glasba in avtizem bojan kovačič Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta bojan.kovacic@um.si Katarina Habe in Barbara Sicherl Kafol (ur.). (2020). Glasba in avtizem. Peda- goška fakulteta Univerze v Ljubljani. (ISBN 978-961-253-256-7) Znanstveno monografijo z naslovom Glasba in avtizem je v letu 2020 izdala in založila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Mono-grafijo sta uredili dr. Katarina Habe z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dr. Barbara Sicherl Kafol s Pedagoške fakultete Univerze v Lju- bljani. Delo je strukturirano v šest poglavij, ki so nastala v avtorstvu oziroma soavtorstvu skupno enajstih avtorjev, in vključuje pregled velikega števila pred- vsem tuje literature s področja posebnih potreb (večinoma z ožjim fokusom na motnjah avtističnega spektra – MAS) ter s področja glasbe (nanašajoč se pred- vsem na glasbeno izobraževanje, učinke glasbe) in glasbene terapije. Posebno odliko tega dela vidimo v interdisciplinarnosti, ki jo bralec lahko razbere že iz naslova dela, vsekakor pa predstavlja rdečo nit celotnega dela. Monografija dos- ledno sledi uporabi znanstvenega aparata. Oblikovana teoretska izhodišča in predstavljene raziskave dopolnjujejo maloštevilne empirične raziskave pri nas, ki obravnavajo učinke glasbe na otroke z motnjami avtističnega spektra. Glasbeno izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami avtističnega spektra v okviru splošnega ter glasbenega šolstva v Sloveniji je aktualna tema, ki mora biti deležna večje strokovne pozornosti in podpore. Nabor raziskav (predvsem tujih) in spoznanj o številnih pozitivnih učinkih glasbe kliče po vkl- jučevanju tovrstnih spoznanj v izobraževalne procese v okviru institucionalne- ga izobraževanja pedagoških in drugih strokovnih kadrov, ki v vzgojno-izo- braževalnem procesu prihajajo v stik z učenci z motnjami avtističnega spektra. Pričujočo monografijo vidimo kot pomemben nastavek za preučevanje specifike poučevanja glasbe in poučevanja preko glasbe otrok z motnjami avtis- tičnega spektra v različnih izobraževalnih programih ter na različnih ravneh izobraževanja. Kaže se tudi potreba po oblikovanju didaktičnih priporočil, ki bi bila osnovana na glasbenih metodah poučevanja in učenja, oblikah pouka in prilagoditvah za otroke z motnjami avtističnega spektra in bi se nanašala na vsa tri glavna področja glasbenih dejavnosti: izvajanje, poslušanje in ustvarjan- je glasbe. Prvo poglavje avtoric Katarine Zadnik in Claudie Bajs je naslovljeno »Inkluzija otrok s posebnimi potrebami v glasbenih šolah – prepletanje glas- benega izobraževanja in glasbene terapije«. Poglavje predstavlja možnosti ink- luzije na področju glasbenega šolstva in glasbeno terapijo kot eno izmed poti Recenzija ◆ Book Review https://doi.org/10.26493/2712-3987.17(35)75-78 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 35 76 inkluzije otrok s posebnimi potrebami v glasbene šole. Trenutno stanje na po- dročju vključevanja otrok s posebnimi potrebami v programe glasbenega šolst- va v Sloveniji ne zadošča načelom inkluzije, kar avtorici ugotavljata na podla- gi aktualnih določil in smernic Evropske unije na področju inkluzivne vzgoje. Predstavljena je podrobna analiza glasbenega izobraževanja otrok s posebni- mi potrebami v Avstriji in Nemčiji. Izpostavljeno je, da je za razvoj inkluzivne družbe v Sloveniji treba okrepiti izolirane primere posameznih šol, ki že vkl- jučujejo otroke s posebnimi potrebami. Jasno se kaže tudi potreba po opredel- itvi skupin otrok s posebnimi potrebami na nacionalni zakonski ravni glas- benega šolstva. Avtorici skleneta, da, zlasti na področju glasbenega šolstva, slovenski prostor v primerjavi z evropskimi državami zaostaja na področju ink- luzivne glasbene pedagogike. Zahteva po razmisleku o ureditvi in opredelit- vi skupine učencev s posebnimi potrebami v nacionalnih dokumentih in us- treznih rešitvah v pedagoški praksi je vsekakor utemeljena. Drugo poglavje z naslovom »Učinki glasbenega izobraževanja na psihični razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra« je nastalo v soavtorstvu Urške Drofenik, Urbana Juharta in Jasne