Sicer je v četrfinalu pokala izpadel, toda: SAK je navdušil pred 3000 gledalci Vsak, ki je bil pretekli torek v Trnji vasi in videl, kako je igral naš Slovenski atletski kjlub, je bil ponosen na naše fante, ki so dokazali, da so prišli upravičeno med najboljših osem v Avstriji. naš tednik Številka 17 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 29. april 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostarnt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Dvojezična karta Koroške Mohorjeva založba v Ce lovcu je izdala s podjetjem Freytag & Berndt dvojezični zemljevid. Slovenska krajevna imena so povzeta po novem jezikovnem priročniku dr. Pavla Zdovca „Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem“, ki je pravkar izšel na Dunaju Nova dvojezična karta je na razpolago v slovenskih knjigarnah v Celovcu. K sliki: vodja Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kat nig je z dvojezično karto Koroške zadovoljil dolgoletno vsestransko povpraševanje. FPO lahko do leta 1999 preprečuje izvolitev deželnega glavarja - zahteva po spremembi koroške ustave vedno glasnejša Spremeniti ustavo in zagotoviti tudi manjšinski mandat Dejstvo, da lahko 1/3 deželnozborskih poslancev v nedogled preprečuje izvolitev in delo deželne ^vlade, je nadaljnji dokaz, daje treba v koroški usta-|vi marsikaj popraviti. Pri tej korekturi ustave naj bi ‘ upoteštevali tudi zahtevo koroških Slovencev po zajamčenem manjšinskem mandatu v deželnem zboru. Danes, v petek dopoldan, naj bi v deželnem zboru izvolili deželnega glavarja in deželno vlado. FPÖ pa bo zapustila zbor in s tem preprečila izvoli-, tev. To lahko dela do naslednjih volitev ... 2 Politika Politika 3 Jože wakounig__ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Med strahom in upanjem 12. junija letos bojo v Avstriji glasovali o pristopu k Evropski uniji (EU). Zagovorniki skušajo ljudi prepričati s čim lepšim slikanjem razmer in razvojnih mogočosti v novi, širši skupnosti, nasprotniki seveda z opozarjanjem na slabosti in na škodo, ki da jo bo utrpela Avstrija, z njo vred pa vsi prebivalci. Kaj je Evropska unija? Gotovo to ne more biti soznačnica za Evropo. Kaj je Evropa? Je del evrazijske celine. Na zahodu jo omejuje Atlantik, na vzhodu Ural. Evropska unija je zahodni del te Evrope. Dvanajst držav jo sestavlja. Jedro so države tako imenovane Evropske gospodarske skupnosti (Italija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Zahodna Nemčija). Pozneje so se pridružile Velika Britanija, Irska, Danska, Španija, Portugalska, Grčija. Unijo sestavljajo države različne razvitosti in gospodarske zmogljivosti, države različnih narodnih, verskih, kulturnih izročil, države različnih pogledov na odnos središče —- pokrajine, države različnih pojmovanj demokracije; demokracija je pogoj za članstvo v EU. Grčija npr. zbija skrajno nacionalistično, v resnici že histerično politiko proti vsem narodnim manjšinam (Makedonci, Albanci, Aromuni, Romi), ki jih kratkomalo ne priznava. Edina priznana manjšina v Grčiji so Turki. Ne Francozi in ne Angleži ne ravnajo z narodnimi manjšinami zgledno. V Italiji se razmere slabšajo. Španci morajo popuščati Kataloncem, Baskom, Galicijcem. Nemčija ima tri avtohtone manjšine (Dance, Frize, Lužiške Šrbe) in vrsto novih, ki so nastale zaradi priseljevanja tujih delavcev. Gotovo je to politično združevanje preprečilo v Evropi razne oborožene spopa- de, kakor so bili v prejšnjih obdobjih na dnevnem redu, višek pa so dosegli z drugo svetovno vojsko. Združevanje je nastalo tudi z željo, da bi ukrotili Nemčijo, pa zaradi strahu pred komunizmom. Nasprotja med državami so seveda ostala. Vojsko v Bosni bi lahko imenovali nadomestno vojsko med Francijo in Veliko Britanijo na eni (podpora Srbom) in Nemčijo na drugi strani. Velika nevarnost preti manjšim narodom in kulturam. Maastriška pogodba vidi samo regije kot upravne enote, ne upošteva pa narodov, njihovih jezikov in kultur. Seveda je mogoče postaviti jez proti takim stremljenjem. Preveč evropskega bogastva je ogroženega. Pri nas ni mogoče ustvariti neke nadna-cije, kakor so to skušali uresničiti v Sovjetski zvezi s socialistično sovjetsko (rusko), v Jugoslaviji pa z neko socialistično jugoslovansko (= srbsko) nacijo, kakor so naredili Amerikanci s svojim talilnim loncem; pa tudi tam se ta talilni načrt noče več tako uresničevati, kakor bi to želeli njegovi zagovorniki. Gospodarski načrt EU je izreden izziv manjšim gospodarskim enotam, tako tudi našemu kmetijstvu. Vendar, ali niso dinozavri že zdavnaj izginili z naše zemlje, kjer zanje pač ni prostora? Izkušnja tudi kaže, da so manjše enote veliko laže obvladljive kakor okorni velikani. Edina možnost za neko Evropsko unijo je, da bo čim manj centralistična, da bo čim bolj upoštevala posebnosti različnih pokrajin in narodov, od katerih naj bo vsak enakopraven. Enakopravnost pa se začne pri človeku posamezniku. Pozitiven odmev na kulturni l v Feldkirchnu S pestrim sporedom je Biro za slovensko narod-župan Feidkirchna sepP no skupnost pri Uradu koroške deželne vlade pred-*™";Led^siove" stavil v času od 18. do 22. aprila 1994 v Trgu/Feld-skem jeziku. Poskus posre- kirchnu slovensko koroško kulturo širši javnosti, dovanja neobremenjenih kulturnih odnosov je v Feld- Tako kot že lani v Špitalu je bilo tudi letos zanimanje za kulturni teden koroških Slovencev izredno veliko. Večina prireditev je bilo zelo dobro obiskana, tako na primer Omanova razstava, predstava senčnega lutkovnega gledališča „Drevo nad prepadom" in predvsem še štirideseti jubilejni koncert „Ponižani in razžaljeni" MePZ „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu. Z razstavo „Ziljska noša" je KKZ dala vpogled v kulturo Slovencev na Zilji. Za glasbeni spored razstave je z ubranim petjem poskrbela družina Zwitter iz Za-homca. Nadalje je bilo na sporedu literarno branje Janija Oswal-da, razstava knjig slovenskih založb, sklepni koncert pa so oblikovali slovenski in nemški zbori ter instrumentalna skupina iz Feidkirchna. Vsekakor je bila kulturnopoliti- čna iniciativa slovenskega biroja^ircllnu vsekakor uspel, pri deželni vladi pomembna in Drugo leto, ob 75-letnici plešo zato izrekli besede zahvalebiscita, bo kulturni teden vodji biroja, dr. Apovniku, za'koroških Slovencev predvido-stopniki deželne vlade kot tudmna v Gmündu. Koroška deželna vla1'.družine in mladina’ otroški 1 m zavetišča. Referati so na papirju ietfried Haller — SP: občine, de^en' storsko načrtovanje, gradnja Kakor dolgo bo FP bojkotirall0vanj, požarne brambe in litve v deželnem zboru, bo o lstvo. razdeiitev referatov le na Robert Lutschounig - VP: kme- Pred videna je sledeča razdelit,» ... . , . .. 