IZHAJA VSAKO NEDELJO. 0-0-0 NAROČNINA : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10, v Ameriko Dol. 3. o-o-o Inserati po tarifi.
UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251 o-o-o Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
leto i
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
STEV. 14.
Naša bol i naše veselje.
ČOje se kak pripovist, pa je itak istina. Guč je od naše gimnazije.
Nindri je gimnazija ne tak potrebna kak v Soboti. — Kak je vrela od vsej strani naša mladina k ognjišči znanosti, k stü-denci modrosti, v gimnazijo! — Komaj pa smo prišli do 6. in 7. razreda, so zapovedavali : Stoj, mladina! nazaj domóv! ne smeš se včiti! Naj ne bo ljüdstvo vu-čeno, naj ne spozna istine ! Naj nema narod vučenih sinov i hčer !
Laž i stokrat laž je, da naše ljüdstvo e e bi bilo vredno sunca, svetlobe, gimnazije! — Vsikdar nam je zavrela krv, kda smo zvedili takšo krivico. — Strašno nas boli, da se tak šen-garite z nas! Ešče n kdar i nindri se je ne zgodilo, da bi se tak norca delali z celoga kraja, kak S'> dela z našim Ijüdstvom.
Zahtevali smo zadoščenje. Prisegnoli smo, da prie ne bomo mirüvali, dokeč se ne opere ta žalitev z našega kraja. Pa resan, dosegnoli smo to. Novine pišejo, da se bodo šče letos nazaj odprli zaprti razredi sobot-ke gimnazije.
Jako se veselimo i radüjeiro toga. — Itak pa nemremo pozabiti krivic, štere ste nam napravili. Iskaü bomo krivce i naša mladina jij bo nesmileno sodila.
Da se nam pa te krivice več ne bodo godile, opominjamo vse^ poslance brez razlike strank: Či mamo v Soboti gim-
nazijo, mamo v Prekmurji kulturo, s tem pa mamo bogastvo i srečn.
Zato je gimnazija z 8 razredi prva naša potreba, želja i zahteva; je pa tiidi prva dužnost našij poslancov, da do-segnejo ohranitev popune gimnazije. — Zdaj je prilika. Zdaj se dela novi proratun, zdaj se lehko zagviša naša gimnazija. Či pa toga ne bo, bodo krivi zastopniki naroda.
Ka je vzrok sirmaštva pri nas?
Kriva je naša stara vzgoja.
Preponižni, prehlapčevski smo mi Slovenci. Či gledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da živimo Slovenci v tom kotički pri Miiri, kak ponižne ovce. Ka nas briga celi svet ! Dozdaj smo ne jako gledali onostran Müre, ne prek na sever, niti ne prek Radgonje na Nemško. Mislili smo, da je nam že tak sojeno, da moremo na toj našoj grOdi kak poljede-lavci, ed;n sirmaškejši od drü-goga živeti in mreti, zadovoljni s terr, da lehko delamo od ra-noga zajtra, do kesno zvečer v znoji svojega obraza, samo da mamo zajtra prižgano župo ali kisile krumple (masni žganci so že skoro gospocki !) opoldne malo šalate z kukorčnimi pogačami, zvečer pa sedeno mleko in — hajda spat !
Takše je naše življenje od dneva do dneva, od leta do leta, dokeč ednok ne zapazimo,
da nam vlasje seri gračtiv-lejo, da so nam deca že za ženitev, — glizdaj pa ziblemo i varvlemo vnüke, dokeč nas ne obišče, bi pravili, naša ešče najboljša prijatelica, bela smrt. Tak živi edno pokolenje za drügim.
Bar tak je bilo skoro dozdaj ali pravimo, do toga veka. Pred tem je nišče ne nikam inan šo, kak či v sosidno faro. Komaj od 1. 1900 naprej so začnoli naši ljüdje romati v Ameriko, kde so resan lepo služili, ar so pridni i delavni. Lehko pravimo, da nas je amerikanski penez dozdaj gordržao. — Ali svet se spreminja ! naednok je konec Amerike. Vojna je zaprla vse, po vojni pa Amerika sama ne püsti več drügij narodov notri.
Kam pa zdaj? Kde najti zasltižka ? — Hej, kak bi nam zdaj prav prišlo, Či bi se kaj vö-navčili, bar kakše meštrije! Ali nikaj smo se ne včili, slabo so nas včilu — Zato smo kodišje i sirmacje.	(Dalje pride.)
