez vsa-MetillK Kecrallv razd k do. linKiA Irrvr no cn ri/ihi nm ,1 KAvm nejše, kot pa se dobi pri ubožni akiciji. — Zahteval je takojšnje volitve, pri katerrh naj pridejo najširše plasti proletarcev do svojih pravic in volitve bodo pokazale, kaj hočejo prolctarci. Na, Hrvaškem so zavzeli vse važne i občine komunisti, tako se bo zgo-' dilo tudi v Srbiji in tako tudi v j Sloveniji. Našemu narodu, ki jej Ifv vai'stvn kara1)iuerjev v zasedenem ozemlju, ni tako hudo, (g. Golouhu gotovo ne!), ko je rav-'no sedaj pri nas, pod trhlo in raz-Isulo buržoazijo. S klicem na tre-' t jo internacijonalo je zaključil bremu. Umiram na pijančevanju, mu j^ padel iz tresoče roke na tla in se razdrobil v stotere kosce. HRVATSKI KOMUNISTI PRED VOJKIM SODIŠČEM. znan krivim paragrafa 94. srb". k J bo pritožba kmalu rešila, z. in obsojen na dva meseca zapora, ki pa se je izrekel za prest a ne- Povratek vojnih ujetnikov. ga vsled štirimesoenega preisko-i Sp,*. .30. m.rea, Italijanski i dru^ kfso^T ^; Wa^T ^r^ o Calvi je do?;el v-vse, kar — J----6- ! - - - - iKv^rfS^ . - - * svetoj^ po^nee. ^ katero prava preložila v svrho zaslišanja | med LttiLlf K -nili izvedenci na 1,065.000 K, izosta e priče inženirja Ivana. Tarenta je došel v Dubrovnik Par- nuZ^TCTu ^čln p"!^, Bolrmda 2 .;ie i2 vzročila v državi zmede in razkroj „ kak Nemški aristokrat psoval srb-| italijanskega ujetništva 937 mož i bi tako zonet nrišla do heMmip!*.^ Nemški aristokrat psoval srb- italijanskega ujetnlšti skega vojaka. Pred ljubljansko de-!in 25 častnikov. želno sodnijo se je zagovarjal dne | Masaryk pride v Dalmacijo. 30. marca 1920 baron Franc1 Schmidt-Zabierow, sin bivšega glavarja v Voloski. Senatu predseduje dvorni svetnik Regallv, obtožbo zastopa prvi državni pmvdrik dvorni svetnik Bežek, obtoženega nemškega barona zagovarja dr. Kobal, kateri prevaja prvomestni-kova slovenska vprašanja v nemščino mlademu baronu, kateri zna hrvaško, toda se poslužuje rajši nemščine. Obtožba mu očita : Dne 18. marca 1920 je bil Schmidt-Zabierow pri obmejnem komisarjatu na Vrdu radi izkaza potnega lista ustavljen in je tam svojo službo opravljajočega vojaka razžalM z grdimi besedami in ie s tem zakrivil prestopek zoper zakon, oblast va in javni red po paragrafu 104 srbskega kaz. zakona. Sehmidt-Zabierow pove. da je v službi gra-ške Lebensmittelstelle v Trstu, kjer ima mesečno 800 lir plače; pri vojakih je bil praporščak. Ko stavi prvomestnik dvorni svetnik Regally obtožencu vprašanja, aristokrat sede odgovarja, vsled česar go prvomestnik pouči. "Ako govorim z vami, blagovolite vstati!" Obtoženi baron pravi, da so mu na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani rekli, da je njegov potni list v redu, na Vrdu so pa rekli, da ne. Ne zanikava, da je nahrulil srbskega vojaka in se izgovarja, da je bil razburjen, ker bi bil motal popoldne potovati v Milan. Kot priča zaslišani finančni višji preglednik Franc Sul pove, da je on prijel radi inkriminiranih besedi ati stan J>roti sta-! je za prizadete ogromna in bi da- samo domačega prebivalstva ., nikakor ne zadoščali za vpostavi-m tako zopet prišla do nekdanje; tev poslopij ter nabavo najpotreb-oblasti. Naš narod je preveč pre-; uejšega poljskega orodja in oble-trpel v preteklosti pod vlado teli j ke. Zato podpisani odbor lepo emisarjev. da bi se dal zapeljati Ponesrečen revohicijonarni prevrat. Zagreb, 27. marca. V Zagrebu se vodi pred vojnim, sodiščem razprava proti obloženim komunistom,'ki so hoteli povzročiti v W -------M V --- --- ------- K----------- svoj govor. Nato se je prebrala JujjUslayiji revolucijonarni prev- resolueija,- v kateri