Klemenčič. Avtorji uvodoma opredelijo motnje avtističnega spektra (MAS), ki sodijo med vseživljenjske nevrološke razvojne motnje, ki se odražajo predvsem na področju socialnega razvoja in ko- munikacije. Teoretsko obravnavo usmerijo v glasbene preference otrok z mot- njami avtističnega spektra, vlogo staršev pri glasbenem izobraževanju in glas- beni terapiji otrok z motnjami avtističnega spektra in v številne učinke glasbe, ki se nanašajo na: navezovanje socialnih stikov, samopodobo, usmerjanje po- zornosti, razvoj govora ter prepoznavanje in izražanje čustev pri otrocih z mot- njami avtističnega spektra. Namen raziskave, v kateri je sodelovalo 78 staršev otrok in mladostnikov z MAS, je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v navedenih učinkih glasbe, in sicer med otroki z MAS, ki obiskujejo glasbeno šoli, in tisti- mi, ki je ne. Kljub zaznanim trendom v prid otrokom, ki so oblikovali/obisku- jejo glasbeno šolo, so se pomembne razlike potrdile le na področju samopodo- be. Potrjena je bila hipoteza, ki pravi, da bodo starši otrok z MAS, ki obiskujejo glasbeno šolo, v povprečju višje ocenili učinek glasbe na otrokovo samopodo- bo kot starši otrok z MAS, ki glasbene šole ne obiskujejo. V zaključku poglav- ja avtorji predstavijo nekatere dodatne ugotovitve na vzorcu v zvezi z deležem diagnoze Aspergerjev sindrom, s komorbidnostjo z drugimi duševnimi motn- jami oziroma zdravstvenimi težavami, izbiro inštrumenta v glasbeno šolo vkl- jučenih otrok, vključenostjo v glasbeno terapijo, poslušanjem glasbe v prostem času ipd. Tretje poglavje avtorice Nuše Piber ima naslov »Primer dobre prakse glas- bene inkluzije mladostnikov z motnjami avtističnega spektra v Sloveniji: glas- beni projekt Fantom iz opere«. Uvodoma se avtorica ukvarja z opredelitvijo kl- jučne terminologije (motnja avtističnega spektra – MAS, avtizem, Aspergerjev sindrom) in izpostavi nekatere pogosto izražene značilnosti, nakar obravnavo usmeri v otroke z avtizmom in njihovo zanimanje za zvok ter pomen glasbene bo ja n ko vač ič ◆ g la sba in av tizem 77 vzgoje za napredovanje v razvoju otrok z MAS. Glavni namen poglavja je pred- staviti akcijsko raziskavo, v katero je avtorica vključila štiri mladostnike z mot- njami avtističnega spektra, ki se že več let glasbeno izobražujejo v inkluzivni glasbeni šoli Glasbeni center DO RE MI, ki deluje po načelih metode Edgar- ja Willemsa in po sistemu zvoki z namenom Adama Ockelforda. V raziskavi je šlo za petmesečno načrtno in sistematično spremljanje napredka štirih fan- tov, pianistov, starih od petnajst do enaindvajset let, in sicer pri pripravi in iz- vedbi devetih glasbeno-scenskih predstav Fantoma iz opere. Rezultati kažejo na napredek na vseh področjih spremljanja, in sicer na področjih prilagajan- ja in orientacije v okolju, komunikacije, ustreznosti vedenja na odru v skladu s pravili nastopanja in zapomnitve glasbenega gradiva. Pozitiven vpliv izvedbe glasbenega projekta na mladostnike se zrcali tudi v pozitivnih mnenjih staršev, zapisanih ob zaključku poglavja. Četrto poglavje je naslovljeno »Glasbeno izobraževanje otrok in mladost- nikov z motnjami avtističnega spektra: evalvacija projekta ŠIPK GIMAS«. Avtorici Kaja Korošec in Katarina Habe predstavita evalvacijsko študijo iz- vedbe študentskega inovativnega projekta, ki je potekal od februarja do juni- ja 2019. V projekt je bilo vključenih deset študentov različnih študijskih smeri z dokončano vsaj nižjo glasbeno šolo, dve pedagoški mentorici s Pedagoške fakultete in Akademije za glasbo UL ter delovna mentorica, ravnateljica Glas- benega centra DO RE MI, in trinajst otrok z motnjami avtističnega spektra. Izvajalci projekta so po vsaki kontaktni uri z otrokom izpolnili oblikovane opazovalne lestvice in dnevnike. Vsebina ocenjevalnih lestvic se je nanašala na otrokovo delovanje pri individualnem pouku inštrumenta in na otrokovo delovanje pri skupinskem pouku solfeggia. Ustvarjeni dnevniški zapisi so vkl- jučevali zapiske o poteku pouka, delovanju otroka, interakciji z učiteljem in otrokovi vključenosti v skupino ter o razvoju njegovih/njenih glasbenih spret- nosti. Pri večini otrok/mladostnikov