Ka je s semenskim žitom ?
Ljüdje že skoro posejsjo, a obečanoga semenskega žita nega. Kmetje se spitavlejo: ka je z obečanim žitom? — Iz popu noma verodostojne strani smo zvedili sledeče:
Istina je, žito v Prekmurji je potrebno. Istina je tüdi, da so se nešterni gospodje potegüvali za to, da dobimo žito. Na vse tozadevne prošnje pa je ministrstvo odgovorilo „nemapare!" —
Prišla pa je itak poniidba. Priper Ijali bi žito iz Bačke. To pa je bilo tak drago, da ga je nišče ne šteo prevzeti. Cene so tomi liti od 400 do 600 Din ! - Po-punoma razumljivo, da toga žita po toj ceni ne bi mogli kupiti, ar bi več zasejali, kak bi pridelali. Zato je šo v Maribor upravičeni odgovor, da kmetje tak drago-ga zita ne kupijo. V Maribori so to bržčas naopak razmili, pa so niim prekmurskim kmetom etak nekak odgovorili : Ka pa kričite, da Vam trhej iito za seme, pa te neštete kupiti ! Vidi se, da je glede slabe letine vse pretirano i je potreba ne tak velka !
Tak ! Či drago neščemo kü-piti, te smo prej ne potrebni. — To se opet pravi norce briti z nas !
Mi od te zadeve moramo pisati, ar je naš list v sliizbi ljudstva. Mi ščemo pokazati samo na dvoje stvari. Prvič : Vsi znamo, kak se je obečavalo semensko žito na pol cene. Verbali smo, ali zdaj lehko gledamo sami za žitom, či ščemo sejati. To je brezvestno obečavanje, ki se ne šika za resne ljiidi. — Driigič :
Prekmurje je vsikdar najzadnje pri vsakšem tali, zato navadno ne dobi nikaj. Ka že po dugoj poti pride k nam, je navadno malo vredno. — Iz vsega pa lehko vidimo, da smo Prekmurci zapostavljeni vsikdar i vseš'rom. I to je eden vzrok siromaštva pri nas. — Gospodje, ksk dugo te ešče za nos vodiii naše lüd-stvo ? — Ljüdje, odprite oči !
fpo DOMOVIHll
tedenski kalendar.
OKTOBER.		
17	Pondelek	Marg. M. Alakok.
18	Tork	sv. Luka, evang.
19	Sreda	sv. Peter Alkactara
20	Četrtek	sv. Jane š Kancijan
21	Petek	sv. Uršula i tov.
22	Sobota	sv. Kordula dev.
23	Nedela	20. po Risalaj
Zadnji krajec meseca je 17.-toga		
ob po štirij zajtra. Vreme bo lepo.		
19 oktobra 1874 so odprli hrvaško visoko šolo ali vseučilišče v Zagrebi.
Sen j a :
20.	oktobra je senje v Črensovcih
21.	„ „ „ pri Mali Nedelji.
Kaj je z regulacijov Müre ? Miira deia strašno škodo ne-šternim občinam. Gučalo sc je, da je določeni penez za regulacijo Müre. Do zdaj pa se je ešče nindri ne začnolo z delom. Zakaj se tak dugo čaka s tem delom ? Aii resan morejo biti prie vniče-ne nešterne občine ?
Uradni list v svojoj 101. številki, z dne 1. oktobra prinaša proračun mariborske oblastne skupščine. V te proračun so vne-šene sledeče šume za prekmurske zadeve.
1.)	Za izboljšanje cestne zveze med državnov cestov i Türni-ščem 300 000 Din.
2.)	Za regulacijo Müre 500.000 Din.
3.	Za melioracije vodni zadrugi v Dol. Lendavi 30.000 Din, vodni zadrugi v Murski Soboti 50.000 Din.
4.)	Javni bolnici v M. Soboti 128.000 Din.
Ženske za volilno pravico. Po vekšij varašaj v državi zboiüjejo ženske, štere zahtevajo, da se da tüdi ženskam volilna pravica. Či ženske to tüdi dosežejo, je težko pitanje. Dugo bo
Izvrsten toVaj
Grozen mrak je zavladao po čelom varaši, kda se jo zvedilo, da je eden tovaj stero cesarico s pekla pri-pelao. Prestrašeni cassr je šo proti i ozdaleč kričao Laciji:
—	Či te je sam Bog dao, nesi nazaj to peklensko diišo !