protestira *hod proti sedanjemu krivičnemu redu. — Par udeležencev je kliknilo pozdrav Ljeninu, povijetski republiki in podobnim prikaznim. I mandstein vstra ja pri T."tis celega shoda je bil: Za se- prejšnjih izpovedbali. ki rat. Danes ob pol 9. dopoldne se je nadaljevala pred vojnim sodiščem razprava proti Alfr. Dia-mandsteinu in tovarišem. Dia- svojih jih je danjost popolne negacije vsega j podal pri policiji in preisko-obstoječega, za priho-dnjost par K alnim sodnikom. Priznava, da meglenih fraz. Temu primerno se|mu hil znan načrt, po katerem je večina občinstva ki je sestoja-! hi se imel izvesti komunistični prevrat, kako je stotnik Metzger imel v Zagrebu organizirane 4 stotnije. ki bi v trenutku prevrata zasedle vse važne zgradbe. Za- la iz radovednežev, ra.?šla z ob čutkom, kot da je videla novo senzacijo. Prepoved v Chicagu ishajajo- ,v v . ^"ii^aijt*. u n m se aai zapeljati« Spht, jO. marca. Po časopisnih tem perfidlliln plačancem vesteh namerava predsednik Čelio-, teresov j slovaške republike Masaryk priti1 letos v Dalmacijo na oddih Na- Umrh 30 v Ljubljani: stanil bi se v Dubrovniku ter bi ^hweiger, zobotehnik, Anton let. — med potjo ostal nekaj časa tudi v i ^Iat€vž Pečnik. kantiner, 30 let.— S Frančiška Skrajnar, žasebnica, 76 Splitu Z Dolenjskega, V kratkem so izvršili neznani let. — Ivan Hribar, invalid, 23 , *. . — Jakob Rici, preihogar, 38 lia . v-i et! let- - ^^ Krp«»« ^'t. MvlT "T Ur r-1 u PT - Frančiška Zajec, hiralka, 67 m največja žrtev je bila suhorska let> __ Ivan slokovec b J 15 KMKjnLM N. J. VRANICHAR Bodi Vas prodafalec oblek v Diners prodajalni pošta, potem so napravili natiho!-ma nočni obisk pri povštnem uradi Šent Vid pri Stični in pred nekaj dnevi so vlomili v sevniški pošti« urad, ki stoji tikoma orožniške po let. — Alajzija Pak. delavka. 27 i' let. — Ivana Oven, delavka, 57'j let. — Mihael Solibir, tovarniški j delavce, 71 let. — Marija Perdan, j posestnica, 62 let. — Leopoldina trihi ter odnesli dve blagajnici na polje, kjer so ji lahko nemoteni in Janez Cvek hlapec, 42 let. — Neža Pavšic, hiralka, 74 letr— Ma- neopaženi odprti in oplenili. Na- rija Pe^arl zasebniia, 70 le,.~ r" ! slednji dan so našli ljudje eno blagajnico razbito pol ure daleč v smeri proti Metliki, drqgo pa pol ure vstran v smeri proti Črnomlju. Poleg razbitih blagajnic je ležalo razno vlomjlno orodje, kakor :dleta, kladiva, sekire itd; V uradu pa so z eno besedo povedano vse razmetali, celo škartni papir iz leta 1917. so prebrskali. Odprli so vsa priporočena pisma, med katerimi pa je bilo precej sodnijskih pisem. Prebrskali pa so zato vse, ker so iskali denar, a vsa njih natančnost je bila brezuspešna, zakaj denar, ki ga je bilo do Andeljkovič, vojak-hiralee. 29 let. — Alfojjz Zaruba. bivši čev-ljar-hiralec, 72 let. —- Frančiška Kranjc, begunka, 78 let. — Mari-jeta Podpeskar, gostja, 78 let. — Marija SladiČ okr. babica, 46 let. Dr. Av*u*tui Stegen&k f. V Mariboru so v nedelja, dne 28. marca pokopali bogoslovnega profesorja č. g. dr. Avguština Stegen-ška. Pokojni je bil rojeli 7. julija 1875 v župniji §v. Lenarta nad Laškim. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil Mariboru, kjer je bil 1. 