Gasilo delavcev v vzgoji in '^braževanju in znanosti Avenije, 10. aprila 1989 'št. 6-letnik XL Med dragim preberite • UČITELJ IN ŠOLA MED KLADIVI IN NAKOVALI, str. 2 • ČAS ZA KORENITE SPREMEMBE, str. 2 • ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA 1989, str. 3 • ZNANJE: POT V PRIHODNOST, str. 4 • KAKO IN KAM PO STAVKI SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV, str. 5 • NEZNANJE TUJIH JEZIKOV ZAKLEPA ZAKLADE, str. 6 • BODO NOVI ZAKONSKI PREDPISI NAPRAVILI RED? str. 7 • NAŠE MIS JE VEČ KOT ZA EN SIS, str. 7 • SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O OCENJEVANJU IN NAPREDOVANJU V OSNOVNI ŠOLI, str. 8 • RAZPIS ŠTIPENDIJ PIŠA ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, str. 9 Učitelj je duša naroda 1 Pogosto govorimo o prehodu '2l. stoletje, sprašujem pa se, ali !e Zavedamo, kaj tak prehod po-frieni? Prelom, ki ga dotivljamo, ',e enak prelomu, ki ga je v zgo-r°vini povzročila Guttenbergova 'Najdba, ali odkrivanje Novega i!Vefa, ali pa to, kar radi imenu-r*!o industrijska revolucija. Ne ,0Pamo samo v tretji milenij, jtnekem smislu gremo iz prazgo-y°vine v zgodovino človeškega '°du. ,, Ekonomisti so presojali napre-\ civilizacije po tem, da so se s,avbe dvigale čedalje bolj J nebo, da so mostovi združevali (edalje bolj oddaljena mesta, da Sergije nismo več merili v kilo-]>itih, temveč v teravatih - z dru-^nii besedami, da smo kvantita-,vno čedalje bolj napredovali, >tl tem pa se nismo dosti vpraše-i>ad po kakovosti. In vendar je s>nisel vsega gospodarskega na-f redovanja v tem, kaj je to naprezanje pomenilo za nas ljudi in ^ spreminjanje človeka. . Ekonomski mislec lord Keynes je v svojem eseju o ekonomskih ™sledicah miru zapisal zgodo-SsEi stavek: »Bogastvo naro-»V se ne meri po količini zlata, ‘‘ ga ima narod na voljo, ampak trdem delu, znanju, imagina-C|/i, pobudi.« Tega stavka se pogosto spominjam, zame je v njem Zedano nekaj najglobljega, kar '■ ekonomska znanost doslej Z0gla. Slovenske matere so nas Zle trdega dela, in to Slovenci Zoremo. Znanje je izbrana iz-Znja, naša in svetovna. In r°ga učitelja, izobraževanja, je pov v prenašanju takih izkušenj, banja, v ohranjanju in prenašalu kulturne identitete prejšnjih Jodov na zdajšnje in prihodnje. Zginacija je dar in pobuda; je Zanj6’ ki je pogosto povezano llrt\'ami. Vse to pa je zelo po-^mbno za človekovo ustvarjalnost. In dokler ni te, dotlej ni '^ničnega civilizacijskega na-Predka. . ^ tem je veliki smisel tega, kar Ogovoril Marx, vendar smo kašlje na to pozabili in šele danes Z vlečemo na površje. Osrednja misel, ki je vodila Marxa vse Zenje, je bila, kako pripeljati ■‘veka iz alienacije v integracijo. ^ odtujevanjem od narave se člo-odtujuje svojim delovnim bdstvom in sočloveku, med od-Znim družbenim razvojem iz-bblja svojo človeško bit. Zato je ^^ kot poglavitno idejo soci-rkma postavil zahtevo po reinte- ¥%iji, po jem, naj bi postali spet ladje,,V tgjn je videl včliki smisel 'lobrdzbejjznanja in vzgoje. Iz nagovora Janeza Stanovnika, predsednika Predsedstva SR Slovenije, ob podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj Večer v vinogradu - delo slikarja Giuseppa Zigaine, slika z razstave, ki je bila odprta v ljubljanski Mestni galeriji od 9. marca do 2. aprila. Na njej so prikazali svoja dela trije avtorji, ki jih druži in hkrati razdružuje ambientalna komponenta njihovega ustvarjanja. Ta oznamuje tudi njihov način dojemanja sveta - z zaznavami okolja, ki so predvsem izraz ponotranjenosti, zazrtosti vase. Kontemplativna drža in pogled, usmerjen v svojo notranjost, sta skupna vsem trem tehnično-motivno niti ne tako enorodnim ustvarjalcem. Okolje zaznamuje neposredno zlasti dela Lojzeta Spacala. Grafična retrospektiva njegovih del kaže na razvijanje njegove temeljne tematike kraške pokrajine, izražene s strukturno skladnostjo ploskovnih likov. Furlan Giuseppe Zigaina se je tokrat predstavil z izbranimi grafičnimi listi, ki ponazarjajo umetnikovo zazrtost v človekovo duševnost, v nepredmetni svet; krajinski elementi so zgolj odblesk zaznavanja duhovnega sveta in le projekcija duhovnosti in njenih zaznav. To so z minucioznostjo, linijami in dinamiko zaznamovane grafične risbe, na katerih predmetnost izgublja svojo prvotno vlogo, formalni zapis se umakne bežnemu zarisu, slčdi, vtisu. Valentin Oman je razstavljal cikel barvnih kompozicij na papirju pod naslovom Sledi homo sapiensa. Z razvijanjem, s stopnjevanjem vedno istega motiva odpira eno temeljnih bivanjskih vprašanj: vprašanje človekovega minevanja, izginjanja - in sledi, ki naj bi premagale to pozabljenje. Z zabrisanimi potezami naznačeni, bolj in potem vedno manj navzoči človek postane tako simbol prehajanja iz biti v nič. V. K. V ekonomski stroki smo žal porabili preveč časa za spoznanje, da tistega, kar je resnično vredno, kar spreminja civilizacijo, ne proizvaja stroj - čeprav imamo danes že robote, ki vse postore sami - ampak ustvarja človek. Človek je edino bitje v vsem stvarstvu, ki lahko ustvarja. Vse drugo se obnavlja, le človek ustvarja nove vrednosti, oplemenituje okolico, ki ga obdaja. Ta njegova funkcija ustvarjalnosti oziroma plemenitenja okolice, iz katere izvira, je popolnoma odvisna od njegovega bistva, njegovo bistvo pa se spreminja z vzgojo in izobraževanjem. V času, ko družba namenja iz leta v leto manjši delež družbenega proizvoda za izobraževanje v že tako zastalih življenjskih razmerah, se sprašujem, ali se ta družba zaveda svoje prihodnosti. Živimo od sposojene prihodnosti, potomcem zapuščamo nasledstvo, sposodili smo si njihov kapital. Živimo od njihovega kapitala. Tu vidim veliko učiteljevo poslanstvo in odgovornost. V nekem pomenu je učitelj duša naroda, tisti, ki pravzaprav skrbi za narodovo kontinuiteto, prenaša njegovo znanje, njegovo rastočo kakovost iz roda v rod. V takem pogledu na izobraževanje je neko protislovje: na eni strani je šola kot v ogledalu odslikana resničnost družbe, na drugi pa edino šola bistveno deluje vrnitveno - spreminja človeka in z njim družbo. Človekov odnos do sedanjosti in tudi do prihodnosti se spreminja pod vplivom vzgoje in izobraževanja. Tu vidim probleme, ki nas tarejo v šolstvu. Kakorkoli je že težko, morali bomo celotno področje šolstva ponovno razviti, korenito. Težave niso le prehodne, korenine so globlje. Opozorim naj, da imamo s hitrimi spremembami kaj slabe izkušnje - posledice poznamo. O celotnem pojmovanju šolstva moramo razmisliti temeljito, veliko težav imamo povsod - od osnovnega šolstva do visokega. V osnovnem šolstvu je skoraj tretjina pouka odvisna od gospodarske razvitosti posamezne občine, zato je tudi kakovost pouka v posameznih delih različna, in kljub globokemu prepričanju, da je enakost nujna, bomo sejali neenakost. Srednje šolstvo je strahotno razdrobljeno, kakovost se spreminja od področja do področja. Čas, v katerem živimo, pa tega ne prenese. Živimo v obdobju neverjetno naglega tehničnega in znanstvenega razvoja, znanje se podvaja - tako pravijo - vsakih šest let. Nobena šola ne more dati učencu znanja za vse življenje; lahko ga samo vzgoji, lahko ga nauči, kako naj se izobražuje - vse življenje. Smiselna je življenjska šola, pa naj se ta imenuje tako ali drugače. Vlaganje v človekovo izobraževanje pomeni, da se bo človek učil vse življenje in smisel šole je, da mu to sposobnost da. To velja tudi za obe univerzi. Sem za povečanje samostojnosti univerze, kajti brez avtonomije, brez svobode ni ustvarjalnosti. Eden od smislov naše demokratične preobrazbe je prav ta, da človek ne more biti popoln, če ni svoboden. Svobode pa ni brez demokracije. Demokracija ni samo oblika političnega odločanja in vladanja, demokracija je način življenja. Ustvarjalnost se ne poraja s klici k domoljubju in ob uporabi pendrekov je tudi biti ne more. Niti sila niti etično pridiganje ne vodita do resnične ustvarjalnosti. Univerza je kraj, kjer naj bi se razvijala človekova ustvarjalnost; zato ne more biti samo učilnica, biti mora mesto za raziskovalno delo, most od učenja k praksi. Naše univerze torej morajo biti tesneje povezane s praktičnim Življenjem. Naj svoje razmišljanje končam s pomislijo, h kateri me navaja prebiranje naših javnih občil skoraj vsak dan: z velikim zadovoljstvom prebiram zlasti to, kar znajo napisati mladi ljudje z dokaj globoko analizo naše stvarnosti. Če se vrnem v svojo mladost, moram reči: Kapo dol, imamo mlade ljudi, ki zelo globoko prodirajo v stvarnost in odkrivajo marsikaj, kar je ušlo našemu očesu. Večkrat se vprašam, odkod to, da je ena stran polna resnične in pravilne analize, druga pa tako vulgarna. Kaj se pravzaprav dogaja z nami? Kako to, da si plemenitimo duha z znanjem, z našo kulturo pa očitno nekaj ni v redu. Je mogoče, da je kultura razuma v takem neskladju s kulturo srca? Že zdavnaj, v srednjem veku, je veliki švicarski zdravnik, kemik in vzgojitelj Paracelsus izrekel globoko misel: »Strup je v doziranju.« To pomeni, da je majhna količina strupa zdravilna, spodbudna, velika pa smrtna. Tega smisla za mero nas ne more naučiti nihče. Česar ni dala mati, ne morejo nadomestiti vsi učitelji in vzgojitelji sveta. dogodki novosti Če bi kdo pred letom ali še kakšno leto prej napovedoval razsežnosti in globine kriznih razmer, kakršne se kažejo danes, bi se mu najbrž marsikdo smejal v brk. Očitno tudi nismo dovolj resno jemali ne tako redkih opozoril, kam vse se bo moral vplesti kolikor toliko plodni in na uspeh računajoči program preobračanja gospodarskih, kulturnih, političnih, socialnih in civilizacijskih razvojnih tokov in da pri tem ne bo šlo brez resnejših osebnih in družbenih zagat ter zaostrenih konfliktov. Pa vendar: danes in tu živimo z vsem tem. Priče smo izrednim razmeram in posebnim ukrepom, ki naj bi jih odpravljali, spopadom političnih in razvojnih zasnov, katerih ostrine 'si skorajda nismo mogli predstavljati, nadaljnjemu zniževanju življenjske ravni, ki sproža čedalje pogostejše socialne konflikte. Priče smo izgubljanju upanja v prihodnost, ki korenito obračunava z doslej navidez trdnimi vrednotami, ki pa odpravljenih, razvrednotenih vrednot še ne nadomešča z novimi ali pa jih nadomešča tudi z retrogradnimi, z vrednotami iz ropotarnice zgodovine, kot bi slikovito rekli mladi. Pač prelomni čas, poln hrušča in trušča ob lomljenju starega ter krčev rojevanja novega, mladega, perspektivnega. S tem seveda nisem hotel reči, da mora biti tako, kot je, da ni mogoče zmanjševati hrupa in umirjati strasti ali da ni mogoče lajšati porodnih bolečin. Še kako je to mogoče, čeprav se bojim, da ne povsem, pa vendarle bolj, kot smo to počeli doslej. Slepili bi se, če bi pričakovali, da lahko vsa ta in podobna previranja obidejo našo šolo, učitelja, učenca in študenta v njej. Tudi šola ni zatočišče, ni in ne more biti slonokoščeni stolp, v katerega in skozi katerega ne more zapihati nikakršen veter zunanjega sveta in življenja, naj bo ta veter blagodejna sapica ali viharni piš. Tudi šola in tisti, ki v njej delajo in živijo, čuti vso težo družbenih težav in zagat, ki jih povzroča kriza, čuti pa tudi vse krče, v katerih se porajajo tudi zanjo nove ali drugačne rešitve. Pri tem ni vseeno, kako v takem položaju ravnajo učitelji in tisti, ki se učijo V Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije smo zaradi vseh navedenih razlogov pred kratkim pripravili posvet z ljudmi, ki imajo' v organih naše zveze najodgovornejše dolžnosti v vzgoji in izobraževanju. Naš pogovor smo osrediščili na dve vsebinski področji; na zdajšnje družbenogospodarske in politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji in s tem v zvezi še posebej na odnos med šolo in tako imenovanim političnim pluralizmom ali, kot temu nekateri pravijo, novo političnostjo, ter na družbenogospodarski položaj vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu in perspektive tega položaja. Kaj bi o teh vprašanjih kazalo zapisati? Poskusimo predstaviti nekaj utrinkov v premislek, morda tudi za kakšno spodbudo. Z vso ostrino se postavlja vprašanje, kako naj ob zdajšnjih političnih razlikah in ob tako različnih političnih praksah i' Jugoslaviji ravna učitelj, na katero stran naj se postavif ali se sploh naj postavi na katerokoli stran, in kako naj ob takem ali drugačnem svojem političnem stališču ravna pri svojem vzgojnem in učnem delu, saj se pri tem delu tako ali drugače in ne glede na stopnjo svoje politične angažiranosti ubada s političnimi vprašanji, ki jih sprožajo učenci sami ali pa jih v šolo prinašajo iz svojega življenjskega okolja. Razmislek o tem vprašanju odkriva njegovo večplastnost in zapletenost, pa vendar se dajo zaznati grobi obrisi odgovora nanj. Najprej bi kazalo pritrditi tistim, ki pravijo, da je treba, dokler jg le mogoče, ohranjati trezno 'glavo in se ne prepustiti pritlikavim politikantskim strastem ali podleči psihološkim učinkom množice, ki, četudi ni milijonska, tako hitro vsrka vsak predsodek, vnaprejšnjo sodbo ali obsodbo, najradikalnejšo zahtevo. Prej ali slej velja tudi, da je na daljši rok tvor-nejša tpolitična drža’, ki izhaja iz zavezanosti trajnejšim družbenim in razvojnim vrednotam, demokratičnim in humanizacijsko vrednejšim načelom. Mislim, da vse to še posebno pritiče učitelju, PISMO ANTEJU MARKOVIČU, PREDSEDNIKU VLADE Čas za korenite spremembe Po pooblastilu Zveznega odbora Sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Vas je Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi Hrvaške 20. 2. 1989 prosil za pogovor, ki smo ga želeli imeti z vami v drugi polovici februarja 1989. Ker ste bili zadržani in niste mogli sprejeti delegacije Sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulturi Jugoslavije, smo se na seji Zveznega odbora našega sindikata 1. 3. 1989 odločili, da bomo Vam in novemu Zveznemu izvršnemu svetu poslali naše mnenje o družbenoekonomskem položaju izobraževanja v Jugoslaviji in gmotnem stanju na tem področju, ki se kaže zlasti v nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Plače učiteljev marsikje v Jugoslaviji so pod eksistenčnim minimumom ali pa komajda zadoščajo. Gmotni položaj izobraževanja se je v zadnjih desetih letih tako zelo poslabšal, da je naša država po odstotku družbenega proizvoda, namenjena izobraževanju, na dnu evropske lestvice, prav tako po izdatkih na učenca, plače prosvetnih delavcev pa so povprečno celo pod ravnijo prejemkov učiteljev v nekaterih nerazvitih deželah Latinske Amerike. Obenem imamo v SFR Jugoslaviji na temeljih sistema dogovorne ekonomije nedvomno najbolj zapleten in najdražji sistem financiranja v Evropi, z razvejenim, neučinkovitim samoupravnim interesnim organiziranjem in z zelo zapletenim fi-nančno-materialnim poslovanjem, ki je tudi za majhne šole organizirano tako, kot da bi bile velike organiza- cije združenega dela v gospodarstvu s po tisoč in več delavci. Računovod-sko-knjigovodska dela, statistični razvidi, SDK idr. so čezmerno povečali obseg nepotrebnih opravil in število administrativnih delavcev v šolah. Ob tako imenovanem pridobivanju'in delitvi dohodka je nastal nesmiseln položaj: denar, ki ga vsi ozdi prispevajo za izobraževanje, potem šole, spet kot ozdi, vračajo taistemu gospodarstvu v petnajstih različnih prispevkih - vse do sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, za komunalne potrebe, za sise prometne infrastrukture, PTT, energetike idr. Tako v resnici zdajšnji delež narodnega dohodka za izobraževanje ni 3,6 ampak je še manjši. Lahko bi našteli še veliko nesmislov in nepotrebnih zadev, ki obremenjujejo izobraževanje. Namesto da bi se šole posvetile svoji temeljni nalogi - čim bolj učinkovitemu in kakovostnemu uresničevanju družbenih vzgojno-izobraževalnih ciljev, se morajo po zelo zapletenih poteh tako imenovanega pridobivanja dohodka bojevati za najnujnejši gmotni obstoj. Zato predlaga Zvezni odbor sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Zveznemu izvršnemu svetu, naj preuči tiste ukrepe, za katere je pristojna federacija, obenem pa naj pristojni organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin hitro obravnavajo deset konkretnih predlogov Zveznega odbora našega sindikata, ki naj bi pripomogli, da bi postopno premagali kritični gmotni položaj izobraževanja. Te predloge smo pripravljeni tudi natančneje utemeljiti. Zvezni odbor ugotavlja, da je nujno letos sprejeti Zakon o zavodih Učitelj in šola med kladivi in nakovali 2 ki ga pri njegovem delu seveda še posebej zavezujejo družbeno dogovorjeni vzgojni in učni smotri ter naloge. Vse to zahteva od njega veliko stopnjo samostojnosti, kritičnosti in ustvarjalne sposobnosti ter izostren občutek, da loči zrno od plev, da išče prave vzroke in posledice ter medsebojne zveze političnih pojavov in procesov ter pripravljenost za strpne in odkrite pogovore Z učenci. Le-to je lahko tudi temelj, na katerem je mogoče varovati šolo in učence, še zlasti mladoletne, od dnevnopragmatične politizacije in preprečiti, da se šola in mladi v njej spreminjajo v sredstvo politične manipulacije, v drobiž za politične, politikantske obračune. Žal imamo v jugoslovanskem prostoru že kar preveč tovrstnih svarilnih zgledov, in če je res, da je, četudi en sam ravnatelj ali učitelj ali kdor koli drug silil kakšnega učenca, da je podpisal znano izjavo, ki je dobila tako široko podporo v naši republiki, je napravil tej izjavi in vsem polnoletnim, ki so jo podpisali iz iskrenega prepričanja, neprecenljivo moralno škodo. Da ne govorimo o pečatu, ki ga je take vrste prisila pustila na duhovnem obličju mladega človeka. Primerjava s tem, kako lahko spremembe Ustave SR Srbije, ne glede na njihovo pravo vsebino, izgubljajo svojo legitimnost, moralno in pravno moč, ker jih je Skupščina SAP Kosovo sprejemala v razmerah posebnih ukrepov, se vsiljuje žal kar sama. Priznavanje in družbena legitimnost različnih političnih pogledov, programov in prepričanj je vsaj v naši republiki že tudi dejstvo (morda ni odveč pripomniti: in tudi zasluga pokongresne politike zveze komunistov, ki se, najkrajše rečeno, zavestno odpoveduje, ne toliko programsko kot predvsem praktično uveljavljenemu političnemu monopolu, in razvezuje svoj dolgoletni zakon Z državo). Kako se bo ta nova političnost razvijala naprej, je stvar posebne razprave. V tem zapisu se zdi pomembno opozoriti, da uveljavljanje političnega pluralizma, odpiranje družbenega prostora drugačnim idejam in pobudam kot izrazi demokratizacije naše družbe odpirajo že.danes, še bolj pa bodo v prihodnje na novo odpirali mnoga vprašanja delovanja in razvoja našega šolstva, tako njegove ciljne in vsebinske, kot organizacijske in didaktične zasnove, da ne govorimo o zasnovah izobraževalne politike in njenih družbenih nosilcih. Zdi se, da bo razprava še posebno Živahna na tistih točkah, kjer se v šolskem sistemu in izobraževalni politiki najbolj neposredno kaže vpliv take ali drugačne politične ali idejne, ideološke paradigme. To pa so prav gotovo vzgojni smotri, vsebine pouka in drugega vzgojno-izobraževal-nega dela, vsebina in vzgojna naravnanost učbenikov, merilo kadrovanja za učiteljski ali vzgojiteljski poklic, pa morda še kaj. Najbrž ni dvoma, da bo tudi v naši šoli še treba pomesti z mnogimi usedlinami političnega in ideološkega monizma, ekskluzivnosti; primitivne doktri-narnosti in dogmatike. Pa ne zato, da bi napravili prostor za kakšne druge vrste dogmatike, političnega ali ideološkega monizma, ampak zato, da bo tudi pri vzgoji dobila domovinsko pravico zavezanost profesionalnosti in strokovni kompetentnosti, zavezanost demokratično in Giuseppe Zigaina: Podoba za pokrajino z nočnim metuljem v legitimnih organih družbe sprejeti družbeni vodilni razvojni ideji in etičnim ter drugim vrednotam, ki se porajajo iz sodobnih dosežkov znanosti, kulture, hii-manizacijskih in civilizacijskih prizadevanj najnaprednejših delov človeštva. Vsak človek - tudi mladi ne more živeti samo od kruha. Zato ne bo šlo za apolitično, idejno nevtralno šolo. (mimogrede: prepričan sem, da take šole ni, tudi če se katera za tako deklarira), ampak za drugačno političnost, za drugačno idejnost, za drugačno vzgojnost naše šole. Razprava o tem in takem je še skoraj v celoti pred nami. Najprej se moramo posloviti od dozdajšnjega prevladujočega modela te politike, v kateri se s planskimi akti in zakoni neprestano razširjajo socialne pravice, oz. pravice do storitev družbenih dejavnosti, ki se zagotavljajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti. Hkrati pa se omejuje obseg in vire sredstev za tako financiranje teh storitev. Tako povečani obseg pravic, torej tudi povečani obseg dejavnosti, bolj ali manj pade na ramena delavcev v družbenih dejavnostih in na račun zniževanja kvalitete storitev. Mednarodne primerjalne raziskave kažejo (Socialni izdatki v Jugoslaviji po SR in SAP v primerjavi z državami OECD - Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, december 1988), da je nestabilna politika do teh dejavnosti po sistemu »stop-go« prispevala k poslabšanju kakovosti storitev teh dejavnosti, k zmanjševanju socialne varnosti prebivalstva in k poglabljanju družbene/ gospodarske in politične krize v Jugoslaviji, da socialni izdatki v Jugoslaviji, n po deležu v družbenem povodu niti po absolutni vredno^ ■ v preteklosti niso presegali n,(>‘ nosti, ki jih je dajal ustvarf f^ družbeni proizvod. Prav ,if n. cialnih izdatH sprotno, raven suciumin izuw- ,v t je bila relativno nižja kot v dnif ^ državah, njihovo absolup zmanjševanje po letu 1981 paj. ---------• '------• •’ šk^1."