■ñ IZHAJA OD LETA 1959 ■I LETNIK XXIV ŠT. 5 HRASTNIK, 13. 5. 1982 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK SVEČANI IN SPOMINSKI DNEVI Maj. Njegov pričetek nam vselej naznanja delavski praznik. Ob rob tega dne pa se steka veliko pomembnih datumov, ki vsak zase nosi svoj spomin na dogodke, katerih veljava ne more nikoli zbledeti. Ko so 18. aprila v domu Ivana Cankarja izzveneli zvoki Internacionale kot pozdrav končanemu devetemu kongresu Zveze komunistov Slovenije, je minilo skoraj do ure natanko petinštirideset let, ko se je na Čebinah skrivaj zbrala majhna skupina ljudi, komunistov, ki so v svoj razglas med drugim zapisali: — da še slovenski narod ne more razvijati brez demokratskih svoboščin, to je brez svobode združevanja in 'zborovanja, brez svobode tiska in govora, — da bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi narodov Jugoslavije, — da je treba opustiti politikarstvo in medsebojne prepire v demokratskih vrstah, — da je treba združiti vse sile nad usodo našega, stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se goreče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini. 27. april. Štiri leta kasneje. V tistih mračnih aprilskih dneh, ko je Evropa trpela pred fašistično soldatesko, je na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je znala združiti vse napredne in svobodoljubne Slovence v edinstveno obliko vseljudskega odpora. Vsakdo je lahko v njem sodeloval: zbiral je hrano in obleko za partizansko vojsko, trosil letake, prenašal pošto, skrival ilegalce... Veliko je bilo teh drobnih dejanj, brez katerih ne bi bili nikoli zmogli, brez katerih ne bi bilo velikih junaštev in pomembnih odločitev, dejanj, ki jih je zmogel slovenski narod združen v Osvobodilno fronto. Zato je dan OF dan, ki ga imamo radi, ker je to naš dan in ker nas spominja na ljudi, ki so kljub nevarnostim sprejemali naloge in jih odgovorno opravljali zavedoč_se, da je njihov delež, čeprav tako neznaten, pomemben za veliko stvar slovenskega naroda. In tu je 1. maj, dan, ki ga svetovno delavstvo že desetletja jemlje za svojega. Dan, na katerem je simbolično a tudi neposred-no_vezanih toliko velikih stvari, žrtev; naporov množic, narodovJn posameznikov, da bi svet spremenili, popravili, napravili bolj človeškega. V mesecu maju je ponovljen spomin na zmago nad fašizmom. A mesec maj je tesno povezan z imenom TITO. Rojstni dan velikega revolucionarja mladi praznujejo praznik — Dan mladosti. V mesecu maju leta 1980 smo se vsi Jugoslovani poslovili od našega voditelja. Vendar njegov lik živi. Njegova misel, njegovo delo nas prevevata vsak dan. Mladi so zapisali: »Tudi po Titu — Tito.« In tako so izzvenele besede na devetem kongresu Zveze komunistov Slovenije. Mili Kobal Ob prazniku dela iskrene čestitke 1 | VSEM SODELAVCEM, UPOKOJENCEM, NAŠIM VOJAKOM IN POSLOVNIM | PARTNERJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU! | (A Samoupravni organi, družbeno- v5 « politične organizacije Steklarne K K Hrastnik in uredništvo glasila « jg Steklar g) Za uredniško mizo Razgovor s predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sjndikgta ¡TOZD in DSSS Letne konference osnovnih organizacij sindikata so za nami. Po vseh temeljnih organizacij alj in, delovni skupnosti se je novo obdobje začelo z izvolitvijo novih predsednikov, izvršnih odborov in kar takole na začetku smo se tudi odločili, da jih povabimo za uredniško mizo. Vsak izmed njih ima že določene družbenopolitične; izkušnje. V našem razgovoru so izpostavili posamezne probleme, ki jih v njihovih delovnih sredinah najbolj občutijo. Odgovorne naloge so pred nami. Odgovorne predvsem zato, ker nas obvezujejo, da nekatera vprašanja, med njimi predvsem: dohodkovni odnosi, s.vo-bo dna men j ava. dela, stimulativno nagrajevanje in drugo, premakne-/ mo z mrtve točke. Ob tem pa je zelo pomembno'naše tesno sodelovanje, enotnost in nenazadnje ^zavest, da smo sindikat' mi vsi- in-da. se v tem smislu lotimo tudi nalog, ki so pred .nami. . EMIL BEC,, TOZD 1 — rojen 3- 5. 1947, v Steklarni zaposlen od leta 1963, brigadir v skupini MDR 1. Dosedaj je bil že član samoupravnih, organov; TOZD: odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD, delavskega sveta TOZD, član izvršnega odbora OOS in delegat za zbor, združenega dela občinske skupščine, je pa tudi aktiven član strelske, družine Steklar. »Mislim; da je funkcija predsednika, sindikata, zelo odgovorna, to. pa. mora veljati tudi za celoten izvršni odbor in vse članstvo, saj so le skupni rezultati lahko pravi rezultati. Stanje, v naši temeljni organizaciji, . kot tudi v celotni DO, lahko ocenimo v pozitivni in. negativni' smeri,. Več bi bilo treba storiti za izboljšanje pogojev dela v naši temeljni organizaciji, saj že nekaj časa ostajajo, na isti ravni,-Zelo moti, tudi nečistoča na. delovnih mestih, o čemer je naš izvršni odbor že posebej razpravljal. 17. aprila smo skupaj z QO ZSMS organizirali očiščevalno akcijo, ki se je je udeležilo 46 delavcev. Vendar takšne akcije, niso rešitev, če v zavest delavcev ne prodre potreba po, čistem in urejenem delovnem okolju, ki bo nenazadnje tudi bolj varno, Predvidevamo, da bi se na .tem področju, ukrepalo strožje. Marsikaj bi se uredilo že s tepi, če ■bi. vsak pospravil za seboj in Odr lagal stvari na pravo mesto. Kot že nekaj časa, so še vedno v ospredju naslednja vprašanja: nočno delo žena, ki se odvija tudi v TOZD 1, problemi glede prehrane, kjer se stvari ne premaknejo z mrtve točke V naši temeljni organizaciji pa je zelo obsežna tudi stanovanjska problematika, kjer se verjetno, kaj dosti več ne bo dalo storiti, če ne bo dodatnih sredstev. Poudarja se, da je ena od oblik zagotavljanja dodatnih sredstev lastna udeležba delavcev, ob čemer bi želel poudariti) da bo potrebno v okviru naše občine zagotoviti, da bodo določila, družbenega dogovora glede tega spoštovale in izvajale resnično vse podpisnice. Nujno bo potrebno urediti tudi nagrajevanje po delu, kar pomeni dodelati kriterije v smeri, da bo delo resnično stimulirano, saj po-vprepki. teh rešitev ne dajejo. Tudi zadevo, glede kriterijev za letni na-1 čin je treba na zadovoljiv način pripeljati do konca. Na področju delovne discipline' smo s strožjimi ukrepi že marsikaj dosegli, opaziti je, da. imajo svoj vpliv tudi denarne, kazni. Pri tem pa je nujna, dosledno v celotni delovni organizaciji.