Kako je z agrarao reforma? jjz govora poslanca Pušenjaka v konstituanti.) Po pnevratu lela 1919 &e je počelo *- novq osvobojenih pokraiinah na&o ffržaye mogocne gibanje, kateregaeilj |b bil, odvzeti zomljo onim, ki jo imajo preveč in jq sami ne obdelujejo in jo iiati o^im, ki zernlio obdeluiojo, so poljedeloi, a zemlje nimajo ali pa ]e imajo premalo, zafielo se je gibanje za izvedbc agrarno relorme. Isobono gi»anje menda ni povzr«očilo toliko razfturjenja kot to, Pri nobonem gibanju se ni tako nesrečuo delalo preizkuscv kot pri izvajaiiju agrarne' reforme. Vefiko nezadovoljstvo, ki vlada v najširSQi slojili Ijudstva, ki nima zemlje ali je ima premalo, gre veeinoma na radun agrarne relorme, Slovesno se je razglasilo nafielo: JZem^A jo božja in kmetova." Iz tega nafiela se je sklepalo, da na] ne bode fostnik zemlje oni, ki je sam ne obdeiaje, ampak le oni, ki Jo sam obdeluje, a nijna nič zemlje ali pa je ima premalo. Nadaljai predpogoj bi Se moral Sriti, da mora vsakdo, kl se poteguje za zemljo, imeti sredsfva za obdelo vanje iste, kakor fudi trdno voljo, to aemljo obdelovati, ne pa pridobljeno zemljo prepustiti njeni usodi, Od požitka do danaSnjega dne se jo delalo ia Ijudstv« varalo s samimi obljuba mi. ,0 Božiču leta 1918 so morodajiri Ičrogl v Belgradu obljubbvali, da se Jjo agrarna reforma izvedla do mesca aaarca leta 1910, a sedaj mesca ma>ja 1921 smo menda ravno tako dalee oddaljeni o& izvedbo agrarno roforme., kot leta 1918. Merodajni krogi, osobiiQ vlada, bi se morala zavedati dalefcosežnlh' posledic slabe, kakor tudi do? bre izredbe agrarne roforine. Kdor ima zmisel za gospodarska in socijalna vpraSanja, mora priznati, da se s jslabo izvedeno agrarno relormo vett Skoduje, nego koristi, Ne smemo prilcrivati, 3a bo agrarna reforma le tcdaj narodu In državi koristila, 2e se i>o razdaljena zenilja pametno obdelarala, 5s se bo skušalo kolikor mogoSe veliko na razdoljeni zemlji pridelati. liko se ne upoštova tega dejstva, bo agraraa reiorma v Skodo kmetijstvu , oelemu narodnemu gospodarstvu, kar its, ne bo prav nič korlstilo slojom, ki iako vročo hrepenijo po zemlji. Vlada, oaobito pa ministrstvo za agranno reforrao, bi moralo vse storiti, da se u^mH B8 samo željam ljudstva, ampak Caflf avažujojo narodno-gospodarska naCela. Prvotuo jo vlada precen]ovala agrarnoreformno gibanje, sedajgapa poaoeujuje^ Ministrstvo za agrarno reTOTmo se ni resno potrudilo doseCi stvarne in gospodarskim razmeram primerne rešitve tega vpraSanja, temve6 se je zadovoljilo z izdavaniem naredb, ki pobijajo druga urugd, pa. še do idanašnjega dne ni razvilo programa, po katerem hoče rešiti vpraSanje agrarne reforme. Kdor pazuu za i ¦ ]e to delo miuistrstva, pride nohoto do propričanja, da zavlačuje ministratvo reSitev tega vprašanja z željo, da spra vi to vprašan^e z dnevnega reda. ;V prehodni odredbi od 25. lebru arja 18113 se povdarja, da se bodo vsa velika posestva v naši državi razlastila ia dala zemlja onim državljanom, ki se bavijo s poljedelstvom, a zemlje vobee nimajo, ali ne dovolj, in sicer v. loliki nieri, koiikor je morojo sami s svojo družino obdelati. Z uovo naredbo z dne 21. julija ,1919 se pcepoveduje odprodaja in obre menitev velikih posestev. V § 2 te naredbo se določa obseg velikih posestov. Za Sloveiiijo se