20
Narodno-gospodarske  stvari.
Poročilo finančnega odseka
o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gold.  za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik
se glasi tako-le:
Državni zakon z dne l. maja 1885. štev. 67 drž. zak. storil je podporo 200.000 gold. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik, katera se ima podeliti s prevzetjem glavinskih delnic (Stammactien) v imenovanem zuesku, odvisno od tega, da tudi dežela Kranjska priskoči z doneskom 50.000 gold., in je svojo dovolitev še na dalje formalno osigural v svojem II. in III. členu, kakor je razjasnjeno v poročilu deželnega odbora (priloga 34).
Finančni odsek je moral pretresati pred vsem vprašanje, je li dovolitev zahtevanega, z ozirom na gmotno stanje kranjske kronovine gotovo znatnega zneska glede dejanskih razmer in glede vspeha, katerega se je nadejati, opravičena in utemeljena.
Tu mu ni bil prvi ozir, se bodo li glavinske delnice, na katere se ima naložiti deželni donesek, v kratkem času dejansko primerno obrestile. ampak vodilo ga je tehtno uvaževanje sedanjega stanja industrijalne in naravne produkcije v okraji, katerega bo premerila nameravana železniška proga.
To stran je sicer  poročilo  deželnega  odbora (priloga 34) uže jasno osvetlilo govoreč o rentabiliteti kamniške železnice, in naštevajoč razne obrtne zavode,   katerim bo dala ta proga nov dušek,  ter omjgočila nova podjetja.
Pozabiti pa se ne sme tudi razširjene lesne trgovine, katere ono poročilo ne omenja, katera pa zaklada ves atrakcijski okraj nameravane proge. Temu bo priložnost gotovo stopiti na podlagi bodočega, primernega tarifa v neposredno zvezo s Trstom in z inozemskimi konsumenti. Blizu 50.000 oralom skoro nedotaknjenega gozda, v katerega večem oddelku vrže sedaj kubični meter samo 3 do 4 gold., bode nova cena pot odprla, in blizu toliko travnikom, katerih seno sedaj komaj krije trošek pridelovanja, bo s pomočjo te proge mogoče staviti na boljšo stopinjo gospodarstva.
Nadejati se je pa tudi z ozirom na strategično važnost te železnice, ki bo vezala s cesto, vodečo po kolikor toliko ravni tuhinjski dolini sosednje savinjsko polje in Celje, paralelno z državno veliko cesto, tekočo po Črnem grabnu, da bode državna oblast tudi na to cestno zvezo po tuhinjski dolini obrnila svojo pozornost, in to tem lože, ker se bode trošek za vzdržavanje državne ceste od Domžal do Ljubljane sigurno izdatno zmanjšal.
In nadaljevanje te kamniške proge po tuhinjski dolini proti Vranskemu, Žalcu in Celju je z ozirom na v zadnjem času koncesijonirano progo Šoštanj-Celje in glede prej omenjene eminentne strategične važnosti le vprašanje, katero se mora prej ali slej izvršiti.
Pogled na gmotne razmere kranjske dežele, pomislek, koliko je ona prav v zadnjih letih žrtvovala za javne naprave, koliko je zlasti potrošila za cestne zveze, katerih jasna strategična važnost kaže, da se Kranjska pri teh napravah  ni stavila na tesno stališče zgolj de-
ielnega interesa — vse to je utrjevalo mnenje, da je dovolitev zahtevane svote 50.000 gold. sicer nova, jako občutljiva žrtev, pa da je. tem .bolj upravičena, ker bo ž njo storjen nov važen korak v oskrbi naših prometnih .zvez, ki sigurno ne bo ostal brez vpliva na druge slične namere, katere glasno tirja kranjska dežela in katerim potem tudi niti vlada niti država ne bo smela svoje pomoči odrekati.
Glede izpremembe sedanje trase na korist posameznim lokalnim interesom, se finančni odsek ni spuščal v'daljše razprave, ker je imel pred seboj na eni strani ozek oKvir gotovega zakona in ker ga je na drugi strani vodil pomislek, da so take male izpremembe mogoče tudi pozneje pri izpeljavi gradnje v porazumljenji s kompetentuo oolastjo, katera bode sigurno vsako v dejanskih razmerah utemeljeno zahtevanje primerno uva-ževala, zlasti koder se bo po njem ugajalo tudi državnemu interesu.
Kar se pa tiče ostalih toček deželno-odborskega nasveta, ki formalno osiguravajo dovoljeno svoto nasproti koneesijonarju, oziroma akcijski družbi, tudi glede istih finančni odsek ni ničesar spremenil, ker se naslanjajo strogo na pogoje, kakor jih je stavil državni zakon glede tem dovoljene državne podpore, in ker se mu ni umestno niti opravičeno zdelo, zahtevati še viših garancij mimo tam stipuliranih.
Želeti je le, da najde to važno podjetje tudi med najbližnjimi interesenti ono gorko, dejansko zanimanje, katero je vsakako potrebno v konečno svrho.
Finančni odsek predlaga v soglasji z nasveti deželnega odbora:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.   Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne železnice od ljubljanske postaje cesarjevič Rudolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erarni pra-harni donesek za petdeset tisoč (50.000) gold. avstr. veljave v notah.
2.   S tem doneskom udeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gold. avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico. Ta udeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesijonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava, z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in glede izhajanja z glavnico, ki jo določi državna Uprava za gradnjo.
3.    Dividenda, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, ne sme se, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki.
GlavinsKe delnice, ki jih dežela prevzame, morajo vživati enake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4.    Vplačila za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, naj se izvrše v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 1887. dalje, v onih rokih, katere določi državna uprava za vplačevanje glavinskih delnice, ki jih prevzame država.
Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in ne dežela, ter da je omenjena lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena.
21
5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek."