Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je ta celo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J, Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo. Jidor iteli kako oznanilo v „Doleiijske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Botelj^ka yiiia. Znano je, da pridťlujtjo ntkatere vinorodne deiÉele prav fina vina, kakorňna se navadno v boteljkah prodajajo. V tem obzírn stoji v prvi vrsti pai Francija, in koj za lo Nemiija. Pa tudi v Avstro-Ogereki imamo vinorodne dežele s prav eloveéimi boteljskimi vini. Sem spada Čeéka s sloveéiœ melnykarjem in ^nicseksrjťm. Og'erska 8 kaj finimi sedmograèkitJii vini, potem pa s slo-veřim tokajcem, erlavcem, ruRtarjfui, budanjcem (Offner), postonjcem (Adťlsberger) itd. Hrvatska ima kaj fine kraljevine, grsaeviite (rizling), karlo-TÎàko Črnino itd. Na NiieavsfTijskfm je doma sloveči ïOslavec, gunipoldskirchner, mailbergtr, weid-linger itd No, in mi Slovenci ponaSamo se lahko B štajerskim lutomerianom, peker^anom, Čeánjev-éanom (Kerschbacher) i. d. Vipavci ponosni so bili nekdaj tia ujib, ii posušenega grozdja naprav-Ijeni pikolit in vrhpoljec (Oberfelder) No, dandanes stâ pa obadva ta fina boteljska vina že bolj zgodovinska, to je taka, o kat«nb nam zgodovina (posebno VaWazor) pripoveduje, kako fina da sta bila; ne prideluje se jih skoraj nič več. Q^oriëko riboltr, breèki prosekar, kraški teran, isteraki refoSk pa pravim boteljskim vinom prištevati ne moremo. To pa zaradi tega ne, ker so to vina, katera se, se ne eno leto stara, da se kakor moât v boteljkfl polni, in vsled tega nedostaja jim prvega pogoja, prve Iastno.9ti pravega boteljskega vin» — popolne Čistosti. Vsa imajo na dnu boteljke drišče (zoc) to je drožje, in to »e pri boteljskem vinu nikakor riabajati ne sme. O dolenjskih boteljskih vinih pa ni nič slišati, razun v najnovejšem času o „drčevcu" (Dertschberger), kaj marljivega in naprednega gospoda Wutscherja mlajèega, pri-delovanega v Drči pri Brezovici poleg Šentjerneja. O, nekdaj, v takozvanih starih, dobrib časih, pilo se je ie tudi po Dolenjskem boteljska ali prav Ne obrokuj! Bilo je lepega poletnega večer», ko je nekaj prijateljic skupaj sedelo pri kavi. Kakor se samo ob sebi razume, niso sedele tiho, ampak se jim je jezik kaj urno obračal in marsikaj nepotrebnega so izbleknil«. Ce so le zapazilííi kakega znanega Človeka na ulici, Že bo imele kaj povedati o njem, kakâen da je, da je dolgočasen, osoren, prikupljiv itd. — Ena izmed gcspodiČin vpraša svojo sosedo, kdo da bi ji njeno, s finimi čipkami obloženo obleko tako opral, da bi je ne poškodoval. „Naži perici Katri že toliko zaupam, ker jako lepo io varno opere. Ne strga se kmalu pri njej kaka stvar, ie je Se tako tenka in sUba". „Kaj, perici Katri, tej pijanki dajete vi dela?" „Ljudmila I Kam vendar mifiliž; ta bleda, Buh», vedno otožna ženska, pijanka I Jai tega ne vrjamem in ne bom nikoli veijela". „Pa je vendar tako", reče smehljaje se Ljudmila; „vsak dan kupi njen sin Peterček steklenico žganja ta nasproti". „ÂI Ni mogoče I Ta žena, o kateri sem vedno najbolje mislila, da je pijanka?" „Jaz ti pa tega vse jedno ne vrjamem", oglasi se tretja. „Morda se pa motiš in imaS kakega druzega otroka za Katrinega Petrčka, ali je pa celo ne poznaš". „Kaj bi je ne poznala, saj je pri nas služila predno se je omožila. Vzela je nekega zidarja, ki je pred tremi leti umrl. Tako je sedaj sama z dvema otrokoma". Nato se je razgovor drugam obrnil, pa videti je bilo, da