Poštnina plačana v gotovini	Cena	2	Ditt
«
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA CLEDALISCA V UUBUAN11932 33
Pastirček Peter in kralj Briljantin
Premijera 19. februarja 1933
IZHAJA ZA VSAKO PRENIIERO
UREDNIK: FR. LIPAR
LJUBLJANA. NEBOTIČNIK VI. NADSTR.
TELEFON 24-63
FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI
SEZONA 1932/33
DRAMA
ŠTEVILKA 15-
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
zhaja za vsako premijero	Premijera	19.	februarja	1933
0st:	Okrog
pastirja Petra in Veličanstva Briljantina
Na gledališkem lepaku stoji natiskanih osem oseb, katerih provinijenca je delno zemeljska, in sicer doma s kmetov, delno pa iz onih nam neznanihi pokrajin, kjer sveti po več solne naenkrat, kjer vlada prav za prav velik Smaragd — če ga izgubiš, nisi več kralj, temveč reva ... Itd.
*
Torej osem živih oseb nastopa. To pa še ni vse — še dolgo ne! Na lepaku recimo ni črnega kozla Jančka, ki je dober kozel in ne mara, da bi čarodejka Hudamora na njem jahala. Čudodelni Smaragd nastopa v vsej krasoti — ampak, kaj hočemo, ko stoji pred nalogo zaresno, da bi odprl zaklenjena vrata, se ta »čudodelni« Smaragd neusmiljeno blamira — ne zmore odpreti vrat. No, no, nič zato, saj gre tudi brez tega. — Potem nastopi tu lastnoročno pošten kos kruha in ukradena klobasica. Da je ukradena, ni čudno, koliko je ukradenih reči — ampak ta klobasica in ta kruh se ne pustita pojesti in jo pobrišeta — tatu pred , nosom jo mahneta v zrak, v nebeške višave — tatič pa gleda za njima — z dolgimi zobmi... Oho, skoraj bi bil pozabil... Skala je v tistih gorah ... skala psiholog — jasnovidec. Ta jasnovidec se kaže na ta način, da sede na njej lahko samo dobri ljudje — porednim se izmakne vselej in vselej sedejo lepo poleg nje na tla. Da, tako fino skalo imamo »pri Petru«. — Že to je mnogo, a poleg navedenega, poleg imenovanih živih bitij še: dvanajst zaresnih koz, štirih bliskov in gromov, ene strele, imenitno drevo in še marsikaj...
*
Tale »Peter« se razlikuje od podobnih iger, bajk in pravljic v tem, da je odmerjena pravljičnim likom le majhna porcija udejstvovanja in še ta je bolj človeškega značaja. Zato pa je postavljeno vse bolj na zedeve ljudi, predvsem na prekucijuse butastega hlapca Gašperja, ki postane nekako glavni junak — nekakšen narobe crescendo izvrši — vse zabavno, drastično ...
1
Vse konča dobro in v redu... Peter dobi koze, Briljantin izgubljeni Smaragd, Hudamora kleči na pesku in javka — vse koc se spodobi... Ako bo smeha in zabave — potem je namen opravljen in fletno bo ...
prof. o. šest:	Kriza	v gledališču
So besede, ki so nerazdružne. Prav iako kakor se ne da ločiti besed: Hudožestveni teater in Čehov, prav tako tesno spadajo skupaj besede — Slovensko gledališče in kriza. To ne samo da- • nes, temveč vsa desetletja, odkar obstoji ono, kar se imenuje slovensko gledališče. Dramatično društvo je imelo krize, Deželno gledališče jih je imelo, konzorcij je imel prekratko življenje, da bi stopil v tako fazo — zato je pa podržavljeno gledališče skoraj deset let v akutni krizi. Kje so vzroki? Kako, da čas, ki okrepi stalno institucijo, ne razčisti in vsaj polagoma ne privede k jasnemu položaju — s tem nikakor nočem reči: v dobre, bogate razmere ,kjer so gospodarske in umetniške prilike enako visoke in pred vsem vredne in solidne.
Vzrokov je več. Vzrokov je celo zelo mnogo, od katerih do-beršen del je dan tudi tistemu, kar se imenuje kriza teatra sploh, v Evropi in v Ameriki — po vsem svetu. Seveda, to je le majhna tolažba, da stojimo v borbi s krizo za istimi barikadami z ostalimi narodi.