smatra kot veliko posestvo \sako posestvo, ki meri75ha obdeJane zemlje ali y celem 200 ha , kar je z ozirora na Hrvaško, kjer Je določeno 100 ha, oziroma 300 ha, kakor tudi z oziroin na velika gozdna posestva v Sloveniji mnogo premalo. Pri določitvi obsega velikega posestva bi se moralo jasno določiti, da ne pridejo fiod agrarno reformo velika posestva, če tudi dosežejo, oziroma celo prekoračijo določeni obseg, ako so ta po; sestva v rokah kmetov, ki ista sami obdelujejo. Ker v naredbi ta določba manjka, jo p_adlo pod agrarno relormo mnogo kmetskih posestev v Sloveniji, kar gotovo ni nameu agrarne reiorme. Posledica tega dejstva je, da mnogo kmetskih posestev nosi težka bremena, katera jim nalaga agrarna reSormaia se ovira v gospodarstvu, kar povzro jja opravičeno veliko nevolje. Nujno potrebno Je, da se Čimprej taka kmetska posestva rešijo iz odvisnosti agrarae reforme in so jim omogofti neovirano gospodarstvo. Naredba z dno 11. iebruarja 1920 govori o državnem nadzorstvu in državni apravi velikih posestev. Ta naredba vsebuje jako dobre določbe, pa žalibog se merodajni činitelji po tistib ae ravnajo. Za nadzornike gozdov bi se morali postaviti strokovnjaki za ge>zdarstvo, za nadzornike druge obdolane zem'ie strokovnjaki v poljedelstyu. .Vidimo pa, da zavzemajo v Prekmurju in Sloveniji -- tudi y drugih pokrajinah' najbrž ni nid boljšo — ta mo sta ruski plemifii in vneti demokratski agitatorji brez strokovne izobrazbe, —• uahko si predsiavljamo gos|3odarstvo teb. nadzornikov na velikih posestvih. SkrajHO nezadovoljui so lastniki teli posestev, nič manj uslnžbenoi, najboli pa Ijudstvo, ki so mora v gospodarskih zadevah obračati na te nadzornike. Velika posestva ne napredujejo — temveS propadajov Po naredbi z dne 3. sept. 192Q se daje zemlja za štiri leta v zakup. Ta dolofiba 36 lahko tolmaSi v tem smislu, da so Ła ne misli na skorajSnjo izx edbo agrarue reforrne, katere zavlačevanje so mora na vsak način obsojati. Z naredho z dne 30, oktobra 1920 ^e določa, da imajo pravico do nabave &rv iz gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, v prvi vrsti kmetje. V dokaz, kako deluje v tem smislu mi nistrstvo agrarne relorme, hoftera uavesti samo eden imačilen slučaj. — Kmetsko Jjudstvo, osobito v Prekmurju, kjer so skoraj vsi gozdovi lastnina graščakov, kojih posestva spadajo pod agrarno relormo, se je bridko pritoževalo, da ne dobi za kurjavo potrebniK drv, ker se izgovarjaio nadzorniki teti vtlikih posestev, da niso dobili prav nobenili {ozadevnih navodil. Ob priliki pritožbe se je pri ministrstvu izvedelo, da navedena naredba o dobavi drv vei]a le za HrvaSko, na Slovemjo je pa ministrstvo pozabilo. iTudi pri reševaiiju vprašanja agrarne roforme vidimo, da se da to vprašanje hitreje in bolje rešiti, ako bi se agrarnim direkci,}am v posamezaih,'- pokrajinali prepustilo ve8 samofetojnosli z ozirom na različne gospo darske in socijalne razmere, ako bi pri dirckcijah jn okrožnih agrarnih uradih sedfelo manj juristov in veft gospodarskih strokovnjaliov, ako bi so kot uradniki in nadzorniki v področiu niinistrstva za agrarno r^fonno nasfavljali sposobni^ delavni uradnikiin strokovnjaki, ne pa samo uradniki in nadzorniki, o katerih se ve samo to, da so vneti pristafii demokratske struje in niQ drugega.