Še ne vrjamejo vse, da je Kafra res pijanka : a usoda je drugače hotela. Čez nekaj časa pride Peterček s steklenico žganja iz prodajalnice, in ker ga je radovednost gnala, se vstopi k oknu velike prodajalnice, v katerem je bila razna roba razpostavljena. Tu ga zapazijo naše znanke. „Vidiia", reče Ljudmila, „Katrinega PeterČka tam le pri prodajalnici?" „Saj res", reče tista, ki na besede ni hotela vijeti, „in steklenico žganja v roki. Jaz bom doma povedala, da ji ne bomo niČ veČ dela dajali". za prav le stekleniŠka vina. Zeleoiko, pridelano t pr&T u^odaih letih, napolaov&lo se je namr«6 prav rado poBebno po grajš&inikih, BAmoBtanskih ia íupníjskili kletih, kakor starino v steklenice, vendar niso bile to boteljke v pravem pomenu besede, ampak navadno so bile to atekleoice od kisle vode. Tudi se ni tako starino prodajalo, marveè pošvr-kalo se jo je o posebnih sveííanostih lepu doma. Ztkaj pa nimamo na Dolenjskem boteljakih vili, in ali je potrebno, da jih pridelujemo? No, da nimamo, in da nismo imeli Dolenjci oikoU pravih boteljskih vin, posebno takih ne, katera bi se bila T kohííkaj veliki meri pridelovala ter i prodajala, temu je uzrok paè dvojni. Prvi je gotovo ta, da si Dolenjci nikdar niso prizadjali fina boteljf^ka vina pridelovati, kajti njim ni biio v tem obziru nikdar geslo; „malo pa dobro", ampak vedno le: „dosti, če tudi De posebno dobro; obilnost n»j dobroto plaËa." Temu pripisovati gre ravno, da se dolenjski vinogradniki nikoli za posebno âae sorte trte, katere pa navadno bolj po malem rodé, torej xa takoEvane „gosposke sorte" posebno veliko pot;«govali niso, marveč sadili so vedno najrajši take sorte, katere prav obilo rodijo, četudi bolj nizkega vina. Drugi utrok, da nismo Dolenjci nikoli iiaih boteljskih vin pridelovali, je pa gotovo ta, ter ni za to naáe podnebje ustvarjeno. Naše podnebje je, kakor smo ít enkrat v „Dolenjskih Novicah" še le pred kratkim izjavili se, le preneugodno za pridelovanje vin posebne finosti. Predolga je pri nas zima, prekratko pa poletje, da bi zamogla trta tako dobro grozdje dozorcti, kakor pridelovanje prav Unih botelj1. pevskega društva". Bi li ne bilo umestno, da se poleg dramatična predstave, poleg pevskih in glasbenih t^čk vsekako postavi v program tudi prolog, zložen v proslavo nesmrtnema pevcu, ali vsaj kaka nanj zložena oda kot dekla oiacija? Priporočati je oiobito uprav prikladno in divno Levstikovo odo „Na Preáernove smrti dani" Sicer pa nima vse prirejanje Prešernovega večera nikakega smisla in pomena, ako se ne namerava uvaževati sličnih nasvetov, ali celó v veČini sprejeti v program pevske točke brez Preáernovega teksta 1 Toliko v premislek prirediteljem čantnega večera nesmrtnemu gen^a na-lega Prešerna! Njegov Čestilec. (Nemški i tenograf ■Jk i tečaj) otvori v početku prihódnjega meseca na občno željo in prošnjo nekterih tukajšnjih stenografov gosp Rudolf Binter, C. kr. d^^včni uradnik, pod pogoji, da se oglasi zanj 10 — 12 članov. (Prostovoljna požarna bramba), ktera se je v St. Bupertu nstanovila, zadobila je 23. avgusta vladno potrditev. (Gasilcem je važao vedeti), da ja trgovsko miniitťrdtvo, sporaiumljivo z železničním ministarstvom, določilo, da se imajo brzojavi za pomoč proti požaru brezplačno odpraviti. Tudi ima želez-mčna uprava dolžnost v velikih nevarnostih požara brezplačno in nemudno požarne brambovce in njih gasilno orodje prepeljati. (Mestai dom ljubljanskega gasilnega društva je bil minolo nedeljo na posebno slovesen