1898. posvečen v mašnika. Nato približno 15.000 kron, je bil usod- ga je škof poslal v Rim, kjer se no noč drugje na varhem ker po- je uglobil v arheološke in umetni-štarju je bilo še v preživem spo-1 ske študije. Ostal je v Rimu o Ic-minu. kaj so napravili roparji s,ta.i Leta 1906. je bil na gralfcemjj nemškega barona in pristavi, da je suhorsko poštno blagajnico. Ta- • vsetflUišču promoviran za doktor-srbski vojak ljubeznivo rekel *ba- j tinska drhal je pač odnesla pisem-: ja modroslovja. S smrtjo dr. Ste-, ronu. kateri je govoril z neko go- ske znamke v vrednosti okrog 650 ; genska je zadelo našo znanost iix spodično, da gre lahko k vagonu, t kron ter g. poštarju čisto nov let- lavantinsko bogoslovno učilišče ker je to dovoljeno. Dvorni svet-' ni suknjič. G. poštar ima zato vse-; nedopovedljiva izguba. Mož s ta-nik eRgally obtožencu:, "Kakšne;kako občutno škodo. Še Večjo kimi talenti, s tako čisto vnemo zh sole imate?"—- "Gimnazijo in I. škodo pa so napravili roparji, ka- znanstvo, plodovitimi idejami in letnik kmetijske šole." Dvorni ker smo zgoraj omenili, suhorski j velikopoteznimi načrti bi bil dika svetnik Bežek povdarja: Srbski poštariei. Vzorno je vodila svoj vsaki univerzi. Kaj je predstav- Skoro vsakdo v Jolietu zna kako fino in lepo obleko si lahko kupi po zmerni ceni v naši prodajalni. Pa tudi je prepričan, da ako kupi obleko pri nas, st prihrani veliko denarja na nji, ker se ista lepše nosi, da je več zadovoljstva in je boli trpežna; zato ga stane obleka tekom leta manj, če jo kupite pri nas, kakor kje drugje. Ko pridete v našo prodajalno za obleko vprašajte za vašega rojaka g. Vrani-charja, ker on vam bo dobro postregel, da boste zadovoljni vsestransko in boste potem vedno kupovali obleke pri nas, kjer dobite vedno boljše blago po zmerni ceni. vojak je bil zelo uljudeu z obtožencem; v zahvalo, ker je smel prosto kupovati v naši državi in je urad*in zdaj ta strela*z jasnega neba na nje mlado življenje. Uboga žrtev! Želja vsega ljudstva jč. ljal dr. Stegenšek. se bo morda bolj čutilo sedaj, ko ga ni več. kakor poprej, ko je delal in študiral DINET N ACHBOUR & CO tem je izpovedal, da so zarotniki imeli 42 strojnic in dosti nruni-eije. Imeli so tudi med letalskim osobjem svoje pomočnike. Za svoje sodelavce je navedel nekega Čopiča, o katerem pravi, da je bil duea komunističnega gibanja na Hrvatskem in v Slavoniji. O Metzgerju, ki je bivši avstrijski stotnik, izpove, da se je pridružil boljše vikom, da bi zrušili sedanjo državo samo iz mržnje proti Srbiji in rife radi komunističnih idej. Diamandstein je dal Metz-gerju denar, da bi deloval med vojaki. Nato je Diamandstein navajal, kako je došel v Jugoslavijo. Za boljševiškega prevrata na Mažarskem je bil v Budimpešti, kjer se je seznanil z Matuzovi-čem, komunističnim agitatorjem v Budimpešti, ki ga je nagovoril, da bi prišel v Jugoslaviji širiti in pripravljati revolucijo. Dobival je iz Mažarske denar, ki ga je delil v Zagrebu posameznim ljudem. Tako je dal Augustu Ce-sareu 10.000 K za lista "Istino" in "Plamen", Cesarc je pobegnil iz vojaškega zapora. Drugi obtoženec Todorovič, ki je v podzemeljskem komunističnem zbirališču in ministrstvu imel resort ministra za zunanje stvari, je baje znorel, tako da danes ni prisostvoval razpravi. UPOR V VELENJU. Celje, 29. marca. : Jutri bo sodilo okrožno sodišče v Celju v tožbi proti Sebastijanu Ce-linšku, Gregorju Weithauserju, Francu Zupančiču, Martinu Hov-nikarju in Antonu Fideju zaradi dogodkov, kateri so se godili lani med rudarji v Velenju. V Velenju je dne 7. maja 1919 izgledalo, kakor da je nastal pravi upor, tekom katerega so rudarji oplenili tudi obratno blagajno. Približno ob 2. uri ponoči se je v rudniku goVori-lo, da se bliža sovražna nemško-avstrijska vojska Velenju in da se tudi rudniško blagajno nameravajo odpeljati. Rudarji so se nato vsuli iz Tova. Delavstvo je skrbelo, kaj bo z vojno doklado v znesku 220.000 kron, katera se zaradi nepojasnjene krivde merodajnih či-niteljev ni izplačala l.jnajnika 1. 