«. SREČKO JAKŠlC, TOZD 2 — rojen 21. 5. 1947, v Steklarni Hrastnik zaposlen, od leta 1969, dalje, opravlja dela in naloge izmenskega vodje IS, do sedaj je bil že član odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, nekaj časa je opravlja funkcijo sekretarja OO ZK, bil je član delegacij za različne skupščine SIS, končal je l-letnQ srednjo politično šolo, pri CK ZKS, aktiven pa je tudi na kulturnem področju. »Biti predsednik sindikata s,e mi zdi, odgovorna in zahtevnja- haloga,,, saj se 'je potrebno i jaž i. ■ rešev.anju številnih problemov, zahteva veliko iniciativnost, taslne pobude in akcije. N.aloge, ki so po*; vezane s to funkcijo, so stalne- in' zelo odgovorne. V naši temeljni, . organizaciji je:' potrebno izpostaviti nočno delo žena, ki se odvija na kontroli stekla in kj g.a v. sedanji, situaciji, tudi. ni mogoče odpraviti, Stalno pa moramo skrbeti za zagotavljanje pogojev, 'da se bo to. delo lahko normalno odvijalo., Nočno delo' je za vsakega človeka: velika- obremenitev, Ker je v naši temeljni organi-, začiji precej delavk z majhnimi otroki, je potrebno, še posebej a-naliziratii kako imajo le-te organizirano varstvo oziroma kakšne so. njihove možnosti, da si po končani nočni izmeni, odpočijejo, Delovni pogoji so v TOZD 2, kot tudi v TOZD 1 specifični. Zelo pozitivne so izboljšave, ki smo jih dosegli pri zadnjem remontu: zagotovljen je boljši prefok zraka, Umuj je vročinp in manjše je, one, snaževanje zraka ob vlaganju zmesi v peč. Skrbi, za delavca je potrebno po-. svetiti vso pozornost. Ni dovolj, da dobi le delo, potrebno ga je resnično vključiti v delovno sredino, da bo čutil in živel z njo, potreb-, no pa mu je pomagati tudi pri vključitvi .v okolje, zagotoviti pogoje, za koristnejše .izrabljanje prostega; časa-. Priznati je potrebno, da tu pogrešamo tudi odzivnost med delavci samimi, na tem po,drpčju pa bo nujno še marsikaj storiti, pri čemer računamo na povezavo z DO ZSMS. Naša, temeljna .organizacija je glede na nastanek in razvoj sorazmerno, »mlada« in zalo so se v, zadnjem,.času nakopičili tudi .sirni novanjski problemi- Ob tem pa ne. smemp. pozabiti na premike,'ki smo jiji-¿endarle dosegli: formiranje in “ureditev saraskjegat doma za delavke, dodptna '; sredstva za gradnjo samskih domov, sredstva, ki smo. jih namenili za kreditiranje- stan0" vanjske gradnje, pri čemer pa je nujno,- da se zagotovi smotrna, poraba teh sredstev. Bolniški štalež je v TOZD 2 po'-, šeben problem. Opaziti je tudi, da stimulacija na..nekoriščenje sbolnlš-kega staleža- ,nima več - začetnih, učinkov,», zato, ,bo potrebno .iskati Upve, še primernejše'rešitve. . Tudi, nasploh >se stimulativno na-gr.ajgvanjp,, prepočasi prilagaja delavčevi uspešnosti oziroma neuspešnosti." 1 Med prednostnimi' nalogami bi bilo treba v niši temeljni' organizaciji izpostaviti predvsem ustvarjanje pogojev za doseganje čimboljšib- proizvodnih r-ez-ultatov in večje produktivnosti, ■ ki. bodo. osnova za izboljšanje življenjskih razmer in družbenega standarda delavcev, pogoj za dobre rezultate pa j,e seveda, ustrezno usposobljen kader,,. kjer moramo- prav tako se dosti storiti ¡(disciplina, strokovnost, usposobljenost, osveščenost). Vsi skupaj p.a ne spiemp- poza-., biti, da smo eno in čeprav smo organizirani vj TOZD, -smo' vendarle delovna, organizacija, torej ¡moramo - biti enotni, ¡probleme . moramo.' skupno, reševati,.«' STANE DEŽELAK, TOZD 3 — rojen 22. 8. 1951, v Steklarni Hrastnik zaposlen od leta 1967, je stroj-nik-sitotiskar, dosedaj je bil že sekretar OO ZK, član delavskega sveta in nekaterih drugih samo- upravnih organov TOZD, v delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine. »Funkcija predsednika sindikata je zame, zaradi dela, ki ga opravljam, precejšnja obremenitev, skušal pa jo bom čimbolj odgovorno izvrševati. Področje dela. je- zelo obširno in menim, da bom moral, tako- kot tudi celpten izvršni, odbor, vložiti precej naporov, , V naši temeljni .organizaciji- se mi zdijo v sedanji situaciji najbolj pereči .proizvodni - ¡problemi, pred: vsem ozka grla, ki nastaj ajo' zaradi premajhne.: kapaditete pri žganju .steklenih izdelkov,, mislim, tudi, da ,ima to precejšen vpliv, na zadovoljstvo pri delu v celotni temeljni organizaciji. Problem rešujemo s 3ri,zraenskim delom, vendar bo potrebno to vprašanje; čimpr.ej zadovoljivo, rešiti,. . Vidni' so premiki, pri izboljšanj u discipline, sploh glede upoštevanja predpisov varstva pri delu in zagotavljanja higiene. Izredno pereč je zelo visok odstotek bolniških izostankov,. o, čemer smo, .sicer že r,azpra,yijab,, vendar kakšnih , bistvenih, zaključkov nismo sprejeli. Jasno je, da sedali ja 'stimulacij a ne, daje trajne jše rešitve,. ugotavljamo, da .nekateri delayci iščejo izhod iz težav, ki jih imajo—morda na delovnem mestu, v bolniškem staležu. V TOZD- 3. bo ipotrebno ¡bolj čutiti'delo mladih, saj so še premalo aktivni-. Potrebna; jfe njihova last-, na angažiranost in, pripravljenost za delo, pri čemer, jim- bomo tudi .v okyir,u ostalih. DljO nudili ustrezno . pom.oč.« m BOJAN SMODIŠ, TOZD 4 — rojen 6. 6. 1949,'zaposlen v Steklarni Hrastnik od leta 1967 dalje, kovinostrugar, dosedanje-. funkcije: vodja delegacije za skupščine SIS, namestnik sekretarja OO ZK, član Sveta za socialno skrbstvo v občini Hrastnik. »Področje delovanja sindikata, fe izredno široko,. Vsak se obrača na predsednika oziroma izvršni odbor, da se uredi to in ono, Možnosti za reševanje težav, in., posameznih ■prablemov so. -dostikrat omejene in •je-potrebno to tudi .upoštevati. V TOZD 4 bi vsekakor- .izpostavil- stanovanjsko problematiko in organizacijo »dela Predvsem je, potrebno opozoriti nd še . vedno 'neurejene dohodkovno odnose.. ‘Premalo se zavedamo, da.smo ena delovna organizacija ije da rezultat ene temeljne organizacije pogojuje rezultat y drugi TOZD. S produktivnostjo je povezano tudi vprašanje delovne ’discipline, 'kjer ni zaslediti bistvenih -premikov. Ko V procesu stabilizacije iščemo notranje rezerve, bi morali več pOžprriošti ‘nameniti tudi. séstankO-vaffijüv'soij je zaradi tega še vedno' preveč izostankov med delovnim časom. -S- - ¡Potrebno mb'zagotoviti tudi kvalitetnejšo pripravo :za •'zboi-e' delav-: cSv;■ za kar je 'potrebno predvsem: dovolj časa. da se delavce obvesti ití -seznaña« >: Glede -na 'átaréstiiO 'strülítifrO poslenih v TOZD 4, smo sorazmerno : mlad kolektiv - in*- stanovanj ske probleme zelo občutimo. Z rešenim oziroma nerešenim stanovanjskim ■ vprašanjem je dostikrat povezano tudi zadovoljstvo in učinek delay- ’ ca na delovnem mestu. Pozitivno jé, ida:¡smo v naši 'temeljni organii zffčiji dostf' Vprasanj rešili s sofinanciranjem 'oziroma skupnim na-ktip om. 