način otvorjen. Bila so zastopana skoro vsa kranjska gasilna društva, (Samomor.) Blizo Polhovce pri Šent-Jerneju obesil se je ondotni dvajsetletni Jožef Kronar. Našli 10 ga v bližnji hosti mrtvega na tleh ležečega. Pri ogledu 80 naáli, da se je bil obesil ter da se je vrvica mej smrtnim bojem ali po smrti utrgala in tako truplo na tla padlo. Vzrok samomora je neznan, (Glaibene Matice šola v Novem mestu) počne redni pouk 18. t. m.; vpisovanje se bode vršilo 15. in 16, t, m. od 10—12. ure dop, in od 1—3, ure pop. v Čitalničnem poslopju pri vhodu na desno. Prosimo, da se učenci vpišejo gotovo ob rečenih dneh 15. in 16. t. m. in sicer naj se zglaae vsi novi in dosedajni gojenci, ki hote nadaljevati glasbeni ponk-Ako ae pristop učencev zavlačuje, se poučne ure ne morejo urediti, kar je pouka samo na kvar. Roditelji ali oskrbovalci učencev morajo biti člani Glasbene Matice, plačati jim je torej letnina 2 gld,, za kateri znesek pa dobe po Matici med letom izdana glasbena dela ali, ako žele, vpisanim učencem učne muzikalije za klavir ali gosli vprv«m šolskem polaletju. Kazan drnštvene letnine plačati je ob vpisovanju za vsacâga učenca na celo leto vpisnine 1 gld. ; dalje učnine vsak mesec: po I gld. 50 kr. za pouk v igranju na klavir ali godala (gosli, celo itd.) i po 1 gld. za pouk v igranju na pihalne nástroje (klarinet, flavta, rog itd.) Instrameutalni pouk je za vsacega učenca po dvakrat na teden; instramentalni učenci poučujejo se Se poleg brezplačno dve nri na teden glasbeno teorijo i flkupno petje, Kedor se ne uči instrumentalne godbe, pUčnje za ponk v petju i teoriji po 50 kr. na mesec. Dobri pa airomalai dosedajni učenci, ki so bili doslej prosti učnine, ostanejo, ako raofi, oprošíeni tadi nadalje, na novo se uĚenci ne bodo mo^li oproáfiati vaaj 8 prvine ne; izjem« bi bila le siimi) za petje i teorijo, Delno ao pred paem oprostili dosedajni učenci, ki se uču ved instrumentov, Učnina za pihalne instrumente je manjSa, ker todi društvo manj stane, ćeprav dobro igranje na nekatere pihalne naatroje nikakor ni ceniti nižje kakor «Qo na godala. àola tudi izposoja za prvi pouk potrebne pihalne aaBtroje, kar se pri godalih redna ne more zçoditi, temné mora imeti v^ak učenec svoje godala. Bavno-tako mora Imeti učenec pri klavirskem pouku vsak dan klavir v porabo, da se vadi i pripravlja za áolski pouk. Šolski klavirji se uteocu navadno ne morejo prepuiićati za vsakdajne vaje, ker bi to oviralo poučevanje drugih učencev ; v kolikor je moč, pustil se feode učencem en klavir aa vaje po eno uro na dan Zft mesečno odškodnino 60 kr. Uiencera, ki nimajo klavirja redno na vporabo, priporočamo, naj se uče raje drugih glasbil. Priporočamo se p. n. občinstvu, da krepko podpira naši> prekoristno šulo, za katera napredek se apravnifitvo trudi gotovo nesebičao. U,?pehi Soli so prav dobri, treba samo, da pristopi več plačiijačih učencev. Přetečeno àolsko leto dosegla so vsa plačila učencev nekaj Čez &00 ijld,, samo učiteljem pa je bilo pJač&ti Čez 700 gld, — Dobili smo res daril 347 gld. 60 kr., a bilo je šteti 1. za stanovanje i postrežba čez 100 gtđ. ; 2, za hlŠDO opravo, poštnino i raznoterosti 100 gld. ; 3, za instrumente, njih popravo i muzikalije čez SOO gld. Z lanskimi dohodki samimi bi torej ne mogli izhajati I Bes, da imamo 25 delnic Dolenjskega Narodnega doma, a teh se ne velja znebiti temuč treba si je njih trajne prihodke ohraniti z& âolsko stanarino. Treba nam je torej vsestranske podpore I V Novem mestu 10. septembra 1899, Šolsko upravniátvo Glasbene Matice, („Jeruzalemsko romanje") imenuje se lična, 200 strani obsezajoča knjiga s podobami, katero je spisal profesor bogoslovja g. J03. Zidaniek, Pisava ja poljudna in se kaj prijetno bere. Kdor bi nameraval v Jeruzalem potovati, mu je neprecenljiv kažipot, pa tudi dragim je eilno zanimivo branje. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ter velja mehko vezEn 40 kr,, trdo 50 kr, in v platno 65 kr, (pri vseh s poštnino vred). Oisti donesek je namenjen društvu sv. Cirila in Metoda. ter bode ondi vse leto v počastesj« izpostavljena. Pred tristo leti bilo je isto sveto truplo štiri tedn« izpostavljeno in vse rimsko ljudstvo bilo je ginjeno pri pogledu in poćelienjn ta ivetnice, V Štirinajstem stoletja namreč so naâli to truplo nepoškodovano v njenem grobu. V teku tako mnogih lat ni čisto nič zginilo one deviške milobe, in slaviti umetnik Stefan Maderna je to truplo upodobil v belem marmorja, ležečo, v zveličano spanje zatopljeno, z razprostrtimi rokami na obrazu ležečo — ginljivi prizor. Na podobi, katera Še dandanes krasi cerkev sv. Cecilije v Eimu, se nahaja sledeči napis: „Iz tega m&rmorja sem upodobil sveto Cec lijo tako, kakoršno sem «am ne* poškodovano v njenem grobu videl," Razne vesti (* Krompir), naá vsakdanji živež, premalo se poznamo, ali vsaj ne toliko dobro, kakor kake malo koristne cvetlice. Zato namerava se ustanoviti mala dražba, ki potuje v prvotno domovino krompirja, ter ■e tam ponČi o razaih vrstah te prekoristne rastline, o ravnanju pri saditvi in hranitvi krompirja itd. To je hvale in podpore vredno. (* Truplo sv. Cecilije) se bo v svetem leta 19O0 iz rimskih katakomb z velikimi slavnostmi preneslo v tej avetnici blagoslovljeno cerkijv v Eimu, ! V pojasnilo ! Slavno uredništvo „Dol. Novic" ! Ker se je nek gospod Z— iz Mirnopeàke župnije proti gospodu Francu Seidl-nu, c. kr. profesorju v Gorici, izjavil, da je nek nekdajšni učenec kmetijske šole na Grmu, gospoda Mihi Kosu, učitelju na Homcu pri Kamnika, ter posestniku vinograda v Mirnopeski fari, v prosleni letu trte ua suho in zeleno cepil i»a da se baje pra? nič prijeto ni, obrnil sem se podpisani pismeno na gospoda M. Kosa s prošnjo, da mi pojasniti izvoli, kako in kaj da je s to zadevo, o kateri meni prq Čisto in golo nič znano bilo ni. Gospod M. Eos ja bil toliko prijazen in je odgovoril. Slavno uredniltvo sprejmi v prigibu njegov odgovor, in proiim da isto, resnici na ljubo ter v obrambo neopravičenih očitanj kmetijski Šoli na Grmu, oziroma njenim učencem, ta odgovor gospoda Kosa objaviti blagovoli, NA GEMU, dne 13. septembra 1899. R. Dolenc, vodja kmetijske Sole. Slavno Todstvo kmetijske šole naj mi blagovoljno dovoli, da odgovarjam šele dane« na vprašanje, ki j« zapisano na prvi strani tega pisma. Bil sem nekaj dni z doma na Savinjitkib planinah ter Vaëe pismo Šele danes prejel. GJedé cepljenja na zeleno v mojem vinograda t Pleš i vi ci (ne v Hmelčiču) je zmota. Bilo je leta 1896, ne ,1897, ko mi je gospod Alojzij Matko, doma iz Skocijana (ali iz M&čkovca pri Skocijann) bivši učenec Vase kmetijske šole, vodtl rigolanje r vinogradu in sajenje novih trt, ker sam oisem mogel biti zraven. Ker sem se hotel iznebiti trte „Izabele", prosil sem ga, naj mi nânjo počepi na suho in pozneje Še na zeleno nekaj domačili dobrih trt. To je storil, delo prav dobro opravil. Na 8uho cepljene trte so se bile močno vse prijela, manj na zeleno cepljenti. Nisem pa še taVrat