področjaVzgojna 42 Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 Predšolske otroke bi brez izjem lahko opisali kot radovedne, iskrive in vedoželjne. Mar bi tudi današnjim mladostnikom pripisali enake lastnosti? Ne. Pogosto se izkaže prav nasprotno; da so le- ti zdolgočaseni in nezainteresirani. Med prvimi in drugimi pa je dvanajst let šolanja. Jaz – mali filozof Nove razsežnosti mišljenja: filozofija za predšolske otroke Kje ga torej odrasli polomimo, da otrokom odvzamemo to silo napredka – radove- dnost in nenehno iskanje odgovorov? Šola daje otrokom veliko uporabnih informacij o svetu, hkrati pa jim, hote ali ne, odvzame naravno radovednost (Šimec, 2002). Filozofi smo vsi Tu se pojavi priložnost za drugačne vzgoj- no-izobraževalne metode, ki vključujejo posebne dimenzije za razvoj kognicije pri mladih – filozofijo. Pojem filozofije je v današnji družbi negativno stilsko zazna- movan in ga pogovorno uporabljamo kot nekakšno 'odvečno nakladanje'. Lahko pa je priložnost, da se osvobodimo učenja na pamet in krepimo sebi lastno mišlje- nje. Filozofija je namreč dostopna vsem, ne glede na starost, začenši prav pri naj- mlajših otrocih. Cilj šol in vrtcev naj bi bil spodbujati razmišljanje in nenehno spra- ševanje o svetu, pojavih in o sebi, ne da bi otroke omejevali s strogimi učnimi načrti (Šimenc, 2006). V tem vidimo razlog za spremembe na področju vzgojno-izobra- ževalnega dela. Prav vzgojitelji sooblikuje- mo temelje otrokovega mišljenja in ima- mo precej manevrskega prostora, saj nas kurikulum za vrtce časovno ne zavezuje toliko, da ob načrtovanih dejavnostih ne bi mogli vključiti metod za spodbujanje miselnih procesov, ki bi ohranjali radove- dnost otrok. Vendar pa se tu poraja nasle- dnje vprašanje: Kako to storiti? Metode in vsebine Odgovor bi lahko strnili v naslednje postav- ke: kritično mišljenje, demokratični dialog, samostojno postavljanje in reševanje vpra- Ester Pečarič je dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Radovednež Škocjan. šanj ter projektno delo. Predvsem pa preko igre v obliki čudenja, raziskovanja, spra- ševanja in ugibanja o vsakdanjih stvareh, ko samostojno iščemo razlage, odgovore. Narava, svet sam nas namreč nenehno so- očata s filozofskimi vprašanji, z miselnimi izzivi in paradoksi – vsakič, ko naletimo na nerešljivo težavo. Razvijanje kritičnega mi- šljenja v okviru filozofije je pomemben, ne pa tudi edini cilj, saj ta veda ni le sredstvo za spodbujanje miselnih operacij oziroma kognitivnih zmožnosti. Tu namreč ni v ospredju metoda, temveč vsebina, o kateri se razpravlja. Metode, ki privedejo do ko- gnitivnih napredkov, so pri filozofskih dia- logih tako le stranski proizvodi razmišljanja in jih otroci nevede usvojijo, medtem pa uživajo v raziskovanju. Marjan Šimec je v knjigi Didaktika filozofije (2006: 147) to str- nil v stavek: »Dril hitro postane dolgočasen, razpravljanje o vprašanjih, ki jih sam izbe- reš, pa ne.« Gosenica se popolnoma preobrazi v metulja, vendar ali je metulj zato boljši od gosenice? Ne, saj je imela gosenica bolj razvite določene sposobnosti, metulj pa je te izgubil in pridobil nove, drugačne. Foto: Matej Hozjan področjaVzgojna Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 43 Filozofija je tudi priložnost, da se dota- knemo globljih vsebin, ki segajo na po- dročje duhovnosti: Kdo sem? Kaj je moj namen bivanja? Kaj se zgodi po smrti? Kako naj ravnam? Kaj je prav in kaj ne? Vendar pa se odrasli pogosto izogibamo tovrstnim razpravam in dialogom. Za- kaj? Morda zaradi strahu pred tem, da bi izpadli nevedneži, ker nimamo odgovora na vprašanje, zaradi strahu pred težkimi temami, ki jih izzivajo filozofska vpraša- nja, ali pa ker bežimo pred problemi. Tu je tudi mit o odraslosti – gre za prepri- čanje, da je le odrasla oseba racionalna, razumska (otroci in mladostniki pa ne). Hkrati s tem prenašamo zmotno misel o enakomernem