1 vo, energija m nacionalni parki. Christof Zernatto — VP: (de D glavar) finance, personal, ma , dob' drugega namestnika ne, deželni urad. Plne9a glavarja in sledeče refe- ...... ... ; gospodarstvo in po- Michae Ausserwmkler sevanje gospodarstva, gradnja (namestnik dez. glavarja), bol ^ promet) turizem, obrt, grad-zdravstvo, sole, kultura m spe okolje, vodno pravo in oddelek Karin Achatz — SP: socialn „Nesrečen vstop koroških Slovencev v republiko!“ Prikaz zgodovine, kulture in literature koroških Slovencev v republiki. Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ iz Bilčovsa je pretekli teden priredilo prireditev v okviru serije „75 let Republike Avstrije" Zveznega ministrstva za pouk in umetnost. Prireditev sta s predavanji oblikovala univ. prof. dr. Andrej Moritsch (govoril je na temo Zgodovina koroških Slovencev v republiki) in urednik slovenskega sporeda ORF Koroška Horst Ogris (Kultura in literatura koroških Slovencev v republiki). Po predavanjih je sledila diskusija, večer pa je vodil Janko Ferk. Univ. prof. dr. Moritsch je pričel svoje predavanje prav s časom, ko so nastale nacionalne manjšine (1918). Prej, ko v srednji Evropi ni bilo nacionalnih držav, se tudi ni stavilo vprašanje o problemu nacionalnih manjšin. Toda ko je na- stala 1. republika Avstrija, ni bil več vzrok države cesar, temveč narod. Država pa je najlepša, če je le enega naroda, ene narodnosti. Narodne manjšine torej niso odgovarjale idealnemu, zdravemu razvoju. Poleg tega je narodna manjšina tuja, pri kateri se ne ve, komu je bolj lojalna. Torej je bil vstop koroških Slovencev v 1. republiko nesrečen in je šel v ekstrem. Mnogo je k temu prispevala razcepljenost koroških Slovencev, pa tudi dejstvo, da so imeli na Koroškem vse Slovence za ljudi, ki da si želijo v nekdanjo Jugoslavijo (1920). Imeli so jih za nelojalne in zaradi tega je postala zamisel etničnega čiščenja nadvse aktualna. Isto usodo so trpele vse druge manjšine v Evropi, tudi nemška manjšina v Sloveniji. Veljal je princip: biješ ti mojega osla, bomo mi bili tvojega. Po „Anschlußu“ so imeli Slovenci upanje, da se bo položaj izboljšal (v resnici so bili v brezupnem položaju, a se ga niso zavedali), ki pa se je dejansko le v tem, da so imeli koroški Slovenci boljše zastopnike. Pričeli pa so se temni dogodki dejanskega etničnega čiščenja. Stali so pred alternativo: ali asimilacija takoj, ali pa izselitev . . . Drugi predavatelj, Horst Ogris, je govoril o kulturi in literaturi koroških Slovencev v tem času. Ni se osredotočil na ustvarjalno gradivo, temveč na grenka spoznanja — na zamujene priložnosti. Tako je na primer ugotovil, da koroški Šlo-venci nimamo eposa, drame ali romana, ki bi govorili o temnih dogodkih v času republike (izjeme so le redke — Messner, Lipuš). Odgovora na vzroke pa tudi on ni vedel. Poudarek pomenu Biroja za sovensko narodno skupnost Na svoji seji v ponedeljek, 25. aprila 1994, je predsedstvo NSKS obravnavalo tudi vprašanje delovanja Biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade. Kot kaže, se bo vodja biroja, dr. Pavel Apovnik, ki je skupaj s sodelavci med drugim poskrbel za zelo uspešno pripravo in izvedbo Kulturnega tedna koroških Slovencev lani v Spittalu ob Dravi in letos v Trgu/Feldkirchen, od te svoje funkcije iz zdravstvenih razlogov poslovil. Po mnenju predsedstva izpolnjuje Biro za slovensko narodno skupnost pomembno vlogo, in je bilo zato na seji poudarjeno, da se mora status biroja nujno ohraniti in se število njegovih sodelavcev nikakor ne bi smelo zmanjšati, kot se je že slišalo. Vsekakor se bo Narodni svet pri deželni vladi odločno zavzel za to, da bo biro imel ustrezne pogoje za nadaljnje delovanje. sen Nudi gastroja dodaten trg za kmečke proizvode? V študiji „Öffentliches Prcrle kmetijstvo, saj živilska indu-blemverständnis und Einstellun'Strija te produkte le imitira, gen zur österreichischen Land v povpraševanju poleti '93, ki Wirtschaft , ki je bila objavljendgerT1 ga jzve(jel med glavnimi aprila 1994, je med drugim zapi predstavniki gastronomije v oko-sana sledeča izjava. Nc|iCj Baškega, Vrbskega in Klo-vprašanje. .,Kateri problemi sCpinjskega jezera, se je izreklo za kmetijstvo v Avstriji najbolgß g o/0 gostinstev, da si lahko pereči? je večina prebivalstySprecjg^av|jaj0 sodelovanje s kme-spontano odgovorila, da tičticami in kmeti. Na vprašanje, kaj največji problem v premzkihpovezujejo g pojmi kmetiCa/ cenah za kmetijske proizvodekrTlet/kme£koS(» so najpogo-Temu sledijo težave v prodajsteje odgovorili: „živila in kme-proizvodov in težave v zvezi Zčke proizvode". Na vprašanje, EU. Tega mnenja je tudi večinskakgen p0men jmajo kmetice/ povprašanih kmetic in kmetov, kmetje v njihovi regiji, v katerem To je jasen izraz in izziv za is3ziru 50 va5ni zanje, je izmed kanje novih poti v prodaji in to pcSedmih možnih odgovorov naj-možnosti z novimi, raznolikimi irf^Qosteje bil imenovan „pomen kakovostnimi proizvodi, kateri sjZa proizvodnjo kmečkih speciali-prodajajo za pošteno ceno. Zato'®* • ln na vprašanje: „Ali je za je potrebno odkriti nov trg in sraš obrat zanimivo, da lahko poravnati po njegovih potrebah in^ujate domače specialitete?" je željah. Tak trg se kmeticam im0>6 °/o odgovorilo z „ja . kmetom med drugim ponuja