*
Kriza evropskega gledališča. — Pred par tedni je stopila na svet novica, da je skrahiral gledališki koncern bratov Rotter v Berlinu, ki je obsegal deset gledaliških podjetij. Bratca sta pobegnila v Švico. Skoraj ob istem času se je zrušil staroslavni zavod »Deutsches Theater« v Berlinu, kjer je začel Maks Rein-hard svoj veliki zamah in polet, Rudolf Beer in Karl Heinz Martin sta mu načelovala ob tej uri, v sezoni 1932/33. Dunajski »Burgtheater« si je poiskal novega ravnatelja Robbelinga, ki je spreten mož, a vendar ne more brez občutnih zarez v meso tradicije tega zavoda in pa v meso članov, uspešno zagozditi tega vala. — Bratislavsko in Brnsko, isto Praški Divadlo stokajo pod deficiti, ki gredo v milijone. V Nemčiji je par desetkov gledališč že zaprtih, Graško gledališče konča sezono predčasno v marcu, ravnatelj Pariške državne Grand opere je podal ostavko. Ako primaknem k vsemu temu še fakt, da so vsa državna gledališča v Jugoslaviji, na prvem mestu pa slovensko, tudi v močni krizi, sem ugotovil, da je tudi gledališka kriza, prav tako kakor gospodarska vsesplošen pojav.
*
Vzroki so povsod isti. Prvič so gospodarskega značaja, drugič pa izvirajo iz psihoze časa. Ne v poslednji meri pa gredo na rovaš takozvane umetnosti, ki je v konservah: kino, zvočni film, radio,
gramofon. Ta umetnost v konservah odgovarja v mnogih slučajih tudi potrebi občinstva, ki živi razbičano in zbegano od skrbi za vsakdanji kruh. Ne razmišljali, ne se poglabljati, na hiter, brez procedur dostopen in cenen način poslušati dvesto metrov godbe, garnirane z dovtipi reklamiranih zvezd in zvezdnikov, poslušati arijo, lepo zapeto od Tauberja ali Kiepure in potem spet pozabiti in bežati za senco svojih lastnih skrbi — to je v veliki večini potreba po umetnosti. —
Zato stopajo stanovske organizacije igralcev^ pevcev, muzi-kov, komponistov in avtorjev v čim dalje ostrejšo borbo zoper to konservo, zoper »mašinsko umetnost«. Trenutno se nahaja borba duha z mašino in industrijo v tej fazi, da plačuje industrija duhu tantijeme, dajatve za vse, kar se reproducira na plošči, platnu, radiju. To pa je le malo v primeri z izgubo, s škodo — ne materijelnega značaja samo — pred vsem onega vsečlove-škega: človeško obličje, človek, duh izgublja pravo lice in kar ostaja, je le odsev, odmev in senca ... Ako pojde tako naprej, bo pojem velikega umetnika tvorca kmalu samo nekaj bivšega, o čemur bomo čitali v čitankah.
*
Za naše gledališče predstavlja kriza vselej večje gorje, njene posledice so pri nas bolj usodepolne kot drugje, kajti mi imamo samo eno gledališče. Ako zapro v Nemčiji petdeset teatrov, to še dolgo ne pomeni niti toliko, kakor če se nahaja naš teater samo v težkem eksistenčnem boju. In v tem se nahaja! Od leta 1913, ko je bil položaj tak, da je bilo gledališče do malega zaprto in je bila sezona i913/14 le interimnega značaja, pa do danes, ni bil položaj nikoli tako težaven in morda ne rečem preveč: celo obupen. Kako to pride? Prvi del odgovora je lahak. Gledališče se je 1920. leta podržavilo, ves obseg delokroga se je ugotovil in iz tega se je določila državna letna subvencija. Ansambel in potrebe so se prikrojile subvenciji, vsa organizacija 4 je bila zasnovana v dobri veri, da je to trajno ali pa vsaj za dobo, v kateri se lahko izvede in upelje redno poslovanje takega zavoda, ki za enkrat še ni imel tradicije. A že po dveh letih se izkaže, da se na te letne dajatve od države ni zanesti in nato se zmanjšuje subvencija od leta do leta in to znese skupaj letno 2,000.000 dinarjev. Taka je ena plat. Druga pa je ta, da so ostale vse druge zahteve do malega iste kot so bile pri izdatnejši subvenciji — osobja skoraj ni mogoče reducirati, vsega ostalega ne izpreminjati, kajti izpremembe znižujejo nivo dela. Občinstvo, ki je imelo skozi toliko sezon vzgledne predstave, se ne bo zadovoljilo z besedo »štednja«, ako bo gledalo slabo predstavo — ob' činstvo hoče popolnoma opravičeno dobro robo. —
*
To seveda še dolgo ni vse. Vzrokov, ki pospešujejo težavne dni, je še mnogo. Večjih in manjših. Naj navedem ona razmerja v
3
katerih bi se utegnila pri točnem in bistrem gledanju pojaviti
senčica ali celo senca.