1919, kakor bi se bila morala; rudarji so se zato bali, da ne ugrabi sovražnik blagajne in so šli precej v rudniško pisarno, kjer so pa v svoje veliko razočaranje dobili blagajno odprto in prazno; le 92 kron je bilo še v njej gotovine. Blagajnik Josip Skaza in inženir Ivan Kralj, katera je razkačeno delavstvo precej poiskalo, obkolilo in vzelo pod nasajene bajonete, sta povzročila le še večjo zmedo, ker sta izjavila, da je denar na šahtu in da sta za njega onadva osebno odgovorna, odposlanci delavstva so pa še v isti noči našli 70.000 K gotovine na stanovanju Josipa Skaza, katerega rodbina je neposredno prej pobegnila. Ker je bilo delavstvo prepričano, da gre za vojne doklade in ker se je šele pozneje razložilo, da sta šla uradnik Kurnik in delegat Valenčak v Ljubljano po doklade, se je do skrajnosti razburjena množica pomirila, njen voditelj Boštjan Ce-linšek je pa doslovno rekel: "Gospod Skaza, Vi dajte denar zopet v blagajno, en ključ obdržite Vi, drugega pa prevzame v varstvo rudar Rožič" Medtem, ko se je iskal denar, je nastavil Franc Zupančič svojo ka-rabinko na prsi Ivana Kralja, kakor pravi Kralj, so preprečili drugi, da ga ni ustrelil in da je rekel: "Ustrelimo tega inženirja!" Jasno je, da je nameraval Zupančič oči-vidno zaradi blagajne resno ustreliti ali prestrašiti Ivana Kralja.— Ni se še polegel prvi vihar, se je pričel odigravati že drugi bolj resen in obžalovanja vreden. Sorodniki Josipa Skaze so namreč medtem dobili stik s prapor -ščakom Jankom Košenina, kateri je prišel z jugoslovanskim tcenom s koroške fronte v Velenje. Naprosili so ga, naj jim pomaga rešiti sina, oziroma brata, kateri je v smrtni nevarnosti ila rudniku. Košenina je res zajahal na lastno pest konja in vzel seboj Franca Gantarja ; Janko Košenina je imel takrat v roki bombo in je opasal samokres; v takem položaju je naletel na silno razburjeno delavstvo, katero je komaj takrat šele izvedelo, kaj je z blagajno. Jasno je, da je bilo skrajno neprevidno ta!:o na-j stopati zoper rudarje in jim gro-, žiti. Rudarji so tudi precej zavzeli svoje stališče in sta Boštjan Ce-linšek in Gregor Weithauser streljala na praporščaka in ga podrla na tla; sreča je bila, ker je bil Košenina ranjen le V tilnik. To se je zgodilo ob 5. uri zjutraj. Gregor Weithauser je nato odpeljal Koše-ninovega konja, katerega je, kakor pravi, nameraval vrniti;; vje-lo ga je nazaj vojaštvo. Ko so Košenino v rudniku za silo obvezali in mu postregli z vodo, se je raznesla vest, da je sovražni "Panzerzug" tu, kar je povzročilo splošno paniko. Rudarjem so dali precej ves denar na razpolago iz blagajne ponajveč proti pobotnicam, nekaj se ga je pa izgubilo. Zunaj je začela pokati strojnica.-vse se je hotelo rešiti: rudarji so bežali s tako naglico skozi gozde, da so se kar v drevesa zaletavali. Na pozorišče je namreč prišlo zaradi praporščaka Kosenine naše vojaštvo, toda do resnejšega nastopa ni prišlo in so šli rudarji zopet mirno na delo, ker se je dosegel sporazum, da vzame v roko zadevo orožništvo. pa sta orožuiku Peter Gor-njak in Peter Krepel nameravala aretirati dne 10. majnika Sebasti-jana Celinška, sta' onemogočila "aretacijo Martin Hovnikar in Anton Fidej; po Golinška sta prišla orožnika ob 14. uri popoldne, ko so se rudarji zbirali, da nastopijo delo; poklicala sta k sebi Celinška, kateri je tudi šel nekaj korakov z orožnikoma, nato se je ustavil m rekel: "Do tu grem, dalje pa ne, če mi imate kaj povedati, mi povejte tu!" Kot odposlanca zbranega delavstva sta stopila pred orožnika Martin Hovnikar in Anton Fidej, rekoč: "Če imate Celinšku kaj povedati, mu povejte tu; če ga pa vzamete seboj, spustimo cel rudnik v