v Kaj lahko iz teh podatkov skle-gostinstvu. Ta trg še ni nasičen.Damo? Gostinstvo v regiji čuti nasprotno, povpraševanje poDotrebo po kmečkih živilih. Za domačih kmečkih proizvodihiužno Koroško se ponuja edinst-raste. Te proizvode pa lahko nudiVena priložnost tesnega sodelo- vanja med gostinstvom in kmetijami. V prvi vrsti pride v poštev prodaja živil in domačih specialitet, ki so za vsako dolino oziroma za določene kraje karakteristični. Ponudba takšnih specialitet bi vtisnila regiji pečat, ki bi jo naredil edinstveno in nezamenljivo. Specialitete in posebnosti posameznih dolin se lahko strnejo v nadgrajeno regijo, recimo regijo „Južna Koroška“, ki se dokumentira z določeno kakovostno oz. regionalno znamko. Takšna znamka ali naziv ne pomeni nič drugega, kot da je produkt iz določene regije z vsemi posebnostmi, ki odlikujejo to regijo. Vse premalo se zavedamo, v kakšnih krasnih krajih živimo; in ne zavedamo se dovolj, da te kraje oblikuje kmetijstvo. Saj nenazadnje prihajajo množice turistov prav zato, da ob tej kulturni krajini uživajo svoj dopust. Poleg tega lahko takšna znamka še dodatno jamči za poseben način proizvodnje, katerega določijo kmetice in kmetje sami. Kmetice in kmetje, ki prodajajo živila pod tako znamko, katera jamči tudi za kakovost proizvoda, imajo odlične možnosti za dodaten zaslužek v gostinstvu. Saj je tudi gastronom zainteresiran za čim boljšo kakovost in raznolikost svoje ponudbe na jedilniku. Če se torej agronom in gastronom združita in se dogovorita, kaj lahko kdo kdaj nudi na eni strani oz. potrebuje na drugi strani, je možno, da se iz tega razvije neke vrsta AGROGAST partnertstvo, ki je plodno za oba udeleženca. Zato vabim interesente s strani kmetijstva in s strani gastronomije, da se javite v pisarni Kmečke izobraževalne skupnosti KIS, Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, ali po telefonu oz. faksu 0463/382438, kjer Vam tozadevno nudimo izdelan model za takšno sodelovanje. Dr. Štefan Merkač, Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Baram vas, kaj imata predsednik manjšinskega sosveta Marjan Sturm in koroški deželni glavar Christof Zernatto skupnega. No, če še ne veste, vam pa rad razodenem to skrivnost. Zernatto bi bil skoraj postal novi deželni glavar s pomočjo FPÖ, Sturm pa je s pomočjo FPÖ postal predsednik manjšinskega sosveta za koroške Slovence. Iz naših občin Posojilnica Pliberk je pomagala ljudski šol/ Libuče urediti knjižnico. Poslovodja Posojilnice Jzibi Mandl je učitelju Juriju Opetniku in njegovi asistenčni učiteljici Manni Ste Iz I preda! knjige, ki se y|dc otroci že pridno poslužujejo. Foto Fc ;ot _^S£ Rož: spomenik Kameradschaftsbunda razburja duhove H .m Quantschnigova poleg gradbenega« dovoljenja dala še podporo ; Medtem ko so rožanske občine St. Jakob, Škofiče, Vrba in Bistrica vj Rožu na predlog socialistov odklonile prošnjo Kameradschaftsbunda, jjns bilčovška županja Quantschnig brez občinskega sklepa dala poleg grad25 benega dovoljenja tudi podporo v višini 5.000 Za spomenik Kameradschaftsbunda na Gori pri Bilčovsu bilčovška žtT panja ni dala le gradbenega dovoljenja, ampak tudi finančno podporo. ^ Novici iz Bilčovsa • Dodatni proračun za leto 1993. Občina Bilčovs je v preteklem letu prigospodarila presežek v višini 548.000,-šilingov. Občinski odborniki so na svoji zadnji seji sklenili, da bodo s presežkom iz preteklega leta financirali dejavnosti in projekte, ki jih je občinska nadzorna oblast dežele svoj čas črtala. In sicer subvencije društvom, podpore za sončne kolektor-je, prispevke za požarno brarnbo, prispevke za oskrbo občinskih cest, nakup čakalnih hišic, postavitev od-klicnih desk v Velinji vasi, Zgornji vesci in v Želučah. • Le še mesečen odvoz smeti. Občinski odbor v Bilčovsu je pri občinski seji sklepal o pogodbah za zbiranje starega stekla, papirja in embalaže ter spremenitvi odredbe za zbiranje odpadkov občine Bilčovs. Bistvena sprememba nove ureditve je, da bodo v Bilčovsu odslej odvažali smeti le še enkrat mesečno (doslej poleti 14-dnevno, pozimi pa mesečno). Stroški za posameznika se bodo tako znižali za pribl. 30%. Občani pa bodo lahko vsak čas dobili na občinskem uradu dodatne vreče za smeti, in sicer za 22,- šil. Občina računa s tem, da bo odvoz smeti v letu 1994 stal šil. 462.000,- . V smislu nove odredbe za zbiranje odpadkov pa so v Bilčovsu urejeni otoki za varstvo okolja, kjer občani lahko ločujejo svoje odpadke. Žvabek • Dekleta v Žvabeku praznujejo 15-letnico. Pevsko instrumentalna skupina Žvabek praznuje v soboto, 30. aprila 1994, 15-letnico obstoja. V gostilni Hafner v Gornji vasi bo slavnostni koncert, na katerem bodo nastopali Kurt Klade, Hubert Krop, Ivanka Polanc, Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk, Mlada Podjuna in oktet Suha. Zanimivost ob robu: članice zbora so pred 15 leti pričele peti kot male deklice, danes pa imajo skupno že 22 malih otrok, ki bi lahko sestavili že lasten otroški zbor. . . Avstrijski Kameradschaftsbund je sklenil, da bo zgradil v Rožu spomenik za padle vojake. Občinski odborniki ÖVP so pri občinah vložili prošnje za podporo. Uspešni pa so bili le v Bilčovsu, kjer je županja Stefi Quantschnig poleg gradbenega dovoljenja dala za gradnjo takega spomenika še finančno podporo. Tako postopanje v bilčovški občini le malokdo razume. Po eni strani zato, ker so druge rožanske občine prav na predlog socialistov odklonile podporo Kameradschafts bundu; po drugi strani pa je to nedvomno politično kočljivo vprašanje in bi prav zaradi tega bil potreben sklep občinskega odbora. Ko gre namreč za postavitev dvojezičnih kažipotov in drugih napisov, Quantschnigova nikakor ni pripravljena vzeti odgovornosti na svoja ramena, čeprav bi to lahko storila. Za postavitev dvojezičnih napisov namreč ni potre- ben sklep občinskega sveta. Občinska odbornica EL Ingrid Zablatnik je postopanje županje kritizirala na eni izmed zadnjih občinskih sej in je postavila pod^r poro občine pod velik