^ razmerja še zaostrilo Ko je govor o trenutnem družbenogospodarskem položaju vzgoje in izobraževanja in o perspektivah tega položaja, je pravzaprav težko povedati kaj bistveno novega. Morda je razveseljivo le to, da zadnja usklajevanja kažejo, da se bodo za letošnje leto le našle ustrezne rešitve za zagotovitev kolikortoliko solidne kratkoročne perspektive delovanja našega izobraževalnega sistema in sestavin, ki k njemu spadajo in ga omogočajo. Pa tudi to veselje kali kapljica grenkobe, saj smo se dokopali do njega šele po dokaj ostrem socialnem sporu. Sicer pa mislim, da moramo napraviti temeljit preobrat v oblikovanju in vodenju izobraževalne, razvojne in sprotne ekonomske politike. Jugoslavije. Razvoj družben, dejavnosti, socialne politike I strateškega pomena za vsffk«! družbeno oz. državno skupnoSA(i Zato je nujno, da o razvoju te h. dejavnosti odloča najvišji org11 Za oblasti v tej skupnosti. Zato mof fio, za dolgoročnejšo in stabiM\ 1 politiko prevzeti odgovoru0- ski Skupščina SR Slovenije. OstiO^Ph za to ima v 110. členu Ustave Slovenije, ki govori o obveznoS>!M samoupravnih organizacij 1 do skupnosti, da vse oblike in vddar, skupne in splošne porabe us^ jujejo v skupščinah družbenop. litičnih skupnosti. Zato naj f skupščine terjajo od samoupt'a'!\ < nih interesnih skupnosti, prisVj nih strokovnih, upravnih in ttvV silnih organov, da priprav%e^ predloge tako imenovanih tovljenih, nacionalnih« Pr0l>%jc mov, torej vrsto, obseg in st°', darde storitev v posameznih javnostih, za katere bo 1 zagotovilo prevzeti družbena 0[ “ državna skupnost. Na tej podirat naj skupščina sklepa o splovi0-bilanci sredstev, ki naj pokdp^ jasen položaj posamezne dejv°ti nosti v obračunskem obdobfdel ter jasno razmerje med progrv>kt mom in njegovim materialu^orr, pokritjem. Z drugimi besedatjžg, gre za politiko čistih računov. $ hg cialne napetosti in konflikti v # jav stvu nimajo svojega izvora raz v slabšem družbenem in ekono' skem položaju delavcev, ampr tudi v tem, da nikoli ni jas0) kakšna je njihova kratkoroti J kaj šele dolgoročna perspekč 'j* rspen-i (v zadnjih letih se je npr. usklUjf^ tev skupne porabe dosegala čajno šele ob koncu leta ali 01 ■fjspc l»ie roš Po, kasneje za obdobje, ki je davno minilo). Iz teh razlog1?' ponovno poudarjam, da bi A e rali načelno in na vsakem mes1 i kjer imamo za to priložnost, 0 kloniti »gasilsko politiko«, ki bila doslej značilnost ureja11! slo družbenoekonomskih pogofjde delovanja in razvoja družbAlju; dejavnosti in v tem okviru Aazn razvoja in delovanja vzgoje nos izobraževanja. lje\ JOŽE MIKLAVC f,ei Pos I l tele Pog družbenih dejavnosti (s temeljnimi določbami o ustanavljanju, organiziranju, upravljanju, samoupravnih pravicah in odgovornostih delavcev, o načinu financiranja itn.) in temelje sistema financiranja vzgoje in izobraževanja v SFRJ, na tej podlagi pa republiške zakone o financiranju vzgoje in izobraževanja. Devetega in desetega marca 1989 je bilo v Crikvenici jugoslovansko posvetovanje o financiranju vzgoje in izobraževanja v družbeni in gospodarski reformi, udeležilo pa se ga je 60 pristojnih znanstvenih, strokovnih in družbenih delavcev iz vse države. Na temelju stališč in sklepov tega posvetovanja bomo izoblikovali predlog temeljev prihodnjega modela financiranja vzgoje in izobraževanja v SFRJ in ga predložili Zveznemu izvršnemu Zveznemu izvršnemu svetu in po njem Skupščini SFRJ pošiljamo tale stališča, zahteve in predloge: 2. Pristojni organi v republikah in pokrajinah morajo do konca t.l. na temelju družbeno ugotovljenih standardov in normativov določiti ekonomsko ceno izobraževalnih programov, ki so zasnovani na obveznostih, predpisanih z zakoni republik in pokrajin. 3. Republiški in pokrajinski odbori našega sindikata naj se dogovorijo s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi, s komiteji za izobraževanje, znanost in kulturo, s sisi za izobraževanje, znanost in kulturo ter določijo ceno dela prosvetnih, znanstvenih in kulturnih delavcev. Izhodišče za dogovarjanje naj bodo: Kalkulativna osnova za določanje osebnih dohodkov delavcev v naših dejavnostih mora izvirati iz izhodiščnih osnov s koeficienti zahtevnosti opravil v izobraževanju, znanosti in kulturi. Osnova koeficienta naj bo najmanj 70 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu, najvišji koeficient v prehodnem obdobju pa ne bi smel biti manjši od 3. 1. S sistemskimi ukrepi je treba zaustaviti zmanjševanje deleža izobraževanja, znanosti in kulture v delitvi družbenega proizvoda republik in pokrajin ter postopoma povečevati delež sredstev za te dejavnosti, tako da bi do leta 1995 'za izobraževanje znova dosegli raven iz leta 1978 (5,73%). 4. V časih čezmerne inflacije je treba v sistemu zagotoviti mesečno valorizacijo dohodka izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih ustanov pa tudi osebnih dohodkov delavcev v sorazmerju s stopnjo inflacije. Nujno je posebej načrtovati sredstva za materialne stroške in za razširjanje materialne osnove dela. 5. Ker se z republiškimi in pokrajinskimi zakoni pa tudi s predmetniki in učnimi načrti določajo programi dela v vzgoji in izobraževanju, je treba z vzajemnostjo in solidarnostjo na republiški in pokrajinski ravni ter v skladu z družbenimi opredelitvami, s standardi in normativi zagotoviti enotno financiranje obveznega programa osnovnega šolstva, občine pa naj bi poskrbele za financiranje dodatnih programov. Financiranje srednjega in visokega šolstva mora biti usklajeno z določenimi standardi in normativi glede na možnosti in po- trebe republik in pokrajin, skratka gospodarstva in drugih dejavnosti. 6. Do konca junija 1989 naj bi sprejeli dogovor republik in pokrajin o temeljih financiranja vzgoje in izobraževanja v SFRJ, da bi republike in pokrajini do konca leta sprejele na tej podlagi svoje zakone. S tem dogovorom je treba opredeliti mogoče vire financiranja (na primer iz bruto osebnih dohodkov, iz celotnega prihodka - v breme materialnih stroškov in Z razširitvijo kategorije amortizacije tudi na amortizacijo znanja, dohodka in dobička podjetij itn.) V okviru sistema financiranja je treba zagotoviti tudi redno vzdrževanje stavb in opreme pa tudi razširjeno reprodukcijo. 7. V skladu z ustavnimi dopolnili je treba v okviru sprememb financiranja letos dokončno opredeliti spremembe v samoupravni interesni organiziranosti in pri praktičnem uveljavljanju svobodne menjave dela, da bi se izoblikoval bolj smotrn in učinkovitejši sistem financiranja in materialnega poslovanja šol, znanstvenih in kulturnih ustanov, za katere ne more veljati enak mehanizem kot v gospodarstvu. Vse to pa tudi druga pomembna vprašanja (ustanavljanje, organiziranje, samoupravljanje in upravljanje) je treba hitro urediti Z Zakonom o zavodih družbenih dejavnosti. 8. Z/s mora takoj začeti spreminjati intervencijski zakon, ki ga je sprejel Zvezni zbor Skupščine SFRJ 30. 12. 1988, saj kontradiktorna določila prvega, drugega, tretjega in šestega člena ne omogočajo rasti dohodka za izobraževanje do višine rasti dohodka družbenega gospodar- stva. Najnovejše analize opozori® da bo položaj v izobraževanju, nosti in kulturi še slabši od lansklt M 9. Ob nadaljnji preobrazbi vZ$ in izobraževanja je treba pri sist6' :}: skih spremembah in spreme" ! predmetnikov in učnih načrtov ' ■’ na nove izdatke, ki jih terjajo * vrste nujnih novosti. Za te nami 'M treba zagotoviti poseben denar, sajfj mogoče dobiti denarja samo z P ’ delitvijo sredstev znotraj izobraN* \ nja, saj to še poslabšuje že tako ' gmotno raven in osebne dohoi * prosvetnih delavcev. i 10. Republiški in pokrajinski . bori sindikata morajo v skupni ! s pristojnimi republiškimi in jinskimi organi pripomoči k ure.'' vanju programa racionalizcije, sebno mreže in programov naših%($, javnosti; pri tem je treba imeti pl -nad morebitnimi presežki delavci Mg zavarovati delavce, kadar skuša]0 primer pristojni organi v repub in pokrajinah v vzgoji in izobra'J\',j nju čezmerno povečati obvez0'' ' prosvetnih delavcev pri neposredtff... pouku v sklopu tedenske delovne vi j veznosti. Prosimo, da čimprej potrdite ^ J tu m za pogovor delegacije Zve:" ? odbora Sindikata v dejavn vzgoje, izobraževanja, znanosti kulture z Vami, da bi Vam A"!' ' znanosti in kulturi. BORIS LIPUŽIČ predsednik Zveznega odbora 8 ' kata delavcev ■ J v dejavnostih vzgoje, izobraževal. znanosti in kulture. žagarjeve nagrade in priznanja 1989 Zaupanje v znanje in ustvarjalnost rid' ».Ograde in priznanja je slovesno podelila Izobraževalna skupnost rjlK'fV.en’Je -27. marca 1989 v Okrogli dvorani Cankarjevega doma ni Ljubljani. Nagrajence in povabljene je nagovoril Janez Stanovnik, 0 ^dsednik Predsedstva SRS (njegov slavnostni govor objavljamo iif hodniku), nagrade pa je podeli! Ivan Godec, predsednik odbora u0a Podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj. id ji Slovesnost sta obogatili Osnovna šola France Bevk iz Ljubljane ■A' em in Srednja šola za pedagoško in kulturno usmeritev iz Maribora; prva z Zdravljico, ki jo je zapel njen pevski zbor, druga pa z zelo dobro izvedbo recitala Zbežite sence. Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj je letos prejel 36 predlogov, zato izmed predlaganih ni bilo lahko izbrati sedem posameznikov za nagrade in treh inštitucij za priznanja. Objavljamo povzetke iz utemeljitev. e i 1>0SNOVNA ŠOLA FRANCE # VUUBUANI je prejela : 'Igorjevo priznanje za dolgo-, etno kakovostno pedagoško delo razvoj in ustvarjalno sposob-n0.*°st mladega rodu. ie-A Odlikuje jo kakovosten učitelj-M|il • kolektiv, ki si že leta uspešno padeva, da bi učenci razvijali ' (l>'° ustvarjalnost, interese, de-n°j0°kratične odnose in da bi' se ,,,°bro pripravili za nadaljnje šo- V takšnem okolju je našla svojo vsebino tudi celodnevna organizacija dela šole. Razvila je številne interesne dejavnosti, se povezovala z ožjim in širšim družbenim okoljem ter postala učna baza pedagoškim šolam. Krajani so sprejeli šolo Franceta Bevka za svoje družbeno središče, v katerem uresničujejo kulturne, rekreativne, samoupravne in politične interese. Nekdanji učenci radi prevzemajo mentorstvo različnih interesnih dejavnosti. m ..SREDNJA ŠOLA ZA GO-JJLNSTVO in turizem ]Vij V MARIBORU je v tridesetih ktih strokovno izobrazila več kot OOO učencev. Zdaj jo obiskuje že ^ koraj 600 učencev, usposablja ' m,-^ 36 strokovnih in pedago--irrkih delavcev. Ti so se zmeraj i o\ rudilii da sta se z večjim številom Učencev izboljševali tudi strokov-lOjl°stln kakovost vzgojno-izobra-0‘čvalnega dela. Prizadevanje ce-eQjtneSa kolektiva, združenega 0a gostinstva in turizma ter kuPščine občine Maribor je 0Ofno8°čdo, da je bila leta 1982 grajena nova šola, povsem pri-. aS°jena gostinsko-turistični dednosti. K hitremu napredku in faZvoju so v zadnjih šestih letih čL MLADINSKI list mladi iclf UOD je prejel Žagarjevo prizna-ldnIe za dolgoletno kakovost v dvo-ofRzični šoli na Koroškem, za Ci’sP°dbujanje učiteljev k izvirnim 2 -diodam jezikovnega pouka in ?A'a razširjanje slovenskega jezika t'1 dd mladimi na Koroškem. List izhaja na avstrijskem Koroškem že od leta 1952 in ima . .Pomembno vlogo pri ohranjanju ./denskega jezika in kulturne jdutitete Slovencev na tem ozem-J d je plod nesebičnega entuzi-e 0-rua, zavzetosti, zavesti in delav-dsti skupinice slovenskih učite-dv> ki pri ustvarjanju lista upadajo izkušnje neposredne in Posebne šolske prakse. I List je oblikovno in vsebinsko do kakovosten. Čeprav v njem Pogosto sodelujejo tudi avtorji iz matične Slovenije, je glavnina prispevkov delo koroških avtorjev in učiteljev, ki delujejo v uredniškem odboru lista. Prav ti prispevki dajejo vsebini lista poleg splošne širine tudi tisti avtohtoni pečat koroške stvarnosti in duha, ki je koroškemu otroku najbližji, takoj prepoznaven, iz katerega ta otrok izhaja in s katerim se lahko identificira. Ob pomanjkanju primernih slovenskih šolskih knjig in beril, pa tudi usposobljenih učiteljev, je imel ta list predvsem v prvih dveh desetletjih svojega izhajanja vlogo pomožnega oziroma dodatnega učbenika. Z aktualnostjo, raznolikostjo in z jezikovno kakovostjo še zdaj ohranja pomembno vlogo pri izhodiščni jezikovni socializaciji slovenskega otroka na Koroškem. i ■ I ' i r i j ■ ' i : ^jze Spacal: Pristaniški prostor, pripomogle tudi boljše delovne razmere. Zaradi široke odprtosti, strokovnosti in kakovostnih storitev je ta šola cenjena zunaj meja naše republike in Jugoslavije. Tesno sodeluje s šolami v Avstriji, obiskujejo jo strokovne delegacije iz tujine. Da je delo na tej šoli res kakovostno, potrjujejo številna priznanja, plakete in odlikovanja, ki so jih prejeli mladi natakarji in kuharji na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Šola pripravlja tečaje za občane, najzahtevnejše pogostitve in prireditve v Mariboru, usklajuje izobraževalne akcije za gostinsko osebje ter prenaša novitete zasebnikom in gostinsko-turistični dejavnosti. JOŽA FERJANČIČ, pedagoška svetovalka v novogoriški organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo, je prejela Žagarjevo nagrado za uspešno delo pri razvoju predšolske vzgoje na Goriškem. Poklicno pot je začela kot vzgojiteljica, kmalu pa so ji zaupali mentorstvo mladih vzgojite- Ijic in strokovno spopolnjevanje vzgojiteljic v zamejstvu. Po končanem študiju na pedagoški akademiji se je zaposlila kot logopedinja in je v novogoriški občini orala ledino na tem področju. Po opravljeni diplomi na Filozofski fakulteti uspešno deluje na področju predšolske vzgoje. Prodorno utira pot s sodobnim prije- mom, usmerjenim k interesom otrok in njihovemu razvoju. Veliko je storila za strokovno spopolnjevanje vzgojiteljic. Pomemben je tudi njen delovni prispevek pri oblikovanju ustreznega pedagoškega in družbenega statusa bolnišnice za predšolsko in invalidno mladino v Stari Gori. STANE FLORJANČIČ, specialni pedagog tiflopedagog in ravnatelj Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, je prejel Žagarjevo nagrado za pionirsko delo na področju tiflope-dagogike, saj je eden izmed redkih vrhunskih strokovnjakov s svojega področja pri nas. Ves čas se je strokovno spopol- njeval in se med drugim na Danskem specializiral za učitelja orientacije in mobilnosti slepih. Pri nas je prvi poučeval uporabo dolge bele palice in vpeljal pouk branja z optaconom, elektronsko napravo, ki omogoča slepim branje navadno tiskanega besedila. Je soustvarjalec mobilne službe za slepo in slabovidno mladino na Slovenskem, v sklopu katere je obiskoval številne družine po Sloveniji in staršem svetoval pri vzgoji slepih otrok. Kot ravnatelj zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani je dosegel, da so v celoti obnovili internat, delno pa tudi šolsko poslopje ter posodabljali opremo in učne pripomočke. BERTA GOLOB, pedagoška svetovalka v kranjski organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo, je prejela nagrado za svoje pedagoško, didaktično in strokovno delo pri pouku slovenskega jezika, za mentorsko in svetovalno delo med učitelji ter za bogato publicistično delo, namenjeno "učiteljem in učencem. Jezik je temeljna prvina in ogledalo naroda, zato je tisti, ki jezik goji, ga bogati in prenaša drugim, ljudski učitelj; in prav to je profesorica slovenskega jezika Berta Golob. Slovenski jezik ji ni le predmet strokovne obravnave, ampak sredstvo, s katerim je vzgajala in učila mladi rod, strokovno in didaktično bogatila učiteljske kolege, in tudi sredstvo, s katerim je znala zapisati boga- stvo in pripovedno moč slovenske besede. Učiteljsko pot je začela na nižji gimnaziji v Preddvoru. Izziv za razširitev pedagoškega in strokovnega dela na drugo področje sta bili pionirska knjižnica in televizija. Zdaj je svetovalka za slovenski jezik, njene številne knjige pa so postale bogato učno gradivo za pouk slovenskega jezika. KAREL KORDEŠ, ravnatelj Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, je prejel Žagarjevo nagrado za vidne dosežke v delu osnovne šole, njenem razvoju in povezovanju Z okoljem. Na Višji pedagoški šoli v Ljubljani je diplomiral leta 1953, nato pa uspešno učiteljeval na raznih osnovnih šolah in nižjih gimnazijah: od Starš prek Ruš do Šoštanja. Od leta 1987 je zelo uspešen ravnatelj Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Vestno in preudarno vnaša različne novosti v življenje in delo osnovne šole. Skrbi za kakovostno peda- goško rast učiteljev in za vključevanje učencev v interesne dejavnosti; dosežki tovrstnega dela se kažejo v raznih oblikah dela in Življenja v šoli in zunaj nje. Karel Kordeš že veliko let sodeluje pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje in si zelo prizadeva za ohranitev zdravega okolja. JOŽE PRELOG, ravnatelj Železniške srednje šole v Ljubljani, je prejel Žagarjevo nagrado za izredne uspehe, ki jih je dosegel pri vzgoji v domovih za