zrak. Mi se zavzemamo za njega!" Orožnika sta precej iz-previdela, da ni misliti na aretu-cijo Celinška in tudi ne na Hovni-karja in sta odšla domov, ne da bi mogla svojo službo izvršiti. Sele 16. majnika sta zalotila Celinška pred hišo njegove ljubice v Skalah in tisti dan sta tudi prijela na njegovem domu v Pesjem Martina Hovnikarja. Iz dejstva, da so prihajale alarmne vesti o prodiranju, sovražnika ponoči dne 7. majnika 1919 in da se je našla rudniška blagajna odprta in prazna, se da sicer marsikaj razbrati med vrsticami o tistih osebah, katere so .bile odgovorne za blagajno in še prav posebno, ker se je ugotovil pri prvi revizij, že 1. majnika 1919 primanjkljaj 23.603 K 34 vin. Razburjenost množice in posameznikov tolmači marsikatero dejanje, ne opravičuje pa nobenega. V znani veliki porotni razpravi je bil 24. septembra 1919 Sebastijan Celinšek obsojen zaradi hudodelstva ropa in tatvine v osemletno težko ječo. "Slovenec". ZAHVALA. Čital sem nedavno v "Glasilu" priobčeno prošnjo iz Rozalnic za nabiranje darov za novi zvon pri Treh farah na Dolenjskem. Vsled tega sem se zglasil pri onih rojakih tukaj na Soudanu, Minn., ki spadajo, oziroma, ki so prej spadali pod zvon trifarške Matere Božje, in vsi so darovali po svoji možnosti ,izvzemši jednega, ki mi ni dal nič. Darovali so sledeči: . Joe Stepan iz Grabovca $5.00. Marija P. Špolar (Švržaki) $5. George Nema nič, (Božjakovo), $5.87. John Gornik, (Grabrovecj, $2. Anton Gornik, (Gorm, Grabro-vec, 2.00. Anton Štefanič, (Švržaki); $2. Marko Težak,. (Grabrovec), $2. Anton .Stepan (Grabrovec), $2. John Matjašič, (Rakovec), $2. Matija Tomec, (Drašiči), $1.00. Anton Prus (Drašiči) $1.00. Terezija J. £vetan, (Grabrovec), $1.00. John Dragovan, (Lokvica), $1. Matilda J. Oblak, (Soudan), 63e Matija Nemanič, (Svržaki), 50c. Skupaj $33.00. Svoto pošiljam vam, sObr. urednik, da jo izročite na pravo mesto. Vsem darovalcem izrekam iskreno zahvalo. Naj Vam obilno poplača trifarška Mati Božja, kraljica nebes in zemlje, ker s tem Ste prispevali v njeno east in njene cerkve v naši rojstni domovini. George Nemanič, nabiralec. Box 741, Soudan, )Minn. Opomba uredništva:— Gornji znesek v redu prejeli ter izročili sobratu Martinu Petric, 12021 Wallace St. (NV. Pulman), Chicago, 111. (Adv.) BOJ DALJE. Sloveči ainerikanski pisatelj Robert Louis Stevenson je pisal:4'40 let nazaj nisem imel niti en dan popolnega zdravja. Zbudil sem se truden in izmučen sem Sel spat, pa sem vendar izvrševal svoje delo neovirano.' — Mnogo je trpftiov, ki so na enak način bojujejo, to&i» v niarsikakem slučaju bi se njih stanje kmalu lahko izboljšalo, ko bi oni sami poznali Trinerjev American Elirir of Bitter Wine. To sredstvo odstranjuje vse vzroke bolečin, ki človeka mučijo, s tem ko mu čisti njegova čreva, pospešuje prebavo in mu vrača slast. Tvoj drugist ali trgovec z zdravili ima v zalogi Trinerjeva zdravila. Posebno poskusite Angelica Bitter Tonic, posebno kadar okrevate, in v slučaju prehlajenja ali kašlja vzemite Trinerjev Cough Sedative. Ali sle že kaj culi o Time rje vem Antiputrin, kateremu ni para za grgranje, za izmivanje ust in za čiščenje ran. — Joseph Triner, 1333 in 1343 So. Ashland Aye., Chicago, Illinois. (Adver.) ZAHVALA. Podpisani sem poslal po U. S. Relief Shipmentu s posredovanjem chikaškega zastopnika g. Ivan Gottlieba zaboj raznega blaga svoji družini v Golek pri l)ra« gatušu na Dolenjskem. ^ . ■ ; Te dni sem prejel od' doma ganljivo zahvalo in potrdilo, da je bil zaboj v redu prejet dne 8. aprila. ' < Tem potom izrekam vsem uradnikom in zastopnikom V. R% lief Shipmenta, tako tudi ehika-škemu zastopniku