vprašaj, sfva gre za postavitev spomenika v- O e h a )- Kljub temu pa sta se z možem Poltijem odločila, da bosta vzgajala svoje otroke v slovenskem Iduhu. Marija Svetina pripoveduje, 'da pri vzgoji svojih petih otrok s strani občine ni imela nobene podpore. Tako svoj čas kot tudi danes v tem kraju ni dvojezičnega vrtca in tudi prijava k dvojezičnemu pouku v ljudski šoli je tam nekaj nevsakdanjega. Edini steber za dvojezične družine je bila v Šmarjeti že od nekdaj fara. Duhovniki so se vedno trudili za boljše sožitje obeh narodov, kar pa žal tudi danes še pogostokrat ne uspe. Marija Svetina pravi, da je slovenski duhovnik v tem kraju izpostavljen tako velikemu pritisku, da se človeku od časa do časa lahko zasmili. Svetinovi hčerki Martina in Margret sta obiskovali Slovensko gimnazijo. To je bila poleg dijaškega doma edina ustanova, ki je mladima dekletoma krepila hrbtenico in posredovala zdravo samozavest in ponos na pripadnost k slovenski narodni skupnosti. Medtem ko so otroci Svetinove družine imeli v svojih otroških letih le razmeroma malo stikov s sosednjimi otroki, se je to danes nekoliko izboljšalo. Z velikim prizadevanjem se vključujejo po zgledu staršev v farno življenje in tam skušajo biti most med slovensko in nemško govorečo mladino. Zavedajo se, da bi pasivnost slovenskih družin pomenila, da bi se slovenščina popolnoma izpodrinila še iz cerkvenega življenja. Marija Svetina, ki ji je pod najtežjimi pogoji uspelo vzgojiti svoje otroke v zavedne pripadnike slovenske narodne skupnosti, si želi, da bi tudi oni kljub jezikovnemu pritisku ohranili svojo materinščino in jo dali naprej tudi svojim otrokom. Marija Svetina je prišla do spoznanja, da se je možno upreti asimilacijskemu pritisku le takrat, če ima človek zdravo samozavest in ima pozitiven odnos do materinega jezika. Biti Slovenec v kraju, kjer je slovenska narodna skupnost še močna, oziroma biti Slovenec med Slovenci, ni težavno. Prav zato bi bilo nujno potrebno, da bi se slovenske druži- ne v krajih na jezikovni meji še bolj združevale in postale iznajdljivi pri tem, kako bi lahko omogočale svojim otrokom, da bi do-raščali v dvojezičnem okolju. Dejstvo je, da občina kljub prizadevnemu slovenskemu občinskemu odborniku in razmeroma velikemu interesu pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ni pripravljena podpirati želje staršev po dvojezični vzgoji. Ponoven dokaz za to je, da bo občina sedaj uredila otroški vrtec, ki pa bo le enojezičen in to kljub dejstvu, da je osem staršev izrazilo željo, da bi občina omogočila dvojezično vzgojo. „Biti Slovenc med Slovenci ni težavno. Ohraniti materinščino pod močnim jezikovnim pritiskom pa je nekaj drugega.“ MARIJA SVETINA „Kdor pozna položaj v občini, ve, da slovenski občinski odbornik lahko govori o vsem, vendar ne o vprašanju slovenščine," pripoveduje Marija Svetina. Bolj pozitivno pa se razvijajo odnosi med obema narodoma na kulturnem področju. V zadnjem času uspeva prirejati skupne kulturne prireditve, kar daje upanje, da se mišljenje le spreminja v pozitivno smer. Želja Marije Svetine pa je tudi ta, da bi osrednje slovenske kulturne organizacije večkrat pomislile tudi_ na take obrobne kraje, kot je Šmarjeta, in jim ponudile gostovanje kake slovenske skupine, ali podobno. Kraji na jezikovni meji potrebujejo še bolj vsakršno podporo. 11 KULTURNI TELEKS OBIRSKO 20 let ženski oktet Že 20 let prepeva Obirski ženski oktet. V soboto, 7. maja, ob 19.30 vabijo pevke na slavnostni koncert v Kovačevo dvorano na Obirsko. Pel bo tudi kvartet „Do”, nato bo ples z ansamblom „Duo Vedrina.“ ŽIROVNICA/ WASSERHOFEN Razstava štirih umetnikov V Žirovnici pri Sinči vasi razstavljajo od 6. do 31. maja štirje umetniki. Pod naslovom „Fremdgehen“ so v gradu razstavljena dela umetnikov Antona Manabeja (rojen v Železni Kapli), Ingeborg Maierhofer, Enza Marinija in Norberta Glat-schniga. Vernisaža bo v petek, 6. maja, ob 19. uri. DUNAJ Razstava slik V galeriji „echoraum“ (Sechsauserstr. 66, 1150) razstavljata svoje slike Salko Ša-rič in Vladimir Kolopič. Naslov razstave: „Poniženje Ijepote". CELOVEC Galerija Carinthia Do 2. junija so v galeriji Carinthia še na ogled slike Johanna Juliana Taupeja. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 11. do 13. in od 15. do 18. ure. MAUTHAUSEN Spominska tabla Preteklo sredo so v muzeju v Mauthausnu postavili spominsko tablo za žrtve Romov in Sin-tov, ki so umrli pod nacionalsocializmom. ŽARNICE - ITALIJA 15. pevska revija V soboto, 30. aprila, bo zvečer v Žabnicah 15. pevska revija treh dežel. Iz Koroške sodeluje „Polizeichor Villach“. Radio / TV / Prireditve T ; : Nedelja, I. maja, oh 13.00 v TV 2 Poned., 2. maja, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • Po političnih spletkah zadnjih tednov: kako naprej v deželni vladi • „Mlada mani-fešta“ • Romi in Sinti: priznana, a nepoznana narodnost • 15. srečanje otroških in mladinskih zborov • Slovenski atletski klub — Admira Wacker • Pred premiero srednjeveške kantate „Carmi-na Burana" v Celovcu: 150 slovenskih pevcev in pevk se vestno pripravlja 12 T A PETEK, 29. april Kulturna obzorja. SOBOTA, 30. april Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E r«x NEDELJA, 1. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna D misel (mag. Dorica Lepu-schitz, Brnca). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 2. maj Dijaki iz Slovenije — Slovenska koroška mladina: Slovenci dveh vrst? V TOREK, 3. maj R Partnerski magazin. A SREDA, 4. maj Društva se predstavljajo. Večerna: Slovenski kultur- D ni teden v Feldkirchnu. 1 ČETRTEK, 5. maj U Rož — Podjuna — Zilja. CELOVEC: Modestov dom Od 2. do 7. maja bo v dvorani Modestovega doma velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta. Razstavo so pripravili gojenci doma. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 2. maja, ob 19. uri v Modestovem domu. Razstava bo od 2. do 7. maja odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Vstopnine ni! NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,--; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Dom v Tinjah V sredo, 4. maja, ob 19.30 Z ODPOROM PREŽIVETI IN KAJ POTEM? Predavanje z diskusijo — O nekaterih aspektih partizanstva na Koroškem in o manjšinski politiki v prvih mesecih po osvoboditvi. Predavata: univ. as. dr. Valentin Sima, univerza za izobraževalne vede, Celovec; dr. Avguštin Malie, Slovenski znanstveni inštitut, Celovec v sredo, 11. maja, ob 19.30 OKROGLA MIZA na temo: V RAZDVOJITVI. NA VPRAŠANJA O ODLOČILNIH ZAREZAH V NAJ NOVEJŠI ZGODOVINI KOR. SLOVENCEV ODGOVARJAJO NARODNOPOLITIČNI AKTERJI ČASA Sodelujejo: dv. sv. dr. Valentin Inzko, soustanovitelj Narodnega sveta kor. Slovencev in večletni predsednik organizacije: dekan Kristo Srienc; župnik Tomaž Hol-mar; Milena Gröblacher, delovala v Mladinski organizaciji in v Antifašistični zvezi žena AFŽ; Tonči Schlapper, Slovenska prosvetna zveza Sprašuje: univ. prof. dr. Andrej Moritsch, Pošišče ROMANJA 1994 v sredo, 14. maja ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za ziljske župnije Vodita: žpk. Stanko Trap in Jože Ko-peinig na binkoštni ponedeljek, 23. maja ROMANJE V MARIAZELL IN SECKAU za dekanijo Pliberk Duhovni vodja: Jože Kopeinig od petka, 10., do sobote, 18. junija ROMANJE v Lurd, Turin, La Salette, Montserrat, Milano, Padovo Duhovno vodstvo: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA ’94 od petka, 17. 6., do sobote, 25. 6. Izobraževalno potovanje na Moravsko in Češko Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 22. avgusta do petka, 2. septembra Izobraževalno potovanje v NORMANDIJO in BRETANIJO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Škocijan VIGREDNI KONCERT Čas: v soboto, 30. 4., ob 20. uri Kraj: v dvorani Kassl v Škocijanu Nastopajo: Otroški zbor, Dekliški zbor, MoPZ SRD „Vinko Poljanec", Singkreis St. Kanzian Prireditelj: Kulturno društvo Škocijan SPD „Vinko Poljanec" Celovec Kulturno društvo „Pri Joklnu“ Razstava Behzad Hadziahmetovic in Franz Scheck — . . . als wäre es eine Brücke . . . kao da bi bio most“ Branje: v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri Multikulturni večer: v četrtek, 5. maja, ob 20. uri Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu v sodelovanju z Uradom za posvetovanje tujcev in Ministrstvom za pouk in umetnost Bilčovs 1994 — MEDNARODNO LETO DRUŽINE Predavanje in pogovor: KONFLIKTI V DRUŽINI Predava: prof. Franz Müller Čas: v četrtek, 28. 4., ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelja: Župnijski svet Bilčovs, Katoliška prosveta Bilčovs Celje Planinsko društvo „Avto Celje“ vabi znance, planince in prijatelje Slovenskega planinskega društva Celovec na OGLED MESTA CELJE IN OKOLICE Čas: v soboto, 30. aprila Iz Koroške bo vozil avtobus. Točne informacije in prijave: Rihard Brumnik, telefon: 0463/ 46801-20 Borovlje Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na „SREČANJE ROŽANSKIH MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV“ Čas: v soboto, 7. 5.. ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Vaščani pojo, Radiški fantje, MoPZ Bilka, MoPZ SPD Borovlje F’risröno vabljeni! Žitara vas FOLKLORNI VEČER — 15 let folklorne dejavnosti SPD „Trta“ Čas: v soboto, 7. 5., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: SPD „Trta" v Žitari vasi Dobrla vas MATERINSKA PROSLAVA Čas: v soboto, 7. 5., ob 16. uri Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Na sporedu bo igra „PEPELKA" in1 nastop zbora najmlajših. Vabi: otroška skupina SPD „Srce“ v Dobrli vasi Režek GALERIJA ROŽEK RAZSTAVA JOHANNES ZECHNEF — rustika, skulpturne risbe in kolaži Galerija je odprta do 22. maja 1994, od srede do nedelje od 15. do 18 ure. 6. maja 1994 ob 19. uri peti večer j v ciklu „PRIBLIŽEVANJE“ posredo-j vanje umetnosti. Št. Primož VIGREDNO SREČANJE OB MATERINSKEM DNEVU Čas: v nedeljo, 1. maja, od 12. ure naprej Kraj: pri Voglu v Št. Primožu Nastopajo: Zdovčeve sestre Potočnik iz Koprivne (Slovenija) Vabi: Društvo upokojencev Podjuna Pliberk Premiera igre: „ŽUPANOVA MICEJ“ po A. T. Linhartu ob 20-letnici Odra 73 Čas: v soboto, 7. maja, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku j Prireditelj: Oder 73 SRD „Edinost Pliberk CARMINA BURANA (Carl Orff) — kantata Čas: v nedeljo, 15. maja, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Sodelujejo: Mešani pevski zbor „Danica“ Št. Primož, Mešani pevski zbor „Peca“ Slovensko kulturno društvo Globasnica, Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije, Mladinski zbor Slovenske gimnazije, člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti: Norina Radovan — sopran; Marjan Trček — tenor; Jožko Kovačič — bariton Dirigent: mag. Stanko Polzer Prireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Zvezna gimnazija za Slovence, ORF-Slovenski oddelek Petek, — 29. april 1994 Prireditve 13 KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO „DRAVA“ ŽVABEK vab, NA JUBILEJNI KONCERT 15 let pevsko-instrumentalne skupine Žvabek v soboto, 30. 4., ob 20. uri — gostilna Hafner, Gornja vas Sodelujejo: Kurt Klade, Hubert Krop, Ivanka Polanc, Mešani pevski zbor „Podjuna" Pliberk, Mlada Podjuna, Oktet „Suha" Veselimo se Vašega obiska! 20 let: Obirski ženski oktet ,1 ZAKLJUČNI KONCERT v Čas: v soboto, 7. maja, ob 19.30 Kraj: Kovačeva dvorana na Obirskem Povezovalec: dr. Ludvik Karničar Koncert s kvartetom „DO“ p in ples z ansamblom „DUO VEDRINA“ ži 4. J JEZIKOVNE POČITNICE ’94 za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU od 17. julija do 6. avgusta 1994 „Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu 4500,— šilingov. ■e Za to ceno nudimo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • prevoz v Novo mesto in nazaj 3 Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Šmihel SLOVENSKO LJUDSKO „FILM MLADJE“ Koroške dijaške zveze predstavlja tri GLEDALIŠČE CELJE Šlandrov trg 5 nove koroške slovenske filme Telefon (063) 25332 FILMSKI VEČER PROGRAM PREDSTAV „Govorice“ — najboljši ama- terski film, dobitnik deželne Sreda, 4. maj, ob 10. uri in ob nagrade, scenarij: Stefan 15.30: Hafner A. T. Linhart: TA VESELI DAN „Uklenjeni Prometej“ — ALI MATIČEK SE ŽENI „Teatr Trotamora“ je posnel Režiser: Vito Taufer tudi igrani film. Režija: Mar- Četrtek, 5. maj, ob 10.45: jan Sticker. A. T. Linhart: TA VESELI DAN „Karavanke“ — dve mentaliteti; — dva obraza; — ena ALI MATIČEK SE ŽENI šola Petek, 6. maj, ob 10. in ob Čas: v soboto, 7. maja, ob 15.30: 20. uri C. Goldoni—A. Rozman: Kraj: v farni dvorani v SLUGA DVEH GOSPODOV Šmihelu Režiser: Franci Križaj Prireditelja: KPD „Šmihel" in Sobota, 7. maj, ob 19.30: Koroška dijaška zveza iz A. T. Linhart: TA VESELI DAN Celovca ALI MATIČEK SE ŽENI Projekcija na veliko platno! Režiser: Vito Taufer Gostovanje v Krškem. K]®£te giTOiSdma — mcsäm© Cr^snmäOä© Četrtefc, 12. maja 1994 Zbiranje: 10.30 pred gostiščem Skubel — „Motschulablick“ Naš veliki praznik OTROŠKI DAN '94 bomo priredili na Suhi v Podjuni in je namenjen celotni družini. Tako se bomo vključili v prizadevanje mednarodnega leta družine. Navadno smo pozorni le na pretok izkušenj od staršev na otroke, bolj v ozadju naše zavesti pa je dejstvo, da se tudi starši in drugi odrasli družinski člani oblikujejo ob izkuš- nji otroka. Otroški dan odpira pogled na družino iz zornega kota otroka. Povabljeni so otroci in letos še posebej tudi njihovi starši. Program bomo oblikovali tako, da bo lahko sodelovala celotna družina. Spored: ob 11. uri sv. maša: ob 12. uri kosilo (šil. 30,—); ob 13. uri razne postaje: približno ob 17. uri konec Prireditelj: Katoliška otroška mladina VERNISAŽA Jehona Shaqiri 28. april — Tl. maj BV-galerija Feldkirchner Str. 31 Celovec/Avstrija Otvoritev ob 19. uri „Obirske kapniške jame“ spet odprte Od aprila 1994 so za obiskovalce zopet odprta vrata v „Obirske kapniške jame“ v Železni Kapli-Bela Informacije-rezervacije: „Obirske kapniške jame" Glavni trg 79 9135 Železna Kapla tel.: 04238/8239 KSŠSD - Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju MLADA MANI-FEŠTA KOROŠKIH SLOVENCEV NA DUNAJU 29. aprila 1994, ob 20.00 Kraj: Plečnikova cerkev/ Hl. Geist Kirche Herbststraße 82, 1160 Dunaj I^ŠSštšOfUil MjpSUElJjS obredi svetovnih verstev Koncert zbora Rož Zborovodja: Lajko Milisavljevič Allabu Ekber - Alah je največji Jom Kippur- Dan sprave Boženstvenaja liturgija Božja liturgija Miša Criolla - Kreolska maša 30. aprila 1994,13.00-20.00 Kraj: Frauenkommunikationszentrum Windmühlgasse 26, Dunaj Lajjtte Otroška lutkovna skupina SKD Celovec - „RADOVEDNI SLONČEK“ lutkovna pravljica SDašsbši Dunajski fantje (zborovsko petje) Sekstet iz Borovelj (zborovsko petje) Les trois arts (funk) in Jani Oswald Andreja Wuzella (klavir) Klubaši berejo iz „Smrt samokruhnosti" IKstbsuftsü Gledališka skupina SRD Borovlje MARTIN KRPAN (glasba: Roman Verdel) 6)1(3 lklMl©öj) 31 Kulturpolitik - Politik durch Kultur? (K®Uti©©Odi: Tschuschenkapelle IPIhlMlih Govorice, Karavanke, Še upanje, Vklenjeni Prometej, Tevžej InižIŽjsiiSLtoo Frlin, Ivan Klarič, Oliver Marčeta, Tanja Prusnik, Ana Starman, Niko Sturm 14 Sport Bilčovs ■ ASV 1:1 (0:0) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 3, Schlemitz 3, Dur-nik 2, Partl 3, Kuess 3, Schaunig 2, Ramusch 2 (40. Mitterbacher 3, 80. Obiltschnig 0), Weichboth 3, Smeraldo 4, Paulitsch 4; Bilčovs, 250 gledalcev Sodnik: Fischer (slab) Strelec: Kuess (60.) Sele - Železna Kapla 3:1 (2:0) SELE: E Oraže 3, A. Mak 4, S. Užnik 4, Božič 4, K. Hribernik 5, Kelih 4 (75. H. Olip 0), 2. Oraže 3 (60. M. Oraže 0), Radosavljevič 3, Travnik 3, A. Oraže 4, Maver 5; ŽELEZNA KAPLA: Kopasič 4, Sporn 3, Köck 3, Schorli 2, Baloh 3, Germadnik 4, Lipusch 3, Nerz 3, H. Grubelnik 3 (46. J. Grubelnik 4), Šumar 4, Kukoviča 3; Sele, 550 gledalcev Sodnik: Kuri (zelo dober) Strelec: Maver (18., 35.). A. Oraže (75.) oz. Germadnik (58.) Šmihel ■ Dobrla vas 0:0 ŠMIHEL: Suschnig 4, H. Motschilnik 3, Lutnik 3, Krewalder 3, Petrič 2 (46. Polcer 3), Buchwald 4, Berchlold 3, Gross 2 (58. B. Figo 2), W. Motschilnik 2, Grobeinig 2, Oh. Figo 2; DOBRLA VAS: Rigo 3, Schirnik 4, Dobeitz 3, Jörg 3, Sturm 3, Knees 3, Zunder 4, Marin 3, Schippel 3, Dollinger 2, Radif 3 (70. Herburger 0); Šmihel, 50 gledalcev Sodnik: Schmidt (sodnik iz Štajerske je bil najboljši na igrišču) Št. Andraž - Globasnica 1:1 (1:1) GLOBASNICA: Matavž 3, Kreutz 3, Fera 3, G. Sadjak 3, Silan 3, Dlopst 4, Kert 3, Ch. Micheu 3, Kordesch 3 (46. Pleschagtternig 2), Pasterk 3, Hren 3; Št. Andraž, 150 gledalcev Sodnik: Vogt (slab, skušal je dražiti posamezne igralce) Strelec: Pasterk (27.) Podliga vzhod: 1. Žrelec 18 14 4 0 40:15 32 2. Št. Vid 20 12 6 2 34:12 30 3. Ruda 20 9 5 6 26:20 23 4. Žitara vas 20 8 7 5 31:31 23 5. Mostič 20 10 1 9 32:31 21 6. ASK 18 6 7 5 30:24 19 7. Šmihel/L. 19 6 6 7 25:24 18 8. Vetrinj 19 5 8 6 25:25 18 9. Pokrče 17 7 2 8 36:31 16 10. Bilčovs 19 4 8 7 24:24 16 11. Liebenfels 18 5 5 8 25:25 15 12. Št. Lenart 19 5 4 10 14:26 14 13. ASV 18 3 4 11 14:38 10 14. Klopinj 19 2 5 12 21:51 9 Naslednji, krog (30.471.5.): Liebenfels - Bilčovs, Klopinj - Šcnihel/L, St. Lenart - Št. Vid, Ruda - Zi-tara vas, Zrelec - ASK, ASV - Vetrinj, Pokrče -Mostič; 1. razred D: 1. Metlova 17 12 4 1 61:18 28 2. Sele 18 11 4 3 44:21 26 3. Globasnica 18 9 7 2 39:14 25 4. Frantschach 18 10 5 3 36:18 25 5. Labot 19 6 8 5 25:27 20 6. Šmarjeta 18 7 4 7 23:22 18 7. Št. Andraž 18 5 7 6 21:25 17 8. Železna Kapla 17 7 3 7 19:23 17 9. Št. Pavel 18 5 6 7 26:29 16 10, Eitweg 19 6 4 9 19:43 16 11. Šmihel 17 3 9 5 25:19 15 12. Grebinj 18 4 4 10 19:23 12 13. Dobrla vas 19 3 3 13 13:57 9 14. Sinča vas 18 2 4 12 25:47 8 Naslednji krog (30.4/1,5): Dobrla vas - Št. Andraž, St._Pavel - Metlova, Frantschach -.Sele, Eit-weg - Šmihel, Globasnica - Grebinj, Šmarjeta -Sinča vas, Železna Kapla - Labot; Hobel: „Sledijo spremembe v ekipi!