'st dno Van j a z drugo delovno organizacijo, kjer je zaposlen zákone.c našetja tí'elavcá. I ¡ V naši 'temeljni' brgamzadiji pOH i svečarno precej pOzornoštTšpbiiao-1 réfcréatívni'-''dejavnosti. Moti nas sedanje stanje na; tem področju, sdj smo )k‘bt delovna organizacij a zfe'10 nazadovali: športih Objekti'-s®; zanemarjeni. Zavedati se moramo, da merilo naše aktivnosti ne sme in ne more biti samo tradicionalni niemoTial TČ5zD’ 4 in peteroboj. Gpozdriti pa bi želel tudi na o'd-nps do počitniških dbmov. V sé-:ddtíji situacjfji'!Zelo ."Veliko ipomeniv' da jih imamo, ¡zagotoviti pa je potrebno tildi 'Ustrezen odnos Oziroma stalno skrb, tik primer ukrepanje: ' glede popravil, ki bet dalo'trajnejše'' rezultate. ¡Siser'pa ¡se morámtí.za'vedati; da délo sindikata ni le stvar predsednika in izvršnega ■ Odbora, temveč • celotnega članstva, Saj -gre za naše skupne probleme, skupne interese. Na žalost je slika še ¡vednO dostikrat preveč pasivna.« ' ANTON VERAČ, TOZD 5 — rojen 29. 4. 1943, v Steklarni zaposlen od leta 1961, vodja zidarsko-šamoterske delavnice, dosedanje funkcije: predsednik delavskega sveta TOZD 5, delegat za občinsko skupščino. Aktiven pa je ludi v stielski "družini Steklar. »Ge hočeš delo predsednika: zadovoljivo -opravljati,, moraš' to funkcijo resnično kontinuirano, 'iri predano-. opravljati. Tudi v naši te- meljni organizaciji bi bilo potrebno izpostaviti 'stanOvaiijško problematiko Resnično, siiio v skladu z razpoložljivimi sredstvi v teh letih dobivali stanovanja. Upoštevati pa je potrebno,-da smo zaposlili precej delovnih ;i-invalidov drugih TOZD itt; jim V lastni -sredini za-gotoidli' 'ustrezno zaposlitev. V večini primerov So i-melr še nerešena stanovanjska vprašanja in tako že nekaj let ž-dobljenimi stanovanji rešujemo 'stanovanjska vprašanja teh delovnih invalidov. V zadnjem času -je pri. tem dosežena tu* di udeležba druge TOZD, kjer je bil delovni' 'invalid .prej. zaposlen in upam, da se bodo -stvari obrnile ha bolje.- ' -' Na podrpuja ¡z'agotevljairj.a disci* pline še Vedno prepočasi ukrepamo, ’kar vglja'"ttidi za alkoholizem, - -Za nami je uspešno-realiziran remont. 'Mišlim,- da bo moral sindikat v obdobju, ki je pred nami, Več 'storiti za popestritev možnosti kori-ščehja pTOšteiga'Časa, -tudi rekreacije, kar la%ko !da svoj prispevek tudi 'k 'medsebojnim; ■ odnosbrn, šUj delavce ’’ražvedri, obogati:¡i-n: ■ tudi mmm: 11 VILI PETRIČ, (DSSS gg rojen 23: 1. 1955,' v' steklarni Hrastnik zaposlen od leta 1975 dalje, dosedanje funkcije: predsednik OO ZSMS DSSS, sekretar KS ZSMS DO sekretar OO -ZK, koordinator ZK, član republiškega predsedstva konference mladih delavcev. V »Zaupano funkcijo predsednika IO OS razumem kot priznanje mojemu .dosedahjeinu dfužbeno-polftičridmu -delti, hkrati p'a tildi' .obveznost/’ ki jo bom skušal čirh-bolj. vestno izpolnjevati. V okviru delovne 'škupnošti bi bilo potrebno kot -.¡ttajakituaTnbjsi - ‘problem' izpostaviti -šfimfliatiVnd ’ 'nagrajevanj e. Prišli smo cija . iti Vfeč pravi ‘odi.az boljšega dela. Začetni efekti^šo ob ..sedanj eni stagniranju 'Splahneli: • Nujno je fpimirahj-e šltižfee 1 študije ¡dela’ in s tern ‘ttidi določitev - objektivnih kriterijev, ki bodo dali realne rezultate. V zveži ž zadovoljstvom na delovnem mestu ne moremo- -mimo 'delovne discipline. Primeri. pespo-štovanja .sprožajo - -nezadovoljstvo, pri zagotavljanju-,^discipline pa je nujna doslednost: Veliko bolj bi se morali .zavedati svojih dolžnosti, ne pa . samo pravic, ki nam gredo jz delovnega iazmerja. , DružbenapoHtlčne - organizacije bodo morale .'posvetiti 'Vso pozor- nost tudi delegatskim odnosom, v Obliki pomoči- delegatom iti zagotavljanju njihovega usposabljanja.. Za nami so že bogate 'delegatske izkušnje in ne smemo dopustiti, da bi se stare: napake ponavljale tudi, v tem obdobju. V okviru delovne skupnosti ostajajo še nekatera nerešena vprašanja v skladišču -gotoVrh' izdelkov, predvsem neurejenost prostorov, s čimer so povezane -težave ipri odpremi- izdelkov, Stanje pa ima svoj -vpliv na celoten uspeh in tudi or- Kaj predvideva zakon o pokojninskem in invalidskein zavarovanju . Konec' aprila naj bi bil sprejet . zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dobrih šest let so ga snovali in spreminjali inačice členov, medtem pa smo se seveda tudi precej razburjali. Največ zaradi dolžine delovne dobe, načina obračunavanja pokojnin in izenačevanja delovne dobe moških ih žerišk.! I . Med najzanimivejše »riespora-zuraëit sodi dàljSâ idëloVnà doba; za ženske. Po eni verziji' naj bi ženske delale 'štirideset'let, -ker tako ali tako dlje živijo kot moški, po drugi naj bi délaie štirideset let, vendar bi se jim za vsakega otroka ' odštela določena doba ' (beneficirano materinstvo). Ker pa smo se še zmeraj vrteli okrog' 35-let, so povzdignile glas znanstvenice ter zahtevale enako delovno dobo: kot moški in ustavno sodišče jim je dalo prav. zdaj je bil nesporazum še večji; 'saj je bila Večina žensk prepričanih, dja bo StîrideS"ëtiethâ!'’ÜeloVilâ1 do-bia Veljalajža ' vse. Najbolj 'so ‘ še' -razburjale ¡delavkë; ki SO' se v . težkih povojnih ’ ; razmerah, -brez prostih sobot, ¡organiziranega varstva in mehaniziranih gospodinjstev . pošteno nagarale. Za ženske velja torej, v predlogu zakona_ 35 let delovne dobe ža polno pokojnino. Zakon bo 6-mogočal tistim, ki bi to želele, dà bodo delale 5 let dlje, vendar zaradi tega ne bodo imele višje pokojnine. Skratka, žensk né bo nihče silil, naj delajo dlje, pri pokojnini ne bodo nič prikrajšane. ' ■: 'n - Delavci izpolnijo pogoje za starostne pdkojiiiho, ¡ko dopolnijo 60 let (moški) in 55 let (ženske) in irftajo najmanj 20 delovne dobe. Do -starostne pokojnine -imajo pravico tudi moški s 40-letno in ženske s 35,-letno delovno dobo, ne glede na starost. Do starostne pokojnine bodo imeli po novem pravico tudi moški, stari nad 65 let in ženske nad 60 let, -če imajo vsaj 15 let delovne dobe, kar velja tudi zdaj,' le da ne bo več potrebna gostota let, ampak se bo seštela vsa dokazana delovna doba, ki jo je delaveč nabral. Zakon naj bi omogočal tudi predčasno upokojitev, pri čemer so mnenja še -zmeraj deljena. Tako moški kcft ženske bi lahko stopili v pokcfj pet let prej (35 ganižacijo dela v skladišču. Pred hartii 'so še aktivnosti glede dopolnitev samoupravnega sporazuma o svobodni mefij avl ’dela. Gre zato, da še dohodek delovne skupnosti oblikuje- ' v okvirih:: ■dohodkovnih možnosti■ temeljnih 'organizacij in v skladu- z -rezultati poslovanja. Vsi skupaj pa se-bomO ¡čimbolj aktivno vključili' tudi v obravnavo in razpravo ' predkongresnih ' dokumentov.