—	Ns bom je neseo nazaj, presvetli casar! Vi ste to od mene zahtevali, jaz pa sem spuno vašo voljo. Ka ste si sprosili, to ste dobili, — je gizdavo odgovore mladi tovaj.
Casar je vido, da tovaj nema norije, zato ga je zlepa začno prositi, naj nazaj spravi staro comprnico, da ne bo on i ves varaš trepetao pred tov grdov starov comprnicov. Mladi tovaj se neje dao včasi pregučati, nego je ostao pri svojem. Krao videvši, da tak tüdi nikaj ne opravi, je ves nevolen pravo Laciji : „Či staro babo šče te den spraviš nazaj v pekeo, ti dam polovico svojega kralestva.
Mladomi tovaji se je dopadnola ta kilpčija, zato je z vsov svojov spret-
nostjov pograbo staro comprnico, jo odneseo v log, kde so ravno huj-dičje jiižno meli. Laci stopi med nje i pita prednjega, či küpi edno grešno žensko. Peklenšček je skimao z glavov da ja. Brez vsakšega handlanjg sta' se pogodila za dve vreči zlettb penez. Po dokenčanoj jiižni so hujdičje babo s sebov vzeli, Laci pa je s penezi odišeo nazaj v varaš.
Ešče ne je minolo poldneva, je casari žao gratalo. da je Laciji obljü-bo pol svojega kralestva. Zato je začno iskati priliko, kak bi zapravo toga prešmentanoga tovaja i se ga tak za večno rešo.
Na sredi casarskoga dvorišča je bio eden svirajoČi stüdenec, s šteroga se je vsaki večer čiila jako lepa mu-zika. Kak vse driigo, se je tüdi v tom stüdenci pokvarilo sviifilo, da zdaj že par večerov neje bilo čtlti nikšo mu-ziko.
— Čiiješ ti, Laci, — je pravo casar. Čednejši si od modrijalov, kün-iten od hujdičov, popravi ti moj lepo svirajoči stüdenec. Vsi strokovnjaki so
ga že popravlali, ali nieden ga ne ve, nemre popraviti, da bi on znova začno tak lepo igrati, kak nekda. Vidim, da ti vse znaš, tak boš tüdi to znao.
— S srca rad, presvetli casar, — je pravo Laci.
Stüdenec je bio kakši petsto metrov globoki. Laci je pomali dol prišeo, da bi vido, kakša falinga je v stüdenci, da resan več tiešče igrati. V tom časi je casar z pétdesetimi jünci dao pripelati štiridesetpet metrov žme-ten zvon, Šteroga je z velkov naglo-ščov v stüdenec püsto na Lacija. Eden čas so čakali, ka se zgodi. Kda pa so vidli, da je več vse mirno, so püstili stüdenec, misleč, da so z Lacijom pošteno vözigrali, zapravili i pokopali za večno. Na to veselje, da so se toga nadležnoga tovaja itak ednok rešili, je casar dao napraviti fino večerjo, na štero je vse plemenitaše povabo. Med večerjov je casar gizdavo pripovidavao, ka je vse doživo i kak se je na zadnje rešo lisjičjega Lacija.
ešče trbelo čakati, da bodo ženske lehko šle volit v našoj državi.
V Varaždini se je pojavila škrlatinka. Morali so zapreti vse šole.
Ki po nesreči spevle, je F. R. iz Mote, ki se je premino-či petek večer veselo tirao domov z goric i je med spevanjom ne zapazo, da ide vlak. Tak se je zgodilo, da je vlak povozo njegova kola i jij popunomo razdro-bo. On pa konja so se rešili. Konji so se mirno pasli kre ceste, veseli dečko pa se je v biižnjoj grabi četnerio, ka njemi med vož-njov mira ne dajo I O blaženi vinček ! - Kda se je te vlak nazaj vračao iz Radgonje, je na ravno tistom mesti povozo hlapca od g. Korošca, radgonskoga trgovca. Hlapec je bio k mesti mrtev.
