Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVII - N. 20 (357)
Udine, 30. novembra 1966
Izhaja vsakih 15 dni
V HRIBIH SO POTREBNI DOBRIH CEST,ŠOL,NOVIH HIŠ IN VIROV DELA
Če hočemo v Beneški Sloveniji ustvariti baze za ekonomsko obnovo, moramo v prvi vrsti ojačiti zveze z dobro cestno mrežo — Zelo velike koristi bi lahko imeli tudi v vaznem turističnem sektorju
Problem cest, ki so vedno najbolj paktično sredtvo za povezavo ene vasi z drugo, ostane za naše kraje vedno važen. Ta problem je pa tesno povezan s problemom gradbeništva — gradnja novih hiš in popravilo starih, ki niso samo nezdrave, ampak tudi nevarne — in ustvaritvijo primernih virov dela, da se na ta način zaustavi emigracija, zaradi katere se nadaljujejo prazniti naše vasi.
Posebno na gorskem ozemlju, ki se v primerjavi z ravninskim in podgorskim nahaja v slabšem položaju, zavisi od problema cest ekonomski in socialni razvoj.
Razumljivo je, da bi izboljšanje cestne mreže — resnična ureditev že obstoječih cest (razširitve, odstranitev ostrih ovinkov, asfaltiranje, obcestne ograje na nevarnih krajih) — tudi mnogo pripomoglo k hitremu turističnemu razvoju. Naši kraji so namreč polni atrakcij, prekrasne panorame, Završke jame, znamenita zgodovinska Landarska jama in one, ki jih še raziskujejo jamarji nad Landarjem, v občini Brdo, v Gorenjem Mersinu v občini Podbonesec in v Kraju pri Dreki, svež zrak in dobra pitna voda, idealni kraji za letovanje, srednjeveški zaselek Stare gore itd. Da bi se razvil turizem pa so seveda potrebni tudi primerni gostinski obrati.
Poleg zgodovinskih, umetniških in kulturnih atrakcij pa more Beneška Slovenija pokazati turistu še druge zanimivosti, med temi gradove, stare cerkve, izvire rek in čudovite razglede.
V teh zadnjih letih se je sicer tu in tam nekaj napravilo, toda več kot kakšno cesto so zapustili, potem ko so jo pričeli popravljati, zaradi pomanjanja sredstev. Ceste
so slabe tudi zaradi tega, ker je premalo cestarjev, da bi jih vzdrževali. V nekaterih občinah, ki imajo razsežno cestno mrežo, imajo samo enega cestarja, kar seveda še zdaleka ni dovolj, da bi bile ceste v redu.
In ne smemo pozabiti poljskih poti, katere so tudi potrebne za lokalni in splošni ekonomski razvoj, kajti tudi te so skoraj povsod zanemarjene in več kot kakšna popolnoma zapuščena.
Stanje cest v Beneški Sloveniji se je poslabšalo zadnja leta tudi zaradi neurij, ko so vode narastle, prestopile bregove in jih poplavile. Za popravilo te škode so sicer nekoliko prispevale država, dežela in pokrajina, a vse to v zelo mali meri.
Vedno v zvezi s cestami, bi bilo nujno potrebno, poleg izboljševal-nih del, povezati med seboj in z dolino z dobrimi cestami vse vasi in zaselke Beneške Slovenije.
Da je stanje tako kot smo ga opisali, nam potrjuje korak županov iz Sredenj in Grmeka, ki sta šla k deželnemu prisedniku za javna dela dr. Masuttu in ga prosila, da bi se zanimal, da bi dežela dala kak prispevek za popravilo cest, napeljavo kanalizacije, vodovoda itd.
Drug dokaz, da vemo kakšno je stanje v Beneški Sloveniji, je sestanek županov čedadskega okraja v Čedadu. Tega sestanka sta se udeležila tudi predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti in pri-sednik za kmetijstvo adv. Comelli, ki je iz naših krajev in torej dobro pozna lokalne potrebe.
Na tem sestanku so na široko obravnavali trenutne potrebe posameznih občin in kaj je treba ukre-
niti, da se gospodarstvo še bolj ne poslabša, kajti v tem primeru bi bile posledice še hujše tako za posameznike kot za skupnost.
Zaenkrat so tu seveda le besede, načrti in velike obljube, posebno če pomislimo kako visoke osebnosti
so jih dale. Kljub temu pa ljudje Beneške Slovenije zaupajo, da bo izpolnjenih vsaj del teh obljub in da bodo mogli reči, da je toliko pričakovana ura ekonomskega in socialnega preporoda naše zemlje končno napočila.
HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V TAVORJAN1 SO VOLILI
Izvoljena dva iz Mažerol
Pri občinskih volitvah v Tavorja-ni, ki so se vršile dne 27. t.m., da so obnovili občinski svet, so dobili sledeče rezultate.
Krščanska demokracija (D.C.) 771 glasov;
Avtonomija in obnova (P.C.I. in P.S.I.U.P.) 247 glasov;
Združeni socialisti (P.S.I. in P.S. D.l.) 247 glasov.
Ker gre v tem primeru za večinski in manjšinski sistem volitev in ne proporčni, kajti tavorjanska občina šteje manj kot pet tisoč prebivalcev, pripada večina (12 svetovalcev) listi Krščanske demokracije in manjšina (3 svetovalci) listi stranke Združenih socialistov, ker je ta dobila več preferenčnih glasov.
Čeprav je lista Avtonomija in obnova prejela enako število glasov kot lista Združenih socialistov ta ni prišla v poštev zato, ker je dobila premajhen količnik preferenčnih glasov.
Naj še enkrat povemo, da so tokrat izvolili samo 15 svetovalcev namesto 20, ker se je v teh zadnjih štirih letih znatno skrčilo število prebivalstva in kakor izgleda se bo emigracija, na žalost, še nadaljevala.
Med izvoljenimi na listi Krščanske demokracije sta tudi dva zastopnika slovenskih vasi in sicer Mirello Macorig in Basilio Spelat;
katerima želimo, da bi jima bila zaupana odgovorna mesta (odbor-ništvo ali pa suplenca), da bosta mogla s tega mesta čim bolj koristiti slovensko gooverečemu prebivalstvu.
Tu spodaj podajamo imena izvoljenih občinskih svetovalcev in število glasov, ki jih je dobil vsak posamezni kandidat pri volitvah, ki so se vršile dne 27. novembra. Imena zastopnikov slovenskih vasi so tiskana z razprtimi črkami.
LISTA ŠT. 3	Glasov
1 COMELLI Paolo
2 BORLINI Luigi
3 MUSONI Ennio
4 MILOCCO Maria
5 PICCARO Giuseppe
6 MACORIG Mirello
7 FRACASTORO Erminio
8 BENATI Dolfo
9 PETRIS Antonio
10 SABBATINI Sergio
11 SPELAT Basilio
12 PALUZZANO Ernesto
LISTA ŠT. 1
13 TOSOLINI Giordano
14 CORMONS Angelo
15 TOFFOLETTI Angelo
877
831
820
810
808
808
804
800
797
795
794
793
291
289
288
15 d v sve
Star mož, ki obdeluje nehvaležno zemljo. Vsi mladi fantje in dela zmožni možje so odšli po svetu, ker na domačih tleh ni mogoče zaslužiti vsakdanjega kruha
Je že tako, da se dogodki na mednarodnem odru odvijajo s filmsko hitrostjo in je težko med množico dogajanj včasih izbrati prav najpomembnejše dogodke. Vendar so se v zadnjih petnajstih dneh pripetili trije tako pomembni dogodki, da je vredno posebej in na kratko poročati o njih.