“ Bilčovs - ASV 1:1 - Prvi napad Bilčovščanov je povzročil jasno 11 -metrovko, toda sodnik Fischer je ni dosodil. Nato pa je bila igra obeh ekip do konca 1. polčasa izredno slaba. V 2. polčasu so se Bilčovšča-ni sicer zavedali resnega položaja, toda za več kot za zadetek Kuessa ni zadostovalo. Razburljivo igro domačinov je jasno izrazil zadetek gostov, saj so trije Bilčovščani tako dolgo tvegali, da je edini nasprotni napadalec rezultat srečno izenačil. Trener Hobel: „Katastrofalna igra!“ 20. krog ■ Liebenfels - Bilčovs: Liebenfels je izredno defezivna ekipa, ki celo na domačem igrišču noče graditi igre. Prav proti takšnim ekipam ima Bilčovs vedno težave, zato je trener Hobel tokrat manj optimističen. Tekma proti ASV je tako ogorčila trenerja Ho-bla, da premišljuje spremembe v ekipi. Hobel: „Nekateri igralci morajo računati s tem, da bodo na tekmi proti Liebenfelsu imeli prostor le na nepriljubljeni klopi. Zato pa bom dal priložnost nekaterim mladim!“ Na zadnji tekmi je bil zadovoljen le z legionarjem Smeral-dom in Paulitschem, ki sta se kljub slabi igri soigralcev do konca trudila. Žal pa nekateri nogometa ne jemljejo popolnoma resno. BIHHHHHI Selani hitijo od zmage do zmage Št. Andraž - Globasnica 1:1 - Šmihel - Dobrla vas 0:0 - Komaj 50 Dober začetek domačinov, toda gledalcev je zanimal derbi, tisti, ki pa priložnosti so se nudile Globaša- so ostali doma, pa tudi niso nič zamu-nom. Toda v 14. minuti je globaška dili. Tekma je bila na zelo nizki športni obramba „spala“, kajti domačini ravni, le ob začetku je bilo videti nekaj so jo presenetili ter povedli z 1:0. premišljenih potez. Smihelčani so bili Nato bolj zbrana in živa igra Glo- sicer v terenski premoči, toda pred go-bašanov, katerim je uspelo rezul- lom niso vedeli pravega recepta. Po-tat izenačiti (Pasterk). V 2. polča- leg tega jih je razburila odločitev sod-su sicer terenska premoč gostov, nika, ki zaradi offside-a ni priznal edi-toda napadi so bili očinkoviti le do nega zadetka. Dobrolčani pa so bili v 16-metrovke. Malenkostne prilož- protinapadih vedno nevarni, toda odnesti pa so ostale neizkoriščene. lični Suschnig ni dopustil gola. Baloh (levo) je Selana Travnika mogel pogostokrat zaustaviti le s prekrškom. slika NT/Fera 19. krog ■ Frantschach - Sele - Obe ekipi imata za cilj 2. mesto, zato jemljeta to tekmo še posebej resno. Frantschach je že dvakrat opazoval Selane, prav zaradi tega bo trener Travnik nekoliko spremenil postavo. Travnik: „Presenetil jih bom!“ Selani bodo še posebej pazili na štiri ključne igralce Frant-schacha, na katere se popolnoma osredotoča njihova igra. ■ Globasnica - Grebinj - V boju za 2. mesto je sprejemljiva samo zmaga, je dejal trener Glo-bašanov Pučelj. Vprašljiv je nastop poškodovanega Kordescha. ■ Železna Kapla - Labot -20-letni domačin Kopasič dobro nadomešča vratarja Magiča, ki je moral na operacijo. Trener Reinwald: „Labot moramo premagati!“ ■ Eitweg - Šmihel - Izgubljeno točko proti Dobrli vasi želijo Smihelčani pridobiti v Eitwegu. ■ Dobrla vas - Št. Andraž -Karel in Bukovec bosta zopet igrala, vprašljiv pa je nastop vratarja Riga, ki je poškodovan. Sele - Železna Kapla 3:1 - Silovit začetek Selanov, kateremu Kapelčahi dolgo niso bili kos. Tako je trajalo le 18 j minut, ko so se številni gledalci razveselili prvega zadetka legionarja Mavra Četrt ure navrh je bil Maver zopet, uspešen ter povišal rezultat na 2:0. 06 \ začetku 2. polčasa so naenkrat Ka-j pelčani zaigrali nekoliko močneje tet; znižali rezultat na 2:1. Nato so si zopet; domačini priigrali terensko premoč tet j zadeli tretji gol (A. Oraže). S tem je bil i derbi predčasno odločen. j SEMIKONTAKTKARATE j Primerjalna tekma Koroška - Slovenija SAK, sekcija kickbox, vabi v I soboto, 30. 4. '94 (pričetek ob i 19.30 v športni dvorani v Mia- i dinskem domu) na primerjal- j no tekmo v semikontaktkara- -teju med slovensko in koroško reprezentanco. Koroško reprezentanco zastopata tudi i Milan Hribernig in Friedrich j Wassertheurer, člana kickbox- ; sekcije SAK. Reprezentanci : sestojita iz 11 borcev, ki bodo tekmovali v 11 kategorijah. Vstopnina: 70.- (v predpro- : daji 50.-) i Člani koroške reprezentance: SK Spittal: Joschi Schmal (do 71 kg) Gerhard Tuma (do 81 kg) Reinhold Edlinger (do 91 kg) Izet Puzek (nad 91 kg) CKF - Union Klagenfurt: Andrey Pinteritsch (do 60 kg) Martin Sabith (do 67 kg) Karate Union: Marian Schoner (do 60 kg) Pichler (do 67 kg) Kickbox-Karate-Union Velden: Gerald Zimmermann (do 75 kg) SAK: Milan Hribernig (do 75 kg) Friedrich Wassertheurer (do 81) petek, 29Lapri[1994 V Sport j SAK - Admira Wacker 0:2. Za senzacijo pa je manjkalo le košček sreče. , SAK je pokazal, da je zrel za višje naloge. Bil je l-ligašu skorajda enakovreden nasprot-i nik in to je bilo največje presenečenje. Trener Ramšak je lahko ponosen na svojo ekipo. . SAK - A. Wacker 0:2 (0:0) ! . SAK: Preschern, Savič (69. Pihorner), A. Sadjak, PaPPler, Blajs, Šmid, M. Sadjak, Wölbl, Vrabac, Ur-1 schitz (66. Pelschenig), Lippusch; 1 Igrišče ASV, 2000 gledalcev Sodnik: Finzinger Strelca: Litowtschenko (52.), M. Binder (90.) Kljub tesnemu porazu, priznanje P° tekmi je dobival le SAK. Tako trener Admire Constantini, kot tudi i njegovi igralci, prav tako številni ' navijači (nad 2000), vsi so si bili edini - SAK je nadpovprečno zrela vit in kakovostna ekipa, ki v koroški li-j'J. 9i nima nič več iskati. Četrtfinalna tekma je potekala či-• sto po okusu SAK. SAK je bil v ob-i rambi izredno zbran in nasprotniku )bi ni dovolil skorajda nobene priložno-a-j sti. Toda kmalu po odmoru je legio-eO nar Litowtschenko nenadoma izko-e i nstil prvo nepazljivost domače ob-®l i rambe ter povedel z 1:0. Kdor je \ nato mislil, da je tekma že odloče-i na, se je krepko zmotil. Dobra tele-" i sna pripravljenost in volja igralcev j ie v tem času tekme presenetila I-i iigaša. SAK je napadal, si priigral ;dve lepi priložnosti, toda manjkala i i6 sreča. Najprej je le za las zgrešil j Sadjak, nato pa Hermann Lip-\ Pusch sam pred golom ni znal pre-j magati vratarja Knallerja. ■ »Ne razumem, da SAK tekmuje le v koroški ligi. Ekipa dosega raven : dobrega ll-ligaša!