Smrtna nesreča se je zgodila v tcrek večer v Bakcrvcih pri posestniki Lukeč Franci. Domača kobila je s takšov močlov v glavo brsnola 5 let staroga sina Štefana, da njemi je zraven glava počila i so možgani vö-• prišli. Nesrečni starišje so zraven drii-go jUtro odpel ali svojega sinčeka v bolnico v Mursko Soboto, kde so njemi zdravniki za silo zvezali smrtno rano i naročili, naj peljajo sina nazaj domo, ar je vsaka pomoč več zobstom.
Bit je bio. Karaš Jožefa iz Mo-ravec je tak zbio eden sorodnik, da so ga mogli v špitao pripeljati.
Občinske volitve- Kak smo že poročali, so občinske volitve v Prekmurji razpisane, na dne 20. nov.
Dve sobočanki — automobil i marela. Pred kratkim se je zgodilo v Murskoj Soboti, da sta se dve dami z automobilem vozili po edno marelo v Maribor. Automobil sta pii-stili tam i se vrnili z marelov domo. Driigcč pa ta šle z marelov po automobil, pa te pa marelo tam püstita.
V Hercegovini je tednispad-no prvi sneg v našoj državi.
108 letni Šimon Dragovič ie mro v Mostari ravno zdaj, kda so njemi začnoli rasti lepi novi zobje.
Dijakom je prosvetni minister dovolo, da smejo igrati nogomet (fus-bal).
Medved s 4 mladimi je pri-
šeo na dvorišče špitela v Bosniji ravno, kda je največ betežnikov bilo viini. Si lehko mislimo, kak so se ga be-težnicje prestrašili. Medved pa jim je nikaj ne delao. Telefonirali so po orožnike, ki so medveda z mladimi lepo zgonili z dvorišča v log. — Klati medvede je v Bosniji prepovedano.
Dete je rešila, sebe pa pogiì-bila žena železničara Mareka v Hebi. Dete se je igralo na železnici i je mati komaj te zapazila dete, kda je že vlak prebliizi bio. Skočila pa je itak za njim. Dete je šče prie, kak je vlak prišeo, porinola dol z železne ceste, ona pa je ne mela več časa vkrej skočiti i jo je vlak povozo.
19 hüdodelnikov se le zagovarjalo to jesen pred mariborskim porotnim sodiščom. Eden i to Ladislav Tot iz Pinic pri Dol. Lendavi, ki je razmesaro svojo ženo, je bio obsojeni na smrt na vešala, eden je dobo 5 let žmetne ječe za umor, 4 pa so bili odpuščen?, edaa nezakonska mati je dobila 3 leta, ar je bujla svoje dete, zavolo uboja so bili obsojeni 4. Vsega vkiip je bilo obsojenij 12, odpiiščenij pa 6.
Žena i dvoje dece se je zadušilo v Bosniji s svetilnim gazom. i Zvečer so šli lepo spat i je moglo štero dete odškrnoti gas, «r jij je drügo zajtro dekla našla mrtve v posteli. Oče je ravno eden dea prie odišeo v Beograd iskat sliižbo. Včasi so njemi telegrafsrali strašno smrt žene i dece 1
Kmetijske šole ne bodo več državne, nego jij vzeme prek oblast. V našoj mariborskoj oblasti mamo 2 takŠivi šoli v Maribori i Sv. Jiirji pri Jiižnoj železnici. Tildi v Rakičani ščejo ustanoviti takšo šolo, ali Bog zna, či bo kaj, ar se za nas nema što brigati.
Carinarnici v Soboti i v Ča-kovci sta ukinjenivi. V Dol. Lendavi, na Cankovi i o Rogaševcih so se odprli carinski oddelki, v Gederovcih pa glavna carinarnica II. vrste,
V dvojnost je spadnola žena Miroslava Tiks v Bosniji, ar je njeni mož, ki je že v voini zgubo edno oko, pri žganji zgiibo ešče drügo. Zato je vzela seboj svoje četvero dece, jij gnala na most, jij vrgla vse v vodo, potem pa sama skočila notri. Kda je slepi mož to zvedo, se je strelo.
i PO SVETI, j
Na Francoskom je eden kmet izkopao 1 kilo debeli krumpeo.
Hindenburg, poveljnik nemške armade v svetovnoj bojni, je slavio svojo osemdesetletnico. Hindenburg je zdaj predsednik nemške republike. Po vsoj Nemčiji so se vršile velke slav-nosti na niegovo čast.