Prvič je tukaj četrta atomska eksplozija, ki so jo bili izvedli na Kitajskem 27. oktobra. Sama eksplozija bi ne b.la nič posebnega, če bi je Kitajci ne opravili na nenavaden način: atomsko bombo so namreč izstrelili z raketo srednjega dometa in s tem dokazali, da se njihova raketna tehnika razvija z neverjetno naglico. Hkrati pa nam takšen način eksplozije priča, da so Kitajci znatno napredovali tudi v tehniki atomske bombe, saj so morali za raketno izstrelitev atomsko bombo precej zmanjšati in tehnološko izpopolniti. S svojim četrtim atomskim poskusom pa so Kitajci naposled tudi dokazali, da so trenutno tretja atomska sila na svetu, saj so s tem prehiteli celo Francijo, ki je mnogo pred njimi začela svojo tekmo v atomski oborožitvi.
Hkrati pa ti atomski dogodki znova opozarjajo, da je treba Kitajski zagotoviti mesto v Organizaciji združenih narodov, saj izolacija tako velikanske države samo pospešuje njene agresivne namene.
Drugi pomembni dogodek je vsekakor sestanek « afriškega vrha » v Adis Abebi. Tu so se namreč zbrali številni šefi neodvisnih afriških dežel, da bi v okviru svoje Organizacije afriške enotnosti razpravljali o perečih problemih črnega kontinenta. Šefi neodvisnih afriških dežel so se strinjali predvsem v tem, da morajo še nadalje poostriti borbo proti kolonializmu na svoji celini in poskrbeti za nemoten in uspešen gospodarski razvoj svojih dežel.
Tretji veliki dogodek zadnjih petnajstih dni pa je vsekakor proslava 49. obletnice velike oktobrske socia-
listične revolucije v Sovjetski zvezi. S tradicionalno vojaško parado na Rdečem trgu so 7. novembra sovjetski narodi in celotno napredno človeštvo proslavili veliki datum v zgodovini socialističnega gibanja na svetu, saj je bil 7. november pred 49. leti signal za borbo proti kapitalizmu. Zanimivo pa je tudi to, da je bilo ob tej obletnici slišati iz ust najvišjih sovjetskih predstavnikov tudi naslednjo misel: «Sedanja politika sovjetske partije je preprosta in razumljiva. Nikomur ne dovoljujemo vmešavanja v naše notranje zadeve. Odločno se bomo borili proti vsakršnemu imperialističnemu vmešavanju v zadeve drugih dežel. Hkrati pa drugim ne želimo vsiljevati svoje ureditve ».
Iz Zahodne Nemčije pa je pred kratkim prišla vznemirljiva vest: že drugič v štirinajstih dneh so namreč na volitvah v pokrajinske skupščine, to po: na Bavarskem, prvič po nemškem porazu dobili sedeže neonacisti - pripadniki nacionalnodemokratsKe stranke, v kateri so našli zatočišče številni bivši hitlerjevci in nacisti. Z osmimi sedeži v hessenskem parlamentu in petnajstimi sedeži v bavarskem deželnem parlamentu neonacisti sicer ne predstavljajo še neposredne nevarnosti, vendar že sam njihov prihod na politični oder iz mračne ilegale dovolj zgovorno priča, da nacizem, kijub vojaškemu porazu pred dobrimi dvajsetimi leti v Zahodni Nemčiji še ni mrtev. Vendar je žalostno, da je bila reakcija na pojav neonacizma v Nemčiji močnejša in odločnejša v tujini, zlasti v Franciji, kot pa v Nemčiji sami. Vsekakor je legalni pojav neonacizma na političnem odru Zahodne Nemčije znamenje, da nekaj ni v redu z zahodnonemško demokracijo in da bodo tamkajšnje demokratične sile morale storiti še mnogo, da bosta Evropa in ves svet verjeli, da je neonacizem in kar je z njim v zvezi zares dokončno mrtev in premagan.
V/
Se kora naprej
Vsekakor predstavlja imenovanje monsignorja Pizzonija, doma iz Orsarie pri Čedadu, po rodu Furlana, za pomožnega škofa pri videmski nadškofiji pozitiven korak naprej, tako v smislu sklepa vatikanskega koncila o pravici vernikov, da se poslužujejo bogoslužja v domačem jeziku kot tudi v smislu italijanske republikanske ustave, ki jamči narodnostnim manjšinam v Italiji uporabo domačega jezika v javnosti, šolah in cerkvi. V tem smislu pozdravljamo Slovenci videmske pokrajine, ki sodimo prav tako pod videmsko nadškofijo, razumevanje vi-demskegega nadškofa Zaffonata za furlansko manjšino v naši pokrajini, ker je bil s tem storjen prvi korak k priznavanju furlanske manjšine pri nas.
Pridobitev furlanske manjšine, za zdaj sicer izključno na cerkvenem področju, pa vliva tudi Slovencem videmske pokrajine upanje, da nadškof Zaffonato ne bo ostal samo na pol poti. Če je namreč z imenovanjem pomožnega škofa, Furlana monsignorja Pizzonija furlanska manjšina dobila priznanje in možnost bogoslužja v svojem jeziku, z njegovim imenovanjem pa tudi uradno cerkveno priznanje o njenem obstoju, potem lahko logično in upravičeno upamo, da bo nadškof Zaffonato naredil še korak naprej in v svoji nadškofiji postavil, oziroma imenoval še slovenskega pomožnega škofa. Tako bi videmska nadškofija morda najbolje izpričala dosledno in demokratično izvajanje sklepov vatikanskega koncila, ki velja za vse katoliške škofije in nadškofije po vsem svetu.
Ni namreč treba spet in znova poudarjati, da v videmski pokrajini živijo Slovenci, da jih tudi ni tako malo in da še danes ne uživajo osnovnih in temeljnih nacionalnih pravic. Če država kot taka še ni uvidela, kljub lepim in pozitivnim ustavnim načelom, vso u-pravičenost slovenske manjšine v videmski pokrajini, lahko upamo, da bomo morda prav pri cerkvenih oblasteh prej naleteli na razumevanje in podporo v tem smislu.
Z imenovanjem slovenskega pomožnega škofa v videmski nadškofiji bi bil namreč storjen prvi korak v tej smeri, potrjeno bi bilo načelo vatikanskega koncila o domačem jeziku v cerkvi, hkrati pa bi vse to morda prispevalo tudi k temu, da bi laična, republikanska država sledila zgledu katoliške cerkve, ki je prav z imenovanjem furlanskega pomožnega škofa pokazala polno razumevanje za Furlane v naši pokrajini.
Zato Slovenci v videmski pokrajini z veseljem sprejemamo na znanje vest o imenovanju furlanskega pomožnega škofa, hkrati pa iskreno želimo monsignorja Pizzoniju mnogo uspehov in dobrih želja na novem mestu v korist Furlanov in vseh prebivalcev videmske pokrajine.
a
li milim
I
Min
m
Iz Natliske
Čedad
Nove ljudske hiše
V kratkem bodo zgradili v Čedadu nove ljudske hiše, za kar je bilo že nakazanih 75 milijonov lir. Gradnjo je prevzel «Avtonomni inštitut za gradnjo ljudskih hiš» iz Vidma.