« Pogovarj Sla se j e: Jasna RižnferdKosm let delovne dobe in 'starost 55 let za moške' in 30 let' delovne'dobe' pti starosti 50 let- za ženske),se-veda pa bi «zato prejemali manjšo pokoj hirio. 'Predčasno upokoj e~ ni delavči bodo imeli ; torej Vseskozi nižjo!pokOjniino.' : Hrecej nesporazumov je tudi glede invalidskega upokojevanja, sâj zakon pojmu.j e invalidnost precej drugače kot prej. Zdaj namreč ugotavljamo, v kolikšni meri je oboleli delavec še sposoben opravljati svoje delo ali kakšno drugo primerno delo v delovni organizaciji. Predlog za-kotia je' Strožji; V invalidski pokoj ‘bodo šli Id delavci; katerih zdravstveno stanje je tako slabOj da ne morejo delati ali so prestari za prekvalifikacijo. Sicer pa naj bi poslej pri obolelih upoštevali predvsem njihovo strokovno izobrazbo in jim našli (tudi v' drugi delovni Orgamzâeiji) delo, ki bi- ga bili glede na naravo bolezni 'ali poškodbe še zmožni opravljati, ob ustrezni dokvalifikaciji ali prekvalifikaciji. Upokojenci naj bi 'Si’poslej rezali debelejši kos ¡pogače,-, ki jo pečejo'zaposleni. Zà izračun' pokojnine naj M ¡šteli ‘ osebni dohodek iz leta, ko so bili upokojen! in ne več iz prejšnjega. To bi pomenilo višje pokojnine; zdaj za to himamo'1 dovolj ' denarja,- toda : v prihodnjih petih-letih naj bi ga zbrali —1 zato bi morali v republiškem ' žakoiid' določiti - rok, ' Od kdaj »tekoče1 ietO'C'Vëljà'; Pokojnina naj bi bila v. Večji meri odvisna tudi od družbene produktivnosti, usklajevala naj bi se ž rastjo osebnih - dohodkov, ne pa' s. povečanimi -življenjskimi Stroški; in sicer večkrat med letom. Skratka, pokojnine naj bi i-mele boljši življenjski stik z dogajanjem y gospodarstvu in panogi, v kateri je upokojenec delal, .upokojencem naj bi zagotavljale večjo socialno varnost. Posamezne delovne organizacije ohranijo soliden stik s-svoj lihi upokojenci. Kdaj pa kdaj jih povabijo ha družabno srečanje, o-mogočijo7 jim predsezonsko ali posezonsko letovanje v počitniških domovih ipd., druge pa jim ; nč posvečajo dosti pozornosti: Pbslej naj bi ne bili stiki' z' üpo-kojenci več odvišhi le od dobre volje delovne organizacije — u-pokojehci Še bodo -lahko hranili V obratih družbene prehrane, lahko bodo hodili v počitniške domove, ' lahko se bodo potegovali za U-streznejša stanovanja in se zdravili v obratnih ambulantah, bolje rečeno, vse to bodo lahko zahtevali. 35 let za žehske Gasilni top - pridobitev za gasilce Enostavno rokovanje — velika uspešnost pri gašenju z vodo. Domet srednje pene do 40 m. V zadnjem obdobju se lahko pohvalimo- o dobrem sodelovanju med gasilci dn CZ. Eden od rezultatov je ta, da smo s «kupnimi sredstvi kupili UKV radijske postaje za zvezo v DO in z ostalimi društvi. Enako se lahko koristi t-a sistem za širšo povezavo v- republiki. To je zelo pomembno in v zadnjih intervencijah se je pokazalo, da je možno zelo uspešno delo ravno zaradi radijskih zvez. Druga skupna akcija je nakup gasilnega topa. na vodo, vodno prho in peno. Pivi preizkusi so zelo spodbudni, saj beležimo odlične rezultate oziroma veliko učinkovitosti .topa pri gašenju. S topom nadomestimo delo sedmih gasilcev, razen tega pa je oddaljenost - od nevarnosti ob požaru večja kot pri klasičnem gašenju. Zaradi pomanjkanja vode v DO za te namene, ■ oziroma, ker aii kapacitet za .takšne količine kot j'ih ima top, pa smo preuredili, da dela. tudi z manjšo količino vode. Glavna naloga v bodoče pa bo zagotovitev zadostne količine vode. Poraba vode do 1600 I/min. Možnost gašenja v obliki vodne prhe — domet 20 m Domet vodnega curka do 55m.. Višina dometa vodnega curka do 45 m. Po količini vode top nadomesti delo sedmih gasilcev. Človek in alkohol (3) Osebnostna spremenjenost alkoholika Alkoholizem sc začne s pogostim oz. čezmernim uživanjem alkohola. Oba pojma sta zelo relativna, ker za posameznika ■ ne vemo, pri kolikšni pogostosti in po .. kakšnih . količinah popitega alkohola se. bo.' pri n j em’ razvijala odvisnost. Vemo, da veliko ljudi v nekem obdobju Svojega življenja pije več,-vsi pa ne postanejo odvisni od alkohdla, lo je — ne postanejo alkoholiki. Vsi pa se v takem . obdobju vedejo neobičajno. Zaradi pogostejše lažje ali hujše vinjenosti zabredejo v najrazličnejše težave. Vinjen človek bo . vedno napravil več papak. kot trezen. Okoliča na te napake reagira, če ■ so le dovolj intenzivne. Na' te reakcije pa tisti, ki,- postaja alkoholik, ne reagira pravilno. Namesto, da bi sledil napotkom oz. izkušnjam, prične“ 'iskati o-pravičila za svoje ravnanje.. S tem pa že počasi izgublja stik 2 realnostjo, saj postaja zanj bolj in bolj neprijetna. Alkoholikovo osebnostno zorenje še ustavi. Ob zorečih vrstnikih postane izrazito deficitaren, kar mora skrivati in zato mora biti stalno na preži, da obdrži zunanjo fasado urejenosti. Očitki iz okolice in očitki vesti ga čedalje bolj dražijo, zato postaja potrt, -živčen iri razdražljiv. • Teh občutij, ki ga skušajo navesti na' akcijo, da bi se. začel r'eševati, pa že -ne -zna več v tem smislu oceniti in'pričeti z akcijo. Znebi se jih lahko le z blažilnim učitikom alkohola in potem' vinjen spet dela napake, zaradi njih izgublja ljubezen svojcev, in prijateljstvo -in je vedno bolj zapreden v svojo bolezen. Za alkoholike je značilna tudi zverižena ljubezen. Pod ljubeznijo .do ljudi si predstavljaj da ga morajo drugi imeti radi in da morajo skrbeti" 'zanj. Njegovo razpoloženje se giblje 'od ljubeznivosti . do indiferentnosti in sovražnosti. V obdobju relativne ali popolne treznosti ga večkrat obhajajo občutki'krivde, posebno še, ko začuti, da izgublja, ugled, zanemarja družino, ga zapuščajo prijatelji. Večkrat si. v urah skrušenosli dopoveduje, , da. bo začel .novo življenje, vendar ; mora zaradi odvisnosti od alkohola kršiti