vedel, da ni „Izabela'' za uič podloga za cepljenje. Kolikor jih je ostalo rastočih, nimajo nobenega značaja in grozdja, da sem jih letos izruval in z novimi namestil. Kakor je znano, je bilo leto 1896. deževno leto, kakor menda še nobeno v tem stoletju. Vinščak moj tudi ni hotel ali mogel razumeti, kako se naj ravna s takimi trtami. Gospođa Alojzija Matka morem pa le pohvaliti, da je svojo stvar pri cepljeajn prav dobro delal, le vedel ni, da „Izabela" ni pripravna podloga za cepljenje. Vsak drugačen glas, kako da se je cepOo ÎD prijelo v mojem vinogradu, je neresničen. Z odličnim spoštovanjem ostajam udani M. Kos, ii£it«it}. Loterijske itevilke. Gradec 2. leptembra 11 30 7 33 69 Trtt 9. - 10 20 63 61 76 Razglas. Firm. 237.1 Gen. I, 67. V tuiodni «adnižii) register vpiaaia Be je vded iklenjamh prftril dne 6 »gnsta 1899 mdka „Hranilnica In poBoJIlnIca v Seniiu, regisirovafla zidruga z neomeleno zavezo". T» ladnigft ima svoj sedež v Samičn. Namen sadnige je: •i prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; 19> di>1>ÍTati ai denarna sredstva s BTOjim zadrnžnim kreditom in Cj dajati posojila. Tsa razglasila «adnige objaviti je vdnevnikn, iîhajajoàim T Ljubljani. V imenu sadrnge se podpisuje na ta naiin, da se podpi-ieta dva nda pod tvrdko, ki naj bo pi«ana ali n pečatom natiskana. Prvo ladražno naíelatvo aeetoji iz naslednjih oaeb: Naielnik; Matija Bartel, uadniitelj v Seniićn; odborniki: Andrej LavriS, kaplan v Semiin, Jnne« îlalnarii, posestnik T Semifu St. 84, Valentin MarSič, kaplan t Semiću, Ivan Šn-iterâiS, župan in poeeatnik v Semiču St. TS, Stefan Mihelčií, posestiûk T Semifu SL â4, Jožef Simonič, posestnik na Mladici it. 7, Matija Bukovec, posestnik t Semitu St. 9, Janez Skala, posestnik na Coklovci St. 2, C. kr, Dkroino sodiSče v RLdolfovem oddelek III, dne 6 septembra 1899. át 19.132. Razglas ! C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 13. septembra 1899. Í157) Î. V nedeljo dne I. oMobra i I. vrlil se bode v Rudolfovem in sicer v prostorih hiše katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob Vato. uri zbor vseh pomočnikov, T tO avrbd, da se posvetuje o pravilih pu obrtnem redu sestav ^enega zbora poiooanikov. Povablja le k temu shodu vse pomočnike, kateri so pri katerem opravičenem obrtniku NovomeSkege sodnega okraia, ki je ud tukajšnje obrtne zadruge, v službi. Ob '/2I2. url pa se bode vršil v gori omenjeni hiši shod •brtalkov v to svrbo, da se pretresa o pravilih pri obrtni zadrugi predpisanega razsodišča, ozir. se izvoli odbornike razsodišča K temu shodu se povablja vse opravičene obrtnike Novomeškega sodnega okraja, kateri sn ndje tukajšnje obrtne zadruge, in vrhu tega še gori oraeojene pomočnike. Oh 2. url popoldne, tudi dne I. oktobra t. I. predaval bode tajnik trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, cesarnki svetnik Ivan Mnrnik, v ravno tisti hiši o ratnih jako važnih zadevah ca pospeševanje obrtnei^a stanu, E tetnu predavanju povablja se vse samostojne obrtnike celega političneg» okraja. Z oroste roke e na 11 a z g 1 a s o sprejemu eo|enk v gospodinjsko lolo e. kr. kmetijske družbe krajnske v Ljubljani. Mesec» oktobra se otvori drugi tečaj gospodinjske šole, kteri ho trajal 12 mesecev. Gojenke motajo stanovati v lavodn, ki je pod vodstvom 6č. gg. »ester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v I^jubljani. Poak, kteri je slovenski in brezplačen, zavzema poleg Terouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in »čunstva vse one predmete, ktere mora unieti vsaka dobra gospodinja, ilasti se pa poučuje teoretično in praktično, • kubanjn, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se isto tako vežbajo v gospodii^skem knjigovodstvu ter T ravnanjn z bolniki in z bolno živino. Oojenka, ktera bo sprejeta t savod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo »eiilo, t. j. sploh za vse, 14 gld, ali za cel tečaj 68 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti na-■ledno obleko a »ehoj: Dve nedeljski obleki, tri oblaki za delo, dva para črevljev, nekaj belih is barvanih jopic za ponoči, štiri buraoa spodnja krila, dv« beli sp^digi krili, Sest srtgc, Šest parov Rogavie, 10—12 iepnlh robcev, šest kuhinjskih predpasnikov iu tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbij» v zavodu proti plačilu ; ako ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ktere hofejo vstopiti v gospodinjsko Šolo, morajo : 1.) dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozir» vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 5.) zna čitati, pisati in računati; 3.J predložiti zdravniško spričevalo, da ao zdrave; 4.> predložiti obvezno pismo stariilev ali varuha, da plačaj» ) vse stroške; c 6.) ïavezati »e, (ia bodo natančno in vestno zvrSetale vsa 1 dela, ki se jim nalože, ter da le bodo strogo ravnale p» J hišnem redn. Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spriievnlo ter obvezno pismo »taiišev, otiiuma veruha, naj se posljeio . NCiiltiTnIii'n, t. 1. glavnemu odtioru c- kr. kmetijske družbe kra nake v Ljiibljnni. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šu u deklice, ki imiyo domovinsko pravico na Krajnskem; ako pa ho v Soli prostor»^ sprejemale se bodo tudi prosillie iz drusnb dežel. GIftvnI odbor c. kr. kmetijske druřbe krajnske v Ljub^ani, 31. avptista 189». Šolske kn igo in šolske potrebščine JO priporoia bntYania J. Krajec y Novem mesto. Ptiča Škorc in Drozeg sta pobegnila. — Kdor bi jih lil ujel ali kaj o tem v«, Dftj biflgovi 11 neiĐaniti pr) gospej Kolene proti primeiDemu darjin. z eaim otrokom ždi kako primerno službo kot hi^ina ali oskrbnica. Tudi Tzatwtí kako manjio gostilno atj pa prodajalnjco v najem. PonadU imj se bUgovolijo poslati pod UHslovom: 7., jiosie rgetanie, Žvi^cmberk. DotcvjsJro. tprHq lepo, rodovito JlUUdJ zempče, uamreé 860 kvadratnih řežn ev vrta in poldrugi oral njiv. Isto se nahaja v Veliki St»ri vasi pri Grosupljem. — Već pcv« lastDik Franc Schilfrer, kolodvor Novo mestn._ nbe-i) Dvoje posestev r^'p'Sm'^ri! daj. Pri iatih je vse potrebno gospodarsko poslopje in njive, — Veii pove lastoik Franc Jelene pri kolodvoru, p. Novo meato. (281-8) ^-ffiTi/hironiA obstojeée jz 4 «ob in vseh ťStílUOVclUJt', potrebnih prostorov je dobiti od 16. septenibra počensi v Novem mestn, Dilančove ulice h. it. 47, I. nadstropje. August Luaer. t Bog V»egamop;oiiii, fiegar pota no nam nerai-uiDljiva, je sklenil v ueslionini svoji iti idroati, oiipo-klicati našega prelilagega ooiiroga in cenadomeatljivega o«eta k nebi v boljšo botioSnoaL Umrl je flinoii ob 9. uri gospod o. kr gimn. prafisor, v 55. leta svoje tlobe, po dolgi bolezni, polni trpljenja. ZadaSne muše se bodo brale v kapiteljski in ftan-úiSkanski cerkvi. Bo^ bodi milaitljiv njegovi blagi duši in mu povrni nad «veidaiui! V NOVEM MESTD, 11. septembra 1899. Amalija Paljanec Iva in Marica, BO proga. hi eri. 2AHVALA. Vsetn onim milim sorodnikom, prijateljem in Enaa-cem, ki BO Be mej boleznijo