V načrtih je gradnja še večih takih hiš za delavce.
Demografsko gibanje
Število prebivalstva v čedadski občini se je meseca oktobra zvišalo za 24 enot v primerjavi z mesecem septembrom. Sedaj šteje če-dadska občina 10.844 ljudi, od teh 5237 moških in 5607 žensk. Meseca oktobra se je rodilo 14 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 11, v občino se je priselilo 53 oseb, izselilo se jih je pa 36.
Pobiranje davkov
Čedadska davkarija je te dni določila koledar kdaj bo pobirala davke v posameznih občinah, ki je sledeč za naše kraje: 6. decembra v Subidu, 9. in 12. v Fojdi, 13. v Ahtnu, 14. v Prapotnem in Starem Mlinu in 20. decembra v Tavorjani.
Sv. Peter S
Razširili bodo dom onemoglih
Na sestanku v Čedadu, ki so se ga pred nedavnim udeležili župani Nadiške doline, «pedemontane» in predstavniki dežele, so med drugim razpravljali, naj bi razširili dom za onemogle «G. Sirch» v Sv. Petru ob Nadiži. Prav te dni je prišlo na občino sporočilo, da je dežela predlog sprejela in da se bo moglo zgraditi poleg sedanjega doma še en paviljon za premožnejše upokojence.
Za prva dela se predvidevajo stroški 60 milijonov lir, ki jih bo krila v celoti dežela Furlanija-Julij-ska Krajina.
Nesreča Hišna gospodinja Antonija Petrič iz Gorenjega Brnasa se je zelo močno urezala v prst leve roke in je zaradi tega morala v bolnico. Ozdravila bo v desetih dneh.
Sv. Lenart
Smrtna kosa
Dne 18. t.m. je umrla po dolgi in hudi bolezni Bernarda Domeniš poročena Feletič iz Čemurja. Njenega pogreba se je udeležila izredno velika množica ljudi, kajti gospa Bernarda Domeniš je bila poznana daleč naokoli. Svojcem nepozabne pokojnice izrekamo naše iskreno sožalje.
Padla je po zmrznjeni poti
Komaj je potrkal prvi mraz na
vrata in že so tu nesreče, ki jih terja zima. Alojziji Scaunich, stari 81 let, doma iz Kosce, je spodrsnelo po zmrznjeni poti in je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo v kolenu. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravila, če ne nastopijo komplikacije, v enem mesecu.
Podbonesec
«Diana» jim je bila naklonjena
Preteklo nedeljo so imeli naši lovci izredno veliko srečo na lovu.
Aleksander Zorza in Jožef Oballa sta ustrelila v okolici Mersina kar dva gamsa. Te živali so namreč redkost za naše kraje, ker je naša dežela gosto naseljena in tudi visokih skalnatih hribov ni, kjer običajno živi te vrste divjačina. Domovina gamsev pa je nedaleč od tu in sicer v dolini Trente na Bovškem in zato so prav gotovo prišli od tam.
Zaprta cesta
Te dni so začeli z deli za napeljavo vodovoda v Gorenji vasi in zato bo cesta, ki vodi iz Kala v Črni vrh, precej časa zaprta. Avtobus, ki vozi v Črni vrh, bo vozil, dokler bodo dela v teku, samo do Kala.
SOVODNJE
imiiliiiilliiiiiiiiiii mimi iiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imunimi iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiu milimi
Iz Kanalske doline
Višarji privabljajo romarje in turiste
Oktobra meseca se je za letos uradno zaključilo romanje na Višar-je, ki so eno največjih in najznamenitejših slovenskih svetišč in tudi najvišja božja pot, saj leži nič manj kot 1780 metrov visiko. Sedaj vodi gori že nekaj let žičnica in se hitro pride na vrh gore, kjer stoji prav blizu svetišča tudi moderno urejen hotel, zato niso Višarji samo božja pot, ampak tudi izredno privlačna smučarska točka.
Letos je žičnica prepeljala na Vi-šarje okoli 70.000 romarjev in turistov in od teh jih je bilo več kot dve tretjini Slovencev. Ob nedeljah, pa tudi med tednom, smo lahko videli številne avtomobile in avtobuse iz najrazličnejših krajev Slovenije, Koroške pa tudi iz Beneške Slovenije. Semkaj radi zahajajo posebno tisti, ki se žele po slovensko izpovedat. Še do nedavnega so hodili beneški Slovenci k spovedi k patru Ožboltu na Staro goro pri Čedadu, ki je edini znal slovenski v tem tudi zelo znamenitem svetišču. Sedaj pa tudi tega ni več, ker so ga premestili v Trst. To je velika škoda, ker marsikateri je prav na Stari gori dobil duhovno tolažbo, če je že ni mogel dobiti v domači cerkvi.
Letos so na Višarjih napravili več velikih del. Med drugim so tudi prekrili streho svetišča in ometali stene in zvonik.
Trbiž
Iz občinske seje
Na zadnjem občinskem svetu so med drugim sprejeli sklep, da bodo izvedli za skoraj pol milijarde javnih del. V prvi vrsti naj poudarimo, da bodo zgradili 14 stanovanj, izpopolnili vodovodno mrežo v Raj-blju, napeliali novo kanalizacijo v Trbižu, uredili in asfaltirali notra-
I
Župnik iz Trčmuna žrtev prometne nesreče
Razpadajoče hiše je treba dobro podpreti, ker so nevarne in takih je v Beneški Sloveniji
na stotine
nje ceste v Trbižu in okoliških vaseh, dogradili srednjo in strokovno šolo v Trbižu, popravili vodovod pri Sv. Antonu in v Rutah, uredili cesto, ki vodi k jezerom, zgradili športno igrišče v Rajblju, Beli peči in Kokovem in uredili smučišča na Prešniku.
Ob koncu seje so tudi sklenili, da bodo zaprosili, da bi bila občina Trbiž vključena v. seznam krajev, kjer je neurje 4. novembra tega leta povzročilo ogromno škodo.
Koncert ljubljanske opere za poplavljence
Člani ljubljanske opere bodo v kratkem priredili v Trbižu koncert opernih arij v korist poplavljencev v Italiji. Uprizorila bo dve predstavi iz Smetanove « Prodane neveste ». Pričakuje se, da se bo občinstvo odzvalo številno.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Prapotno
Izredno plodna žena
Še do nedavnega so razni časopisi mnogo pisali o Jožefu Jusiču iz Klenja v špeterski občini, ki je dočakal 105 let starosti, sedaj je prišla na vrsto pa druga prvakinja: Karla Makorič iz Prapotnega, ki je stara komaj 44 let in je rodila 15 otrok. Prav tele dni je namreč žena povila dvojčke, deklico in dečka, preje je pa rodila v 22 letih zakona še 13 zdravih otrok. Njen mož Rino Mangagnato je star 46 let. Žena, kakor tudi otroka, ki tehtata vsak po 3,150 kg, so zdravi.
Nesreča pri delu
Šestnajstletna Margherita Cencič in Oborče se je pri delu tako nesrečno spotaknila, da si je zlomila palec desne noge in so jo morali zaradi tega peljati v čedadsko bolnico. Ozdravila bo v treh tednih.