svoje' obljube. Zašužnjenost' od alkohola ustvarja v njem nejasno prepričanje, da je nesposoben za življenje; V obrambi pred tem si cesto podzavestno zgradi napačno predstavo o lastni veličini, ki jetfpbsijana z vrednotami edinstvenosti.. Vinjen govori o'svojih Sposobnostih, ki propadejo, ko se strezni. Omeniti je , treba tudi dvojnost alkoholikovega čustvovanja. Vse, kar je združeno z uživanjem alkohola, je povezano z ugodjem, vse drugo pa s čustvom neugodja, neprijetnosti in puščobe. Zaradi te čustvene razklanosti se alkohlik pred , treznimi ljudmi počuti negotovega ogroženega in potisnjenega v položaj obrambe. Kadar -se alkoholik iz kateregakoli vzroka vzdrži pijače in .se ne zdravi, zahteva od njega veliko napora. Na zunaj je videti kot nevrotično motena osebnost. Nevrotični' nemir izhaja- iz -občutkov krivde, nemoči in nesmož-nosti. Tedaj še zaveda, da mu veš 'svet obrača hrbet. Kopičijo še’ težave, ki bi. jih mogel reševati samo ob pomoči drugih ljudi. ZaradiJ občutkov krivde cesto ne vidi izhoda iz svojega položaja. .Ustrezna Strokovna pomoč ga- lahko v urah stiske odvede na zdravljenje;, ali prepreči samomor. (Se nadaljuje) Stanovanjska vprašanja Analiza reševanja stanovanjskih vprašanj za leto 1981, kaj pomeni lastna sredstva, s koliko sredstvi razpolagamo. Na letošnji konferenci sindikata naše delovne .'organizacije' je .Po .ugotovljeno, da, so.- stanovanjska vprašanja trenutno največji problem v Steklarni Hrastnik. Vsak posamezen delavec, ki živi v slabih dn neustreznih stanovanjskih razmerah, to ¡tudi boleče občuti. Za sedanjo 'Situacijo v Hrastniku ¡lahko ugotovimo, da se kar dosti gradi — pred nami so Vselitve v C blok na Novem Logu, ¡v gradnji, pa so še 3. objekti: D in 0-1 ¡blok na Novem Logu in II faza na Dolu, v katerih prido-,bd naša delovna organizacija 13 stanovanj. Razrez po temeljnih organizacijah je že izdelan in razdelitev teh stanovanj bomo izvedli v. .letošnjem prvem polletju. Predhodna razdelitev stanovanj ima nekaj pozitivnih plati in ..jo zato tudi izvajamo: delavci-dobitniki novih stanovanj tvorijo prt samoupravni stanovanjski skupnosti odbor pričakovalcev, kar ,je v skladu s predpisi, že nekaj časa prej vedo, da dobijo stanovanje, kar je pomembno zlasti zaradi obveznega plačila lastne udeležbe. .Pomembno pa je tudi to, da je dovolj časa za morebitne pritožbe ostalih delavcev, ki se čutijo prizadete in sprožijo postopek za varstvo svojih pravic pri delavskem svetu TOZD oz, lahko kasneje nadaljujejo postopek tudi na sodišču združenega dela. KAKO DO SREDSTEV i V samoupravnem sporazumu (že leta 1980) smo zapisali tudi obveznost delavcev — dobitnikov stanovanj glede plačila lastne udeležbe. Vedno znova je slišati, da se gradi premalo, da se stanovanjski problemi prepočasi rešujejo. -Prt samoupravni' stanovanjski skupnosti občine Hrastnik združujemo sredstva za gradnjo stanovanj,,ob čemer pa je treba upoštevati, da se 6% stanovanjskega , prispevka dela za različne namene,, od tega le ca. 3,70 % za družbena stanovanja, ki jih dobi DO neposredno, v ostalih oblikah pa smo udeleženi de posredno: komunalna opremljenost zemljišč, za .namene solidarnosti na ravni republike (manj razvite občine, gradnja domov za učence, bivalni pogoji za udeležence MDA), za namene solidarnosti v občini (reševanje stanovanjskib vprašanj starejšdh občanov, borcev, invalidov, za delno nadomestitev stanarine) in podobno. Tako je bilo na podlagi 3,70% v letu zbranih sredstev: TOZD 1 — 3,414.674,75 din, TOZD 2 — 3,147.357,60 din, TOZD 3 — 411.017,10 din, TOZD 4 — 744.014,90 din, TOZD 5 — 1,197.189,60 din, DSSS — 1,759.679,60 din. . Iz teh sredstev običajno sledijo naslednji izdatki: Odplačila anuitet/ za prejeta posojila, nakup novih stanovanj, sofinanciranja stanovanj, kritjeizdatkčv skupnosti, sredstva pa Se namenijo tudi za nadaljnjo vezavo. ■ Ob- upoštevanju cene kvadratnega metra stanovanjske površine, za lansko leto V višini 20.226,98 din, je jasno, da so' neutemeljene govorice; ki jih kar naprej poslušamo: sredstva nam ostajajo, stanovanj pa ni. |jl..... v...... Nasprotno —• če bomo ¡hoteli več stanovanj, bo potrebno najti dodaten vir Sredstev dn ena od oblik rešitve je tudi LASTNA UDELEŽBA. Tudi definicija lastne udeležbe je v skladu s to trdiivijo: »Delavci s-plačilom lastne udeležbe solidarnostno prispevajo k reševanju stanovanjskih vprašanj OstaMh delavcev.« Bomo ob tem, ko smo sami dobili stanovanje, pozabili na, nerešena in pereča vprašanja naših sodelavcev? LASTNA UDELEŽBA — NAMENSKO VARČEVANJE O lastni udeležbi smo dosti razpravljali. Nedvomno je .to precejšen izdatek za družino, ki se seli ¡v novo stanovanje. Tako se človek res lahko zanima, če mu izračun pokaže lastno udeležbo ča. lOO.OOOdin (lahko celo več, ali pa tudi manij). Če se znajdeš pred tp številko docela nepripravljen, se lahko celo ¡razburjaš in $e tarejo skrbi. Delavci, la so med pro^diloi za nova stanovanja, dosti premalo razmišljajo o tem, da bi že sedaj ¡namensko varčevali za stanovanje pni Ljubljanski banki, npr.'z rednimi mesečnimi obroki, ki bi jih prilagodili ¡svojemu materialnemu stanju dn predvideni višini. lastne udeležbe, ki jo bodo morali , plačati^ Samoupravni sporazum naše DO namreč določa, da je potrebno lastno udeležbo plačati ob vselitvi v stanovanje oz. najpozneje v enem letu. Glede na veljavnost samoupravnega sporazuma (leto 1980) bodo morali lastno udeležbo plačati vsi . tisti, ki so se vselili v nov stanovanjski objekt na Dolu in v B blok na Novem Logu. Če je delovna organizacija stanovanje le ¡sofinancirala, plača delavec, lastno udeležbo le od deleža, -1® ga je v nabuip, stanovanja vložila njegova temeljna organizacija.. Čeprav smo o tem že mnogokrat govorili,' naj ponovim, da dajejo delavci lastno udeležbo delovni organizaciji kot ¡kredit, ki se jim vrne v 10 letih, po 4 % obrestni' meri. Primer izračunat lastna udeležba za delavca s 4-člansko družino za stanovanje iz leta 1981 znaša npr. 107.465,95 din, ob 4.370 din dohodka na družinskega člana. Ta znesek bo dobil vrnjen z 10-letnirni obroki, ob koncu vsakega leta, po 13.150,50 ¡din. Ob uveljavljanju lastne udeležbe do naših delavcev si ¡mnogi zastavljajo ¡tudi vprašanja: zakaj bi moral v Steklarni Hrastnik plačati 'lastno udeležbo, ¡če jo nekomu drugemu za enako Stanovanje ne bo treba, iker je pač zaposlen v drugi DO v občini, kjer tega ne