učence. Odlikujeta ga osebna zavzetost in velika delavnost. Dom učencev Ivana Cankarja, šola Zvonka Runka, Dom železniških šol v Ljubljani in Zavod za strokovno izobraževanje pri Železniškem gospodarstvu v Ljubljani so bile pomembne postaje njegove uspešnosti. Bistveno je pripomogel tudi k rednemu spopolnjevanju vzgojiteljev, k študiju domske vzgoje, družbenim dogovorom o izgradnji in sanaciji do- mov za učence in študente, k zakonskim opredelitvam tega vzgojnega področja idr. Največ prostega časa namenja kulturnemu področju. V Zvezi kulturnih organizacij je delal na raznih področjih, več kot desetletje pa je bil tudi predsednik UD Tine Rožanc. FRANCE REŽUN, pomočnik ravnatelja Osnovne šole Jože Slak Silvo v Trebnjem, je prejel nagrado za vidne uspehe na pedagoškem in kulturnem področju v Trebnjem oziroma na Dolenjskem. Veliko je pripomogel k peda- goški ravni učiteljskega kolektiva in prenašal svoje bogate pedagoške izkušnje v aktive učiteljev in ravnateljev. V stroki je bil temeljit; na didaktično-metodičnem področju je pripravljal navodila in pripomočke za vzgojno-izo-braževalno delo, vneto je skrbel za razvoj knjižničarstva in pospeševal taborništvo ter šolo v naravi. Več let je oblikoval edicijo Naši kraji, čudovit posnetek zgodovine, folklore in sodobnega Življenja, kot pesnik in esejist pa je ustvarjalen tudi na literarnem področju. FRANC STRMČNIK, profesor pedagogike in filozofije, doktor pedagoških znanosti in redni profesor za didaktika na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je prejel Žagarjevo nagrado za izjemne uspehe pri razvoju pedagoške znanosti v Sloveniji ter pri prenašanju dosežkov stroke v življenje in delo vzgojno-izobraževalnih organizacij. Od leta 1957 je delal na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani kot strokovnjak za razvoj didaktične teorije in prakse. Poseben poudarek daje diferenciaciji in individualizaciji pouka in si prizadeva za učenčevo pedagoško in socialno enakopravnost. Veliko znanstvene pozornosti je namenil vzgojno-izobraževalni vlogi naše osnovne šole. Pri tem so mu izhodišče samoupravna načela v odnosu do učenja in dela, do vzgoje in izobraževanja, do humanizacije znanja in intelektuali-zacije vzgoje s poudarkom na de- mokratizaciji in posodabljanju učnih postopkov. Dr. Strmčnik je bistveno pripomogel k raziskovanju in spoznavanju narodne zgodovine pedagogike in strokovnih učiteljskih združenj ter k usposabljanju in strokovnemu spopolnjevanju učiteljev, pedagogov, magistrov, doktorjev pedagoških znanosti v Sloveniji. S svojim strokovnim in znanstvenim delom je prodrl v strokovno javnost tudi zunaj Slovenije. Joža Ferjančič Stane Florjančič mmm. isiilsš: §§ Berta Golob Mi. Karel Kordeš Jože Prelog France Režun Iliiiii lil dr. Franc Strmčnik §tra KONGRES NEMŠKEGA JEZIKA V MANNHEIMU Sodobni nemški jezik - težnje in perspektive Inštitut za nemški jezik v Mannheimu (IDS), ki je za vsakega germanista jezikoslovca pojem znanstvene ustanove, slavi letos 25-letnico svojega obstoja in delovanja. V tem času je IDS izdal številne monografije, slovnice, slovarje (npr. tudi pri nas znani Duden-slovarji), jezikoslovne znanstvene raziskave, predvsem pa je na široko odprl vrata germanistom iz vsega sveta ter jim ponudil svoje mentorstvo. Dosežek takega sodelovanja so med drugim tudi številne kontrastivne slovnice, tako npr. nemško-francoska, nemško-polj-ska, nemško-češka, nemško-sr-bohrvaška, nemško-angleška itn. Poleg tega pa IDS vsako leto organizira kongres nemškega jezika. Letos je kongres potekal od 21. do 23. februarja pod naslovom Sodobni nemški jezik - težnje in perspektive. Spričo jubileja je bil letošnji kongres prava manifestacija germani-stične lingvistike, to potrjuje tudi nadvse visoka udeležba; v Mannheim je pripotovalo več kot 700 germanistov z vseh koncev sveta, tu so se zbrali najvidnejši zastopniki germanistične jezikoslovne znanosti iz ZRN. NDR, Švice in Avstrije. Kongres se je začel s slavnostno podelitvijo Moserjeve nagrade, ki jp IDS podeljuje mladim znanstvenikom. Sledil je pozdravni govor predsednika Inštituta za nemški jezik, prof.dr. Siegfrieda Grosseja, ki je med drugim na kratko orisal 25-letno zgodovino te tako pomembne ustanove. In že so se zvrstili prvi referati. Predstavljeno problematiko lahko razdelimo na štiri obsežna področja: semantiko, jezik medijev, predvsem televizije, standardno nemščino in narečja v nemško govorečih deželah, in na razvoj ter reformo nemškega pravopisa. Da je zanimanje za semantične probleme v sodobnem nemškem jeziku, in sicer iz pragmatičnih zornih kotov, v zadnjih letih močno naraslo, priča razmeroma veliko referentov, ki so se odločili za to tematiko. Tako npr. razčlenjuje prof. dr. Hans Jiirgen Heringer (Augsburg) izjave različnih politikov, še zlasti glede na afero Bauschel in se ob tem sprašuje, kaj pravzaprav danes pomeni izraz »politična verodostojnost«; ali lahko sploh še govorimo o politični verodostojnosti? Jezik politikov in medijev je močno kritiziral tudi prof. dr. Uwe Pdrksen (Freiburg). Njegov referat je bil nedvomno eden najbolj izzivalnih, saj je s konkretnimi zgledi zelo nazorno opozoril na nadvse priljubljeno rabo semantično praznih besed, kot so »informacija«, »komunikacija«, »problem«, »seksualnost« ipd. Take lekseme je označil za »vsenamenske izraze«, ki v bistvu nič ne povedo, se pa hitro širijo na vsa področja našega življenja in nas - prav s pomočjo takega izražanja tudi v javnih občilih - poneumljajo. Z nekoliko drugačnimi, vendar tudi zelo občutljivimi problemi, se je v svojem referatu ukvarjal prof. dr. Georg Stdtzel (Diissel-dorf). Govoril je o razmeroma hitri spremembi pomenov nekaterih političnih pojmov, in sicer od konca druge svetovne vojne. To obdobje nemške zgodovine je označil za dobo »semantičnih bojev«; tako npr. poraza Nemčije v vojni ne poimenujejo vsi z izrazom »Niederlage« (poraz), temveč pogosto beremo in slišimo tudi izraze, kot so »Zusam- menbruch« (zlom) in tudi »Be-freiung« (osvoboditev) - vse to pa kaže na določena politična stališča. Politiki in njihovo izražanje je bilo sploh predmet mnogih razprav. V tesni povezavi s političnim življenjem pa je tudi jezikovno izražanje na televizijskih zaslonih. Referatov s to tematiko je bilo razmeroma veliko. Prof. dr. Erich StraBner (Tii-bingen), znani raziskovalec medijev, je ostro kritiziral televizijo, še zlasti njene informativne oddaje (npr. poročila). Njegove raziskave so pokazale, da so tovrstne televizijske oddaje - in prav te gledalci spremljamo vsak dan - za gledalca in poslušalca prava katastrofa: natrpane so namreč z najrazličnejšimi informacijami, ki nelogično sledijo druga drugi, s premnogimi tujkami, ki jih nihče ne pojasni in jih tako večina sploh ne razume, in z raznimi kraticami, ki so uganka posebne vrste. Jezik obvestil, poročil ipd. bi se torej moral bolj približati pogovornemu jeziku; za to so odgovorni uredniki posameznih oddaj (StraB-nerjeve raziskave so med drugim tudi pokazale, da celo uredniki ne razumejo zmeraj - sploh pa ne v odmerjenem kratkem času - besedil svojih sodelavcev). Tudi eden od najbolj pristojnih kritikov jezika medijev v ZRN, dr. Uwe Fdrster, je televizijo posadil na zatožno klop in zahteval odgovornost vodilnih. S tem je vrgel še nekaj razstreliva v že tako zelo vroče razpravljanje, tako da je sicer vehementni dr. Reinhard Appel (Bonn/ZDF) kot predstavnik drugega televizijskega programa le stežka branil svoje stanovske kolege. Ob vsem tem pa smo udeleženci kongresa imeli tudi priložnost uživati v retoriki nemških jezikoslovcev. In bilo je kaj slišati! V veliko bolj umirjenem tonu so razpravljali o odnosu med narečji in standardnim jezikom. Zelo zanimivi so bili tudi referati jezikoslovcev in NDR, Švice in Avstrije. Tako je npr. avstrijski pisatelj in lingvist prof. dr. Alois Brandstetter (Celovec) opozoril na »izgubo kakovosti« pri pomenih nekaterih izrazov. Prof. dr. Horst Sitta (Ziirich) pa je ovrgel trditev nekaterih časopisov, češ da je jezikovno znanje zdajšnjih gimnazijcev zoženo le na nekaj modnih izrazov, ki pa so povečini anglicizmi. Ta očitek ali zaskrbljenost pred množičnim vdorom anglicizmov v sodobni nemški jezik je bilo mogoče velikokrat slišati. Iz nadvse zanimivega zornega kota ga je osvetlil angleški jezikoslovec, prof. dr. Lesli Seifert (Oxford). V svojem referatu je prikazal strah Nemcev pred tujimi vplivi. Vprašanja o reformi nemškega pravopisa že dolgo časa razburjajo ljudi na celotnem nemško govorečem območju. Kako zelo različna so mnenja o potrebi pravopisne reforme, smo lahko ugotavljali tudi na tem kongresu. Zato ni čudno, če si je prof. dr. Wolfgang Mentrup (IDS/Mannheim) v svojem referatu zastavil vprašanje, ali gre ob vsem tem za knjigo o kulturi nasploh ali le za prispevek k jezikovni kulturi. Hudomušneži pa vsa ta prizadevanja za in proti poimenujejo kar z novim nemškim »Keiserjem« (pisano z dif-tongom - ei - namesto z -ai-, kot danes še pišemo). S takimi in podobnimi vprašanji pa se bo Inštitut za nemški jezik gotovo še dolgo ukvarjal. JASNA MAKOVEC-ČERNE Znanje: pot v prihodnost Didakta 1989 Letošnji gostitelj največjega svetovnega sejma šolske opreme in učne tehnologije - didakte je bil ponovno, tokrat že tretjič, Stuttgart. Predstavitev vseh dosežkov na tem področju je potekala pod geslom Znanje: pot v prihodnost, kar je simbolično opredeljevalo trden namen prihodnje združene Evrope, da vstopi v 90. leta in v bližajoče se 21. stoletje kot vodilna gospodarska sila v svetu - to pa bo dosegla le z ustreznim razvojem šolstva in znanosti. Od leta 1985, ko je Stuttgart zadnjič gostil didakto, se je število razstavljalcev povečalo za okoli 25 %, ustrezno temu pa se je povečal tudi razstavni prostor. Zato postaja sejem za priložnostnega obiskovalca že skoraj nepregleden, če pa ima na voljo le dva dneva, je »naloga« še toliko težja in zahteva radikalno zamejitev področja, ki ga želiš bolje spoznati. Tako smo se tudi obiskovalci sejma iz Slovenije letos razdelili po interesnih področjih - nekateri so namenili več časa ogledu opreme in pripomočkov za predšolsko vzgojo, drugi os- novni ali srednji šoli, tretji spet visokim šolam ali dopisnemu izobraževanju; ene je zanimala aparaturna in programska oprema, namenjena šolam in univerzi, drugi pa so namenili več pozornosti učbenikom in drugim »klasičnim« učnim pripomočkom. Opis tega ali onega področja bi zahteval precej več prostora, kot ga imamo na voljo, splošen vtis, ki si si ga dobil na sejmu, pa je, da izdelovalci različno opremo v zadnjem času le spo-polnjujejo in da ni bilo videti kakih pravih novosti, kot so bile pred leti video plošča, grafoskop s tekočim kristalom, povezan z računalnikom ipd. Očitno je, da je razvoj zadnjih let prinesel toliko novega, da zdaj zahteva »usmeritev«, razmislek o doseženem in ponovno uravnoteženje razmerja med učiteljem na eni in učno tehnologijo na drugi strani. Ob številni bolj ali manj zapleteni opremi se še zmeraj čuti pomen dobrega učbenika, ki prej ali slej ostaja temelj izobraževanja, saj spremlja dijaka povsod - doma in v šoli, pa tudi na Lojze Spacal: Modro znamenje, 1987 . Lojze Spacal: Stari mlin, 1987 izletu, če je potrebno. Učbeniki, ki jih uporabljajo v razvitih državah, so že na pogled privlačnejši od večine naših, ki jih omejujejo naše gospodarske razmere, če pa si jih nadrobneje ogledaš, opaziš, da snovno niso tako natrpani niti faktografsko prenasičeni. Kot da bi npr. Nemci svojih otrok ne želeli že takoj na začetku odvrniti od šole, jim zagreniti pouk materinščine ali matematike ipd., s čimer se srečujemo pri nas, v Sloveniji. Učbeniki za književnost v srednji šoli - gimnaziji npr. ne kažejo potrebe, da bi nemški dijaki spoznali res vse veličine svetovne književnosti, čeprav je na drugi strani morda res, da tudi nemški učitelji fotokopirajo kak ep, denimo o Gilgamešu, in tako mašijo luknje v učbeniku. Tudi učbeniki za jezik se ne dušijo v družbenosti ali zvrstnosti, temveč se povečini ukvarjajo z jezikom samim in njegovim ustrojem, družbenost, politika in posamezne zvrsti pa že pridejo same po sebi, seveda če otroci spoštujejo in negujejo svoj materni jezik. Očitno je torej, da marsikje v šolah stvari ne zapletajo, marveč skušajo biti kar se da jasni in usmerjeni k natančno določenemu cilju, ki pa ni postavljen do določene ocenjevalne konference, temveč ga morajo doseči do konca obdobja, name- njenega šolanju otrok. Zna^m nost tega cilja pa je kvaliteta." G ne kvantiteta. ^op Da je to res, so se naši učiWvi in drugi, ki so tako ali drugaja i povezani s šolo, prepričali j|‘ePc obisku šol - osnovne, gimna^ten, in strokovne šole - ki ga je ofjffie nizirala naša potovalna agencij9 V Zanimivo je, da npr. na šoli. yzi kršna je gimnazija, računaln#ev; ne uporabljajo kaj dosti, raz£Na na pri pouku informatike, račun9; ništva ali kakor koli se že pr^os met imenuje. Program^jači J^ev; oprema za druge predmete ! razmeroma skromna, pog0y°ls niti ne povezana s temami v uC -nih načrtih. Podobno se godi '^ed fonolaboratoriju, ki ga ukinj^po in se vračajo k živemu govortdel, čeprav morda ne tako brezh^Ea nemu, »starega dobrega učit'kul Ija«. Očitno je torej vračati -k dobremu učitelju in njegovi flhn c posredni komunikaciji z učemtad uporabi vizualnih in drugih t* tla nih sredstev, predvsem pa k A vajanju na vestno delo in pc$| -nost, ki sta zagotovilo za uspf Eot v šoli in kasneje v življenju. Seveda pa s povedanim nisc( £a| hotel reči, da pri nas za slap znanje učencev niso vsega krij Iti slabi učni načrti in slabi učW niki, slab zavod za šolstvo, V mite in predsednik vlade. TINE LOGAR „ t 'Po, Poglobljeno in razširjeno sodelovanje fler Ho vse Učitelji nemškega jezika delavskih univerz Slovenije obiskali Zvezo ljudskih visokih šol dežele Hessen v ZRN Sedemnajst učiteljev nemškega jezika delavskih univerz Slovenije je na povabilo Zveze ljudskih visokih šol iz Hessna v ZRN letošnjega januarja (od 22. do 29.) obiskalo dvoje nemških mest - Kassel in Frankfurt. Tovrstni obisk spada med tiste, ki potekajo po sporazumu o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo, ki še posebno podpira sodelovanje med Zvezo ljudskih visokih šol v ZRN in Zvezo delavskih univerz Slovenije. Doslej je bilo že nekaj obiskov delegacij teh dveh dežel, sodelovanje med Zvezo delavskih univerz Slovenije in Zvezo ljudskih visokih šol pa se je že lani poglobilo in razširilo na organizacijo in izpeljavo seminarjev, obiskov, dogovorov in hospitacij. Med štiridnevnim bivanjem v Kasslu smo med drugim obiskali Ljudsko visoko šolo mesta Kassel in Ljudsko visoko šolo okrožja Kassel, Europa Kolleg in Združenje visokih šol Kassel. Namestili so nas pri nemških družinah, pri katerih prebivajo sicer študentje Europa-Kollega iz različnih držav. Ljudska visoka šola Kassel je ob našem obisku pripravila tiskovni sestanek. Pozdravil nas je direktor Lothar Arabin in poudaril, da bo prvi obisk take vrste še okrepil vezi in poglobil sodelovanje med Ljudsko visoko šolo in delavskimi univerzami Slovenije, ki delajo po podobnem sistemu. Dobrodošlico nam je zaželel tudi direktor Zveze ljudskih visokih šol Volker Otto, in omenil nadaljnje razvijanje certifikatskega sistema, h kateremu je Jugoslavija pristopila pred nedavnim. Zupan mesta Kassel Hans Eichel nam je pripravil sprejem v Rotovžu in nas počastil s slovesnim kosilom. Naslednji dan smo se pogovarjali s prof. dr. Gerdom Neuner- jem (naši germanisti ga poznajo po tipologiji vaj in kot idejnega vodjo projekta Deutsch Aktiv in Deutsch Konkret) na oddelku za tuje jezike na Združenju visokih šol Kassla. Predstavil nam je gradivo za učenje nemškega jezika in nas seznanil z nekaterimi novimi projekti (dopisno izobraževanje). Ustanova Europa-Kolleg Kassel, ki smo si jo ogledali tretji dan našega bivanja v Kasslu, je bila zasnovana leta 1967. Od tedaj pa do danes je sprejela več kot 20 tisoč učencev iz približno osemdesetih dežel. To je šola za učenje nemškega jezika za tujce, ki ponuja različne programe tako po dolžini trajanja kot po vsebini. Študenti Europa-Kollega stanujejo pri nemških družinah in imajo tako izredne možnosti za hitro napredovanje v nemški konverzaciji. Udeležili smo se ure nemškega jezika in se z učiteljem pogovorili o načinu dela pri pouku. Zadnji dan našega bivanja v Kasslu smo bili gostje okrajne ljudske visoke šole; tam so nam predstavili tečaje za priseljence iz vzhodnih dežel, ki so po rodu Nemci. Njim so namenjeni 1500-urni tečaji nemščine, ki jih obiskujejo deset mesecev. Omenili so tudi »azilante« - te učijo nemščino po (brezplačnem) skrajšanem 150-urnem programu. Zanje velja poseben zakon, ki jim onemogoča, da se za pet let preselijo iz okrožja bivanja. Med njimi je v ZRN okoli 20 tisoč Jugoslovanov. V času, ki ni bil namenjen sprejemom in pogovorom, smo si ogledali nekaj znamenitosti prijaznega Kassla, mesta z 200.000 prebivalci. Imenujejo ga tudi »hugenotsko« mesto, ker je nekdaj dajalo zatočišče hugenotom. V Kasslu se začenja nemška Cesta pravljic (Maarchen Strasse), ki vodi po Nemčiji vse do Bremna. V tem kraju sta ži- vela in ustvarjala brata Grimm. Posebno veličasten je grad z osem metrov visokim kipom Herkulesa na Wilhelmshohe in z galerijo z enakim imenom, kjer smo si ogledali najpomembnejša dela Rembrandta, Rubensa, van Dycka in Tiziana. Iz gostoljubnega Kassla smo odpotovali v Frankfurt ob reki Main - v mesto bank. Namestili so nas nekaj kilometrov iz Frankfurta v kraju Falkenstein v Dom za izobraževanje odraslih dežele Hessen. Dom je bil ustanovljen predvsem za politično izobraževanje, vendar je tega čedalje manj; zdaj je namenjen predvsem izobraževanju žensk. Izobraževalni dom financira država, izobraževanje je nekonvencionalno, za izpeljavo tečajev pa težko pridobe zunanje sodelavce. V Frankfurtu je sedež Mednarodnega izpitnega centra za certifikatska spričevala iz tujega jezika in nekaterih tehničnih strok (npr. elektronike). Udeleženci seminarja smo se seznanili s tehnično obdelavo podatkov izpitnega gradiva. Pri Zvezi delavskih univerz Slovenije potekajo že eno leto priprave za vključitev v mednarodno certifikatno konferenco (ICC). Te dni si je Zveza delavskih univerz Slovenije, in s tem vse verificirane delavske univerze, pridobila pravico opravljanja izpitov iz tujih jezikov v Mednarodni izpitni centrali. Izpitna centrala zagotavlja raven in obseg tujega jezika za skoraj vso zahodno Evropo, kjer veljajo njena spričevala za tuje jezike. Odslej se bodo lahko udeleženci tečajev tujih jezikov na delavskih univerzah Slovenije prijavili k verificiranim izpitom za pridobitev mednarodno priznanega spričevala v znanju tujega jezika (certifikat). V hessenskem Domu za izobraževanje odraslih (Hessische Envachsenenbildungstatte) smo se srečali z učitelji tečajev srt hrvaškega jezika na ljudskih šokih šolah v Hessnu. Na šti najstih visokih ljudskih šolah ( triintridesetih) imajo v svoj' programu tečaje srbohrvaščinf ski so potelri VP< *ali Pos *al, ob« vse Po« ( V Falkensteinu „„ ,__________ tudi dogovori za izpeljavo leto* sPc njega poletnega seminarja. 