Iz Rezjan doline
Župnik iz Ravence premeščen
Župnik Antonio Pagnutti je bil po 15 letih službovanja v Ravenci premeščen v furlansko vas Manzano. Ta vest je prišla nepričakovano in zato je toliko bolj prizadela vernike, kajti g. Pagnutti je bil zelo priljubljen po vsej Rezijanski dolini, ker je storil dosti dobrega za ljudstvo.
Nenavadni emigranti
Pretekli teden je Di Lenardo Giovanni ujel v Sv. Juriju, kjer ima postavljeno svojo ptičnico, dva čižka (lukerina), ki sta imela na nožiči aluminijasto rinčico, na njej pa sledeči napisi: Ljubljana S. 8646, na drugi pa N. Museum Praha n. 144109. Še preje pa je Di Lenardo ujel drugega čižka, ki je prišel iz Moskve.
Vso Sovodenjsko dolino je zelo pretresla žalostna vest, da je dne 29. t.m. tragično preminul kot žrtev prometne nesreče trčmunski župnik gospod Ferruccio Gerretti. Bil je v Vidmu s svojim avtomobilom in ga je tam v bližini ulice Planis zadel ob stran nek vojaški kamjon in ga hudo ranil v glavo in prizadejal še več drugih poškodb. Takoj so ga prepeljali v videmsko bolnico, kjer je pa kljub velikemu prizadevanju zdravnikov izdihnil že pol ure kasneje.
Gospod Ferruccio Geretti je bil star komaj 45 let in je bil doma iz Reane del Roiale. V Trčmun je prišel za župnika še 1959. leta in je bil zelo priljubljen med vsemi, ker je bil izredno dobrega srca in je pomagal v stiski komur je le mogel. Vsem bo zato ostal v svetlem spominu.
Poj da
Uredili bodo več cest
Očinski svet, ki se je sestal pretekli teden, je med drugim razpravljal o prispevku, ki ga bodo dali Športni zvezi v Fojdi in Nogometnemu združenju v Čampeju in o popravilu cest, za kar bodo prosili za deželni prispevek. Zgradili bodo tudi kanalizacijo v Podcerkvi (Valle) in izpopolnili ono v Fojdi. Sprejeli so nato tudi načrt za asfaltiranje ceste, ki vodi iz Ronk v Krosado. Seja se je zaključila s sprejetjem ostavk, ki jih je podal občinski svetovalec Ettore Tracogna.
Nima sreče na domačih tleh
Luciano Guyon iz Čampeja zares nima sreče, ko pride domov iz Švice na dopust. Pretekli teden je padel z motocikla, ko se je peljal s svojim bratrancem po cesti, ki vodi v Fojdo in se pri padcu precej močno udaril v glavo. Tudi lansko leto, ko je prišel domov na počitnice, je padel z motocikla in si zlomil nogo. Pravijo, da gre v tretje rado, a mi mu želimo, da bi se to ne zgodilo in zato mu priporočamo, naj bo pri vožnji bolj previden.
izpod Kolo
Tečaj za kmete
V Klodiču se je pretekli teden pričel tečaj za kmete. Vpisalo se jih je vsega skupaj 25 iz raznih vasi grmeške občine. Ob koncu tečaja bodo kmetje, to so večina mladinci, dobili diplomo.
Nesreča ne počiva
V bolnico so morali peljati 56 letnega Gusa Franca, ker ga je v gostilni eden od pivcev med prepirom udaril s steklenico po glavi in mu prizadejal hudo rano. Ozdravil bo v dveh tednih.
V bolnico je moral tudi 18 letni Valentin Trušnjak, ker je padel po spolzki cesti z motociklom in dobil več poškodb po glavi in drugih delih telesa. Ozdravil bo v 15 dneh.
Tavorjana
Avtobus bo vozil do Mažerol
Zadnjič smo poročali, da se je zvedelo, da ljudje in Mažerol pripravljajo protestno manifestacijo, če ne bodo na drug način rešili vprašanja avtobusne povezave z dolino, danes pa moremo povedati, da se je vse dobro izteklo. Avtobusno podjetje Collavini bo podaljšalo progo do Mažerol in tako bo odslej tudi ta zakotna slovenska hribovska vasica direktno poveza-
na po avtobusu z Vidmom in Čedadom. To bo posebno prišlo prav študentom in delavcem, ki so zaposleni v teh krajih.
Fantiček iz Mažerol se je obstrelil Pretekli teden so morali peljati v čedadsko bolnico 13 letnega Lidija Camugnera, ker se je obstrelil z zračno puško. Strel je zadel namesto tarče fantičevo roko in mu jo procej poškodoval. Ozdravil bo v dveh tednih.
Plemenska živina za mažerolski zadružni hlev
Pred dnevi je deželno prisedni-štvo za kmetijstvo izročilo zadružnemu hlevu v Mažerolah 36 glav plemenske živine. Ob tej priložnosti so obiskali Mažerole deželni prisednik za kmetijstvo adv. Antonio Comelli, direktor Ustanove za hribovsko gospodarstvo dr. Cragno-lini ter tehniki in funkcionarji dežele Furlanije-Julijske krajine.
ŠE DRUGE KRATKE NOVICE
SREDNJE - Sklenjeno je bilo, da ozemlje občine Srednje postane gojitveno lovišče in da zaradi tega ne bodo mogli hoditi sem na lov tisti, ki niso člani te lovske sekcije.
FOJDA - Pred nedavnim so ustanovili v Fojdi turistično društvo in so že imenovali tudi vodstvo. Predsednik društva je rag. Enzo Ursella.
LANDAR - Letos je obiskalo Lan-darsko jamo izredno dosti ljudi tudi iz sosednjih držav. Sklenjeno je bilo, da bodo zato zgradili cesto do stopnic, ki vodijo k jami.
TANAMEJA - Zvedelo se je, da bodo v Tanameji zgradili turistično naselje, ki bo služilo za kolonije videmskih šolskih otrok v poletnih mesecih.
BREG - Sliši se pravit, da bodo v prihodnjem letu izgradili zadnji del ceste, ki bo vezala Breg z Podbrdom in Tersko dolino. Dežela je v ta namen že nakazala potrebna sredstva.
PREŠNJE - Smrtno se je ponesrečil 21 letni Mario Sabbadini. Padel je z motocikla in si pretolkel lobanjo. Zapušča ženo in dva mala o-troka. Ta nesreča je vzbudila veliko žalost po vsej Nadiški dolini.
GORJANI - Župan Baiano je skupaj z župniki iz Sv. Helene, Sv. Jurija in Flipana odprl nabiralno akcijo za pomoč poplavljencem. Do sedaj so zbrali že 77.500 lir.
ROBEDIŠČE - S prvim decembrom bodo zaprli za letos dva obmejna prehoda druge kategorije, ki sta služila samo metnikom dvola-stniške izkaznice in sicer obmejni prehod v Robediščih in Most Kli-nac. Ta dva obmejna prehoda bodo zopet odprli I. marca prihodnjega leta.
TAVORJANA - Krava, last kmeta Ermenegilda Fantinija, je pred dnevi rodila kar tri krepke teličke. Taki primeri so v naših krajih zelo redki, morda je ta celo edinstven.
PODBONESEC - Po kratki bolezni je umrl 59 letni Secondo Oualiz-za. Bil je zelo poznan po vsej pod-boneški okolici, ker je bil občinski uradnik. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, saj je bil rajnki zelo priljubljen med vsemi.