zahtevajo, v Pri ¡tem je bilo tudi na delavskem svetu delovne organizacije in letni konferenci sindikata 'poudarjeno, da gre za dve stvari: ena je dejstvo, da glede na perečo stanovanjsko-problematiko v naši ¡delovni organizaciji potrebujemo dodatna sredstva in pomemben vir le-teh je lastna udeležba.' V občini Hrastnik je ¡bil sprejet m podpisan družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj ip stanovanjskih posojil. Končna določila tega dogovora opredeljujejo, da nespoštovanje določil družbenega dogovora pomeni prizade-janje širšega družbenega .interesa, ker se ne zagotavlja prasne- delavcev glede‘.njihove socialne varnosti in da takšnega udeleženca, kj družbenega ¡dogovora ne spoštuje, je potrebno predlagati skupščina občine Hrastnik v obravnavo zaradi škodo vanj a družbenih interesov. Na ¡kratko naj bi to pomenilo, da smo 'družbeni dogovor dolžni spoštovati, 'kdor ga me, je kršitelj in prav bi ¡bilo, da bi še ie-te obravnavalo in tudi ukrepalo. LETOS TUDI RAZPISI ZA NOVA STANOVANJA Za letošnje ¡leto je zaključen postopek sprejemanja prošenj za stanovanja. Naloga Odborov zà družbeni standard im stanovanjske zadeve je bila stanovanja prosilcev Z vrha predloga liste tudi ¡pregledati tako, da je v vseh TOZD že 'bila- sestavljena in objavljena prednostna lista. Novi • kriteriji ¡iz družbenega dogovora so prinesli - nekatere spremembe na prednostnih listah, ¡saj je točkovni sistem, s katerim smo morali uskladiti naš samoupravni sporazum, nekoliko drugačen. Prednostne liste ¡iz aprila letošnjega leta bodojvelj.ale do naslednje razdelitve novih stanovanj in se bodo do takrat vsa razpoložljiva stanovanja posamezpih TOZD in DSSS razdeljevala po teh listah. Vsak prosilec ža stanovanje ima pravico pregledati, kako so mù bile točkovane stanovanjske razmere pri odboru za družbeni standard in stanovanjske zadeve v TOZD, ¡kjer je zaposlen. Prav tako ima pravico ugotavljati, kako je odbor ¡točkoval prošnjo ostalim prosilcem iz 'liste. Po poteku pritožbenega roka, obravnavi in ¡reševanju pritožb na listo, postane prednostna lista veljavna in temu ‘sledi'¡razpis novih stanovanj. Razpisi bodo objavljeni na oglasnih deskah TOZD 'in se nanje lahko ¡prijavijo vsi kandidati za določeno stanovanje, če so uvrščeni tudi na prednostno listo.'V roku 15 dni vložijo pismeno prijavo, le s konkretno navedbo, za katero stanovanje kandidirajo. NOVOST pri tem je, da bodo marali delavci ob prijavi za novo stanovanje predložiti ¡tudi pogodbo o namenskem varčevanju, sklenjeno z Ljubljansko banko, kar bo tudi pogoj za obravnavo prijave. To parnemu,, da mora kandidat za stanovanje že sedaj začeti-z namenskim varčevanjem, 184 PROŠENJ ZA STANOVANJA Število prosilcev .za stanovanje je v letošnjem letu nekoliko nižje, kot v letu 1980/81, še vedno pa je ha nivoju delovné organizacije 10,89% nerešenih stanovanjskih vprašanj. Za primerjavo so zanimivi tudi podatki izpred 8 let, ko je bilo na nivoju DO 168 prosilcev za stanovanja. Po TOZD in DSSS je pregled naslednji: TOZD 1974 1980/81 1982 Število zaposl. v letu 1982 % nerešenih stanov, vpraš. 1982 TOZD 1 103 96 - 82 556 14,75 TOZD 2 23 1 46 41 481 8,52 TOZD 3 3 7 7 82 8,54 TOZD 4 8. , 20 13 97 13,40 TOZD 5 6 • 17 18 163 11,04 DSSS 25 25 23 310 7,42 DO 168 211 184 1.689 10,89 Ob teh podatkih je potrebno .upoštevati, da zmanjšanje števila prosilcev ni bilo odvisno samo od števila dodeljenih stanovanj, ampak je slika tudi odraz Organizacij škili sprememb v DO (zmesaroa 'in žigosama iz TOZD 1 ’ v TOZD 2), zaposlovanje novih delavcev, predvsem samskih; ki so' si ustvarili družine in še pojavljajo kot prosilci ipd. Glede na strukturo družine prevladujejo prosilci ¡s 3 ali 4-člansko družino, ob čemer seveda rie gre zanemariti tudi ostalih prosilcev. Še’vedno je 19 upokojencev z nerešenim stanovanjskim vprašanjem. Podrobnosti so razvidne' iz tabele: Struktura družine TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS DO — samskk.,. 6 7. 1 3 2 1 20 — poročen brez otrok 5 4, — 5 2 . 16 — poroč. z 1 otrokom 27 12 2 - ,4 ‘ 3 12 | 60 — poroč.. z 2 otrokoma 15 14 2 3 5 ‘ ... 3 •42 '— pome. s 3 aH iveč otroki 3 1 2 1 1 8 — upokojenec 15 . ' — . : - i — 2 2 19 — samohranilka 11 •3 2 1 , —. | 2 19 SKUPAJ 82 41 7 13 18 23 184 Večina prosilcev <50 %) Živi v stanovanjih, ki so last Steklarne Hrastnik, pa so glede na njihove družinske ali ostale razmere neprimerna. 21 delavcev prebiva v -stanovanjih, last druge DO sft bodisi, da je stanovanje dodeljeno njegovemu zakoncu, ali gre za nadaljevanje stanovanjske pravice in podobno. 16 delavcev še ®i dobilo nobenega stanovanja im so podnajemniki, V takih primerih prihaja dostikrat do težke, situacije, ko dobijo iti delavci odpoved stanovanja in so praktično na cesti, stanovanja pa jim tako hitro v skladu s situacijo in kar mimo prednostne 'liste tudi ®a mogoče zagotoviti. 35 delavcev -(sami ali s svojima družinami) prebiva v skupnem -.gospodinjstvu s 'Starši Tudi tu so razmere dostikrat zelo 'težke, ko se -v pretežno - majhnih -stanovanjih stiskata 2- generaciji — 2 družini. Med prosilci je 'tudi 14 delavcev — delavk, stanovalcev samskega doma. že večkrat je bik» poudarjeno, 'kakšni problemi nastajajo, ko si-ti delavci ustvarjajo družine, saj zaledja stanovanjskega fonda, s katerim ¡bi lahko reševali-želo pereče probleme, ni. Treba je upoštevati, da je tudi prosilcev za stara stanpstaaja veliko in da je edini možni način reševanja: razdeljevanje stanovanj $jo prednostni listi. Boleči Sta obe (plati: delavca, ki dela 10, 20 ali več let, pa mu še mi bilo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, prav tako pa tudi mlade družine, ki nima ure jenega stanovanjskega vprašanja, ali pa živi morda tudi ločeno v obeh samskih domovih, z otrokom pri starših -v roj strnem kraju. Struktura prosilcev glede na stanovanje: Oblika TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS DO Stanov. Steklarne 44 26 1 2 5 14 92 Last druge DO 9 2 4 2 2 2 .21 Podnajemnik 8 2 1 2 3- — ,16 Sostanovalec 11 4 — 7 6 7 35 Samski dom 6 6 ! 