blagega pokojnika lani-mali njegovo trpljenje, in vsem, ki bo nam o t^e-govi smrti iirazili ivoje sočutje, kakor tndi darova-ičijem nagrobnih vencev, bodi izrečena tem potom srčna cahvala la njibovo tok£bo, katera natn je v teh dsevib nepopisne tuge tako dobro dèla, Bjg Vam plavaj stotfrnol V NOVEM MESTU, 16. septembra 1899. (2601 Na kmetijaki éoli na Grmu je neksj lepe iiviiie ěvioke pasme »a prodaj. Kupci asj ae blaj^ovole zglasiti pri vodstvu Hole na Grmu. Vsled ukaza c, kr. polj. minieterstva išĚe se za novo državno trtnico y Radolfovem ;Sa7níiniloí Podpisani bí nsojam naznatiiti, da sem otvoril v Kostanjevici hiâ. št. 45 ob ZagrebSki cesti, kolarski obrt. Priporočam se toraj slaviiemu občinstvu ter obljubim, da se bom veikdar potrudil vstrezati častitiat Rvojim naročnikom z finimi in cenimi izdelki, kskor tudi izvrševati vsakovrstne poprave, spadajoče v ta obrt Z vsem spoštovanjem Ig, Hodnik, (ISl) kolarski mojBter. VÛ arzavno trinico v rtuaoiiovein T» j. i» j • zanesljiv in priden delovodja, ^If,^«? f 1 »I^IT ki mora sluibo še to jesen nastopiti. Dotiáni mora biti izvežban trtuičar, vešč slovenskega in nemškega jezika, — Lastnoročno pisane prošnje s priloženimi spričevali sprejema do I. oktobra i. I. Bohuslav Skalický, tehnični vodja državnih vinarskih zailev za Kranjsko v Rudolfovam. (161) Í* A "11 A i* poštenih štarišev ein, »možen slo-IjcUcvj venskega in m^mškegii jezika, se sprejme takoj v trgovino r, mejanim bUgom Franc v Št. Rupertu, Dolenjska. (153-1) bo 21, sept. 1.1. ob 10. uri predpoldnem na Vel. Dolini sledečih ctrkvenih posestev: Hiša z dvoriščem in vrtom, na najlepSem cerkvenem prostoru; najnižja ponudbs je 800 gld. Vinograd z novim nasadom, cena 2000 Njiva, kateri je najnižja cena 125 gld. (166) Žapni urad. D^- J. Vaupotiè, C. kr. okr. zdravnik v Novem mestu ordinira od sedaj nadalje T novi mestni hiši nasproti drevoreda. i- ^ ■ • ■ > LuĚ příhodnosti! < ÀQer Gazoliii síetMe nadkriljojejo vae dosedanje, in je raMTetlj&va izdatno ceneja od pe- \ troleja in acetilena. í^ Reference na razpolago! Popolna garancija. \ Zala{;ate1j | Jos. Medved, Novo mesfo. j Veliko zalogo îD dunajskem kro izgotaljenih oblek za dečke in dorattle, kakor tudi po meri izgotoTljanei» priporoča .Pii^iff™ , Jos. Medved, znizane cenel no« m^to. va ne stro e u in kolesa Ic prve Vrste, plačilni V mesečnih rokih, priporoča Jos. IKEedved, Novo mesto. i iRagrabne vence 8 trakovi xif anez Jax- ■ JVí-Á najstarejša in največja _i tovarnla zalep šivalnih strojev T Ljubljani, Diiiiajsiia cesta št. 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skusek, trgovec T Metliki. (210—4.) IP© aaj^iijl ©ealf kupuje pcdpîsuni rumen vosek in voâine ali satovje, kakor tudi med. Proai se, da bi Čebele prtč otresali, kateri jih sami tarejo. i Franc Murn, ' (243—3) lectsT in sveJar v Kandiji pri Kovem niestn. Dva mlinska kamna, (ft-BDCCBka kanina) 10 palctiV tUbela, 36 palce? široka ima na prodaj Janez Lusar, Dol. Gomile p. §t. Jernej. Lepo posestvo, j^VTAKÍp?"?: neg» lioglopja, Trtov, ojiv itd. se skupsj ali na drobno pioda. — Več o tfni st Seljaku na BućkI. je dobiti v Kandiji. Veí poTé upravnlstvo ^Dol. Novic". (220-3) ve esem grozdni stiska nic 6te ceno za oddali v ersjščiri Bralín při Novem meatu. Kupci 8i jste lahko Tsaki éas oglídajo. (223- 3) Vf grnjšcini Bajnof (917-3) )e>a|prodai'; večja množina vina domaćega pridelka. Telefon v Novo mesto. Not* mMto: OđgOToni wedsik, radftjftte1j,|.H]otDikfiD^tisku J, Kraji«-