Sestanek na odborništvu za krajevne uprave v \ idmu
Furlanski gospodarstveniki zahtevajo pospešenje ukrepov za povračilo škode
Doslej niso prejeli odškodnine niti za škodo, ki so jo utrpeli ob lanski povodnji - Zagotovila dr. Berzantija
Na zahtevo gospodarskih združenj videmske pokrajine je bil na deželnem odborništvu krajevnih uprav v Vidmu sestanek, ki so se ga udeležili predsednik deželnega odbora Berzanti, deželni odborniki Dal Mas, Marpillero in Tripani, funkci-narji pristojnih odborništev, predsednik združenja furlanskih obrtnikov Di Natale z ravnateljem Maroadijem, predstavnik združenja obrtnikov z desnega brega Til-menta Corai, ravnatelj združenja industrij-cev iz Vidma dr. Grillo, predstavnika odposlancev tega združenja iz Tolmeča Frontali in iz Pordenona Aldrighetti, predstavnik trgovcev iz Vidma vitez Miccoli in iz Pordenona Fracas, predstavnik gostilničarjev in hotelirjev iz Vidma dr. Faidutti ter predstavnik CCIA iz Vidma dr. Zurco.
V začetku seje se je prof. Di Natale zahvalil deželnim oblastem za pokazano razumevanje in nakazal predmet razprave. Namen sestanka je bil, da se opredeli položaj v raznih gospodarskih panogah po ujmah zadnjih let ter da se zahteva takojšnji poseg deželnih organov, da se sprejmejo nujni ukrepi. Predstavniki raznih organizacij so predvsem predočili, da je treba gledati na vprašanje poplavljencev ob upoštevanju lanske in letošnje povodnji. Kar se tiče lanskih poplav, so pripomnili, da ni prejel še noben oškodovanec dejanske odškodni-
ne niti od države niti od dežele. Di Natale je rekel, da je treba poenostaviti postopek za podeljevanje deželne pomoči vsem, ki so utrpeli škodo. Kar se tiče manjše škode, bi moral zadostovati tako imenovani »atto notorio», za večjo škodo pa bi morale zadostovati ocenitve, ki bi jih opravili profesionisti, vpisani v zbornice. Pri tem bi morali te ocene vključiti v vsoto, ki bi bila določena za povračilo škode.
Predvsem pa so zahtevali na sestanku od oblasti, da je treba zvišati sklad deželne solidarnosti; vključiti med dobrine, za katere veljajo razni ukrepi, tudi surovine, polizdelke, dokončne izdelke in blago v skladiščih; združiti deželne prispevke z državnimi, dokler se ne doseže višina utrpele škode, podeljevati posojila z znižano obrestno mero, da se lahko obnovijo naprave ter da se mora dežela zanimati pri državnih organih, da bi se rešile prošnje za podelitev pomoči za škodo, ki so jo razna podjetja utrpela lani in letos.
Deželni predsednik Berzanti je rekel, da razume da je položaj zelo resen ter je zagotovil, da bodo deželni organi čimbolj upoštevali zahteve gospodarskih združenj Predvsem pa bodo upoštevali zahtevo, da se čimprej rešijo prošnje za povračilo škode, nastale septembra lani, ter da se čimprej pošljejo na pristojna mesta pro-
0
$
Kuo an zaki je potrjeba žvino očedit
Naši stari živinorejci pravejo, de če se očed živino je za pu pi-cje. Tuo bo zares mjelo njeki use-bé. Zatuo bo pru, de vam povemo, kaka velika urjednost je usak dan lepuo očedit žvino, kjer vidimo, de je dost živinorejcev, ki zanemarjajo svojo žvino. Zuna dobre picje sena je za dobrò držat u zdrauju žvino zlo potrjebno, de lepuo skrbimo za kožo od žvine. Ne samuo zavoj tega, kjer je dobrò očejena žvina ljepa, ampà tud zatuò, kjer imamo vič šefta. Saj je čednost zdrauje žvine, takuo ku par človjeku. Takuo ima tud par žvin koža vič reči, ki so za zdrauje an za to pravo delovanje živinskega telesa. Koža regolà žvinsko telesno topluoto; skuozi kožo žvina tud diha; u nji so tudi posebne žlezice, ki se kličejo lojnice an znojnice, ki uon ž njih gre usa ta slaba rječ. če žvine na očedimo, se prime na koži usa umazanost an takuo nadleguje delovanje kože, zuna tega pa d jela tud sarbjenje žvin. Umazana žvina njema zatuo ankul pravega od-počitka an merù. Tiste pa zlo slabo škoduje za zdrauje pljuč, sar-cu an čerjevam an želodacu. Uoz
tega kar smo povjedal, lahko usak vid, de je pru dihanje skuo-ze kožo zlo potrjebno za zdrauje žvine. Par nas jih je venč part takih živinorejceu, ki majo zlo slabe hleve an še ti so premalo oče-deni an zatuo se nabira u njih pu-no umazanosti, ki od nje se žvina ne more ubranit. Žvina se na more dost pomagat, zatuo muora skarbjet usak živinorejec za jo čedit. Za tuo pa nucamo štrigelj an škovet. Narbuojš škovet je iz svinskih ščetin. Živino je potrjeba štrigjat dol nazaj, takuo ki ji rase dlaka. Tuole pa muorta dje-lat na rahlim, de dlaka rata gladka an de se kože ne arzpraska. S štrigeljam se štrigja samuo tisto žvino, ki ima močno an debelo kožo; tisto umazanost, ki se je sparjela an posušila na dlaki an koži, je potrjeba najpervo umečit z mornò uodò an šele potlé štrigjat an očedit, žvino je potrjeba očedit manku ankrat na dan. če-denje kože se saldu izplača an nje zavaržen tist cajt, ki se zamudi, zak krava, ki je usak dan dobro očedena, ima vič mljeka ku tista, ki nje ankul očedena.
šnje za sedanjo škodo. Zatem so razpravljali tudi o nekaterih ukrepih, ki jih bo dežela sprejela za ublažitev hudih posledic letošnjih poplav. Na koncu so predstavniki raznih gospodarskih organizacij sprejeli z zadovoljstvom na znanje zagotovitve predsednika Berzantija.
iiiiiimmimmiiiiimmiimiiiiimiiimimiiiiiiiiimiiimimiii
Za smeh in dobro voljo
«Dora, kako si tako prepričana, da te hoče Peter poročiti?».
«Zato, ker sem mu v cenejših oblekah vedno bolj všeč kot v dražjih».
"k it it
«Gospodična Marija, vaše srce je ledeno!».
«O, pa se da stopiti!».
«Kako visoka pa mora biti temperatura?».
«20 karatov!».
it it it
Soprog poljubi svojo ženo: «Zelo te ljubim, moja edina!».
Soproga se smehlja: «Ali res, dragi?».
«Ali dvomiš o tem?».
Ona tiho reče: «Ne dvomim o tvoji ljubezni, pač pa o tvojem okusu. Kako lahko tako eleganten moški, kot si ti, ljubi žensko, ki je tako slabo oblečena, kot sem jaz?».
* * *
Moja hči se je zaročila. «Mamica», je rekla, «Petra imam zelo rada, ampak pravzaprav se mi zdi, da še nisem zrela za zakon».
Domnevala sem, da naj bo to prikrita prošnja za zaupen ženski pogovor in menila: «Prav pa bova začeli pri čebelicah in cvetlicah?».