1 $ | i • 14 Ločeno od družine 4 1 — t - 6 SKUPAJ 82 41 7 13 18 23 184 Letošnje prednostne liste, s katerimi so se delavci lahko seznanili z oglasnih desk, šo razčlenjene z več podatki. Poleg imena in priimka delavca, števila točk šn malova, je opisano tudi v katerem stanovanju delavec;žiwi-i(aii v stanovanju Steklarne Hrastnik/druge DO, ali je -podnajemnik, v samskem domu, sostanovalec pri starših). Dosti pove tudi podatek, za kakšno stanovanje delavec kandiidira. Opredeljene so zlasti naslednje navedbe: novo stanovanje, primerno stanovanje, star®,- zamenjava za večje novo stanovanje, garsonjera. To omogoča posamezndm prosilcem pregled' nad tem, kakšne možnosti imajo glede na druge prosilce priti do stanovanja, četudi- si npr. na 10. mestu, to še ne pomeni, da si »padel tako nizko«,, saj ponavadi vsi kandidati pred tabo niso -prosilci ¡za novo ¡stanovanje kot npr. -ti‘in je tako dejanski položaj -lahko nekoliko drugačen Od prikazanega. PREVLADUJEJO POTREBE PO NOVIH STANOVANJIH . Sicer pa stanje po posameznih TOZD prikazuje tabela. Prevladujejo seveda prosilci za nova in primerna stanovanja. Za reševanje stanovanjskih vprašanj bi potrebovali tudi 22 garsonjer. Kot primerno stanovanje je mišljeno npr. naselje Podkraj, Cesta Hermana Debelaka, Dol, ali drugo stanov, primerne kvalitete. Vrsta stanovanja TOZD 1 TOZD-2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSSDO Novo stanovanje 9 17 7 8 9 11 61 Garsonjera 15 3 — —- ' 1 1 2Q Primemo stanov. 31 17 ■ — • - 5 3 9 65 Zamenjava za večje novo stanovanje 10 • 1 2 13 staro stanovanje 17 4 . T . ' 4 — 25 82 41 7 13 18 23 184 V samoupravnem sporazumu smo opredelili tudi pripadajočo kvadraturo stanovanja glede na števHb družinskih članov. Tako se upr, delavcu, kljub 1. mestu ma prednostni listi ne more dodeliti stanovanje, če je glede na sprejete standarde, preveliko. Upoštevajoč nova stanovanja, bi potrebovali: velikost stanovanja' TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSS DO do 32 m2 (1 druž. čl.) 115 3 1 1 1 1 22 do 45 m2 (2 druž. čl.) 1 2 2- 1 , 2 1 9 do 58m2 (3 druž.čl.) 6 5 2 2 4 7 26 do 70m2 (4 druž.čl.) 2 10 2 3 3 3 23 nad 70 m2 ' — — 1 1 SKUPAJ 24 20 7 8 10 1-2 81 KDO SE JE SELIL V LANSKEM LETU? Kako smo reševali stanovanjska vprašanja v lanskem letu? Nekateri so .se preselili v .nova stanovanja -(Blede), drugi v stara, ki so se izpraznila s preselitvijo. Ob predvidevani vselitvi v C blok so tudi stara stanovanja že razdeljena, med drugimi tudi za to, da se s pravočasnimi postopki preprečijo možnosti nasilnih vselitev. Na žalost je to ¡praksa .nekaterih delavcev, da. vzamejo z-adevo sami v roke in sebi primemo rešijo stanovanjsko vprašanje. Nihče ne trdi, da nimajo ¡težkih stanovanjskih razmer, a vsi moramo (spoštovati določan red in pravila, ki smo jih sprejeli. Takšni primeri zahtevajo, predvsem od odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve, pravočasno ukrepanje m doslednost, Saj vnašajo med ostale prosilce upravičeno nezadovoljstvo. -Preselitve v letu 1981: * >N 3 u Priimek in ime Q ^ § Način reševanja -stanov, vprašanja S il . H o 1 5 Novi Log 7/b, novo stanovanje 1 4 Novi. Log 7/b, novo stanovanje 2 4 Nowi Xog T/b, novo stanovanje 4 3 Novi Log 7/b, novo stanovanje sofinanciranje s SSS DSSS 3 Novi Log 7/b, novo stanovanje 1 4 Cesta 1. maja ¡23' (staro -stanovanje, Brglez Hinka) 1 2 Cesta 1. omaja =23 (¡staro-¡stanovanje, Kellner 'Franca) 1 3 Cesta 1. maja 43 (staro stanovanje, Kunšek Ladislava) 2 4 Cesta 1. maja 27 (staro stanovanje, Valič Mili, Hasana) DSSS 4 Cesta 1. maja 44 ¡(-Staro stanovanje, Gec .Amalije) DSSS- 3 Cesta 1. maja 20 (staro stanovanje, :: Frankovič Jožeta) V letu 1982 se ob ¡razdelitvi novih stanovanj^(D, D-l in H faza Dol) predvideva tudi-sofinanciranje z drugo delovno organizacijo in s tem reševanje stanovanjskega vprašanja za: 1. Barič Franca II, TOZD 4, s SPEP Mercator Hrastnik 2. Sebasu Branka, TOZD 5, z Jutranjko Dol 3. Gerhard Mihaela, TOZD -5,- z STP Mercator■ Hrastnik- KREDITI ZA INDIVIDUALNO GRADNJO Ob dobrih poslovnih rezultatih smo v- delovni 'organizaciji namenili dodatna sredstva za gradnjo enot samskega doma v Hrastniku, predvidena je pridobitev 40 ¡ležišč. Po -dolgih letih pa smo lahko sredstva namenili tudi za ¡kreditiranje individualne stanovanjske gradnje, za kar obstaja v naši DO-tudi precejšen interes. Krediti so ,se dodeljevali po posameznih TOZD in DSSS, ki so imele na razpolago različno višino .¡sredstev: TOZD Adaptacija ‘Štev. ¡din delavcev Novogradnja’ štev. din delavcev Nakup zemljišča Skupaj ■ začeta gradnja štev. Štev. din ~ kredi od 20.000 od 80.000- TOZD 1 11 do 50,000 6 do 90.000 — " — -- 17 TOZD 2 16 od 20.000 5 od 11O.-0OO 10 od 120.000 - 31 do 50000 do 140000 do 250:000 TOZD 3 ' — — J \ ■ — TOZD 4 3 od 40.000 '=: 6 od 40.000 do 50.000 do 150.000 1— • — 9 TOZD 5 5 od 30:000 • ■' 4 -od 80:060 .do 50:000 do 1-50000 — 9 DSSS 5 od 25.000 ' 8 od 22000 do 50.000 do 45.000 | — . ' — 't?l Skupaj 4Q 29 10 79 Kreditiranje individualne gradnje -bo potekalo -v DO tudi 'letos, na nivčju’delavne organizacije, po enotnih kriterijih, vendar le za novogradnje, za adaptacije se krediti" ne bodo dodeljevali. Raipïs bo objavil delavski svet DO, po izdelavi '•kriterijev, ’¡katerih predlog pripravi -ter izdela tudi predlog-.dodelitve ¡kreditov komiSijà, ki jo bodo sestavljali -predsedniki odborov za družbeni standard ih Stanovanjske zadeve TOZD irt DSSS in -strokovni delavec. - Réfèrent za socialno delo OBVESTILO Obveščamo vse paciente, ki imajo • kartoteko v ambulanti DOL, da ambulanta ¡od 5. 5. 1982 dalje obratuje=Jsamo dopoldan ah nič več ob sredah popoldan. ¡Za vse nujne primere je popoldanska ‘¡ambulanta' v Z dr avs-tven em 'domu Hrasenik. • Kadrovska služba 1. Ve&ič Miji 2. Volaj Jože 3. Brglez Henrik 4. Kontrec Milan 5. Brankovič Jože 6. Lazar Marija 7. čidič Omer .8. Sršen -Edi 9. Pižmoht Bojan 10. Lauševič Spaseni ja 11. Mih a j lik ¡Ivan ■ Tokrat še malo drugače Za vsako im-rral.o- poslovno' letov delamo razne- primerjave s podatki, ki so' podani, numerlčn-o. Mnogi številčni podatki ne' ustvarijo- pravih slik za dogajanja med .poslovnim letom. Danes za spremembo objavljamo- grafični; prikaz gibanja-. zalog; gotovih izdelkov in za primerjavo'* .med plamTano; in . realizirano vrednostno--prodajo- steklenih-izdellcoi' v letu-1-981. Gibanje- zalog gotovih- izdelkov po- mesecih. zoktg »o mestcft vltfu Wdf Za to tabelo so podatki vzeti iz dnevnih poročil o .proizvodnji in realizaciji. Začetno stanje zalog jena:; dan 1 Is 1981, k. temu se- prišteje izvršena- in vskiadiščena proizvodnja. To nam.-ponazarja- črtkani, ¡stolpec. Od rte.