g. « Gottlie na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode ugotovila vse tiskovine v popolno aadovoljnaet glad« eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo priprava« Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem ftepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakazniee za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnl&e liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. (7 Na zahtevo polijemo vaakemu društvu vzore« gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni s« tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". ROJAKI POZOR! ■»o« ■»04H w NOVOST! NOVOST! Narodna himna. Češko notranje ministrstvo je izdalo podrejenim uradom naslednjo odredbo: Bilo je često ugotovljeno, da se himna "Kde domov moj" igra in poje pri takih prilikah na takih krajih, ki profanirajo to himno našega narodnega prepoilpda in državnega usta jen j a. Uradi se opozarjajo, da je dovoljeno to himno v zvezi s slovaško "Nad Tatro se bliska" peti in igrati le pri svečanih prilikah resnega značaja in da je publika — samo ob sebi um-1 ljivo — dolžna, stoje poslušati himno. Igrati in peti himno v re-1 stavracijah, kavarnah, na plesu itd. ni dopustno. Ni pa načelnih prigovorov, če se himna dene v, kako glasbeno zmes češkoslovaških pesmi v pristojnem izvajanju.1 1 Pravi vremenski kazalec za samo $2.25 To je vremenski kazalec narejen po Švicarski metodi, ki pojasnuje vremensko »tanje 24 ur naprej. To ni nobena igrača, temveč'je znanstveno izdelano in deluje automatieno pod pritiskom zraka. -Ta mala hišica ima 4 okenca, dve v ospredju in dve ob straneh. Ima tudi dvoje ^'ratic skozi katere prihajajo številke ki vam povedo spremembo vremeni. Med vrati je barometer, ki kaže toploto in mraz v vaši sobi. Na gornji strani je Kuko-viea sedeča v ospredju okrašena z jelenovo glavo. Na levi na strehi te hišice je mala kletka. Z eno besedo to je nekaj zelo krasnega in zanimivega za vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Izrežite ta oglas priložite v pismu 25 centov poštnih znamk za pokritje pošiljatvenih troškov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potem kadar se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blugo zna hitro poteči. VARIETY SALES COMPANY Dept. 458 K, 1016 Milwaukee Ave., Chicago, III. Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravno« čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno. Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, New York, N. Y. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti. in i DENAR V STARO DOMOVINO Danes pošljemo: ^ 1,000 kron za $ 9.00 10,000 kron za 80.00 500 1,000 $27.50 55.00 Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane. At ton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Met, DI. BANČNA TVRDKA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 - JOHN ZVETINA JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine . .. POŠILJA BLAGO V DOMOVINO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. 11 m ii m ii s ii s m m s n D II II II 11 II 11 11 11 II II II II =S£%6. ŠIFKARTE za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv. šte-dionico. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo Jamči. John A. Lajevich & Co. 1137 West 18th Street. M. Squarcy, Phone: Canal 4116 Chicago, 111. poslovodja. ii ii H 11 H D 11 IS 11 11 11 11 II 11 II 11 11 11 (9 11 11 11 II m ii Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GLASILO K. S. K. JEDNOTE 5. MAJA 1920 Krasni lasje raz in dobe mahoma odprto poljo za njim prikladno dejstjvovanje. Oni niso ljudje besede in ne morejo biti započetniki in glavni voditelji stvari; toda oni so nje glavni izpolnitelji in začno prvi. Začno enostavno, brez (posebnega hrupa, zato pa preskočijo prvi tja, brez strahu, vsem , pevarno-stfm smelo naproti — in vsi se poganjajo za njimi ter gredo slepo, gredo do 'najposlednje stene, kjer polože navadno svoje glave. Ne verjamem, da bi končal Petrov dobro; prišla bo zanj minuta, ko bo končal vse rta mah, in če doslej še ni poginil, 'je znamenje, da njegova minuta še nji prišla. Sicer pa — kdo ve? Morila dočaka tudi sivih las in umre1 v najlepšem miru od starosti, nasla-njaje se brez cilja, zdaj tu, zdaj tam. Toda zdi se mi M. je imel prav, ko je dejal, da je Petrov najodločnejši človek v Vsej ka-torgi. (Dalje.) PATENTI KNJIGA ZASTONJ Severov ščititelj las Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem - KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo potom ost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: (Severa's Hair Tonic) to je izvrstno za umivanje las in Prhljaje. Pomga do rasti las in daje življenje ki je potrebno l^11™ k°rfV-nam Prijazno se počutite po uporabi tega. Poskusite. Cena je le 65 centov in 3c davek. ZA UMIVANJE prahljaja in ali za šampu rabi vedno le milo, ki se na lahko topi in je antiseptično. Za te slučaje je Sever«'« Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno Milo za kožo) najbolji priporočljivo. In je tudi izvrstno za briti.— Cena 25c. ČESANJE LAS je včasih zelo nepovoljno, ako se lasje zanemarijo. Severa'« Hair Pomade (Severova poma-da za lase) nareja lase mehke in gladke. Uredi česanje las prijazno za otroke in odrasle. Cena je 25c in lc davek. A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington. D. C. MORTGAGE BANK za posojila na posestvo in vlaganje denarja in intabulacije. REAL ESTATE če želite kupiti, prodati ali-zamenjali svoj«* posestvo, loto ali farmo. INSURANCE za zavarovanje hiš, pohištva, avtomobilov, šip in sploh vse. NOTARSKA PISARNA za izdelovanje vsih notarskih poslov, dcedov, pogodb, pooblastil in pregledovanje abstrak- so zelo pogosto vsled nerednih ledic. Tak simptom je največkrat prvo znamenje, ki vas opozarja na dejstvo, da ledice in mehur ne delata pravilno. Popravi ju. Rabi Several Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za ledice), ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga proti vnetju mehurja in ledic, neod-hajanju vode, proti odtekanju goste urine, bolečinam pri uriniranju, ote-čenim nogam, kar prihaja vsled nerednosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter 3c in 5c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. POŠILJAMO DENAR na vse kraje sveta, v Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko, pa le v ameriških dolarjih potoni draf- MATIJA. SKENDER JAVNI NOTAR V VSIH SLUČAJIH se obrnite na nas svoja rojaka, kjer boste dobro postrežem. M. MLADIC & J. VERDERBARi 1334 W. 18t"n St. (blizu Blue Island Ave.) CHICAGO, ILL. Tel. Canal: 2076. Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. \ \ ^Krafy Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^WV^jy Liste (PAŠOŠE) ; Iz ti rja dolgove tukaj in v starem kraju. I^vrlcje VSA ▼ Notarsko stroko »padajoča dela *e polnih 10 let na istem mestu. IŠČE SE John Štih, doma iz sl-ibnika pri Černomlju. Ako kdo izmed rojakov ve za njega, je ijdjuduo prošen, da mi naznani njegov naslov; ali se pa naj sam zgljisi, ker imam zanj zelo važne novice iz stare domovine od njegove žene. Johana Majerle, 28 — 7th St. (Tamarak) Calumet, Mich. (Advertis. No. 17. 18) DOLLAR SAVINGS BRIDGEPORT, OHIO. glavnica $50,000.00. prebitek $50,000.00. oooooooooo