Najprej je, kot sem že dejal, par razmerij, ki stoje izven gledališča:
a) Splošni gospodarski položaj. Do tega stoji sleherni posameznik, korporacija ali zavod v težjem ali lažjem odno-šaju. Gledališče v težjem.
b) Razmerje države do gledališča.
c)	Razmerje	publike	(to	je poseta)	do gledališča.
d)	Razmerje	publike	do	kritike in	narobe.
Utegnilo bi koristiti, ako pogledamo še ona razmerja, ki jih je iskati v gledališču samem. Tudi teh je več in če jih naštejemo, bo morda tudi to koristilo razbolelemu telesu.
a) Razmerje uprave do članstva (in narobe).
b) Razmerje režiserjev do režiserjev.
c) Razmerje članstva do režiserjev (in narobe).
d) Razmerje članstva in režiserjev (do kritike in narobe).
e)	Razmerje	publike	do	članstva.
f)	Razmerje	uprave	do	publike.	(Dalje.)
Razno
Današnje gledališče. Gledališče je bilo vedno«, čitamo v praškem »Narodni divadlo«, »odsev resničnosti in njen sodnik. Dandanes se piše zato toliko gledaliških iger o pravičnosti in njenih pogojih, ker je baš ideja pravičnosti v evoluciji; nastajajo dramska dela o socialnih borbah, ki se vrše po vsem svetu, ker je na pohodu nov socialni red; dandanes naletimo na mnogo iger o človekoljubju in njegovih mejah, o vojni in o miroljubju, kajti sedanjost ruši temelje starega šibkega človekoljubja ter oblikuje nov pojem humanitete. Na teh področjih govore drame in gledališča iz globin časa, ki hoče odgovora o novih osnovah družabnega in nravnega življenja. Današnje gledališče se bori za ideje in svetovna naziranja in skuša na vso moč uveljaviti nov etičen red.«
Aristofanova komedija »Mir« v pariškem »Theatre de l’Ate-li“r«. : Theatre de PAt^Mer« v Parizu je imel v minulem decembru zelo zabaven večer. Igrali so Aristofanovo komedijo »Mir«, ki jo je priredil in moderniziral F. Porche. Komedija je gledalce popolnoma prevzela in jih prisilila, da so se do onemoglosti nasmejali. Niso imeli časa premišljevati, ali je bila to zasluga Ari-stofana, onega »neotesanega ljubljenca gracij«, ali Porche-jeva. Verjetno je, da je imela prirediteljeva malicijoznost svoje prste vmes. Dolgotrajno ploskanje je bilo namenjeno obema avtorjema in igralcem.	R£.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
RAZVRSTITEV SEBEŽEV V DRAMI
ux./u<
cAUjsrvii> /toiDči
Ljubljana. Marijin trg - Tel. 3456
! Peter in kralj Briliantin
Hajka v štirih slikah. Spisal ^ Biichner. Prevol Ivan Cesar.
Režiser: prof. 0. Šest.
13ril.jantin kralj palčkov • * ’ • . Cipcop, njegov služabnik • L' • • Hudamora, hudobna čarovUj! • Mrvar, kmet . . .
Lizika, njegova hči . .	;	•
Gašper Siratka, hlapec Pr'., I^vih Nanča, dekla pri Mrvarje'1, * • . Peter pastir pri Mrvarjevil1 • . .
čiji;lr(%
Vida Juvanova
Slavčeva .
Rakarjeva
Gregorin
Kukčeva
Cesar
Gabrijelčičeva
Jan
Prva slika: na Prepadnih planincah; druga slika: na Mrvarjevi domači)1, "a slika: na Prepadnih planincah; četrta slika: v kuhinji pri Hudimori.
Blagajna se
>1 15
**tefteK ob 15.
Parter 1 Sedeži 1. vrste .	. Din 32-	Lola v p. 1. re<
11. - 111 vrsto .	. .. 30—	
.. IV.-VI. „ .	• 2750	11. re<
.. VIL-IX. „ .	. .. 2550	
X. -XL „ .	. ,. 23 50	Peti ložni *
.. XII. -XIII. .. .	• 2150	
1 ed.jj
Predpisana taksa sa p««;
'*du
Din 108-, 108-„ 128--.	76’—
. 8r-. 22-.	27--
.	1650
■llkOfl « Sedeži 1. vrite
„ . H-
aalarljai	1	„	.
II.	,.	.
„	Ul-	H
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
ja
Konec ob 17.
'»Damam gladallKu od 10. de pol 1. In
Din 2150 18 50
15-12 50 10 50 2 50 5 50
od 3. do S. ura
MElNL-ova KAVA
D
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
0,7*7ko /toV'1
s®:
uanivKo
Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo,'
r	ij
sadni soki, marmelade ^ Z J ~Ji
LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9
Tovarniška zaloga
Vedno sveže blago	Nizke	cene