'H: venska Zveza delavskih univ^ ,kc je lani pripravila seminar za k91 ‘2° turne delavce (poklicne in Ijut' ;!ei teljske umetnike) iz Hessna inJ! naše umetnike. Enotedenskega seminarja l,'rre Ptuju so se udeležili umetnost Je < zgodovinarji in svobodni ume' val niki, ki honorarno sodeluje! uk z ljudskimi visokimi šola1* tor v Hassnu. K raznolikosti sert nik naija je pripomoglo sodeloval! Hi: naših priznanih umetnikov St(nel jana Kerblerja, Viktorja Gojkj k°' viča, Bora Turela, Martine ' -Bojana Golije ter drug1* ko; Skupno delo naših in nemšk1 eei umetnikov je porodilo zamise naj bi Zveza delavskih unive1 vst Slovenije pripravila seminar tuUH letos. Odločili so se za 14-dnev> na tečaj kiparjenja z vinicitom, ' ,' bo junija letos v Vinici pri 01 Vlr možu. Seminarja se lahko po^-tujih umetnikov (Dagmar H'rC!l ra* Post, predsednica svobodi11' vZj umetnikov Hessna in Jocha‘ P° Benthin iz Frankfurta) udelerij' ga: naši poklicni in ljubiteljski kr Po parji. Sodelovanje na seminar]1, je že obljubil naš priznani Vikt° Je Gojkovič. ..jVe Deželo Hessen smo zapus111: V|i polni vtisov, prijetnih doživerize in novih spoznanj. Družine, r be katerih smo stanovali, nam bod v OStale v riniVtn^m cr«r\m i G U ' O prijetnem spominu 11 0 morda jih bomo kdaj v priho“ (a nosti lahko gostili tudi pn - .. V tednu dni bivanja v N e mri Pr smo se pogovarjali v živem ii :1a ziku in tako spopolnjevali svoj znanje nemške konverzacij9 w Lepo in poučno obenem. P1" ANA MARIJA PUŠNIK iako in kam po stavki srednješolskih profesorjev "li: Psi lajajo, karavana gre dalje Od Skupščine SR Slovenije 1,110 vsi ogromno pričakovali, ^ndar so se na zasedanji^,, letoš-Jkga 29. in 30. marca, pokazale Se značilnosti našega ne-reše-Pnja perečih in žgočih proble-l0Vki jih lahko povzamemo sPoznanjem: po neskončnih Opravah in množici stališč se 'čpsar ne. napravi. Skuščina ni e^ila (pa tudi zavrnila ni) niti F6 zahteve profesorjev; vse '^uPaj je odložila na prihodnje .^sedanje, šolstvo pa naj med ,a j 111 mirno razpada naprej, a,' Gre za povsem običajen po-/topek: vsi se strinjamo, nihče ne ite, avrne ali spodbije tvojih zahtev, gaja tudi uresniči jih ne. Vse se 1 fePo odloži, prelaga z enega or-aZtftena na drugega, sproži se vrte-trg ije v za^aranem krogu. Vmes je še vrsta mistifikacij, ■ L^mformacij, polresnic, zamol-"'f^anja, lažnih diler aZ^Na primer: in> ' Kdo je zahteval odgovor-r se je sprejel zvezni pro- ' i ivuo ,reT°st, ker _ j r j nsfačun v takem obsegu, da je var-6 « anie mogoč6 le Pr> kulturi, !° j °lstvu, zdravstvu? ( j ~ Kdo je povedal, da se kljub !i Medalje večji obremenjenosti go-ijal spodarstva vedno bolj zmanjšuje 'Ot,delež družbenega proizvoda, ki th'8a ta družba namenja šolstvu, čiijkulturi, zdravstvu, znanosti? :all< ~ Kdo je povedal, da šolstvo i noti druge družbene dejavnosti za-jnftadi intervencijskega zakona ni-! na voljo denarja, ki ga od- : i1': kljujejo za to dejavnost? ^ ~ Kdo je vprašal, kako je mo-sp( Soče, da v našem preobremenje- nem gospodarstvu osebni dohodki naraščajo hitreje kot v družbenih dejavnostih in tudi v šolstvu? - Kdo se je spomnil, kam so pretekla leta odhajali presežki denarja, ki so se zbirali s prispevnimi stopnjami za šolstvo? - Kdo bo ugriznil v kislo jabolko in začel varčevati tam, kjer je to res smiselno (npr. racionalizacija šolske mreže)? Stara praksa se lepo nadaljuje: - Osnutek Zakona o usmerjenem izobraževanju je zelo meglen glede profesorjevih obveznosti . - Osnutek zakona o pedagoški službi je še bolj represiven in je odsev starega nezaupanja do učitelja. - S splošno gimnazijsko usmeritvijo rešujemo šole v manjših krajih, v katerih ni ne učiteljev ne učencev, - Vpeljujemo mature, pa jih ne mislimo plačevati. - Ob vpisu trpamo v razrede vedno več učencev. - Niti ena obremenitev učiteljev ni odpravljena. Opazovalec se ne more znebiti vtisa, da za vsem tem tiči misel: se bodo že naveličali, sicer pa mi kmalu poteče mandat. Pol leta pred volitvami pa tako nihče ne počne drugega, kot da rešuje kadrovska vprašanja in ugiba, kdo bo zasedel ta ali oni fotelj. In kaj napravi profesor, ki vendarle še verjame v svoj poklic in ki hoče opravljati svoje poslanstvo v skladu s poklicno etiko? Ker dogovarjanje in moledovanje ni mogoče, bo moral zaostriti svoj boj in poseči na tiste točke, da se bo razkrilo, kako šolski sistem ne deluje. Ne gre le za stavke, zborovanja, resolucije, peticije, zahteve ... Najprej je treba opustiti tista dela, ki zdaj splon niso plačana in vrednotena niti po merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije. Med drugim so to: - popravni izpiti - pedagoške in redovalne konference - razredniški posli, s pisanjem spričeval - pisanje vseh mogočih statistik, poročil... Od poslovodnih organov je treba zahtevati, da prenehajo plačevati različne prispevke in dajatve, in če ni denarja, ne bi smeli plačevati nekaterih storitev, npr. ogrevanja, elektrike, vode, telefona... Verjetno bi potem oblast blokirala račune šol, prekinili bi dobavo elektrike, ogrevanja... Šole pa ne bi smele imeti pouka. S tem bi se razkrilo, da šolstvo pač ne deluje, kajti dozdajšnje pojasnjevanje in dokazovanje pač nikogar ne gane. Žal je pri nas tako, da nikogar ne zanima vsebina, pač pa zgolj zunanja forma. Ali z drugimi besedami: to družbo ne zanima kaj dosti, ali učenci kaj znajo, ko dobijo spričevalo. Pomembno je kvečjemu to, da se spričevala delijo. Kdor hoče doseči, da bi ta spričevala tudi za- gotavljala usposobljenost, jih pač ne bi smel deliti. Upreti se mora logiki, da ni pomembno, kakšen je pouk, pomembno je le, da poteka nekaj pouku podobnega.To pa seveda za nobenega profesorja ni sprejemljivo. V zvezi s tem je tudi vprašanje, ali se takšni ukrepi, ki prizadenejo tudi učence, ujemajo s poklicno etiko profesroja, ki mu je učenec vendarle osrednja vrednota njegovega dela. Gotovo je, da zdajšnje razmere v šolstvu povzročajo več škode kot koristi predvsem učencem (učitelj lahko navsezadnje tudi zamenja službo, in to so mnogi sposobni profesorji tudi že storili), učenec pa nima veliko možnosti za izbiro, razen da gre v šolo na tuje - in tudi to nekateri že počnejo. Torej je prav zaradi tega učenca treba neizprosno izbojevati drugačne razmere v šolstvu. Če je pri tem učenec oškodovan, je odgovoren za to tisti, ki je takšne razmere v šolstvu povzročil, ne pa tisti, ki hoče zagotoviti normalen vzgoj-no-izobraževalni proces. Seveda pa se lahko vsak učitelj, vsaka osnovna organizacija sindikata, vsaka šola sama odloči, ali bo sodelovala pri teh prizadevanjih ali ne. Je pa vendarle smešno poslušati lamenta-cije o pomanjkanju, denarja iz ust tistih ravnateljev, ki so dosegli, da so njihove šole pridne, disciplinirane in se ne udeležijo-skupnih akcij za normalizacijo razmer v šolstvu. ZOLTAN JAN ^aiožništvo ubčenikov Med potrebami in resničnostjo i p Učbeniki so bili že od nekdaj nepogrešljivi na šolah vseh stopenj. 0,^ sečju imeti krajši izlet ali pik11' s starši. Tako bi odstranili p? pregrado med šolo in štab Starši bi spoznali razred, odno-v njem in svojega otroka v td okolju. Postopoma bi verjel lažje sodelovali, najprej z raz? dom in šele nato s šolo. Usp? najbrž ne bi bili vidni takoj, sap težko navezati stik s šolo, ki sl? jo vsi starši sprejemali kot avto? teto, na katero nismo mogli vp? vati.« BARBARA HANUŠ Bodo novi zakonski predpisi napravili red? Delovna in učna obveznost, neposredno vzgojno-izobraževalno delo , Če je pred približno 25 leti učitelj osnovne ali srednje šole rekel, da ; uči toliko in toliko ur, smo lahko natanko vedeli, kaj in koliko je to, Pa tudi, ali je zaposlen polno, nepolno ali preseže obseg. Danes je > zmeda pojmov popolna: oblikovali so jih zelo veliko, vsak pa jih t razlaga po svoje, ker niso ekonomsko opisani, če pa so, jim vsak po ( Svoje določa svojo mero: o tem, kaj spada v 42-umi tednik, je toliko j rešitev, kot je bilo tistih, ki so o tem odločali; tudi za to, kaj je ) Neposredno vzgojno-izobraževalno delo, je toliko razlag, kolikor je j razlagalcev. < ------------------------------------------------------------------- i | Kaj je pravzaprav tisto, kar I dandanes opredeljuje učiteljevo delovno mesto na osnovni ali srednji šoli? Vprašanje gotovo ni >' novo; opredeliti so ga poskušali I normativno vsaj pred 20 leti, ? vendar se ponavlja. Dandanes je spet še posebno v ospredju, če-( dalje odločneje se postavlja zah-!' teva po pravi ceni učiteljevega * dela, ker se pripravljajo spre-t niembe Zakona o usmerjenem S izobraževanju in nekatera druga j določila, ki urejajo obseg in ka-j kovost učiteljevega dela. Neli sporno je, da je osnova družbe-v noekonomskega položaja učite-[j Ija v naši družbi, s tem pa tudi g družbena veljava njega samega 8 >n predvsem njegovega dela .1 vrednost ali cena tega dela. 'a Ceno lahko opredelimo le na do-jj ločeno enoto, na obseg dela. Če ,1 omenjam enoto dela, vsekakor j ne mislim na tisto že štiri leta )S rabljeno frazo o enoti enostav-;ji nega dela; kolikor bolj o njej p govorimo in kolikor bolj kažemo p drug na drugega, kdo naj jo do-j loči, bolj smo od nje oddaljeni in |(j čedalje manj vemo, kaj je to. j Pod pravo enoto v tem trenutku J mislim tisti obseg dela, ki bi pomenil, da je učitelj polno zaposlen, zanj pa naj bi prejemal tudi " takšen osebni dohodek, s kate-c' rim bi lahko živel normalno uči-'J teljsko življenje, ne pa životaril. V Ko govorimo o učiteljevem II delu in poskušamo to delo danes tudi pravilno razumeti in ga predstaviti, je treba opozoriti na nekatera dogajanja v zadnjih desetletjih pri nas, ki jih dandanes radi zelo različno razlagamo. Poleg tega, da smo prešli s šestdnevnega na petdnevni teden, moramo omeniti predvsem troje: - da poskušamo ves čas obdržati v šolskem letu približno enako število efektivnih šolskih tednov (okvirno enako število ur v vseh oblikah učno-vzgojnega procesa); - da naj bi imel učitelj okvirno 20 ur šolskega dela na teden in - da se je sestava delovnih oblik znotraj šolskega leta močno spremenila; to je predvsem posledica prilagajanja šole družbenim, gospodarskim, tehnološkim in drugim potrebam. Če je bil npr. pred štirimi desetletji v šoli edina oblika pouk, obsegal je 210 dni, pozneje pa 200, pomenijo danes dnevi pouka le še 85 do 90 odstotkov vseh šolskih dni. Klasične oblike pouka so nadomestile dejavnosti, praksa, terensko delo, seminarske naloge in še marsikaj. Z zmanjševanjem števila dni pouka v šolskem letu so se spreminjale oblike in morda še bolj vsebina učiteljevega dela. Te spremembe imamo za nujnost, povezano s posodabljanjem vzgojno- izobraževalnega procesa in nujno prvino njegove kakovosti. Pred desetletji, ko je bil pouk v razredu, laboratoriju, delavnici idr. edina oblika vzgojno-izobra-ževalnega procesa, je učitelj s predpisanim tedenskim številom ur pouka praktično izpolnjeval sočasno tudi formalno delovno obveznost. Bistveno zmanjšanje števila dni pouka v šolskem letu je zahtevalo, da sprejme učitelj še del tistih obveznosti šole, ki so nadomestile klasični pouk. Prav to pa povzroča danes različne razlage: od ene skrajnosti, da ima učitelj 20-urno tedensko obveznost - čeprav je število efektivnih tednov bistveno manjše, dosega še polno delovno obveznost - vse, kar je več od tega, pa je treba posebej plačati, do druge, ko poskušajo na učiteljeva ramena nalagati nove in nove obveznosti. Čas je, da v tej zmedi napravimo red, in to tako, da bo vsak jasno vedel, kaj mora opraviti in kaj sme zahtevati. Rešitev je morda preprostejša, kot si prvi trenutek predstavljamo. Biti mora takšna, da bo izključevala pretirani normativizem (so namreč močne zahteve po tem), in dala šoli samostojnost pri izpolnjevanju delovnega načrta. Pod samostojnostjo razumem predvsem odgovornost za izpeljavo nalog, razporejanje dohodka za opravljene storitve in delitev osebnih dohodkov po opravljenem delu. Morda se sliši čudno, pa vendar je res, da je učiteljevo delo po svoji naravi neke vrste sezonsko delo, zato ga ne moremo meriti na tedne, temveč na leto. Predlog za ureditev učiteljeve delovne obveznosti je preprost in z novo zakonodajo bi ga bilo smiselno uzakoniti. Normativno določilo naj bi predpisalo za učitelja le 700 ur pouka na leto (v učilnici, laboratoriju in morda še kje), to pomeni 35 tednov po 20 ur, vse drugo pa naj bi pomenile oblike, ki jih morajo šole in s tem seveda učitelji opraviti v preostalem delu šolskega leta, ki traja povprečno približno 40 tednov. Razumljivo je, da je pri tem treba posebej omeniti naravo praktičnega pouka, to pa ni nič novega, saj poznamo tudi danes razmerje med poukom strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnim poukom. Sedemsto ur pouka bi s tem postalo tudi zelo preprosta podlaga za določanje števila učiteljev na šoli. Takšno določilo bi takoj znižalo število tako imenovanih »mrtvih duš«, na drugi strani pa so ure pouka kot podlaga za določanje števila učiteljev na šoli utemeljene tudi zato, ker vemo, da šole za vzgojno-izobraževalne oblike ob pouku na šoli v splošnem ne zaposlujejo posebnih delavcev. Če bi bilo to določilo sprejeto, bi v zakonu ali nekem drugem izvršilnem predpisu lahko takoj odpadlo vsako naštevanje, kaj vse naj učitelj dela: to naštevanje ne more biti nikoli popolno - šoli bi bilo na temelju veljavnega programa priznano in financirano ustrezno število učiteljev; kako bo šola delo razporedila, ko bo uresničevala obvezni program, pa naj ostane zadeva šole. (Poskus, da bi nadrobneje opredelili učiteljevo neposredno vzgojno- izobraževalno delo - v osnutku sprememb Zakona o usmerjenem izobraževanju ga je pripravil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - je izzval pri posameznikih tolikšno ogorčenje, kot da bi učitelju delo vsaj podtaknili.) Ob določanju raznih obveznosti redko slišimo pripombe, da bi se pri določanju raznih obveznosti morali primerjati z drugimi. To gotovo drži, res pa je tudi, da so prenekateri podatki poznani, da vemo, kaj imajo nekateri sosedje in tudi drugi, vendar moramo pri tem zmeraj vedeti, da en podatek še ne pove vsega: ne zadostuje tedenska obveznost, vedeti moramo tudi za število tednov, predvsem pa je pomembna narava, oblika in vsebina dela na posamezni šoli. Nemalokrat trdimo, da so ponekod učenci obremenjeni tudi do 40 ur na teden. To je tudi res, vendar ti učenci opravijo skoraj vse delo v šoli; dom jim ostaja dom. Ne morem mimo tega, da ob koncu tega razmišljanja ne bi omenil še nekaterih dejstev. Slovenski učitelj je vsa leta po vojni delal veliko več, kot je bila njegova normalna obremenitev. Da je šola opravila svoj program, so učitelji delali nadure - ne zaradi zaslužka, ampak zato, ker ni bilo ljudi; od tega pa niso imeli drugega, kot še slabše nagrajene ure, kot je bilo plačano njihovo redno delo. Takšno prisiljeno podaljšano delo bo za preneka-terega slovenskega učitelja še ostalo, zato bi morali ustrezni zakonski predpisi, ki se spreminjajo prav zdaj, urediti, da se učiteljevo delo v podaljšanem času, kadar to mora opravljati, šteje tudi v pokojninsko dobo. Delno naj bi se danes to vprašanje že dalo urediti, če imajo šole zapisano v svojih samoupravnih aktih in če pristojne skupnosti to priznajo. Delne rešitve bi morali .f J ai :e ll j I ll Naše mis je več kot za en sis O tem nas prepriča branje tanke knjižice z dolgim naslovom: Časovno vrednotenje vzgojno-izobraževalnih storitev v povezavi * nekaterimi elementi organizacije dela v osnovni šoli. Ljubljanska mis jo je izdala lani, napisal pa jo je Stane Jeraj. Na šolah knjižico spremlja sveženj prilog, katerih avtorstvo ni opredeljeno. Nameni knjižice, opredeljeni v uvodu, so tako dobri, da ne preseneča, če si je rogatec z njimi tlakoval pot v pekel. Povečini jih je mogoče opisati kot v novoreku ubesedeno skrb za pravičnejše vrednotenje učiteljevega dela. Ta skrb je našo mis in pisca menda napeljala, da sta svoje vrednotenje učiteljevega dela upodobila v številkah, ki zdaj vplivajo na usodo več šol in učiteljev. jalca vzgojno-izobraževalne storitve« (str. 25) št. 30: »Usmerjanje interesne dejavnosti« (str. 12). S tem postane »usmerjevalec interesne dejavnosti«. Kot usmerjevalec interesne dejavnosti mora skupaj z učenci izdelati program dela, poskrbeti za njegovo izvedbo in javno predstavitev rezultatov (str. 12). Toda pri tem ni sam. f t Poskušala bova dokazati, da I knjižica razvrednoti učiteljevo i delo, visoko ceno pa postavi za I Prazne marnje o njem. Šolski in i obšolski birokraciji bo knjižica ( robila kot odličen pripomoček za i vsakršne manipulacije z učitelji. | Uporaba njenih določil bi škodo-i vala pouku, ker zapostavlja učiteljevo delo v razredu, na tron Pa posaja množico besedno nabreklih, sluzasto neoprijemljivih opravil, za katere sam sestavljale ne bi znal razsoditi niti tega, ali so bila opravljena ali ne. »Naloga se ukvarja s časom, ki je potreben za realizacijo posamezne vzgojne-izobraževalne naloge,« (24) ne pa tudi s pogoji dela, z varnostjo pri pouku, z in-I tenziteto dela, z zahtevnostjo , dela (24). , Ker čas, potreben za delo, pi-j sec kvantitativno opredeli tudi J na 5 mest natanko, pomeni, da j je čas za kako opravilo zanj neodvisen od spremenljivk, ki jih i pri svojem delu izrecno ne upo-| števa. Ce njegovo natančnost pri 1 izračunavanju časa prenesemo ! na šolsko uro, bi bilo dejavnosti ! znotraj šolske ure mogoče načr-j tovati na nekaj stotink sekunde natančno, ne da bi bilo za to j potrebno poznati okoliščine, [ v katerih dejo poteka, pa tudi ne j pridnosti in zagnanosti, (inten-, zivnosti) s katero še učitelj in učenci dela lotijo. Tolikšna na-i tančnost je vsekakor dosežek primerljiv z delom tistega veterinarja, ki je brejost kobile zraču-I nal na milisekunde natančno. Izhodiščna stališča avtorjeve metodologije, ki pripeljejo do opisanega absurda, so dokaz popolne samovolje pri kvantitativ- nem opredeljevanju časa za posamezna dela. Kljub temu nas pisec z gostobesednostjo poskuša prepričati o nasprotnem. Oglejmo si zdaj organizacijsko shemo, ki bi se ji moral podrediti učitelj, če bi želel učencem, ki se zanimajo za astronomijo, pokazati februarski Lunin mrk. Ker Luna noče mrkniti med poukom, bi bilo potrebno opazovanje Lune vključiti med interesne dejavnosti. Pri tem bi se utegnilo zaplesti. Interesne dejavnosti so razvrščene po področjih, ki so taksativno našteta. Mrknjena Luna v proizvodno-tehnično področje ne sodi, družbenoekonomskega pomena tudi nima, kulturno-umetniški doživljaj je težko, malo je možnosti za njeno vključitev v telesno-kulturne prireditve, z obrambno-varnost-nega stališča pa tudi predstavlja le majhno in kratkotrajno nevarnost. Drugih področij interesnih dejavnosti pa v knjižici ni (str. 11). Dovolj nasilen učitelj bi morda izsilil, da v letni delovni načrt šole vključijo tudi naravo-slovno-matematično področje interesnih dejavnosti, ki jih je pisec izpustil. Iz svežnja prilog je moč uganiti, da se je tega posla nek zagnanec že lotil. Pridruži naj se mu torej tudi naš učitelj in optimistično upajmo, daje uspel novo področje interesnih dejavnosti pravočasno vključiti v letni delovni načrt šole gotovo že v septembru, najbrž torej pred izidom efemerid z našega Golovca. Privzemimo še, da je financer tako razširjeni delovni načrt pripravljen plačati. Zdaj je na učitelju vrsta, da se predlaga za »izva- Nad več usmerjevalci bedi veliki brat - izvajalec vzgojnoizo-braževalne storitve št. 17. »Usklajevanje interesnih dejavnosti področja« (str. 11), ki se imenuje usklajevalec interesnih dejavnosti naravoslovno-matematičnega področja (str. 32). Kakšno pomoč si usmerjevalec interesne dejavnosti »astronomija« lahko obeta od usklajevalca interesnih dejavnosti naravoslovno-matematičnega področja lahko preberemo na str. 11: »Usklajevanje interesnih dejavnosti področja je naloga, ki zagotavlja usklajenost znotraj posameznega področja interesnih dejavnosti v skladu z dogovorjenimi vsebinskimi opredelitvami v letnem delovnem načrtu šole.