razvoju pri vseh ljudeh. V filozofiji iščemo več možnih odgovorov, ni zgolj vzgojiteljev pravilen. To lepo po- udarja tudi metafora o metulju. Gosenica (otrok) se popolnoma preobrazi v metulja (odraslega), vendar ali je metulj zato boljši od gosenice? Ne, saj je imela gosenica bolj razvite določene sposobnosti, metulj pa je te izgubil in pridobil nove, drugačne. Praktična vaja za razvijanje moralno-kritičnega mišljenja Immanuel Kant, filozof iz 18. stoletja, se je spraševal o moralnosti, etičnosti dejanj. Tako je razvil kategorični imperativ oziro- ma moralni kompas, s katerim je odgovo- ril na vprašanje: Kaj je prav oziroma kaj je moralno in kaj ne? Razvil je neke vrste sito, ki nam poda odgovor na vsako situacijo v življenju, ki se dotika vprašanja moralnosti. To je: Kaj bi se zgodilo, če bi vsi to delali? Interpretacija odgovora je preprosta in ra- zumljiva že v drugem triletju predšolskih otrok, in sicer: Če vsi to lahko počnejo, je dejanje moralno, če tega ne bi mogli/sme- li vsi početi, pa je nemoralno (Grušovnik, 2015/2016). Različna pravila, teze in preizkušanje njihovih moralnih temeljev lahko z otroki postavljamo izmenjaje v obliki igre. Moralni kompas pa lahko uporabimo tudi kadar z otroki naletimo na konfliktne situacije. Z otroki se tako lahko igramo preprosto igro, pri kateri iščemo odgovore na mo- ralne dileme prav s pomočjo omenjene tehnike. Primer: zanima nas, ali je pravilo »Vrni igračo!« moralno ali ne. Z moralnim kompasom pridemo do spoznanja, da če bi vsi vračali igrače, bi le-te krožile med otro- ki in bi to lahko počeli vsi. Torej je dejanje moralno. Kaj pa pravilo »Vzemi, kar ti je všeč!«? Ugotovimo, da vsak ne bi mogel do- biti tega, kar želi, ker bi zmanjkalo dobrin. To pomeni, da dejanje ni etično oziroma moralno. Različna pravila, teze in preizku- šanje njihovih moralnih temeljev lahko z otroki postavljamo izmenjaje, v obliki igre. Moralni kompas pa lahko uporabimo tudi, ko z otroki naletimo na konfliktne situacije. Tako smo na dobri poti, da vzgojimo novo generacijo svobodnih moralnih oseb. Otroci se ne bojijo razmišljanja Filozofija za otroke – nenavadna misel, v kateri nepoznavalci sprva težko najdemo povezave. Pa vendar v predšolskih zavodih tako radi omenjamo pomembnost razvija- nja kritičnega mišljenja in iskanja lastnega načina reševanja problemov. Ob tem se nezavedno dotikamo prav področja filozo- fije. Ob tej povezavi nam pojem filozofije v vrtcu ne zveni več tako nenavadno. V pre- teklosti sem že opazila težave pri otrocih, ki so več let podvrženi nedemokratičnemu sistemu 'vsevednih odraslih', ki mladim ne omogoča udejstvovanja pri reševanju problemov in ne spodbuja njim lastnih pristopov. Težave so se kazale v tem, da pri odprtih vprašanjih niso niti upali izraziti svojega pogleda na problem – kot bi zamr- znili. Enako se dogaja v odrasli dobi, ko se bojimo izpostavljenosti in nepravilnih od- govorov, morda občutka neuspeha ob tem. Bistven pomen filozofije za otroke vidim prav v tem, da otrok ni strah razmišljanja o bolj ali manj možnih poteh do cilja, da so brez strahov in zadržkov do novih idej in novih načinov reševanja problemov. Me- nim, da gre vzgoja vedno bolj v smeri zago- tavljanja spodbudnih okolij na tem podro- čju, kar me radosti. Viri in literatura • Grušovnik, Tomaž (2015/2016): Zapiski s predavanj pri pred- metu Filozofija vzgoje. Koper. • Šimenc, Marjan (2006): Filozofija za otroke. Didaktika filozofi- je. Ljubljana: Filozofska fakulteta. • Šimec, Marjan (2002): Filozofija za otroke: osnovni elementi programa. FNM – filozofska revija za učitelje filozofe, dijake in študente ¾. Ljubljana: Državni izpitni center. Foto: Peter Prebil Kaj je prav oziroma kaj je moralno in kaj ne? Kant je razvil neke vrste sito, ki nam poda odgovor na vsako situacijo v življenju, ki se dotika vprašanja moralnosti. To je: Kaj bi se zgodilo, če bi vsi to delali?