«Kaj pa še, mamica», je zaklicala, «saj ne mislim TO. Kar mi dela skrbi, je samo kuhanje».
iiimiiiiiimiiimimimiiimmiimimiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiii
7 isočštiristoletriica slovenske naselitve
ške). Karantanija je 200 let kljubovala Bavarcem, Frankom, Langobardom in Obrom. S slednjimi je včasih nastopala tudi združeno. Tako so združeno leta 611 zavzeli vso Furlanijo in tudi njeno glavno mesto Čedad.
S pokristjanjenjem se je pričel v Karantaniji bavarski in nato frankovski vpliv, po zadnjih uporih pa je postala Karantanija odvisna od Frankov. Pričeli so se naseljevati Nemci in do 14. stoletja se je slovenska meja premaknila daleč na jug. V 10. stoletju so vdrli na Ogrsko Madžari in izginila je tudi Panonija. Slovensko je ostalo le še Prekmurje med Rabo in Muro. Na jugozahodu je obsegala Panonija tudi območje Ptuja in Maribora. V bistvu nespremenjena je ostala slovenska jezikovna meja samo na Primorskem in v Beneški Sloveniji.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimi
Združeni narodi proglasili leto 1967 za mednarodno turistično leto
Pri Združenih narodih je dalo 18 držav pobudo, naj bi leto 1967 razglasili za mednarodno turistično leto. Turizem, ki se čedalje bolj razvija, ne pomeni samo oddiha, marveč tudi zbliževanje med narodi. Jugoslavija je, kakor znano, sklenila tudi odpraviti vize za vse države na svetu, če tudi druge vlade na to pristanejo. V svetu je to vzbudilo vsesplošno odobravanje. Pričakovati je, da se bo večina držav pridružila tej pobudi.
Evropski odbor za pripravo turističnega leta 1967 je mimo tega sklenil, da bo slovesni začetek leta z mednarodno prireditvijo na dan novega leta v Malem Lošinju v Jugoslaviji, kjer so že nekaj let mednarodne tekme v povodnem ribolovu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimimiiiiimimiimiiiiimmimiiimMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
V Ljubljani so pričeli pripravljati proslavo 1400-letnice naselitve Slovencev na sedanjem in bivšem širšem slovenskem narodnem ozemlju. Proslava bo leta 1968 z raznimi prireditvami po vsej republiki.
Najnatančnejši vir o naselitvi Slovencev, vsaj na jugozahodni meji, je spis «Historia Langobardo-rum», ki jo je napisal langobardski kronist Pavel Diakon. Opisal je umik Langobardov iz Podonavja in prednjealpskih pokrajin v Italijo in premik Slovencev na jug. To se je zgodilo leta 568. Tudi novejše obdobje kot priselitev Slovencev, ki je potekala od severa na jug in ne od zhoda proti zahodu, kakor so menili nekateri starejši zgodovinarji. Z vzhoda proti jugu in zahodu so se premikali ostali Južni Slovani, sedanji Bolgari, Makedonci, Srbi in Hrvatje. Prvotno so Slovenci, po prihodu izza Karpatov, poselili ozemlja nad Donavo in Podkarpatje ter sestavljali verjetno enotno ljudstvo s sedanjimi Slovaki, ki se še imenujejo Slovenci in dežela Slovensko, zato tudi ime Češkoslovensko.
Ozemlje, ki so ga Slovenci tedaj zasedli, je bilo trikrat ali celo štirikrat večje od sedanjega. Naselili so se po vsem sedanjem avstrijskem ozemlju, razen na Tirolskem in Pre-darlskem, in po vsej sedanji zahodni Madžarski do Donave. Na tem ozemlju sta nastali tudi dve kneževini, najprej velika Karantanija, pozneje pa na sedanjem Madžarskem Panonija, kjer sta se na dvoru kneza Koclja mudila tudi sv. Ciril in sv. Metod, ko so ju pregnali iz Velike Moravske (nekdanje večje Slova-
Kotiček za emigrante
Delovna dovoljenja Italijanom v Belgiji
Drobni nasveti
Svežo zelenjavo denemo v vrelo vodo In jo kuhamo v čim manjši količini vode, toliko naj je bo, da pokrije zelenjavo. Vode nikar ne zavrzite, ker vsebuje veliko vitaminov in hranilnih sestavin. Uporabite jo za pripravo juh ali omak.
Kuhane hrane, zlasti zelene javne, ne pustite stati na vročem štedilniku.
Madeže od likerjev operemo čimprej z mlačno vodo. Pogosto je učinkovit špirit. Barvaste madeže od likerjev dokončno odstranimo iz belih tkanin z beljenjem.
Mleko odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre, si pomagamo z bencinom.
Belgijsko ministrstvo za delo je dalo v drugem trimestru tega leta 1.145 delovnih dovoljenj italijanskim delavcem in sicer: 31 v rudniškem sektorju, 12 v kamnolomih,
I v kmetijstvu, 528 v raznih industrijskih sektorjih, 298 v gradbeništvu, 37 v industriji, bankah in zavarovalnicah, 5 prevoznikom in 138 raznim drugim.
Meseca avgusta so poleg tega izdale pristojne belgijske oblasti še 1.383 delovnih dovoljenj tujim delavcem, med temi 466 Italijanom.
VELIKA BRITANIJA ZAVRAČA MLADOLETNA DEKLETA IZ ITALIJE
Na ladjah, ki prevažajo potnike iz francoskih in belgijskih pristanišč na angleške obale Rokavske-ga preliva, se dogajajo te zadnje čase nič kaj prijetni prizori. Dostim italijanskim dekletom, ki so stare manj kot 21 let, so namreč odklonili izstopno dovoljenje in so se zato morale vrniti domov.
Kot znano, italijanska dekleta ne smejo v Anglijo kot služkinje in torej plačane po sindikalnem kanonu. Mladoletnice morejo priti v to
državo samo kot « ai pair », to se pravi kot študentke, ki pridejo v Anglijo k angleškim družinam, jim pomagajo pri delu in imajo na ta način možnost, da se nauče angleškega jezika. Ne prejemajo nobene plače, dobe samo kakšno nagrado.
Dostikrat skušajo nekatera dekleta priti v Anglijo na ta način k kakšni družini kot študentke, potem si pa poiščejo drugo delo, da morejo ostati tam kot efektivne delavke. Toda če obmejne angleške oblasti zaslutijo, da dekleta niso študentke, jih pošljejo z isto lahkoto domov kot so te skušale priti v Anglijo.
V ŠVICI 112 POSEBNIH VLAKOV ZA ITALIJANSKE DELAVCE
Švicarske železnice so že pripravile načrt za prevoz italijanskih delavcev, ki so zaposleni v Švici in Nemčiji in ki se bodo vrnili domov za božične in novoletne praznike. S sodelovanjem italijanskih in nemških železnic bodo pripravili 112 posebnih vlakov, od katerih 80 po liniji Gottardo proti Luinu in Chias-su, ostali pa preko Sempiona.