se je pokazal napredek na področju čust- vene in socialne kompetentnosti kot tudi na področju pozornosti. Pokazalo se je, da so bili pri mlajših otrocih učinki glasbenega izobraževanja opaznejši kot pri starejših. Avtorici v sklepu izpostavita navdušenje otrok nad glasbo, izjem- no nadarjenost nekaterih otrok kot tudi pomen vztrajnosti in podpore. Peto poglavje z naslovom »Glasbene sposobnosti otrok z motnjami avtis- tičnega spektra« je pripravila Alja Lapuh. Teoretska izhodišča vključujejo pre- gled spoznanj, ki se nanašajo na razvoj glasbenih sposobnosti, slušno občut- ljivost, zaznavanje podrobnosti in celote, zaznavanje višine tona, dojemanje glasbenega časa, glasbenoestetsko presojo in razumevanje čustev v glasbi pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Avtorica je v empirični raziskavi preučevala bazične glasbene sposobnosti otrok z motnjami avtističnega spektra in morebitni obstoj razlik v glasbenih sposobnostih med tistimi, ki obiskuje- jo glasbeno šolo, in tistimi, ki je ne, kot tudi morebitni obstoj razlik v bazičnih sposobnostih otrok z MAS in nevrotipičnih otrok. V raziskavi je sodelovalo skupno 40 otrok, starih od 6 do 12 let, razdeljenih v štiri skupine (10 otrok z g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 35 78 MAS, ki se glasbeno izobražujejo po metodi Edgarja Willemsa, 10 nevrotip- ičnih otrok, ki se glasbeno izobražujejo po metodi Edgarja Willemsa, 10 otrok z MAS, ki se glasbeno ne izobražujejo, 10 nevrotipičnih otrok, ki se glasbeno izobražujejo v javni glasbeni šoli). Uporabljena sta bila Gordonov test glasbene avdiacije in avdiometrični test, ki izhaja iz Willemsove pedagogike. Ugotovl- jeno je bilo, da otroci z Aspergerjevim sindronom (AS) v povprečju bolje rešu- jejo tonalni Gordonov test glasbene avdiacije kot otroci s Kannerjevim avtiz- mom (KA). Otroci z AS bolje razlikujejo osmine tona pri avdiometričnem testu kot otroci s KA. Tako otroci z motnjami avtističnega spektra kot nevroti- pični otroci dosegajo boljše rezultate na tonalnem Gordonovem testu glasbene avdiacije kot na ritmičnem. Kljub omejitvam raziskave, povezanim predvsem z velikostjo vzorca, avtorica podpre sklep, da glasbeno izobraževanje otrok z MAS ugodno vpliva na razvoj njihovih glasbenih sposobnosti ter da se lahko brez težav glasbeno šolajo. Zadnje, šesto poglavje, z naslovom »Glasbena terapija za otroke in mla- dostnike z motnjami avtističnega spektra«, je nastalo v soavtorstvu Veronike Rogelj in Polone Štule. Avtorici predstavita glasbeno terapijo kot učinkovito metodo obravnave otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS). Povzemata, da se glasbena terapija (GT) pri otrocih z MAS pogosto uporablja za doseganje pozitivnih sprememb na področjih socialne interakcije, komunikacije, kogni- tivnih funkcij, izražanja čustev, vedenja in specifičnih področjih posamezniko- vega delovanja. Opravljen je pregled številnih raziskav, ki potrjujejo različne učinke glasbene terapije pri otrocih/mladostnikih z motnjami avtističnega spektra. Podrobno so predstavljeni tudi nekateri možni glasbenoterapevtski pristopi pri delu z otroki z MAS. Poudarjen je pomen dela s starši otrok/mla- dostnikov z motnjami avtističnega spektra pri glasbeni terapiji. Priporoča se družinska glasbena terapija, saj, tako navajata avtorici, bistveno pripomore k otrokovemu razvoju ter k opolnomočenju staršev. Avtorici sta opravili tudi po- govor z glasbeno terapevtko Špelo Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno tera- pijo in supervizijo), ki ima večletne izkušnje pri delu z otroki z MAS. Zapisani so nekateri ključni poudarki kot npr., da je najizrazitejši napredek pri glasbeni terapiji otrok z MAS na socialnem področju, da je pri glasbeni terapiji glasba sredstvo in ne cilj, da je ključno tudi delo s starši otrok z MAS itd. Monografija je aktualna, ima močno edukativno funkcijo in bralcu ponu- ja širok vpogled v obravnavano tematiko. Predstavlja pomemben prispevek k strokovnemu in znanstvenemu polju in predstavlja odlično izhodišče razisk- ovalcem pri zasnovi tovrstnih interdisciplinarnih raziskav, ki bodo, tako upa- mo, sledile tej monografiji.