Kristina.' Snežec.
741
dobro ali slabo. Kako more torej umetnostno delovanje biti izjema ? Ne, ni izjema, marveč kakor vsako drugo dejanje je tudi umetnostno ali dobro  ali slabo, torej tudi nravno.
Utegnejo pa zagovorniki proste umetnosti dalje reči, da je umetnostno delovanje morda dobro ali slabo, toda nikakor ne umetni izdelek. Ukrasti vrečo žita je seveda greh, toda vreča sama ni grešna. — Tak ugovor ne velja. Zakaj vsako delovanje je tako, kakoršen njegov izdelek Pri vsakem drugem delovanju je tako, tako je torej tudi v umetnosti. Rešeno življenje je dobra stvar, zato je tudi rešenje dobro delo. Strast je slaba stvar, zato je tudi zapeljevanje v strast slabo delo. Ako je umetnostno delo Človeško delo, je tudi umetnostni izdelek ali dober ali slab.
Ako se ozremo na prejšnji vzgled, res ni ukradeno žito zato slabo, ker je ukradeno; tako tudi ni slab kamen ali les, iz katerega je izdelan kip, ali papir, na katerem je napisana slaba pesem : toda tvarina sama ni umetnost, marveč šele izražena misel, utelešeni vzor, ¦— to je umotvor, in ta se pač ali vjema z nravnim zakonom ali se ne vjema. Naga, naslikana ali vdolbljena človeška postava je po naših pojmih nravno slab umotvor, ker ni v tem, izražena nobena dobra misel ali ideja. Kakor zahteva spodobnost, da je Človek pri nas popolnoma, v vročih krajih pa vsaj deloma odet, tako zahteva tudi nravnost, da je kip odet ali da ima naslikana postava obleko. Saj ne slika noben slikar in ne kleše noben kipar svoje podobe samo zato, da bi se učil po njej sestave človeškega telesa kakor zdravnik, ampak zato, da umotvor vidijo prav mnogi ljudje, in za te ni v nikak prid, Če gledajo gole**po-stave.
Nadalje treba pomisliti, da vsak umotvor deluje na opazovalca ali dobro ali slabo. Res je umotvoru prvi namen, da ugaja z lepoto, a poleg tega je neizogibno, da tudi v nravnem oziru ali krepi človekovo nravno dobroto, ali pa ga obrača na slabo stran. Saj je prava lepota vselej tudi nravna; ako ,lepota' ni nravna, tudi ni prava, marveč je samo navidezna lepota. Umetnik, ki hoče ugajati s pravo lepoto, deluje nravno-dobro   na   opazovalca;   kdor   pa   hoče
Sn
_L,e padaj,  padaj, snežec beli, Pokrij  narave  zadnji  cvet, Ogrni z  gorko ga  odejo, Da lepši  vstane enkrat spet.
ugajati z navidezno lepoto, ta opazovalca nravno kvari in zapeljuje.
Omenjena navidezna lepota jako rada in pogostoma prevari umetnika in opazovalca zato, ker je Človek jako udan čutnosti. Narava naša je v tem oziru ne samo slaba, ampak tudi pokvarjena. Zato Čutne stvari (n. pr. gole slike) ugajajo tej čutni naravi in jo dražijo bolj, kakor resnobno lepe, dasi nam natančna presoja pravi, da mesene stvari niso lepe, pač pa čiste in resnobne. Zato ima nravnost mnogo opraviti v umetnosti.
Umetnosti namen je ta, da nam prosto ustvarja lepe predmete. Vodi jo le ideja lepote; nikakor ne zahteva nravnost umotvorov od posameznih ljudij. A po lepoti deluje na umotvore tudi nravnost, ker ne more biti nič lepo, kar ni nravno-dobro ; pač pa je nravno-dobro to, da se pospešuje prava lepota. Potemtakem ni umetnost neodvisna, zakaj določuje ji pot prava ideja lepote, in ideja lepote mora biti vedno v soglasju z resnico in nravno dobroto. Zato je resnično, da je umetnost prosta, namreč v tem pomenu, da je ne zahteva nravnost in je ne more izsiliti pravo, kakor druga naša dejanja; ni pa prosta v tem pomenu, kakor da se ji ni treba ozirati na nravnost. Nravnost ne more nikdar in nikjer izgubiti svoje moči in veljave, tudi  v lepih predmetih  ne.
Dovolj je znano, da hočejo imeti neodvisno umetnost tisti ljudje, ki uČe v obče neodvisnost človeško od nravnih zakonov. Njim je od nravnosti neodvisen ne samo umotvor, ampak tudi človek sploh.
Zgodovina uči, da so vsi trezni modroslovci učili v našem zmislu. da namreč morajo tudi umotvori biti nravni. Tako Sokrat, Platon, Aristotel in drugi stari modroslovci, jednako vsi trezni novejši. Materijalizem in panteizem ne poznata nravnosti ne v umetnosti ne v življenju.
Naposled uči izkušnja, da je že mnogo kvare. mnogo pohujšanja v nravnem oziru napravila taka umetnost, ki se ne meni za nravnost. Da, celo najmočnejši pomoČek za razširjanje nenravnosti je pokvarjenim umetnikom ta, da v svoj namen zlorabljajo umetnost. Zato gorje narodom, kadar jih slepi umetnost z lažnivo ali navidezno, s pohujšljivo  lepoto !
že c.
In bol globoko skrita v duši Up  zadnji ti  zateri  moj : Nemirno to srce ublaži, Da spet uživa sreče  soj.
Kristina.