111,11.....................  Hlinili.........II.....milnim..........mn........iiiiiii......m............I........um........il...................im......um..........i..........i.......................im........umni.............ul........u.........Ul........u........m.......um........u.......mu............lil.........u........mimili...........im........lili.....u......luninim..........lllliuillllllllillllllllllll
JOSIP
JURČIČ
Q
at
ra
9
9
X
o
&
9
cA
X
s
L
O
V
E
N
S
K
J
A
N
I
Č
A
R
Narisal :
M. BATISTt je menil sina objeti
37. Vojska, ki je prišla s Kranjskega v Celje, prežene kmalu Vitovževe čete in jesenskega večera je jezdil Marko Kozjak proti domu, za njim krdelce veselih hlapcev, a brez dveh, Ki sta ostala v tuji zemlji. Konji so utrujeno kimali po slabem potu.
Gospodu bi bral veselje na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je stalo domovje, in kjer
38. Veselo zatrobi vratar, stari hišni služabnik v rog, ko zagleda ljubega gospodarja. Družina vsa vkup vre, tudi Peter prišepa. Marku se je čudno zdelo, da sina ni med njimi, ko brat žalostno pristopi in mu razodene, kaj se je zgodilo tačas, ko se je on pri Celju vojeval. Kot blisk z jasnega zadela je Marka žalostna novica o ugrabitvi sina.
39. Peter je vneto tolažil Marka, vendar so se le-tega vse tolažbe slabo prijele, morda tem bolj, ker so prihajale iz hinavskega srca. Sam je bil sedaj na tem svetu, otroka ni imel več in vse tolažbe mu ga niso mogle nadomestiti. Kdor bi ga videl, kako so mu debele solze tekle po gosti bradi na junaške prsi, ta bi se bil moral z njim jokati.
40. Marku ni bil svet več po godu. Prepusti Petru vse svoje premoženje, le to si izgovori, da dobi, ako se najde, vse nazaj njegov sin Jurij. Kmalu po tem se Marko preseli v klošter, obleče belo meniško kuto namesto jeklene vojne oprave in bil je eden menihov v Stični.
Petru se je torej vse po volji izteklo, kakor si je želel in pričakoval.
zone n i>iii)iiij:hi »a vov ihascvraue
Le grandi figure della poesia slovena
Sguardo all’alta valle del Torre OTON ZUPANČIČ
Salvini lo ricorda in “
Itinerario piacevole e suggestivo ina non quuntlo la neve fa muraglia e isola le borgate - È tempo di fare qualcosa di più concreto per favorire lo sviluppo turistico - Perchè a Husi, alle sorgenti del Torre, non si dà vita a un
Novembre 1966 - In questi giorni abbiamo risalito ben volentieri la alta Valle del Torre, un territorio, se si vuole, vario e pittoresco che sa offrire brividi di emozione ma non consigliabile durante il periodo invernale.
E’, infatti, quasi impossibile, e si può dire anche tremendo, vivere da quelle parti quando i gelidi rigori si fanno più acuti e l’abbondanza della neve tutto blocca e sommerge creando un ambiente pressoché di sgomento e di pericolo.
Così, quando più massiccia e più incombente è la coltre di neve, i poveri abitanti dell'alta Val Torre sono costretti a vivere press’a poco come nel medio evo. In passato, infatti, più volte questi abitanti si videro costretti a vivere isolati dal mondo, continuamente esposti al pericolo di venire aggrediti e sepolti dalle valanghe; e, sempre si può dire, con la caduta della prima neve, dall’abitato di Pradielis, fin verso Musi, Passo di Tanamea e oltre Uccea la strada rimane talvolta bloccata.
A volte la neve al Passo di Tanamea raggiunge un livello superiore ai tre metri, una massa, cioè, sufficiente a tener bloccate le popolazioni, salvo massicci interventi di emergenza appoggiati da elicotteri.
L’isolamento degli abitanti non di rado si accentua e si aggrava per la mancanza di un medico, di una levatrice, di un prete; e ciò all’in-fuori delle necessità permanenti quali possono essere la luce elettrica, l’acquedotto e altro.
Più di una volta, verso i primi di aprile, l’autorità militare ha dovuto inviare dei reparti alpini allenati per procedere allo sgombero della strada e dar modo così ai valligiani Ji scendere finalmente a valle.
L’ultimo collegamento, dopo l’allarme dato a mezzo radio dall’esiguo presidio locale dei finanzieri, è stato possibile soltanto dalla coraggiosa fraterna collaborazione delle Guardie di Finanza che a marce forzate e superando terribili difficoltà con l’aggravio delle slitte dei rifornimenti, hanno raggiunto le popolazioni assediate che non mancarono di esprimere il loro giubilo e la loro riconoscenza.
La strada che da Vedronza sale a Uccea, ora valico di prima categoria con buon vantaggio di Uccea stessa e dell’omonima valle, è in realtà più che accettabile in quanto, oltreché piacevolmente divertente, è asfaltata.
Tra la borgata di Musi e Uccea vi è il Passo di Tanamea al cui culmine esiste soltanto un modesto fabbricato adibito ad abitazione e osteria. La strada nella zona si snoda in un fiabesco quadro boschivo. Infatti al di qua e al di là di essa premono quasi in continuità piante di medio e alto fusto e vegetazione varia.
Ma allora che cosa è che manca a Uccea?
Manca, ci sembra — specie ora che funziona, come abbiamo accennato, il valico di prima categoria — il necessario interessamento tendente a predisporre i mezzi tecnici più idonei, a cominciare dai potenti spazzaneve, per impedire che durante il periodo invernale, ossia durante la cattiva stagione, il paese rimanga isolato.
O'indi non solo intervento valido e massiccio, ma intervento tempestivo sia per liberare la strada quando la neve comincia a dare fastidio sia per tenerla continua mente sgombra.
Qui è il caso di avvertire che chi intende da Resia, e più precisamente dalla frazione di Oseacco che è la più grossa del Comune ed è sita a sud del fiume Resia che taglia in due l'omonima valle, recarsi a Uccea oppure da Uccea intende recarsi a Oseacco, non ha di meglio che servirsi di un comune sentiero
completo al bergli loro ?
— che ben sarebbe desiderabile e soprattutto utile sistemare sia pure alla meno peggio in considerazione delle molte indiscusse difficoltà d’ordine naturale — percorribile, a piedi naturalmente e con fatica e pericolo, soltanto nei mesi caldi. E ci si impiega non meno di sei-sette ore in quanto è da superare il crinale del Musi. Più di qualcuno, che d’inverno tentò di avventurarsi per quel sentiero, morì sfi nito o assiderato.
Tuttavia, circa la catena del Musi, che fa da barriera all’alta Valle del Torre, perchè non si potrebbe trovare il modo di valorizzarla ai fini turistici? Naturalmente bisognerebbe partire con il creare un conveniente dispositivo viario, sia pure a scartamento ridotto là dove le difficoltà naturali risultano eccessive, onde permettere ai turisti, specie a quelli di piccolo cabotaggio che sono poi i meno dotati economicamente, di confluire nella zona, anche a piedi, senza eccessive difficoltà e naturalmente da più direzioni.
E con la rete viaria nasce il problema di attrezzare una località che costituisca motivo di richiamo per i forestieri, anche lontani.
Ecco: la località, per intanto, da sfruttare potrebbe essere benissimo il paesino di Musi sito quasi ai piedi della omonima catena di monti.
Ma quali attrattive, ci si chiederà, presenta in partenza questo paesino? Un momento. A parte l'aria saluberrima, giusta quella che ci vuole per rimettere in sesto i -polmoni e l’intero fisico logorato dal quotidiano lavoro, i meravigliosi panorami e le corroboranti, seppure a volte faticose, escursioni in direzione diverse, vi sono le sorgenti di un fiume: quelle del Torre e che dà il nome alla valle che quasi accarezza con le sue acque chiacchierine e limpide.