« Kristalno jasno! Če komu ni, mu lahko razloživa z bolj domačim zgledom. Skladanje drv je naloga, ki zagotavlja zloženost drv znotraj posameznih skladovnic v skladu z dogovorjeno prostorsko razporeditvijo kurivnega področja ozimnične zaloge v letnem delovnem načrtu, izdelanem po mami in samoupravno sprejetem na družinskem sestanku. Toda tudi velikega brata ne kaže prepustiti brez nadzora. Usmerjevalci »poskrbe za analizo učinkovitosti dela interesne dejavnosti ter pisne ugotovitve posredujejo usklajevalcu interesne dejavnosti področja« (str. 12). Usklajevalci pa so dolžni te programe in analize posredovati mentoriu interesnih dejavnosti (str. 11). Vzgojno-izobraževalna storitev št. 6. »Mentorstvo interesnih dejavnosti« (str. 8) je naloga, s katero »zagotavljamo ustrezne strokovne usmeritve in konkretna navodila za pripravo, izvedbo in vrednotenje interesnih dejavnosti«. Poleg tega je naloga mentorja »globalna skrb za...« in »nenehno« strokovno izpopolnjevanje (str. 26). Pripravi tudi »konkretne osnove za načrtovanje dela usklajevalcev«, oblikuje »celovit načrt za...«. Prav posebej pa je obtežen mentor z odgovornostjo, da »celovit načrt področja zagotavlja ustrezne delne možnosti uresničevanja smotrov in...«. Poleg vseh drugih celovitih reči, pripravi mentor še »celovito analizo...«, predlaga izboljšanje in »nenehno sodeluje z...« (str. 27). Nad mentorji v tej organizacijski shemi lebdi še »razbremenjeni« ravnatelj, ki večinoma to opravilo delegira pomočniku. Za to štiristopenjsko hierarhično strukturo je značilno, da so naloge tem bolj neopredeljene, čim višja je stopnja njihovega nosilca v hierarhiji. Strokovno znanje je potrebno le za neposredno delo z učenci: Vsi višji rangi lahko strokovno znanje nadomeste z »afiniteto«, nagnjenostjo, naravnanostjo in drugimi nadomestki, kot so servilnost, familiarnost z vodilnimi, frazerstvo. Rezultati so preverljivi le na prvi stopnji, saj učenci svoje uspehe preverjajo na raznih tekmovanjih in jih tudi drugače javno predstavijo. Na vseh drugih stopnjah so v opisih opravil glagoli, kot so: skrbi, vodi, usmerja, usklajuje. Vse to početje pa mora biti: konkretno, celovito, globalno. Pisec v iskanju izrazov za delo, ki ga ni, uporablja jezikovne bravure or-vvellovsicih razsežnosti: usklajevanje zagotavlja usklajenost (str. 11); skrbi za aktiven odnos pri skrbi (str. 28). V večini primerov tudi ni jasno, kje in kdaj bodo vsi ti mentorji, usklajevalci, usmerjevalci in izvajalci svoje delo opravljali. To je opredeljeno in mora biti sproti pisno dokumentirano v dnevniku le za učitelja, ki dela z učenci. Drugi pa te reči počenjajo »stalno, nenehno«, tako da je človek v skrbeh zanje, če bodo ob tem našli čas za kra- tek seks in za požirek črnega. Edina jasna postavka ob vsem tem so delovne ure: za mentorja 40, za usklajevalca 80, za izvajalca 1,5 na dokumentirano pedagoško uro. Učitelj, ki dejansko vodi interesno dejavnost mora torej poučevati in se pripravljati za 54 šolskih ur, da odtehta usklajevalčevo usklajevanje, s katerim zagotavlja usklajenost, za katero ni jasno niti kako jo preverjati niti kdo to stori. Šolskemu vodstvu je torej podeljena pravica razdeljevanja fevdov in prebendarin. Groteskno se berejo določila tele vrste: »Izvajalec storitve spremljanja učencev pri prehranjevanju, ki ne zauživa hrano skupaj z učenci« ima pedagoško uro množeno s faktorjem 1,4. »Izvajalec storitve spremljanja učencev in vključevanja v njihovo prehrano učence spremlja in se vključuje z neposrednim uživanjem kosila.« Vsaka pedagoška ura pri tem opravilu mu šteje za dve delovni uri. (Priloge). Za primerjavo: ura dopolnilnega pouka velja le 1,3 du! Do popolne bebavosti seže birokratska latovščina pri naštevanju »pedagoških storitev«, kakršni sta »usmerjanje neusmerjenega prostega časa« in »usmerjanje usmerjenega prostega časa«. To slednje je opredeljeno kot »naloga, ki zagotavlja različne oblike sproščenega delovanja .učencev« (str. 13). V naši šoli smo torej iznašli metodo, kako z usmerjanjem usmerjenega prostega časa učencev zagotovimo njihovo »sproščeno delovanje«. Ljudje, kolegi, učitelji! Pometimo vendar s to izpraznjeno oblastniško aroganco. Pozerska vzvišenost, s katero MIS in njen PISec delita nauke, ju med drugim pripelje na jezikovno področje. Stvaritvenemu proglasu: »Fiat ,mentor učnemu jeziku'!« sledi razlaga, zakaj so ga ustvarili. Zato ker: »Često posamezni učitelji zaradi nedo-voljšne skrbi za pisani in govoreči učni jezik izničujejo napore slavistov.« (str. 28) O, ti packoni nemarni! V tolažbo nam je, da sestavljalcem Časovnega vrednotenja vzgojno-izobraževalnih storitev v povezavi z nekaterimi pobude odmevi urediti enotno, kot imajo to nekatere druge dejavnosti - ob zdajšnji spremembi šolske zakonodaje pa je priložnost, da se uredi tudi to. Ko danes iščejo upokojeni kolegi potrdila, da so pod silo razmer morali delati nadure, in uveljavljajo zahteve po upravičeno večji pokojnini, se nehote porodi vzporedno vprašanje: Zakaj bi povečanega obsega dela, ki ga delavec mora opraviti, ne upoštevali pri skrajšanju njegove delovne dobe? Denarno bi to verjetno ne pomenilo večjih obremenitev, ker bi tisti, ki bi se za to upokojil nekoliko prej, prejemal nižjo pokojnino, na drugi strani pa bi se spraznila celo nekatera delovna mesta, po katerih bo v naslednjih letih še večje povpraševanje. Namesto da bi šola dajala potrdila o večjem letnem povprečju, bi dala potrdilo, daje učitelj npr. opravil ekvivalent 14 delovnih mesecev v letu. Za tako možnost bi se seveda odločal delavec sam. Naj ob takšnem dolgoročnem razmišljanju napravim še en korak naprej: danes vsekakor ni čas za to, je pa čas, da začnemo razmišljati. Doklej bodo imeli enako delovno dobo tisti, ki se zaposlijo s petnajstimi leti, in tisti, ki so se zaradi šolanja zaposlili tudi devet let pozneje? Ponekod so to vprašanje že rešili, mi-pa vsaj razmišljajmo, da ga bomo lahko začeli reševati, ko bo čas za to. Čas za razmišljanje pa je danes, ko že rešujemo nekatera aktualna vprašanja, več kot primeren. VALENTIN PIVK elementi organizacije dela v osnovni šoli ne manjka ne skrbi ne sposobnosti ne za pisani ne za govoreči učni jezik. Prej sva naštela nekaj »opravil«, ki jih predlog za novo vrednotenje visoko ceni in spodbuja. Naj zdaj z zgledom osvetliva še nekaj takih, ki jih krni in omejuje, če ne celo ukinja. Razredni učitelj s povprečno 20 tedenskimi urami je doslej v 35 tednih pridelal 700 pedagoških ur, vrednotenih s faktorjem 1,5. To je zneslo 1050 delovnih ur na leto. Za popravo učenčevih izdelkov so mu k temu priznali 150 ur, za izdelavo učnih načrtov 80 ur in za študij 80 ur letno. Skupaj je z 20 tedenskimi urami pouka pridelal 1360 ur na leto. Novi predlog mu za isto delo namenja 1120 ur, potemtakem 240 ur na leto manj kot prej. Za popravo izdelkov, pripravo učnih načrtov in študij bo učitelju, ki bo v razredu delal podobno kot prej, ostalo 70 ur. To sta dve uri na teden ali 24 minut na dan ali 6 minut na uro ali 12 sekund na uro na učenca. V zameno za to krčenje predlog prinaša poplavo psevdoideoloških deklaracij o koristnosti sprotnega odzivanja na otrokove odgovore in prilagajanja stanju v razredu, kar naj bi opravičevalo pregledovanje otroških izdelkov kar med poukom. V zameno za popravljanje zvezkov, pregledovanje risb in ročnih del, za preverjanje učinkov domačega branja, za študij dobivamo spodbujanje usklajevanja, nenehno sodelovanje pri vključevanju v, usmerjanje usmerjenega in skrb za aktivne odnos pri skrbi. Z zapisom sva poskušala dokazati, da je knjižica kot celota ne le neuporabna, temveč v marsičem škodljiva za šolo. Pisec meni (str. 24), da je »uporabna le kot celota«. Ker uporabnost po delih zavrača pisec sam, bi najino dokazovanje skupaj s piš-čevim mnenjem lahko strnili v ugotovitev, da je knjižica docela neuporabna. Ali pa se pisec morda moti? ERIKA FERBAR inJANEZ FERBAR objava RKVITK (Ur. I. SRS, št. 20/80 in 1/82) Pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli, ki izhaja iz Zakona o osnovni šoli iz leta 1980, prinaša novosti, ki jih označuje zlasti odprtost delovanja osnovne šole. V pravilniku so v tem pomenu posebej poudarjene povezanost, odgovornost in ^kupna skrb staršev in šole za otrokov vsestranski razvoj. Pravilnik poudarja vlogo učencev pri oblikovanju ocen, celotnost ocene z upoštevanjem več dejavnikov, ki vplivajo na njeno oblikovanje, pa tudi pomen preverjanja v učenju, ki privede do boljših učenčevih uspehov. Leta 1982 je bil pravilnik spremenjen tako, da je črtana določba, da v prvem razredu ni negativnih ocen. V tej točki je namreč pravilnik prekoračil določila zakona. Problem ocenjevanja v prvem razredu strokovno ni dovolj poučen. Med učitelji pa je vendarle vedno več tistih, ki podpirajo teoretična spoznanja na področju pedagoških in psiholoških znanosti in dokazujejo, da so razlike v osebnostni zrelosti otrok ob vstopu v šolo velike, zato želijo, naj ne bi učenec prvega razreda ponavljal. Zato spodbujamo pedagoge, psihologe in druge strokovnjake, ki teoretično in empirično proučujejo ocenjevanje, naj se posebej posvetijo vprašanju ocenjevanja ob prehodu iz prvega v drugi razred in na vsej razredni stopnji. Za bolj bistvene spremembe ocenjevanja in napredovanja v osnovni šoli bi morali imeti bolj trdno strokovno podlago, po možnosti pa tudi opravljeno preverjanje v eksperimentalnih oddelkih. Pravilnik o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli v drugih opredelitvah ni bil spremenjen. To pa je tudi dovolj dolgo obdobje za oceno, kako se uveljavlja pravilnik v šolski praksi, kako ga izvajajo učitelji, doživljajo učenci in kako ga čutijo njihovi starši. Zato sta Zavod SRS za šolstvo in Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (avtorici Darinka Sivec in Angelca Kunstelj) opravila analizo nekaterih vidikov uresničevanja Pravilnika o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli. Namen analize pa je bil tudi ugotoviti, kaj bi bilo treba v pravilniku spremeniti in dopolniti ter kako pomagati šolskim praktikom pri njegovem uresničevanju. Na nekatere pomanjkljivosti šolske prakse, zlasti na kampanjsko spraševanje tik pred redovalnimi konferencami in na kopičenje kontrolnih pisnih nalog, pa so vse pogosteje opozarjali tudi starši, ki so skupaj podoživljali otrokove stiske in strese. Društvo za humanistične jezike je že nekaj časa opozarjalo in predlagalo spremembe ocenjevanja latinskega jezika, ki se na nekaterih šolah poučuje kot fakultativni predmet. Prav tako so bile izrečene pobude, naj se s petstopenjsko lestvico ocenjuje tudi druge tuje jezike. Glede na navedeno analizo, ugotovitve, predloga in opozorila je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo imenoval delovno skupino, v kateri so predstavniki Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Filozofske fakultete - oddelek za pedagogiko. Pedagoške fakultete v Mariboru, Pedagoške akademije v Ljubljani, Pedagoškega inštituta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Svetovalnega centra za otroke in mladostnike in starše v Ljubljani ter predstavniki Osnovne šole 7. maj Dobrova, Osnovne šole Stane Kosec Šmartno in Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija. Delovna skupina je pripravila Osnutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je sklenil, da jih da v javno obravnavo šolam, inštitucijam, ki se strokovno ukvarjajo s to problematiko, in drugim, ki jih to zanima. Predlagane spremembe pravilnika ne posegajo globlje v sam način ali celo sistem ocenjevanja in napredovanja učencev, ker ne smejo presegati določil Zakona o osnovni šoli, pa tudi zato ne, ker ni ustreznih strokovnih podlag za takšne spremembe. Nekatere predlagane spremembe in dopolnitve se nanašajo na boljše razumevanje in enoznačni pomen določil pravilnika, druge pa pomenijo drugačne rešitve oziroma omejitve. L Prva sprememba se nanaša na jasnejšo opredelitev, kaj je preverjanje in kaj je ocenjevanje, kdaj mora učitelj preverjati in kdaj ocenjuje učenčevo znanje. Omenjena analiza je opozorila na to, da je preverjanje podrejeno ocenjevanju, oziroma da učitelji povečini, ko govorijo o preverjanju, mislijo zgolj na ocenjevanje. Učitelji premalo vpletajo v učni proces preverjanje znanja, s katerim bi dobili povratno informacijo za učenca in zase. Učenec bi bil sproti obveščen o svojem znanju in to bi ga tudi motiviralo za nadaljnje delo. Učitelj bi dobil potrditev svojega dela ali bi mu bilo v razmislek, da delo izboljša. Povratna informacija pa bi mu bila tudi temelj za nadaljnjo organizacijo učnega procesa. Zato naj se prvi člen pravilnika dopolni in spremeni tako, da učitelja spodbudi in ozavesti, da sta preverjanje Svet OSNOVNE ŠOLE ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATELJA - POMOČNIKA RAVNATEUA Kandidata morata izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica, Kranjska cesta 27 z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja WO OTONA ŽUPANČIČA Ljubljana Parmska b. št. razpisuje prosta dela in naloge - 15 VARUHINJ za nedoločen čas POGOJ: Srednja strokovna izobrazba po programu za pridobitev III. stopnje izobrazbe - pedagoške smeri. Znanje slovenskega jezika, opravljen higienski minimum, opravljen izpit iz varstva pri delu. Poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA OTONA ŽUPANČIČA, Ljubljana, Parmska b. št. Kandidate bomo pisno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri kandidatov. Spremembe in dopolnitve pravilnika o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli in ocenjevanje dve etapi v učenju, od katerih ima vsaka svoj namen in cilj, ki mu učitelj mora slediti, da bo učenje uspešno. 2. Dopolnitev 5. člena naj pripomore k boljši izbiri oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem naj ne bo v ospredju le učni predmet; učitelju naj bodo izhodišče učna vsebina, cilji in razvojna stopnja otrok. Na takih temeljih izbrana pot bo omogočila, da bo učna snov najhitreje in v najboljši obliki našla mesto med že pridobljenim vnanjem. 3. Opredelitev 6. člena pravilnika je povzročala precej nejasnosti. Učitelji so pogosto spraševali, na katere skupinske oblike se nanaša omejitev. Ker pa je smotrno omejiti pisni način ocenjevanja - ne pa tudi preverjanja, ki se ga ne ocenjuje, - je predlagana omejitev pisnega ocenjevanja. Predlog ohranja število pisnih nalog (prej oblik) na teden in dan - na celotni oddelek, ne omejuje pa števila pisnega preverjanja znanja. V navodilih k izvajanju pravilnika pa bo nujno s strokovnimi argumenti predočiti učiteljem, da bodo upoštevali pedagoško-psihološke vidike pri izbiri načina ocenjevanja ter v ustreznem razmerju uporabljali vse načine, zlasti pa ustni in pisni. 4. 7. člen pravilnika obvezuje šolo, da mora sproti dajati staršem otrok ocenjene pisne naloge, naloge objektivnega tipa in teste znanja. Predlagana sprememba tega določila pa nalaga učitelju, da mora sproti seznanjati starše z doseženimi rčzultati. O tem, kako bo učitelj sproti seznanjal starše otrok, pa se dogovori s starši. Pomembneje, in to starši še posebej želijo, da poleg ocene tudi zvedo, česa otrok ne zna, da bi mu lahko pomagali. 5. Fakultativni pouk tujih jezikov in računalništva naj bi ocenjevali s petstopenjsko ocenjevalno lestvico, in ne več s tristopenjsko. Večina osnovnih šol ima kot obvezni tuji jezik angleščino, in le manj nemški jezik. Nekatere osnovne šole pa so že razvile fakultativni pouk tujih jezikov in računalništva, ker se zavedajo, da so to dobri temelji za učenčev nadaljnji študij in kasnejše poklicno delo. Petstopenjska ocenjevalna lestvica iz omenjenih fakultativnih predmetov bi dajala učencem boljše možnosti za nadaljnje šolanje in s tem tudi večjo motivacijo za učenje teh fakultativnih predmetov. 6. Med predlaganimi spremembami je tudi predlog omejitve napredovanja z negativnimi ocenami. Temeljna določba, da učenci praviloma napredujejo v višji razred (tudi z negativnimi ocenami), je v 65. členu Zakona o osnovni šoli. V pravilniku izpeljani nadrobnejši postopek pa ni dovolj jasen. 16. člen pravilnika, ki omogoča napredovanje z negativno oceno, je treba tudi natančneje opredeliti. Ta ne omejuje števila negativnih ocen, s katerimi učenec lahko napreduje. Dopušča tudi možnost, da lahko z negativno oceno iz istega predmeta napreduje vse do 8. razreda, le z negativno oceno ne more končati osnovne šole. Odločitev o napredovanju oziroma ponavljanju razreda je naložena učiteljskemu zboru kot strokovnemu organu, ki s tem prevzame tudi odgovornost. Ponekod se je ta odločitev zožila na »recept«, ki nima s strokovnostjo nič skupnega: učenec z eno negativno oceno napreduje, če pa ima več negativnih ocen, pa ponavlja. Pri takšnem ravnanju je izključen učiteljski zbor kot strokovni organ, ki mora razčleniti vzroke učenčeve neuspešnosti ter s strokovnimi argumenti podpreti takšno odločitev. Predlagana sprememba sicer ne omejuje števila negativnih ocen, s katerimi lahko učenec napreduje - o tem še zmeraj odloča učiteljski zbor -, omeji pa možnost napredovanja, in sicer tako, da učenec ne more napredovati, če ima dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta. Navedene spremembe in dopolnitve Pravilnika o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli daje Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v javno razpravo in pričakuje, da bodo vse osnovne šole, strokovne inštitucije ter drugi zainteresirani, tudi starši, poglobljeno in argumentirano o njih razpravljali ter nam svoje pripombe, predloge in sugestije, svoja strinjanja in nestrinjanja, posredovali najkasneje do 15. maja 1989 na naslov: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Župančičeva 6. Analiza nekaterih vidikov uresničevanja Pravilnika o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli je opozorila tudi na to, da učitelji omenjenega pravilnika ne poznajo v celoti in da si različno razlagajo tudi nekatera njegova določila Zato bomo z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev pravilnika pripravili strokovna navodila k izvajanju določil pravilnika. Le-ta naj bi bila v pomoč učiteljem pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev. Zato hkrati s pripombami na predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika pričakujemo tudi vaše predloge in pobude, kaj naj bi navodila vsebovala, da bi vam bila v strokovno pomoč za boljše delo. Razpisna komisija VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu. Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini, in imeti: - vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti v VVO - opravljen strokovni izpit - organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili, s kratkim življenjepisom in osebnimpogledom na vsebino dela in razvoj predšolske vzgoje občine Šentjur v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo VVO Šentjur pri Celju, Dušana Kvedra 25. Kandidat bo imenovan za 4 leta. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za prijavo. 4. viški likovni salon Ta svojevrstna likovna prireditev je letos pritegnila k sodelovanju že 29 likovnih umetnikov, ki živijo ali ustvarjajo v šolskem okolišu Osnovne šole Marjan Novak Jovo (Ljubljana Vič). Rastava bo odprta od 14. do 24. aprila 1989 v šolskih prostorih. VABILO ■Podružnična šola Stoperce vabi vse nekdanje učitelje na srečanje ob praznovanju 170-letnice pouka v Stopercah, ki bo 26. maja 1989 ob 16. uri. Pričakujejo vas Stoperčani in kolektiv šole. Na podlagi 71. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80, 29/86) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ocenjevanju in o napredovanju učencev v osnovni šoli Pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 20/80, št. 1/82) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 1. člen Drugi odstavek L člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi; ] Preverjanje znanja mora biti organizirano tako, da spodbuja s učence k sodelovanju in aktivnemu pridobivanju znanja. Učencu ifl učitelju mora zagotavljati povratno informacijo o doseženih učnill ciljih. Ocenjevanje je oblika preverjanja znanja, s katero ugotavljamo iif vrednotimo individualni vzgojno-izobraževalni napredek učencev, izrazimo pa ga z oceno. j 2. člen Prvi odstavek 5. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za preverjanje in ocenjevanje znanja učenca se uporabljajo različne oblike in načini, ki ustrezajo učnim vsebinam, ciljem in razvojni stopnji učencev.« 3. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »V istem tednu smejo biti opravljeni največ trije načini pisnega ocenjevanja znanja celotnega oddelka in največ eden na dan.« Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se besede »pri skupinski obliki« zamenja z besedami »pri pisni obliki«, besede »preverjanja in« pa se izpusti. * Tretji odstavek ostane nespremenjen. 4. člen ' Četrti odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: , »Starši morajo biti sproti seznanjeni z rezultati, ki so jih njihovi otroci dosegli pri pisnih nalogah, nalogah objektivnega tipa in pri testih znanja.« 5. člen V prvi alinei drugega odstavka 8. člena se za besedami »pri fakultativnih predmetih« doda »razen pri tistih, za katere je v drugi i alinei določeno drugače«. Druga alinea pa se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »-za znanje iz drugih predmetov po predmetniku osnovne šole in -za fakultativne tuje jezike in računalništvo od 5. do 8. razreda: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).« 6. člen Za prvim odstavkom 14. člena se dodata nov drugi in tretji < odstavek, ki se glasita: »Učenec napreduje v višji razred tudi z nezadostnimi ocenami iz posameznih predmetov, če ima pozitiven splošni učni uspeh. < Učenec ne more napredovati v višji razred, če ima dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta.« 7. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporabljati pa se začne s šolskim letom 1989/90. AKCIJA ŠKOLSKIH NOVIN Knjigo - prijatelju brez knjige V zadnjih mesecih lanskega leta so osnovnošolci v Kistanjah in Cetini ostali brez šolskih poslopij. Namesto kamnitih lepotic so zdaj tam samo goli zidovi, pogorišče. Med drugim sta pogoreli tudi šolski knjižnici. Prosvetni časopisi republik in pokrajin so pod vodstvom Skolskih novin in v sodelovanju s Sisom za vzgojo in osnovno izobraževanje občine Knin začeli akcijo za opremljanje in ustvarjanje novih knjižnic pod geslom Knjigo - prijatelju brez knjige. Poglaviten namen akcije je več kot zgolj gmotna korist; v praksi naj bi se izkazala solidarnost med učenci in šolami. Vsi, razredniki, učitelji, ravnatelji in šolski knjižničarji naj seznanijo učence, kako bi bilo mogoče podariti knjige prijatelju in vrstniku, ki nima šolske knjižnice. Zbrane knjige lahko pošljete neposredno na SIZ odgoja i osnovnog obrazovanja, M. Tita 2, 59300 Knin ali na naslov: Skolske novine. Brače Kavuriča 40, 41000 Zagreb. Svet OSNOVNE ŠOLE LEOPOLD MAČEK BORUT LJUBLJANA POLJE, Zadobrovška 35 razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za opravljanje del if nalog ravnatelja, predpisane z zakonom, in imeti: - visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit in - biti družbeno politično dejavni. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Leopold Maček Borut »za razpisno komisijo«, Zadobrovška 35, 61260 Ljubljana Polje Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. 1 i t i s 1 i j S t ( 1 1 S I ( I ] Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev objave razpisuje za šolsko leto 1989/90 250 štipendij za učence 150 štipendij za študente Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo v šolskem letu 1989/90 štipendirala: I 250 učencev, ki se bodo vpisali ali pa so že vpisani v srednješolske programe pedagoških smeri in se bodo po končanem izobraževanju odločili za študij pedagoških smeri na visoki stopnji: U a) 50 študentov, ki se bodo vpisali ali pa so že vpisani na pedagoške smeri na VII. stopnji za naslednje deficitarne študijske smeri: - matematika s študijskimi povezavami - fizika s študijskimi povezavami - obramboslovje - programi za učitelje strokovnih predmetov tehničnih usmeritev; i b) 100 študentov pedagoških smeri na VI. in VII. stopnji za potrebe srednjih šol, domov za učence in zavodov v SR i Sloveniji (navedene so na koncu razpisa!). prijave bo sprejemala posebna izobraževalna SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, LJUBLJANA, Aškerčeva 9 - oddelek za štipendije - do is. julija 1989. i Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu SPN - 1 (DZS i 8,40) - Vloga za uveljavitev socialno-varstvenih pravic priložiti: 1. Overjene prepise dokazil o učnem uspehu (fotokopijo spričevala o končani osnovni šoli, overjen prepis ali overjeno fotokopijo I indeksa ali sporočilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah ipd.) ' 2. Uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1988 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1988 i 3. Potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva 4. Svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja ' 5. Kratek življenjepis in opis socialnega in materialnega položaja , družine 6. Mnenje šole. Zveze socialistične mladine ali krajevne skupnosti o kandidatu 2. Kandidati za štipendijo pod točko II.b) morajo v vlogi navesti tudi, za katero štipendijo kandidirajo (napišejo zaporedno šte- , vilko). PRI IZBIRI BODO IMELI PREDNOST KANDIDATI, KI IMAJO BOLJŠI UČNI USPEH IN SO V SLABŠEM MATERIALNEM POLOŽAJU. tišina kadrovskih štipendij je določena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji. Študentom, ki jim bo podeljena štipendija za navedene deficitarne pedagoške poklice (matematika s študijskimi povezavami, fizika s študijskimi povezavami, obramboslovje in programi za učitelje strokovnih Predmetov tehničnih usmeritev), bomo poleg osnovne štipendije izplačevali še dodatek v višini 200 točk, kar je v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o štipendiranju in sklepom odbora za štipendiranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. ODBOR OPOZARJA KANDIDATE - ŠTUDENTE, DA BO Najprej podelil štipendije pod točko n.b. zato Morajo vsi kandidati, ki študirajo deficitarne studijske smeri, kandidirati na razpisane kadrovske ŠTIPENDIJE POD TOČKO Il.b. ČE BODO TU ZAVRNJENI, JIH BOMO UVRSTILI V SKUPINO Il.a. ODBOR NE BO OBRAVNAVAL PRIJAV Z NEPOPOLNO DOKUMENTACIJO, PRIJAV, KI NE BODO V SKLADU Z RAZPISOM ALI TISTIH, KI BODO ODPOSLANE PO 15. JULIJU 1989. K točki Il.b) - V nadaljevanju navajamo potrebe srednjih šol, domov za učence in vzgojnih zavodov v SR Sloveniji (Datumi zaposlitve so okvirni!): 1. SREDNJA ŠOLA BREŽICE, Trg dr. Ivana Ribarja 14, 68250 BREŽICE a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) b) prof. kemije - biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) c) prof. latinskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) n 2. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA CELJE, Kajuhova 2, 63000 CELJE a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) c) prof. latinskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) i č) prof. latinskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. J 1994/95) ■ d) učitelj strojepisja - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) e) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/ i' 95) 3. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA CELJE, Ulica 29. novembra 1, 63000 CELJE a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 4. SREDNJA ŠOLA BORISA KIDRIČA ČEUE, Ljubljanska 17, 63000 CELJE a) prof. fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) b) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) c) prof. angleškega jezika in nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 5. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA MARŠALA TITA CELJE, Pot na Lavo 22, 63000 CELJE a) dipl. inž. računalništva in informatike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) 6. SREDNJA KOVINARSKO STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA ŠTORE, Kovinarska 1. 63230 ŠTORE a) dipl. inž. metalurgije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) 7. SREDNJA ŠOLA ZA EKONOMSKO USMERITEV TONE GRČAR CELJE, Vodnikova 10, 63000 CELJE a) prof. slovenskega jezika in nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) c) prof. slovenskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 8. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE, Ul. 29. novembra 12, 63000 CELJE a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) c) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) č) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 9. SREDNJA KMETIJSKO ŽIVILSKA ŠOLA CELJE, Ljubljanska cesta 97, 63000 CELJE a) prof. matematike ali prof. fizike ali dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zap. š.l. 1991/92) 10. SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE IN KOVINARSKE USMERITVE IVANČNA GORICA, 61295 IVANČNA GORICA a) dipl. ekonomist (pedagoška smer) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. ekohomist (pedagoška smer) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/ 93) č) prof. matematike ali prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 11. SREDNJA ŠOLA JURIJ VEGA, Študentovska 16, 65280 IDRIJA a) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. filozofije in sociologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) c) inž. strojništva - 3 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) 12. SREDNJA EKONOMSKA IN NARAVOSLOVNA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA, Novi trg 41/a, 61240 KAMNIK a) dipl. ekonomist z usposabljanjem iz strojepisja - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) b) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) 13. SREDNJA ŠOLA Z ITALIJANSKIM JEZIKOM KOPER, Gimnazijski trg 7, 66000 KOPER a) prof. slovenskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) 14. SREDNJA PEDAGOŠKA IN NARAVOSLOVNO-MATE-MATIČNA ŠOLA KOPER, Cankarjeva cesta 2, 66000 KOPER a) prof. likovne pedagogike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) c) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 15. SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA KOPER, Izolska vrata 2, 66000 KOPER a) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) c) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 16. ISKRA - SREDNJA ŠOLA KRANJ, Kidričeva cesta 55, 64000 KRANJ a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/ 93) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) č) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) d) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) e) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) f) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) g) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) h) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 199 95) i) dipl. inž. elektronike -2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) j) dipl. inž. elektronike - 3 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) k) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/ 95) l) inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) m) inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) n) inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) o) inž. elektronike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) p) inž. elektronike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 17. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA, Smledni-ška c. 3, 64000 KRANJ a) dipl. inž. živilske tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) 18. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, Hočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO a) dipl. inž. ali prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) b) dipl. inž. računalništva -1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1933/ 94) 19. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE, 69220 LENDAVA a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) c) dipl. ekonomist - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) 20. SREDNJA VZGOJITEUSKA ŠOLA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16, 61113 LJUBLJANA a) akad. glasbenik - kitara - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 21. SREDNJA NARAVOSLOVNA ŠOLA, Peričeva 4, 61000 LJUBLJANA a) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 22. SREDNJA ŠOLA ZA RAČUNALNIŠTVO, Tržaška 72, 61111 LJUBLJANA-VIČ a) dipl. inž. računalništva (programska oprema ali informatika) - 3 štipendije (možnost zap. š.l. 1994/95) b) dipl. inž. računalništva (računalniška logika in sistemi) - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 23. SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTRONIKO IN NARAVOSLOVJE, Prušnikova 98, 61210 UUBLJANA-ŠENTVID a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) 24. SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO, Aškerčeva 7/II, 61001 LJUBLJANA a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/ 93) b) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) , c) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) č) prof. matematike ali dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 25. SREDNJA KEMIJSKA ŠOLA LJUBLJANA, Aškerčeva 7, 61000 LJUBLJANA a) prof. zgodovine - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. angleškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) Nadaljevanje na 10. str. objave Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo v šolskem letu 1989/90 štipendirala: I Sl „c' ^ o Nadaljevanje z 9. str. c) prof. slovenskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š 1 1993/94) č) prof. kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 26. ZPS, TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, TOZD SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK FRANCA LESKOŠKA-LUKE, Djakovičeva 53, 61000 LJUBLJANA a) dipl. inž. strojništva (tehnologija) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) c) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 27. SREDNJA GRADBENA ŠOLA IVANA KAVČIČA, Kardeljeva ploščad 2, 61000 LJUBLJANA 39. SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO - PEDAGOŠKE USMERITVE, Veljka Vlahoviča 12, 69000 MURSKA SOBOTA a) prof. matematike - 3 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. računalništva z matematiko - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) prof. angleškega jezika in nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) d) prof. geografije - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) e) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) f) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) g) inž. tekstilne tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) h) inž. tekstilne tehnologije - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) i) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) j) prof. telesne vzgoje - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) 49. SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ Volkmeijeva 19, 62250 PTUJ a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94 c) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95 č) prof. fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) d) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) e) prof. latinskega jezika 1991/92) 1 štipendija (možnost zaposlitve š.lj le 50. SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA MUTA, Koroška c. 53. d 62366 MUTA P I a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) ' b) dipl. inž. računalništa - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994 95) c) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994' ‘ a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 40. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA, Eijav- 51. ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA, Kamni n čeva 8, 65000 NOVA GORICA gorica 55, 64246 KAMNA GORICA 28. PTT SREDNJEŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Celjska 16, 61000 LJUBLJANA a) dipl. inž. elektrotehnike (telekomunikacije) - 3 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) inž. elektrotehnike (telekomunikacije) - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) c) dipl. ekonomist (logistika) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 29. SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA, Cesta v mestni log 47, 61000 LJUBLJANA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 30. CENTER ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE UNIVER-ZUM, Grošljeva 4, 61117 UUBUANA-DRAVUE a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) 31. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA IN NARAVOSLOVNA ŠOLA FRAN MIKLOŠIČ 69240 LJUTOMER a) prof. angleškega jezika in francoskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) a) dipl. ekonomist (pedagoška smer) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) 41. TEHNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER BRANKO BRELIH , Cankarjeva ul. 10, 65001 NOVA GORICA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) d) dipl. inž. računalništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) e) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) f) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 42. DOM UČENCEV MITJA GORJUP NOVA GORICA, Streliška pot b.š., 65000 NOVA GORICA a) dipl. domski pedagog - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/ 93) b) dipl. domski pedagog - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) a) dipl. specialni pedagog (DPO) - 1 štipendija (možnost zaposlitvi ^ b) dipl. specialni pedagog (DPO) - 1 štipendija (možnost zaposlitvi t š.l. 1994/95) r J v r 52. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE IN PE- ^ DAGOŠKE USMERITVE, Na gradu 4, 62390 RAVNE NA)' KOROŠKEM . ; / a) prof. kemije (kemijsko izobraževanje) - 1 štipendija (možnost. v zaposlitve š.l. 1991/92) j j b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) r c) prof. računalništva z matematiko - 1 štipendija (možnost zaposli- / tve š.l. 1991/92) ! t č) prof. računalništva z matematiko - 1 štipendija (možnost zaposli- ( tve š.l. 1992/93) , d) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) t e) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991! 92> . . . . J f) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ i 94) j 53. ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE ČRNA NA KOROŠKEM, Center 144, 62393 ČARNA NA ' KOROŠKEM 32. VZGOJNI ZAVOD GORENJI LOGATEC, Tržaška 89, 61370 LOGATEC a) dipl. specialni pedagog (MVO - domska vzgoja) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l.''1991/92) b) dipl. specialni pedagog (MVO - domska vzgoja) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) c) dipl. psiholog - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) č) dipl. psiholog - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 33. GRADBENA SREDNJA ŠOLA BORISA KRAIGHERJA MARIBOR, Smetanova 35, 62000 MARIBOR a) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 34. SREDNJA NARAVOSLOVNA ŠOLA MILOŠ ZIDANŠEK, Trg Miloša Zidanška 1, 62000 MARIBOR a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 35. SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA, Mladinska 12, 62000 MARIBOR a) akad. glasbenik komponist - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) akad. glasbenik violinist - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 36. SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN RAČUNALNIŠKE USMERITVE, Smetanova 6, 62000 MARIBOR a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 37. SREDNJA KOVINARSKA, STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA MARIBOR, Smetanova ul. 18, 62000 MARIBOR a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/ 93) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/ 95) č) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) d) prof. zgodovine in geografije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) e) inž. strojništva ali učitelj praktičnega pouka s tehnologijo - 1 štip. (možn. zap. š.l. 1991/92) f) inž. strojništva ali učitelj praktičnega pouka s tehnologijo - 1 štip. (možn. zap. š.l. 1992/93) 38. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST, Mladinska 14, 62000 MARIBOR a) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/ 94) b) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) 43. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE USMERITVE, Cesta herojev 5, 68000 NOVO MESTO a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) a) dipl. specialni pedagog (DPO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. specialni pedagog (DPO) -š.l. 1994/95) 1 štipendija (možnost zaposlitve' 54. SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA, Savska cesta 2 ; 68290 SEVNICA 44. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ, Milke Šobar 30, 68000 NOVO MESTO a) prof. fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) b) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1994/ 95> c) dipl. inž. računalništva in inforoiatike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) č) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/ 95) d) dipl. inž. lesarstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 45. SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN, Pot pomorščakov 4, 66320 PORTOROŽ a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 46. VIZ PIRAN TOZD CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ, Sončna pot 14/a, 66320 PORTOROŽ a) dipl. specialni pedagog (surdo - logo) - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. specialni pedagog (surdo - logo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) c) dipl. specialni pedagog (surdo - logo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1993/94) č) dipl. specialni pedagog (surdo - logo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1994/95) 47. ZAVOD ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABUANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA, 62252 DORNAVA a) dipl. specialni pedagog (DPO) - 4 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. specialni predagog (DPO) - 4 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1992/93) a) prof. matematike ali prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposli'1 1 tve š.l. 1991/92) b) dipl. inž. tekstilne tehnologije -1 štipendija (možnost zaposlitve ! š.l. 1991/92) c) prof. biologije - kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l > 1991/92) ; . 55. SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA SEŽANA, Stjeii ( kova 3, 66210 SEŽANA j a) prof. fizike ali dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost1 1 zaposlitve š.l. 1991/92) 1 b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/! 1 92) 1 ( 56. SREDNJA ŠOLA EDVARDA KARDELJA, Koroška H. I 62380 SLOVENJ GRADEC ' 1 a) prof. matematike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92); i b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) t c) prof. kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) | ’ č) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija- (možnost zaposlitve š.l ! 1991/92) ] d) prof. nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l i 1991/92) 57. CENTER SREDNJIH ŠOL TEHNIŠKE IN DRUŽBO SLOVNE USMERITVE, Trg mladosti 3, 63320 TITOVO VELENJE a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/j c) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l 58. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN NARAVOSLOVNO MATEMATIČNE USMERITVE, Dijaška 12 b, 65220 TOLMIN 48. SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ, Volkmeijeva 22, 62250 PTUJ a) prof. matematike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost.zaposlitve š.l. 1992/93) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) č) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) d) dipl. inž. metalurgije - 1 štipendija (možnost zaposlitve š.l. 1991/ 92) e) učitelj praktičnega pouka (strojništvo) - 3 štipendije (možnost zaposlitve š.l. 1991/92) a) dipl. inž. računalništva in informatike - 1 štipendija (možnosll zaposlitve š.l. 1991/92) 59. ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO. TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE Cesta zmage 3A, 61410 ZAGORJE OB SAVI a) dipl. inž. elektrotehnike (energetika) - 1 štipendija (možnos1 zaposlitve š.l. 1991/92) ODBOR ZA MREŽO ŠOL, USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJE; Albert papler Konkretna pedagogika Spolna vzgoja_______________ V četrtem razredu gimnazije je j betela štirinajstletna dijakinja , Darinka. Pogosto je ni bilo k po-uku, z znanjem je bila na »pozi-tivni« ničli, občudovalcev je | ‘jnela pa toliko, da so prav oni Ovohali, zakaj je v drugem tednu m aprila ni bilo več v šolo in celo to, W * kom in kje zdaj prebiva. «1 Skrivnost so zaupali razredničarki, ki je v zbornici poročala: j "^aša mis Darinka prebiva v ho->-lj "lu Slon s črnim lepotcem Ha-'i sanbegovičem te drugi teden!« 1 In kaj zdaj, ko smo vsi vedeli, 53t da ima idealno neurejen dom in Prav takšne ločene starše? »To bom uredila jaz!« se je )5) odločila ravnateljica in povedala, )4/ da bo zadevo povedala milici. Že naslednji dan je bila Da-^4/ r‘nka v šoli in zvedeli smo o nje-nem ljubimcu, da brusi škarje, Popravlja dežnike, prodaja sveče ni na pokopališču in je menda tudi tnaquereau - zvodnik. Ravnateljica je pritegnila v ožji tve 0JE JA " skoraj dve šolski uri v pisarni ravnateljica zasliševala nato je Z dekletom krenila v mesto peš. Od snažilke, ki je bila takrat na stopnicah, smo zvedeli, da gredo vse štiri h ginekologu. Prehitro so se vse štiri vrnile, da bi lahko opravile pregled! Darinka je bila videti zelo dobre volje, članice naše komisije pa globoko presunjene, tudi objokane. Takoj smo imeli kratko konferenco, ki je zadevo razbistrila. Punca ni in ni hotela priznati nič drugega za vse noči v Slonu kot čisto spanje, nato so spraševalke sklenile skupinski pohod h ginekologu. Ko je pa nedolžnica ugotovila, da gre zares, se je na sredi poti ustavila, zajokala in priznala, da v Slonu ni bilo samo spanje. »Dekletu bomo zdaj vsi z vso močjo pomagali! Veste, kako in kje prebiva!? Naj ji bo vsaj šola dom!« je rekla članica odbora ter zajokala zares in izhlipala: »Če bi vi videli, kako je revše zajokalo, ko je priznalo!« Nobeno oko v zbornici ni ostalo suho. Žensko namreč. samo v višjih razredih, sem med odmori včasih vanj pogledal, da sem si te izbrance ogledal in se tudi z njimi pogovoril. Bili so videti in slišati kar prisrčni in večkrat so me spraševali, kaj naj bi počeli, da bi lahko ostali doma in bi ne posredovala socialna služba in milica. Nekatere učiteljice so zdihovale, že preden so vstopale, čeprav smo moški vse čakajoče na odrešilni rojstni dan pred začetkom prve ure pretipali in pregle- Iz starih listov ;.L tebira Tatjana Rojan Telovadba v ljudski šoli Iz lastne skušnje povem vam ,]j. nekaj malega o telovadbi. Mislil sem še pred nekoliko ve nieseci, kar zna biti še dandanes kteri iz med sobratov misli, na-nireč, da je telovadba za ljudske 'Sole na deželi prav nepotrebna, 'n da bi morda še celo šolsko eit' obiskovanje ovirala; a prepričan sem sedaj, da sem se zelo motil; kajti telovadba koristi šolstvu na >st veČ strani. Telovadba obilo pripomore, da otroci, posebno )1/ dečki, rednejše v šolo hodijo; kajti dokaz temu je, da dečki oni dan, ko se telovadba uči, raji Ll, Pridejo v šolo, nego druge dni; kajti telovadni dan mora vsaki kaj posebnega doma opraviti ,2) imeti, da bi ga ne bilo v šolo. Otroci se tudi pri pisanju lepše vedejo, in tudi med naukom sploh obilo redneje sede, nego Popred, in to store sami, brez opominjevanja. Ko dečki pridejo do šole, namesto, da bi po svoji navadi pred naukom razgrajali, se zberejo in ponavljajo naučene telovadne vaje, ako jim le čas dopušča. Tudi sem že pozvedil, da so pastirji na paši, namesto, da bi imeli kake druge nespodobne burke (ktere so, žalibog. Pri pastirjih zelo v navadi) telovadbo ponavljali. Obžalujem, da je za telovadbo ^ te en dan v tednu odločen, po-"7 sebno zaradi rednejšega šolskega T- obiskovanja. Sedaj, ko so v II. oddelku 3 ure na dan odločene, bodo gotovo bolje, kajti eno če-aSlj tert, ktero postava med 2. in 3. uro za počitek odločuje, bomo vsaki dan za telovadbo porabili; O' kar bo dečkom gotovo v veselje. II' Vadimo se glavo in trup obračati >n uklanjati na vse strani, roke in noge dvigati in ž njimi krožiti, nizko počepati, ravno stati, hoditi po vojaško, delati vstručne in stranske verste, skakati itd. lE To vse delamo naj več le v šolski (E s°bi. ..I. ;.i. Dragi sobratje! kteri še ne telovadite, učite telovadbo pred ko mogoče, zagotovim vas iz lastne, čeravno kratke skušnje, da vam za trud, kterega vam bo telovadni nauk vzrokoval, ne bode žal. Vedi, da mlada, vroča otroška kri ne more mirovati, kajti ona hoče in pravi: Deček, poskočiva! Ako pa bi telovadba šolstvu tudi nič več ne koristila, kakor sem zgoraj opomnil, koristi vendar otrokom k zdravju, kakor so že izverstni zdravniki spoznali; učitelj pa je dolžan za zdravje svoje mladine ravno tako skerbeti, kakor za njeno omiko. Omika in olika so si sestre v zelo tesni zvezi; v oliki pa telovadba gotovo obilo pripomore. Marko Kovšca Učiteljski tovarš 1872.68-69 str. S čim si učitelj opomore? Marsikdo bo rekel: »Dobro vem, kako bi si opomogel; dajte mi dobro plačo, lepo vravnano šolo in vsega, česar je vreden pošten delavec, bom kmalu drugi mož« itd. Dobro vemo, iz svoje skušnje, kako težko se učitelj bojuje z mnogoverstnimi skerbmi, ki vedno napolnjujejo njegovo družinsko slanico, in kako težko požira včasih britke plačila tega sveta za svoje obilne trude in mnogoletne prizadevanja na težavnem učiteljskem polju! Vendar - ljubi moj, blagor se ti je, ako si pri vsem tem še vedno stari, zvesti učenik, pošteni mož, kakor tiija tvoj lepi poklic. Ljubezen do poklica je tedaj tista tvoja zlata podpora, s ktero se boš vedno krepčal in naj bolje opomogel. Človeka to veseli, kar ima rad, in če ima to, kar ima rad, je srečen in zadovoljen. Ljubezen do poklica stori, da človek vse težave lahko premaguje, in da se v vseh žalostnih zadevah umiri in potolaži. Ko bi učitelj imel prav dobro plačo in lepo službo, pa bi zraven ne Iju- dali ter jim pobirali vse, kar ni spadalo k pouku: nože, svedre, pile, frače, včasih tudi pravo strelno orožje. V razredu so bili samo fantje in vrstili so se zanimivi dogodki. Svetlolasi Andrej si je izmislil pridobitno dejavnost: kradel je kolesa znanim ljudem in jih dostavljal čez dva, tri dni nazaj, češ da je kolo odkril pred kakšno trgovino ali gostilno. Hvaležni in vzhičeni nad najditeljem so ga vselej izdatno obdarovali, dokler se pri neki lastnici kolesa, ki ga je gledala, da ji je kolo odpeljal, zadeva ni zaustavila. Neki Mirko je stavil z dvema, da ga bodo takoj vrgli iz šole. Postavil se je ob vratih z desko, in ko je vstopila tovarišica za angleščino, jo je lopnil po glavi, da ji je postalo slabo. Stavo je fant izgubil. Po tistem so fantje ugotovili, da z nasiljem ne bo šlo. Zelo nadarjeni Godec je poskusil urediti drugače: po poti, po kateri vsi odrasli pridejo v zapor. Spisal je »namensko« šolsko nalogo in Zgroženi poučevalec slovenščine je na konferenci poročal: »Zaradi učenca Godca bi rad nekaj vprašal. Spisal je strahovito šolsko nalogo, ki je ne bom prebral zaradi navzočih tovarišic. Saj ravnam prav, da vam je ne preberem in jo uničim?« »Nikakor!« je vzrojila ravnateljica. »Vsi vemo, s kakšnim namenom jo je spisal in bilo bi vzgojno in pedagoško popolnoma nepravih, če bi zadevo tako potlačili že zaradi tega, ker bi si razred naš molk narobe razlagal!« »Kaj, če bi jo prebral samo moškim?« je drgetaje vpraša! že do uhljev rdeči kolega, pa smo zborovsko zahtevali, naj kar prebere in je bral. Nato smo poslušali zares mastno politično pornografijo in se mučili s prikrivanjem smeha najbolj zato, ker je ravnateljica med branjem posameznih definicij komentirala: »Tipično pubertetno! Patolo- ško! Naščuvano in usmiljenja vredno!« Nato je recitator bral, da smo doživeli sceno iz Revizorja: »Ravnateljica, ki je ena stara zavržena svinja...« »Dovolj!« je napadenka zavpila. »Tega mulca pokvarjenega ,bom jaz lastnoročno obdelala!« Šolski zvezek je zaplenila, obdelala pa mulca ni. Zadevo je prespala in je bila kar dobre volje, ko je zvedela, da je fantič vprašal razredničarko: »A vi veste, ali bom lahko izključen?« Ko mu je odkimala, je potožil: ■ »Kaj naj naredim zdaj? Naj razstrelim šolo?« O tem specialnem razredu se je razvedelo in ogled tega razreda je najavil nekdo s prosvetne nadgradnje. Šel je v razred, ko je pučeval matematik in učenci so mirovali in se delali, da sledijo razlagi. Toda čez nekaj minut so se fantje dveh moških v razredu že nehali bati. Branko se je lotil »posla« in inšpektor se mu je počasi približal, daje videl, kaj počenja. Z vrtalnim strojčkom, ki ga je sunil v pavzi služitelju, ki ni zaprl in zaklenil vrat delavnice, je vrtal luknjo v parket. »Kaj počenjaš, tovariš?« ga je vprašal tisti, ki nam je, preden je šel v razred, razložil, da je takšno razdvojevanje učencev nekaj popolnoma sprtega z vsemi principi zdajšnje pedagogike. Slišal je princip: »Si pa zares en velik bik, ko ne vidiš, da luknjo vrtam!« Oddahnili smo si v zadnjem mesecu pouka, ko nam je oblast sporočila, da je prišel na milico povedat fant iz tega razreda, da bodo trije, ker on noče sodelovati, ponoči oropali neko starko, ki stanuje na samem. Tisti trije roparji niso bili taza-resni! Zato ker »izdajalci« niso nič zamerili. Potlej, ko jih je srečala pamet, sta dva postala zdravnika, tretji pa arhitekt. Pa se spoznaj na mladost in na vzgojne principe, če se moreš! bil svojega stana, bi mu bilo vse to težavna butara, ktero bi vedno nevoljen prenašal. Učiteljski tovarš 1861, str. 54 Koliko so ljudske šole vredne? Prav res je, da so bili in da so še sedaj takšni ljudje, ki od ljudskih šol preveč pričakujejo, na-djajoči se, da one zamorejo nrav-ski položaj prenarediti. Res pa je tudi, da je še več ljudi, ki od ljudskih šol ničesa ne pričakujejo, tedaj od njih nič nočejo vedeti. Oboji predalječ gredo; poslednje pa je na ravnost škodljivo in pogubljivo. Kjer duhovska in deželska gosposke za šole zares toliko skerbe, kakor da bi bil pri njih blagor sveta, veliko dobrega za ljudsko blagostanje prihaja iz šol. Kjer pa soseske, duhovski in deželski predniki imajo šole za zavode, ktere jim je nevzgoda časov prinesla, tedaj jim v der-žavi ali soseski komaj kakšen kotiček privoščijo, čuditi se potem ne moremo, ako učeniki in učilnice ne opravijo toliko za ljudsko izobraževanje, kolikor se je od njih pričakovalo. Nevzgoda časov ni spravila šol na noge, temveč izrastla je šola iz tistega goršičnega zerna, ki je zrastlo v velikansko drevo, da ptice spod neba in ubogi ljudstva pod njim prebivajo ter se vesele njegovega krila. Učiteljski tovarš 1862, str. 383 Valentin Oman: Sledi homo sapiensa, 1988 satira humor Črno na belem Po starih zapisnikih brska Berta Golob Iz poznavanja prirode so opisovali razne živali po biološki metodi, poudarili korist ali škodo, določili toplino v šolski sobi in pokazali tudi o tem predmetu zadovoljivo znanje. 17. 5. 1938 Biološke metode se ne spominjam, očitno pa je bila kar razširjena. Sploh mi je ostal prirodopis v spominu le po nekaterih drobcih. Najprej mačka. Ta je v šoli kotila mladiče, pri nas doma je pa jmeva taumade. To mi že ni šlo v račun. Kotiti sem si predstavljala nekako tako kot kotaliti. Tega naša mačka ni nikoli počela. Če je kotenje spadalo v biološko metodo, meni ta metoda ni nič koristila. Potem krava. Učiteljica je rekla, da povrže telička. Naša ga je striva. Nikamor ga ni zagnala, kako naj bi ga potem povrgla? Stuijane je bil dogodek leta, zbiologizirana učiteljica pa je tvezla vse mogoče, kar za moje pojme z dejanskim stanjem ni imelo nikakršne zveze. Nemška učiteljica nam je pri prirodopisu povedala več stvarnega. Karkoli je že razodela o naravi in življenju v njej, je bilo resnično. Iz tedanjega šolskega priro-doznanstva sem si za vse večna čase zapomnila, da ima der Mensch zgornjo in spodnjo čeljust, aber nur der Unterkiefer ist beweglich. Topline v šolski sobi nismo rtikoli merili. Imeli smo naraven občutek zanjo. Če je bilo prevroče, smo odprli okno. Ne spomnim se, da bi nas kdaj zeblo. Zdaj je to vse drugače. Naravoslovje je postalo karseda pametnožametno in potencirano biološko. O koristi in škodi se mimogrede razplamti kaka polemika. Bognedaj govoriti o naravi počlovečeno! Zajec je za to, da je deteljo, detelja pa za to, da jo zajec je. Tega dejstva učencem ne gre predstavljati v pomenu kruti zaje in uboga deteljica. Učiteljice namreč mika ravno to, da bi o naravi pleteničile omledne zgodbice in predstavnike vsega živega delile na koristne in škodljive. Najde se celo tip, ki znanstveni anahronizem razširja v knjigi. Ko pridem s kakega naravoslovnega simpozija, po tri dni premišljujem samo o laznini zemlje in o pomembnosti poskusov pri razrednem pouku in v predšolski vzgoji. V nekem vrtcu sem na svoje oči videla, kako se malčki spoznajo na mehko, trdo in težko vodo pa na škrob in sladkor. Usta so se mi kar sama odprla, tisti unterkifer se mi je podaljšal do kolen. Čakajte, sem rekla, se bom prepričala. Po nadvse pretresljivi uri poskusov sem pobarala nekaj malčkov palčkov, kaj so pravzaprav počeli, a mi je samo eden vedel povedati tole: imeli smo krompir. Odtlej vem, da imajo otroci res krompir, odkar jih je in ker jih je naravoslovje osrečilo za zgodnja spoznanja. V naravo sem že od nekdaj zaljubljena, zadnje čase pa zelo krotim svoja čustva.Popolnoma sem zbegana. Komaj sem si opomogla od kotitve in povrženja, pa že spet ne razumem posodobljene naravoslovne sodobnosti. TONI GAŠPERIČ Repiško sestankovanje Repičani nadvse ljubijo sestanke, konference in kongrese. Če bi jim vzel kdo to troje, bi bili najnesrečnejši narod na zemeljski obli. V Repičevi dragi morajo biti vsaj trije sestanki na dan. Ako kateri slučajno odpade, dobi tovariš Izvršnik izpuščaje po bradi, tovariš Župan pa celo božjastne napade. Da ne govorimo o tovarišu Rdeč-niku. Čustveno in miselno se je navezal na konference, na račun njih zanemarja ženo, otroka in psa, ki laja nanj, ker ga zaradi silnega sestankovanja sploh več ne pozna. Lani je bilo v Repičevi dragi štiristo dvanajst najrazličnejših sestankov, dvainpetdeset konferenc in štiriintrideset kongresov. K besedi se je priglasilo prek tisoč enajst delegatov, ki so govorili, govorili in govorili. Jožič Repič, neposred-nik, bi rekel, da so mlatili prazno slamo, tovariš Sezedelejevič pa je označil dolge delegatske debate za zgodovinsko dejanje, kongrese pa za prelomnice v našem socialističnem razvoju. Sicer pa, lepo vas prosim, kateri od repiških kongresov pa ni bil prelomen in zgodovinski? Samo lani je bilo v Repičevini sprejetih sedem tisoč dvesto dvainsedemdeset sklepov, dvajset med njimi takšnih, ki so govorili o tem, da je treba sprejete sklepe tudi uresničevati, kajti v naravi Repičanov je, zla nekaj sprejmejo, dan za tem pa se obnašajo ravno nasprotno tistemu, za kar so še včeraj glasovali. Še več: za kar so bili še včeraj pripravljeni prelivati srčno kri. Znana resnica je, da so repiški sestanki, konference ali kongresi v znanih letoviščih, v dragih turističnih hotelih, blizu bazenov, jezer ali morja. Trajajo navadno tri dni, niso pa redki primeri, ko se razvlečejo na ves teden. Navadno sedi na delegatskih stolih tudi tisoč in več delegatov, ki grbančijo čela ali pa dremuckajo pod okriljem žuborečih besed tistih, ki bi radi brez dejanj spremenili tako ureditev kot tudi sistem. Če prenaša klepetanje repiška televizija, so delegati v delegatskih klopeh, če ne, pa si namakajo telesa v ogrevani vodi ali pa se enostavno sprehajajo po mestu, buljijo v izložbe, v najboljšem primeru pa skočijo tudi čez mejo po praške, kavo in makarone. Sestanki, konference in kongresi so dobrodošla tema repiških televizijskih dnevnikov. V pregledih tujih novic je videti, da se svet tepe, kolje in prepira med seboj, pri domačih novicah pa kamera kaže množice ljudi, ki sedijo, razpravljajo, govorijo drug drugemu, dvigajo roke in spet govorijo, govorijo, govorijo... Vse skupaj je podobno veliki telefonski govorilnici, ki ima slušalko samo z mikrofonom, na drugi strani žice pa ni nikogar, ki bi prisluhni! ure in ure dolgemu čvekanju. In če se Repičani ne uspejo dogovoriti na rednih sestankih, konferencah in kongresih, se odločijo za sklice izrednih ali dodatnih sestankov, konferenc in kongresov. Življenje pa teče po čisto svojih kolesnicah in tirih, ne oziraje se na mnogoštevilne sestanke, konference in kongrese... OB INFORMATIVNEM DNEVU Več kot strokovna šola Gotovo so zdaj že večletne izkušnje in zagnanost mladega kolektiva učiteljev teoretičnega in praktičnega pouka, učencev in tudi tehničnega osebja Srednje šole tehničnih strok Franca Leskoška Luke pripomogli, da so informativni dnevi za učence osnovnih šol, v petek 10. in soboto 11. marca , izzveneli tako strokovno in hkrati prijetno in sproščeno, kot so. K temu so prav gotovo pripomogli tudi izredno lepi prostori pred nekaj leti dograjenega dela poslopja s sodobno opremo, z naštetimi računalniki in drugimi didaktičnimi pripomočki. Časovno malce odmaknjen uvod je bil že informativni teden v decembru, ki pa je imel med prihodnjimi srednješolci precej slabotnejši odmev in je pri šolskem vodstvu ustvaril zaskrbljenost, kako bo s pomladanskim vpisom novincev. Tokrat je bilo zanimanje kar nepričakovano. Prišlo je 391 učencev. Za izobraževanje na elektro-oddelku so se prijavili 204 učenci, za strojništvo se je za štiriletni program strojnega tehnika odločilo 78 učencev in 58 za triletno šolanje. Žal je še vse premalo mikaven poklic metalurga, saj se je za štiriletno šolanje metalurškega tehnika prijavilo le 10 učencev, za triletno izobraževanje 7, in za skrajšani dveletni program 34, čeprav lahko dobe učenci metalurgi štipendije in imajo po končanem šolanju zagotovljeno zaposlitev. So se mladi dovolj preudarno odločili? So izbirali po svojih željah in pričakovanjih, kaj bi radi delali v življenju, kakšne sposobnosti imajo in kje bi se radi zaposlili? Bo njihova motivacija med šolanjem dovolj močna, da bodo uspešni? Dobro izbran poklic pomeni srečo in ustvarjalnost na delovnem mestu. Informativni dnevi na srednjih šolah so ena od oblik pomoči, da bi mladi bolje izbirali. Na litostrojski šoli so se na informativni dan dobro pripravili. Devetinpetdesetim osnovnim šolam so poslali propagandno gradivo, izdelali dva prospekta, posnet je bil film o življenju na šoli, o pouku, praktičnem delu učencev, o prehrani v dijaškem domu - v njem lahko tisti iz oddaljenih krajev bivajo med šolskim letom, in to le nekaj korakov od šolske stavbe. Podjetna inž. Bezjakova je pripravila izdelavo videokasete s posnetki o izobraževanju metalurgov na šoli. Izbrana je bila skupina vodnikov in demonstratorjev za vodenje in pojasnila ob informativnih dnevih, tako iz vrst učiteljev kot učencev višjih letnikov. Že v šolski avli so na oddelku za informacije učenci prejeli pisno gradivo, razvrstili pa so jih tudi v skupine - glede na izbrano stroko. Dobili so informacije o vpisu, vprašalnike, podatke o razpisu štipendij v delovni organizaciji Litostroj in bistvene podatke o litostrojski šoli. Predstavitev šole, posameznih usmeritev in programov z video posnetki je bila v šolski kinematografski dvorani. Sledil je obisk učilnic, orodjarne, dveh strugam, učilnic CNC, deh elektro-delavnic, merilnice, dveh raču-nalnic in knjižnice. Ob koncu so si gostje ogledali metalurški kabinet in kabinet za biologijo. V eni od učilnic so zastopniki mladinske organizacije in šolske skupnosti poročali o delu in življenju na šoli. Posebej je bila predstavljena elektrotehniška usmeritev. Povsod bleščeči prostori z veliko svetlobe. Šolska knjižnica v prikupnih mansardnih prostorih in v njej, kljub kulturi malce nenaklonjenim časom, okrog 18.000 leposlovnih in strokovnih knjig, veliko revialnega tiska in časnikov. Do polic je prost pristop in čitalniški del vabi uka željne učence, ki hočejo nekaj več. V dveh CNC učilnicah je vrsta računalnikov. V drugih dveh je na ogled razstava doma narejenih izdelkov učencev elektrotehnike: trikanalne potujoče luči, stereo-predojačevalnik, ionizatoiji, digitalne ure, časovni regulatorji, dvokanalni utripal-niki in še kaj. Povsod zelenje in nekje čudovito nežna belina eno-perkinega cveta. Preglednice, vitrine s strokovno literaturo. V enem od razredov pouk. Oddaja v živo. V metalurškem kabinetu računalnik in po mizah razstavljeni instrumenti: vijačno in pomično merilo, kalibri za merjenje izvrtin, merilo za kontrolo navoja, mikroskopi, vrsta barvnih shem, vse za sodobno delo z učenci. Kabinet za biologijo s skoraj tropsko razkošnim rastlinjem, v učilnici učenci ob mikroskopih, sheme narisanih mikroorganizmov, akvariji, terariji, želvi, polh v kletki; za stekli omar stekleničke s pripravki, na steni Priznanje za raziskovalno nalogo o onesnaženosti Zbiljskega jezera - delo članov biološkega krožka; spet računalnik kot didaktični pripomoček. In naprej: strugama s klasičnimi in računalniško vodenimi stružnicami. Tudi tukaj zelenje in ljubezen do narave. Potem skoraj štirideset metrov dolga ladja varil-nice, učenci ob strojih, med njimi tudi gluhonema deklica Barbara. Pa orodjarna s primeži, na ogromnih mizah - piljenje, skice in učenec, ki pravkar obdeluje ključ za vpenjanje obdelo-vancev. Tako teče življenje v tej razgibani šoli, kjer deluje še veliko krožkov, planinska sekcija, pevski zbor, instrumentalni sekstet, dekliški oktet, kulturna sekcija, v kateri si učenci lahko pridobe solidno znanje in ki je že zdavnaj prerasla meje strokovne šole. PETJA FAJDIGA SEVER Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos 24. aprila in 15. maja Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do 14. aprila, za drugo objavo pa do 5. maja t.l. Ob tem navedite, kdaj naj bo razpis objavljen! Naknadne razpise bomo objavili 29. maja in 26. junija t.l. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu (061) 315-585. Razstava o odprti šoli Letošnjega 22. marca so v Slovenskem šolskem muzeju odprli razstavo Odprta šola - Osnovna šola Podčetrtek. Pripravili so jo delavci in učenci te šole, ki že več kot tri desetletja zbuja pozornost domače in tuje pedagoške javnosti. Na panojih je v besedi in sliki ponazorjeno njeno delovanje: zgodovina šole, šola danes, fakultativni pouk, samoupravljanje učencev, šolske delovne organizacije, organizacije in društva na šoli, dejavnosti šole, krožki, sodelovanje s šolo N. Marakovič Šestine iz Zagreba, sodelovanje z okoljem, v kateri šola živi in dela, ter poklicno usmerjanje. V vitrinah so darila in priznanja, ki jih je prejela šola, zbirka hranilnikov, predmeti iz šolske prodajalne, etnografskega muzeja, likovni izdelki ter izdelki ročnodelskega in teh-nično-modelarskega krožka. Ob odprtju razstave je govoril o pedagoških značilnostih osnovne šole v Podčetrtku mag. Veljko Troha s Pedagoške akademije v Ljubljani. Med drugim je povedal: »Prav osnovna šola v Podčetrtku je spodbujala okolje, da se je povezovalo z njo, sama se je začela odpirati vanj ne le zato, da bi dosegla boljše učinke, vezane na njeno prvotno nalogo, temveč zato, da bi pripomogla h gospodarskemu, kulturnemu, socialnemu in tehnično--tehnološkemu razvoju svojega neposrednega okolja.« Za njim je predsednica Društva prijateljev šole v Podčetrtku Angela Setina Marinc opisala začetke tega društva in njegovo dejavnost. Med drugim je dejala: »Navdušilo me je razvijanje dela v skupinah in dogajanje v njih, dogovarjanje, razdelitev dela, spremljanje in preverjanje, ocena dela in odpravljanje napak ter vsestranska dejavnost - od tiste v tehničnem krožku do književnosti in glasbe. Prevzeli sta me urejenost in organiziranost dejavnosti, ki sta prvi pogoj za uspešno delo.» Žatem je na kratko spregovoril še ravnatelj šole Marjan Sviglin, s kulturnim sporedom pa so sodelovali učenci šole. Ob razstavi je izšla tudi brošura s številnimi prispevki. Razvoj šole v Podčetrtku obravnava raziskovalka Pedagoškega inštituta dr. Helena Novak, svoje delo je opisal nekdanji ravnatelj šole Jože Brilej, ki ima za vse številne dejavnosti največ zaslug. O nadaljevanju njegovega dela in dopolnjevanju je pisal ravnatelj Marjan Šviglin. Zatem je opisano 19 šolskih delovnih organizacij in bibliografija prispevkov o šoli v Podčetrtku. Bogato ilustrirani katalog je uredil kustos šolskega muzeja Branko Šuštar. Razstava bo odprta do L maja. T. H. Glasbeniki, glasbeni pedagogi, ljubitelji glasbe! VABIMO VAS NA PRODAJNO RAZSTAVO NOTNE LITERATURE, KAKRŠNE PRI NAS ŠE NI BILO: GLASBA V NOTAH V zelenem salonu grand hotela Union v Ljubljani vhod pri recepciji hotela Holliday Inn od 11. do 14. aprila, vse dni od 9. do 17. ure. Poleg znane založbe Peters vam bomo prvič predstavili tudi programe najuglednejših zahodnih založb notne literature, kot so HENLE, DU-RAND in SCHOTT, medtem ko bomo za MOLENAAR zbirali naročila. Njihovih izdaj doslej pri nas ni bilo mogoče dobiti, zato ne zamudite priložnosti! mladinska knjiga KNJIGARNA, NAZORJEVA 1, LJUBLJANA Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Vladimir Tkalec, Tea Dominko, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Slava Lipovšek_________________________________________________ Morda je Slava Lipovšek iz življenja zato odšla tako mirno in neopazno, ker ji je bila hrupnost zmeraj tuja. Skoraj polovico življenja je bila učiteljica; veliko več kot štirideset let. Ko- smo ob njej na njenem zadnjem službenem mestu skupaj) preživljali lepote in tegobe poklica, je bila že belolasa gospa. Če odvijemo klobčič dolge življenjske niti tja daleč v njeno mladost, jo najdemo najprej kot domačo učiteljico pri ljubljanskem trgovcu, nato pa na raznih šolah po Štajerskem in Dolenjskem, najdalj pa v Beli krajini. Semič, kjer je učiteljevala kar dvajset let, je ostal njena sončna ljubezen. Dve vojni sta jo naučili spoštovati mir. V prvi je v zatišju groze iz otroka zorela v dekle, v drugi je kot učiteljica na osvobojenem ozemlju preživljala varljivo tihoto belokranjskih steljnikov in ostrnic. Kot elementarka je v domala triinštiridesetih letih naučila pisati in brati več kot poldrugi tisoč otrok. Nežne otroške brstiče je negovala Z neverjetno odločnostjo in doslednostjo. V njenih rokah so se razraščali v zdravo popje. Ko so vzcveteli in se začeli spreminjati v sad, je Slava Lipovšek pobrala na svoji učiteljski njivi bogat pridelek. Njene kašče so bile zmeraj zvrhano napolnjene s hvaležnostjo nekdanjih učencev. Zadnjih štirinajst službenih let je kot učiteljica elementarka preživela v Preddvoru na Gorenjskem. Ob njej mi je bilo dano spoznati, da učitelj od otroka nikoli ne sme zahtevati preveč in da mu mora zmeraj dati vse v najboljši meri. Prijateljevanje s Slavo Lipovškovo je bilo lahko samo pristno ali pa ga ni bilo. Vstop do skrivnosti je znala varovati s skrbnostjo budne vestalke. Bila je nezmotljiva svetovalka in materinsko navezna na tiste, ki so v življenju osiroteli. Spomin nanjo ostaja tako svetel, da je temino njenega groba komaj mogoče dojeti. BERTA GOLOB Pedagoške delavnice za mentorje prometne vzgoje Zavod SRS za šolstvo. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Tehnična fakulteta v Mariboru so organizirali po regijah pedagoške delavnice za oblikovanje prometnovarnostnih načrtov v osnovni šoli. Seminarja se bo v drugem šolskem polletju udeležilo okrog 350 mentorjev, organizatorjev prometne vzgoje. Pred prihodom v delavnico bodo mentorji s pomočjo učencev, staršev, učiteljev, miličnikov in komunalnih služb zbrali podatke, pomembne za varno pot v šolo. To gradivo bo izhodišče za načrtovanje najugodnejših poti in oblikovanje strokovnih predlogov za spremembe pri ureditvi prehodov, dohodov in signalizacije v prometu. Vsebina pedagoških delavnic temelji na raziskovalni nalogi Varovanje otrok in mladostnikov na poti v šolo, ki so jo v preteklih treh letih s pomočjo pedagogov, psihologov, pravnikov in CELJE: tehnikov opravili sodelavci Gradbenega instituta pri Tehnični fakulteti v Mariboru. Predloge so preskusili v dveh šolskih okoliših. Seminar je zgleden primer povezanosti med raziskovalnim delom in uporabo v praksi. Vodijo ga trije sodelavci raziskovalne naloge. Seminar spada v akcijo »PROGRAM -10%«, ki jo je sprejel Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in nalaga mentorjem dodatne obveznosti in odgovornosti. Žal pa je položaj mentorjev prometne vzgoje v osnovni šoli še vedno neurejen. Nekatere šole se ne zavedajo, da je večina prometnih nezgod subjektivne narave in da njihove vzroke odpravljata predvsem vzgoja in izobraževanje. Krivulja nezgod v prometu je daleč najvišja med otroki in mladostniki, zato v šoli ne bi smeli zamuditi nobene priložnosti in možnosti za varno sodelovanje v prometu. Dejaven mentor ima lahko pri tem odločilno vlogo. MARJAN TOMŠIČ V Hi l h it d v) ?.( c ■’1 $( n n n n Pedagoška delavnica aktiva prvih razredov Elementarke smo se naveličale stereotipnih predavanj in si zaželele drugačno obliko izobraževanja (predvsem praktično delo). Zato nam je bila dobrodošla pobuda pedagoške svetovalke iz Zavoda SR Slovenije za šolstvo, naj bi izdelale nekaj didaktičnih iger za prakso. Tako smo uresničili prvo pedagoško delavnico. Nalogo sva prevzeli Marijana Kolenko in Slava Podpečan. Pripravili sva program dela in predloge za izdelavo iger. Na aktivu smo se na kratko seznanile s pomenom didaktične igre (teoretični del je bil kratek in jedrnat), nato smo izdelale tele igre: spomladanski loto, loto za slovenski jezik, loto za matematiko, marioneto, polžek za AND in matematiko, kvartet za slovenski jezik, domine za matematiko. Nekaj didaktičnih iger smo si samo ogledali in razložili pravila za igranje. Po končanem praktičnem delu smo ugotovile, da so v pedagoški delavnici zvedele marsikaj, kar jim bo vse leto koristilo pri praktičnem delu. V prihodnje si želijo še več takšnih pedagoških delavnic, predvsem iz spoznavanja narave in družbe - o elementih tehnične vzgoje, pri pouku glasbene vzgoje - o metodičnem vidiku, 11 še več iger pri slovenskem jeziku d in matematiki. Posebno prav se jim je zdelo, " da so delavnico vodile učiteljice ^ iz prakse, ki pogosto uporabljajo P igro kot metodo dela in imajo v’ izkušnje na tem področju. Sl Elementarke opozarjajo vse a odgovorne dejavnike, ki ovirajo P izdelavo pripomočkov za pope- ^ stritev pouka. P Učiteljice so pokazale izredno v resen odnos do dela, delo je po-tekalo v sproščenem ozračju, za- v pisovale so si nove zamisli, sproti \n pa dodajale svoje izkušnje. 0 V prihodnje je treba dati uči- v teljem več iz prakse za prakso. v Teoretično znanje si lahko pri- P dobijo iz pedagoške literature. 1 Le s takšnimi prizadevanji bo J pouk postal zanimivejši, šola pa bo manj suhoparna in težka. * Za konec samo še misel: »Začetki dela so v otrokovi igri in v zato zlasti na začetku šolanja f-igre ne moremo izrivati iz šol- s skega dela, saj se z njo postopno l; razvija svobodno, ustvarjalno delo, ki mu je uniformnost tuja.« ^ Želimo, da bi takšen način dela postal naša stalna praksa in da bi didaktična igra spet našla pot v šolo. MARIJANA KOLENKO in SLAVA PODPEČAN Akontacija naročnine za leto 1989 znaša 30.000 din za posameznike in 60.000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 20.000 din na leto. Posamezna številka stane 3000 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643. Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« J prost temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. J člena zakona o obdavčevanju / proizvodov in storitev v pro- [£ metu). I«