Kelko se plača, če se raz-dere ženitev. Pri nas ide nekam gladko, če dva ideta k zapisavanji, pa se te itak ne poročita. Ženske majo malo več dela z jezikom pa je vse dobro, V Ameriki je pa to inači. Tam trbej drago plačati, či se razdere poroka. Nekši bogat fabrikant je zapro-so mlado deklino. Sledkar si je pre-mislo pa jo je pHsto. Njeni starišjepa so to ne mogli mirovno gledati, nego so vložili tožbo. Zahtevali so : za iskanje pobegloga mladoženca 3500 do-larov, za gvant 6000 dolarov, hčerkino noto 10.000 dolarov, razni stroškov 20.000 dolarov, za odškodnino za žalost i skuze 1,000.000 dolarov. Sküp-no 1.039.5C0 dolarov. Kak se vidi so največ računali za skuze. Ženske pravijo, da je to najdragše . . .
POLITIČNE NOVOSTI
DOMAČE.
Bili so se prvi den kak so
vküp prišli dne 5. toga meseca v parlamenti poslanci. Najbole korajžen je bio dr. Pernar, šteroga tüdi v Prekmurji dobro poznamo kak radičovoga poslanca. Radikal Trbič pa ga je pri-jao za partice i grlo i ga začno daviti, nato so se poslanci razdelili na dva tabora i se edni bili, drügi so jij pa mirili. Izda se je šče ne zvedilo, šteri so bili močnejši. Znamo pa. da so jaki dečki prišli v parlament. Či do kaj dobroga delali za nas, pa je drugo pitanje.
Vojna bi skoro nastala med
nešov državov i Bulgarijov, ar so ko-trige nekŠega bolgarskoga drilštva, na-zvani makedonstvujušči, z bombami bujli ednoga jugoslovanskoga generala. Kda se je to zvedilo, so včasi poslali
CENE OGLASOV :
V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom 150 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cm2. Popusta se da pri 3—5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5-krat pa 25%. Cene malim oglasom 10 Din.
telko vojakov na bolgarsko mejo, da so io popunoma zaprli i tak se je posrečilo zgrabiti ubijalce. Več jezero kmetov, vojakov i orožnikov jij je iska-loj po bregaj i logaj, dokeč so jij ne našli i po krvavom boji 2 bujli, ednoga pa živoga zgrabili.
Vlada stoji izda kak je bila iz radikalov. Davidovičovij demokratov i SLS., 20 oktobra bo začno parlament redno delati. — Radičovci i samostojni demokratje držijo vkiip z dril-gimi menšimi strankami proti vladi.
POUČNO
Domača vzgoja.
5. Činitelji priložnostnoga pouka.
Pripovesti. Zavolo moralne po-učnosti, štero vsebüjejo pripovesti, so dobro sredstvo vzgoje. V pripovisti je konec vedno to, da resnica zmaga, hudobnost trpi, zvestoba je pohvaljena itd.
V deteče diiševno življenje spada čilden svet pripovisti. Vzbildi v deteti zanimanje i ravno tak zaposli njegovo zmožnost mišljenja kak igre, zviin toga ga pripovist zabava i neopaženo sadi v deteče srce dobro. Dete žmetno pridobi potom skušenj kakšo moralno spoznanje (Dobrosrčnost, skromnost, itd.) Ljildje so malokda izredno dobri, malokda izredno lagoji ; njuvo delo je različne moralne vrednosti, zato jij dete ne spozna. Po detečem mišljenji je tisti dober človek, šteri ga ljiibi, slab človek pa tisti, šteri ga bije, ne ljiibi. Insči je to v- pripovisti. Tam so osebe tak očitno dobre ali hlldobne, da dete niti trenutek ne ostane v dvomih o moralni vrednosti oseb, kak tüdi o njtivom deli, Dete spozaa osebe, ki nastopijo v pripovisti, vzljiibi tiste, šteri delajo dobro i se hüdüje na tiste, šteri delajo slebo. (Dalje sledi.)
Občinska uprava.
Volilni imeniki. Volilni imeniki se morajo razgrnili za dobo 14 dni, da jij vsakši lebko pregleda, či je spisani ali ne i či kakše driige ne-rednosti opazi. V lom časi, to je v omenjeni] 14. dnevaj se smejo proti njim vlagati pri župani pismeni ugovori, reklamacije. To se mora v občini na navaden ničin naznaniti. V
naznanili Se mora natančno povedati den, s šterim se začne štirinajset-dnevna reklamacijska doba, da se sledkar nišče nemre izgovarjati, da je komi ne bilo znano.
Što slobodno vlaga ugovore ? Ugovore lehko vlaga vsakši, šteri je vpisan v volilni imenik, kak tüdi vsakši drügi moški, ki je dovršo 21. leto i redno stanüje v občini.
Kak se vlagajo ugovori ? Ugovori za vsakšo reklamacijo se morejo vložiti posebno i morejo biti opremljeni s predpisanimi dokazi : potrdilo župnega urada od starosti, oo-trdilo županstva od bivanja v občini. Te dokumente morejo oblastva brezplačno izdavati strankam. Kda si je reklamiranec spravo vse dokumente, jij da s pismenim ugovorom svojemi županstvi. Što pa ne ve sam napisati, pa se med uradnimi vürami javi na občinskom uradi, kde župan vzeme njegov ugovor na zapisnik.
Volilci si smejo na obč. uradi med uradnimi vürami prepisati volilne imenike.
Kdaj se morajo volitve razglasiti v občini? Vsakše županstvo mora volitve bar 6 tednov naprej na navaden način naznaniti v svojoj občini. V tom razglasi mora biti natančno povedano: kde se bodo vršile občinske volitve, den volitve, vüro, kda se volitve začnejo i dokončajo, število občinskih odbornikov i namestnikov, ki jij je izvoliti.
(Dalje pride.)
Čiida v Konnersreuthi.
Nemške p« češke novina so pure čUde, Štera se godi na Nemškom, na bavarsko-češkoj meji v trgi Kon nersreuth 29 letna dekla, Treza Neu-mann je pred 4 k ti oslepela j ae mogla gibati rok ne nog. Liri pa je naednok ozdravila : zdaj vidi, lehho hodi i del«.
Treza je biia p Je nekaj časa v ednom kloštri ne daleč cd doma, ova-či pa vsikdar doma pri svojih kmečkih starših. Od mladosti ie vsikdar bila beUžasta. Vsikdar pa je rada premišlavala od Kristušovoga trpljenja.
Zdaj pride vsakši petek Treza na farov. Tii jo primejo bože muke. Vsakši petek skoz pretrpi trpljenje Kristušovo i guči v armenskom jeziki, šteroga se je nikdar ne včila. V tom trpljenji dobi rane na rokaj i nogaj kak jih je meo Kristuš i jij — kak znamo — dobo tüdi sv. Frančišek Asiški. Te rane joj začnejo strašno krvaviti, iz oči pa njoj tečejo krvave skuze. Med edenajstov i dvanajstov vürov največ trpi.
Vsakši petek pride i se pripela s kolami, kočijami, automobili i motorji vse puno ljiidi iz nemških i čeških krajov. Romarom je dovoljeno, da idijjo mimo postelje, na šteroj Treza trpi. Plebanoš i orožniki delajo red med telkov množinov ljüdi. Vsakši pa sme samo malo časa ostati v sobi, da tüdi drügi pridejo na vrsto. Med 11. i 12. vürov pa smejo notri samo dühovniki i zdravniki.
Kda mine trpljenje, Treza mirno vstane, ide v cerkev, potem pa domov. Kda trpi, vaga Treza vsikdar dve kili menje kak navadno, ar po četrtkih ma 55 kio, v petek pa samo 53 kile.
(Dalje pride.)
Glasi uredništva.
Zavolo preselitve v drugo tiskarno, kakor tudi vsled tehničnih vzrokov smo morali izdati list samo na 4 straneh.
Mali ogiasi:
Küpim
lepšo stanos?anj«ko hišo v S boti.
Priden, 21 let star,
pošten dečko išče službe kot delavec ali hlapec.
Mlad zakonski par
brez dece išče primerne službe v Soboti. Zvedi se v uredništvi.
Dr. V. HOHN,
Slatina Radenci odpotuje za čas
od 12. X. do 1. XI. Po vrnitvi ordini-ra vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 5. ure. Röntgen, elektroterapija itd.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: PAVLE HORVAT.	PREKMURSKA TISKARNA v Murski SobotL
Za tiskarno odgovoren: IZIDOR HAHN.