Le acque sgorgano a sud del paesino, ed è appunto nei pressi delle sorgenti che vi è possibilità di edificare alberghi e tutto ciò che può conferire a creare una vera e propria stazione climatica montana attrezzarle anche per venire incontro alle esigenze degli sportivi innamorati della montagna e delle competizioni sciatorie.
Tale stazione climatica in certo qual modo può costituire senz'altro, anche a detta di tecnici qualificati, il segreto per dare vita e creare benessere all'intero territorio dell’alta Valle del Torre le cui popolazioni sono di per sé già preoccupate sia per i redditi insufficienti che per la mancanza di fonti di lavoro: due fattori che stanno alla base di uno spopolamento che continua e che tiene in allarme coloro che rimangono.
iiiiiimiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiimiiiiiiiiiimmmmimmmimmmiimimmmmmmuiiimmiimi
A Torreano si è votato
lliNultato di parità tra le
Nelle elezioni amministrative svoltesi domenica 27 corrente a Torreano di Cividale per il rinnovo del Consiglio comunale e alle quali è risultata assente la grande massa degli emigranti, si sono a-vuti i seguenti risultati:
Democrazia Cristiana voti 771;
Autonomia e Rinascita voti 247;
Partito Socialista Unificato (PSI e PSDI) voti 247.
Pertanto, trattandosi di elezioni a sistema maggioritario e minoritario e non a sistema proporzionale in quanto Torreano di Cividale è Comune con meno di cinquemila a-bitanti, la maggioranza (12 consiglieri) spetta alla lista della Democrazia Cristiana e la minoranza (3 consiglieri) alla lista del Partito Socialista Unificato per il maggior numero di preferenze ottenute.
La lista di Autonomia e Rinascita pur avendo ottenuto il medesimo
due liste di minoranza
numero di voti della lista del Partito Socialista Unificato non è stata considerata appunto a causa del minor quoziente di voti preferenziali il quale del resto è risultato minimo.
Da ricordare che in quest’ulti-ma consultazione elettorale amministrativa il numero complessivo dei consiglieri da eleggere era di 15 anziché di 20, e ciò in conseguenza del sensibile calo della popolazione residente dovuto al forte flusso emigratorio che purtroppo sembra continuare.
Ad ogni modo tra gli eletti della lista della D.C. figurano Mirello Macorig e Basilio Spelat cui ci auguriamo vengano assegnati posti di responsabilità (assessorati effettivi o anche di supplenza) dai quali sia loro reso possibile svolgere o-pera attiva e proficua, in particolare, a favore della popolazione povera di parlata slovena.
iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihìiiiiiiiihiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihhiiiiìiiiiimiiii
Savogna vanta un territorio ricco di attrattive naturali, il Comune è in movimento perchè il « Villaggio Turistico » sul Matajur diventi rapidamente una palpante realtà allo scopo di favorire al massimo l'attività sportiva degli appassionati della montagna
Senza dubbio, in riconoscimento dei suoi alti meriti di poeta, «Epoca», uno dei più importanti e diffusi settimanali illustrati italiani, dimostrando particolare interesse per la cultura slovena ed in ispecie per la letteratura, ha di recente pubblicato cinque liriche di Oton Župančič mirabilmente tradotte dal noto slavista Luigi Salvini.
Il ricordo di Oton Župančič rimarrà sempre vivo tra noi; e il saperlo conosciuto e apprezzato, in Italia, da chi dirige una rivista di notevolissima diffusione ha suscitato e suscita in noi un sentimento di pieno soddisfatto compiacimento.
Oton Župančič, che ben si merita di essere collocato tra le figure più eminenti ed elette del mondo culturale sloveno, visse per l’arte e per il suo popolo al quale fu sempre vicino quasi un nume tutelare; e gli fu vicino anche fisicamente e pericolosamente durante la dura lotta di liberazione.
Antifascista deciso e pugnace da sempre, Oton Župančič, nato nel 1878, mancò ai vivi nel 1949; 3 mancò lasciando dietro di sé un compianto generale, unanime; e non solo tra la gente della sua a-matissima terra ma anche in quanti fuori dei confini del proprio paese ebbero modo di conoscerlo, di stimarlo, di amarlo.
Lo piansero particolarmente i suoi fratelli sloveni che egli amava come se stesso e che abbracciava ed esaltava con l’ampio respi ro del suo verso eletto, vigoroso, all'occorrenza spregiudicato e audace.
Riteniamo, in doveroso devoto o-maggio alla sua memoria, riprodurre anche qui le cinque liriche pubblicate da «Epoca» e che, pur tradotte, rivelano in pieno l’animo del poeta.
Si tratta di versi che suggeriscono immaginazioni precise ed evocano sfumati sentimenti di malinconia e di profonda amarezza; si tratta di versi che rivelano e consacrano il poeta e ne danno la misura della sua statura.
Eccovi ora, o cari lettori e amici, le cinque liriche tradotte dal Salvini, liriche che più avanti pubblicheremo nel testo originale facendole precedere da un’ampia e fedele biografia.
DOLCE E QUIETA .. .
Dolce e quieta sopra i monti splende
qual drappo d'oro: laggiù, lontana
sei tu, che il pensier mio lusinghi
in questi aspri giorni
quando terra straniera m'è matri-
gna.
Oh, rimirarti oltre l’alba radiosa, . voci d'amore, di bontà, donarti in questi aspri giorni, o patria!
MÀRICA
Era il tuo sguardo muto e grande, di chi molto vede: quasi un sospiro cui la gente offende.
Così guarda chi vive perché viver bisogna; e sa che non conforta né la gente, né il cielo.
MALINCONIA
Tra i fiori che non crebbero da noi vidi muta figura, quasi in ombra.
Come me non vedesse, ed io non
lei,
e fra noi l'aria si riempia di sogni.
Quale non visto arcobaleno, un
ponte
fra me e lei si drizzò, perché il
segreto
la lei movesse lieve sino a me, come un'angoscia, con la testa china.
Nell'anfora bevanda ella recava che nel cuore versò l'ardente brace.
Allora mi sovvenne - non da molto fremeva il vento fra tombe lontane.
Epoca „
LA BARCHETTA
Naviga, naviga, barchetta d'argento,
sul mare verde;
sulla barchetta siedono i giovani, tre teneri giovani.
I tre giovani un canto mi cantano, un canto bellissimo:
«Naviga, naviga, barchetta d’argento,
sul mare verde!
Oltre il mare, oltre il mare verde, sono campi d’oro; di là dai campi, di là dai prati, son fitte foreste.
Noi tre giovani, tre teneri giovani, non abbiamo né casa né sposa. Le nostre case sono laggiù, di là di là dal mare».
DI SERA
Sì lieve, sì calmo
è il tramonto
che già vi scorgo le stelle;
sulla cupola nera
per l’oscura città
di luci s’empie l’arco silente.
Poi due colombe,
tra i cieli, l'acqua
recarono con piume splendenti.
Già troppo tremasti;
cosa più brami, cuore:
ancora
felicità?
DA
ROMA
A
MONTREAL
con coincidenze immediate per le maggiori città del
voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti
/T »OLATE .
UmaoUa/i (ftzdjfic