“ Harald Cerny Na vsak način so igralci dali vse, i razlike med l-ligašem Admiro in : koroškim ligašem SAK skorajda ni j büo videti. Admira je bila le zaradi ; tega boljša, ker so nogometaši profesionalci - ker živijo samo za nogomet. Izvrstna tokrat pri SAK libe-ro Savič (najboljši igralec, zato je : Pmjel zlatnik v vrednosti 5000.-) in napadalec H. Lippusch, katerega je še posebej pohvalil trener Admire Konstantini. Pri SAK v bistvu nihče ni bil razočaran nad porazom, čeprav so igralci nekoliko razočarani zavzeli na znanje, da bi se naslednji na-Protnik glasil dunajska Austria - in to v Celovcu... Pokalna tekma je mimo, je že zgodovina, sedaj šteje le prihodnost - in prihodnost pomeni naslov koroškega prvaka. Že v nedeljo pri-do v Trnjo vas VSV, proti kateremu 'ma SAK še odprt račun. Član avstrijske reprezentance Harald Cerny (na sliki ga tesno pokriva Wölbl, spredaj Šmid) je po tekmi SAK trosil rože. Sam pa je tokrat le redkokdaj pokazal svojo hitrost. sliki Fera/Jeiiitsch Hermann Lippusch - po tekmi so bili njegovi podpisi še posebej priljubljeni. Iz drugih časopisov SAK schied mit Anstand aus Im Viertelfinale war für den SAK Endstation: 0:2 gegen Admira. Kleine Zeitung Ein Abschied in allen Ehren Verloren, aber ganz sicher nicht blamiert. 0:2 gegen Admira - im Cup-Viertelfinale kam für SAK das Aus. Bei 0:1 voll zurückgefightet, Chancen - aber leider. Kronen Zeitung „Acker“ wurde zum Verhängnis KTZ SAK-VSV _______________ Poražencu grozi konec sanj o naslovu Tekme med SAK in VSV so bile vedno zaznamovane z izredno borbenostjo, predvsem s strani Beljačanov. Še dobro v spominu je ŠAK jesenska tekma, kjer ga je VSV le s pomočjo sodnika premagal. Takratni „skandalni“ sodnik se je glasil Glanz, ki prihaja iz Wolfsberga. Prav ta Glanz, ki je jeseni očividno oškodoval SAK, pa tokrat zopet sodi vrhunsko in za obe ekipi usodno tekmo. Usodno zato, ker poražencu grozi le mesto za regionalno ligo. Obe pa želita postati prvak. SAK-VSV V nedeljo, 1.5.1994, ob 16. uri v Annabichlu S. Sadjak kronal svojo dobro igro s silovitim zadetkom Velikovec - SAK 0:2 (0:1) SAK: Preschern 5, Savič 5, A. Sadjak 4, Papp-ler 4, Šmid 4, S. Sadjak 5, M. Sadjak 4 (46. Wölbl 3), Vrabac 4, Blajs 4, Pelschenig 5, Lippusch 4 (65. Pihorner 0); Velikovec, 500 gledalcev Sodnik: Joas (dober, ni imel težav) Strelci: Nabernik (12,/avtogol), S. Sadjak (78.) U191:3 (F. Sadjak, Bošnjak, Urschilz) Pričakovano težka tekma v Velikovcu. Predvsem v 1. polčasu je moral vratar Adi Preschern nekajkrat preprečiti zadetek domačinov. ŠAK je sicer v 12. minuti srečno povedel z 1:0 (avtogol), toda igra ni bila tako prepričljiva, kot so nekateri pričakovali. Poleg tega so bili domačini bistveno močnejši, kot to izraža njihovo mesto na tabeli. Šele v 78. minuti je mladi Simon Sadjak s silovitim strelom zagotovil SAK sicer pričakovano, toda težko priborjeno pomembno zmago. Koroška liga 1. WAC 22 14 6 2 39:17 34 2. VSV 22 14 3 5 35:12 31 3. SAK 21 14 2 5 36:16 30 4. Treibach 22 11 7 4 34:22 29 5. Breže 22 10 8 4 32:20 28 6. Lienz 22 9 8 5 37:24 26 7. Trg/Feldk. 22 8 7 7 29:19 23 8. Wernberg 22 7 8 7 40:36 22 9. Lendorf 22 7 6 9 24:30 20 10. Wietersdorf 21 5 9 7 23:23 19 11. Austria 22 6 7 9 22:25 19 12. Matrei 22 5 8 9 19:26 18 13. Pliberk 22 5 6 11 15:29 16 14. A. Wolfsberg 21 5 4 12 22:39 14 15. Borovlje 21 3 6 12 20:50 12 16. Velikovec 22 1 5 16 15:54 7 (Prvi trije, trenutno WAC, VSV in SAK, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 22. krog (30.471.5.): VSV - SAK, Velikovec - Treibach, Wietersdorf - A. Wolfsberg, Breže - Matrei, WAG - Austria, Lienz - Trg/Feldk., Borovlje - Lendorf, Wemberg ■ Pliberk; 2500 kilometrov peš za mir Popotnik miru na poti v Sarajevo Sredi februarja se je ame-ričan Neil Gittings, ki živi v Parizu, peš napotil v 2500 km oddaljeno Ljubljano (končni cilj pohoda naj bi bilo Sarajevo). S svojim pohodom nam želi predočiti, kako blizu naše domovine se dogajajo najhujše grozote. Neil, ki ima od dolgega pešačenja že precej žuljave noge, nam je pripovedoval, da so ga povsod, kamor je prišel, zelo prijazno sprejeli. Tudi pri nas je preživel nekaj ur, včeraj pa je zakorakal proti Ljubljani. Mnogo presenečenj na plesu Mohorjeve šole Dobro zabavali so se na plesu tudi prominentni gostje. Ze tradicionalni vigredni ples Mohorjeve ljudske šole je v veselje organizatorjev, namreč Združenja staršev, letos privabil še več ljudi kot leta poprej. Pa to tudi ni čuda, saj so za obiskovalce plesa bila pripravljena posebna presenečenja. Moderator ORF-a Andreas Blasnig (njegova hčerka obiskuje Mohorjevo šolo) je na šaljiv način z dvojezično prezentiranimi rimami iz življenja šole otvoril zabaven večer. Ob izvrstni moderni glasbi so gostje imeli tudi priložnost prisluhniti mednarodno priznani pevki Bernardi Fink, kar je bil poseben kulturni užitek. Pri bogatem sre-čolovu pa se je marsikomu nasmehnila Fortuna. Posebno srečo sta imeli mag. Alen ka Weber, ki je lahko odnesla televizijo, inž. Veronika Grilc pa je zadela srečko za par Elanovih smuči. Pri dobri kapljici in izvrstnem kmečkem bifeju, katerega je pripravilo gostišče Koren, so gostje zdržali do zgodnjih jutranjih ur in na obrazih je bilo videti, da nikomur ni bilo žal, da je prišel na ples Mohorjeve šole. Marsikomu se je pri srečelovu velikodušno nasmehnila Fortuna. Začetek ribiške sezoni Na Koroškem se je v večini ribiških voda zač la ribiška sezona. Ob tej priložnosti je pova člane Kluba koroških ribičev kapelški občini odbornik EL Lado Hajnžič, tudi sam strasten bič, na ribolov v Belo. Prijaznemu povabilu se odzvalo devet članov; enega od teh je zalotil vodi naš fotograf Marjan Fera. Ribiči se seve1 niso pogovarjali samo z ribami, ampak so po r pornem popolndnevu sedli za mizo rebrške c stilne in prijateljstvo utrdili s prijetno zakusko. Slika spodaj: Popolnoma zbrano je Joži Ofi witz iskal ribiško srečo, katere je bilo ob kon (slika levo) kar zadosti.