-vrednosti se odšteje prodaj a v mesecu- in dobimo-■stanje z.alpg- na-: koncu -meseca-;, odr nosno stanje zalog na začetku prihodnjega. To ponazarja: črni. stol-pec. , - Razvidno' je, da je -bilo stanje zalog naj nižje v mesecih marec, april,; maj im junij-. V drugi- polo-, vici leta je ; vidno - naraščanje zalog, -ki pa se delno Znižajo v mesecu oktobru zaradi dobre, prodaje, vendar pa pozneje zopet narastejo tako, da so konec ..leta ca. 3.580 ton. . Vsi podatki., so: podani- v,-tonah- RtiRiiretn In pManfr riBUmie po mistclb- tolttotSM f$ani/vn&~* rtmmno......... ■ Primerjava“ planirane in realizirane vrednostne prodaje stekla.' '.. Osnova- za- planira-np^,prodajo sp.-mesečni operativni plani prodajo, za realizirano prodajo pa podatki gospodarsko fihančnčga ¿/.sektorja po mesecih. v letu 1981. Neprekinjena črta' prikazuje -, realizirano vrednostno prodajo, ki nam pove,-da je prodaja v Spomladanskih in jesenskih mesecih najmočnejša, kar je tudi vidno na prejšnjem grafikonu, ko je stanje, zalog naj-rmžjp:- odnosno- so. se/zniž^la'- ,Prekinjena črta prikazuje planirano po mesecih. Tudi; planirana prodaja v.preje omenjenih mesečih jev na-jvišj-a-. Kot je 1'azviduo je v sami realizirani 'prodaji .udeleženih mnogo tako sezonskih kot .individualnih vplivov, katar-i, se v samerii operativnem- planiranju ne ¡morejo upoštevati v/vsem njegovem-obsegu. Vsi podatki so vrednostno podani. v V. P; Pogovarjali smo se... Iz občine Hrastnik se je 9. kongresa udeležilo 5 delegatov, med njimi -tudi član našega kolektiva, Gorazd: Bevec. Zaprosili/smo ga-, da nam pove. ¡nekaj;, -misli- in vtisov iz kongresa.. Biti delegat na kongresu pomeni za slehernega udeleženca veliko priznanje. Ti si bil delegat na 9. kongresu ZICS, povej kaj ti pomeni' in kakšni/so,Zbili tvoji, občutki? Ges sem iskren nisem' nikoli pomislil,: da hi: 'bil. delegat navkongre-: suv ZKS-, ker sem; po. stažu-, in- starosti.. med; mlajšimi člani: ZK-.. Zalo sem bili obr izvolitvi'.: presenečen, ker - sem .smatral',, da za: organizacijo: ZK še nisems, toliko storil,: da. bi si zaslužil: p-rdsostvovanj-e takoo ve-likemur-zboru,, kot je kongres. To-, zaupanje . komunistov ; sem sprejel z- vso . resnostjo .in v sebi - Sklenil, da bom ,v praksi-naloge- še dosledneje izvrševal:. Delo kongresa; jo potekalo tudi po posameznih komisijah. V kateri komisiji si sodeloval, o katerih vprašanjih, je tekla razprava? Kakšne so ugotovitve in.- zaključki? Sodeloval sem. v: .komisiji. Razvoj politienega •,sistema. socialističnega samoupravljanja, V tej komisiji se jetirazpravljaio- o uspešnena,. delu delegatov- dn delegacij, d odgovornosti in iskrenosti komunistov. Diskutirali so preprosti ljudje za eno želje, da, bo’ med ljudmi, vladala odkritost, poštenost^ .tovariš,-. Ivo, Med, komunisti, ki naj. bi bi- li.,.avantgarda delavskega razreda, •pa mbrajOi»našete; vrline-vpEeviada-ti»i,Tak® kot st», bratstvo iin enot-pgsh naši, stalnici -iz-, katerih r ras te1 revolucij», isg štateiee^.tu.di.-samo-upravljanje, oblast delavskega razreda, vodilna vloga partije-- in- ne-. 'UVršpena-^unSItj?--, PQhtiba:-,-Neka.tes' ri pojavi jfA,naši;,družbi.nanv.:nisb: v čast. -Obstaja tudi.vpraša,nje,, da nismo dosledni pri uresničevanju načela: - »Vsakomur po njegovem : dolu.« Delegati so v svojih razpravah zelo konkretno in odtočno pokazali na negativne pojave in slabosti naše družbe. Kaj je bilo bistvo tvojega: referata? A-Ii. smo dosledni v boju proti izmikanjut .odgovomosM-t povprečr irostr kar. - nas -po tiska. n aza j. Z ar a-di.'teh'..in podobnih pojavovf-.pošteni ljudje upravičeno, negodujejo. Zato- mora biti. ZK doštednarin-. brezkompromisna pri; utrjevanju reda in.''discipline, v svojih vrstah. Zavedati se; moramo, da ljudje-ocenjujejo OO ZK po, vedenju posa-meehiilnL ©lanov? ZK. Zato je; važno, kako se komunisti, obnašajo. Biti moramo'skromni,,-delavni in disciplinirani pri izpolnjevanju sprejetih sklepov. Bistvo moje -razprave, -kako® tudi razprave- mnogih drugih/delegatov: so bila v utrjevanju delegatskega sistema, o enotnosti, doslednosti- .pri izvajanju demokratično sprejetih sklepov, utrjevanje discipline ¡.nas- delovnem- mestu-..-in v vrstah ZK. Kadar človek Zapušča' prizorišče tako pomembnega dogodka, kot je kongres, je najbrž poln elana in idej za uresničevanje sprejetega, začrtanega-. Naloge bodo številne, kako po tvoje najhitreje in najdosledneje doseči cilje?' . Naloge- so- številne, / smernice konkretne in zvezujoče. Vsakdo mora .izhajati iz, svojega delovnega mesta, TOZD, OZD, da bo s svojim poštenjem, odkritim, do-sledhim delom zmanjševal; nezdravi ,in; škodljive..pojave, za naš'nadaljnji, socialistični razvoj. Mora-,.mp. biti. bolj, skromni, delovni, predvsem pa diščiplinizani, Samo take bomo uspešni pri odpravi različnih naplavin na poti našega sq-ciališfičneg.a.; razvoja. 7. Gorazdom, se je pogovarjala . Mili Kobal 9. K0MGRESU ZKS SMO SPOROČILI . ■ Komunisti Steklarne- Hrastnik,, zbrani na, sestankih • OO ZK pozdravljamo IX. kongres ZKS v prepričanju, da bo tako kot vsi- dosedanji kongresi še bolj odločno začrtal delovanje zveze komunistov v naslednjem obdobju. Delegatom, ki so prisojni na: kongresu želimo uspešno delo in zahtevamo od njih/da s sprejetimi sklepi na kongresu, zagotovijo doslednejše izvajanje programa. ZKJ ih ZKS ter naše- Ustave. Delavci delovne organizacije Steklarne Hrastnik ,se obvezujemo, da .bomo v celoti in dosledno realizirali, sprejete planske obveze, tako v letu 1982, kot tudi v srednjeročnem obdobju do leta, 1985. Pri tem bomo zlasti striktno, izpolnjevali prevzete obveznosti na področju izvoza, naših izdelkov. . Kongresu želimo uspešno delo! _ Komunisti in delavci , DO Steklarna Hrastnik Učenci in proizvodno delo Požari v Hrastniku RAZMIŠLJANJA IN UGOTOVITVE OB IZTEKAJOČEM se prvem Šolskem letu USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Le še slaba dva meseca nas ločita od konca šolskega leta 1981—-1982, ki bo zapisano v zgodovini kot leto, v katerem smo pričeli, v Sloveniji izvajati reformo v srednjem šolstvu, in sicer s popularnim názivom »leto usmerjenega izobraževanja«. K6 razmišljamo o preteklem šolskem letu, ne moremo mimo resnice, da smo skoraj vsi spremljali vsa dogajanja okrog usmerjenega 'izobraževanja z nekakšnim nezaupanjem. Na žalost je pač tako, da vsako novost, ki terja od nas določene zahteve, oziroma hoče spremeniti naše zakoreninjene navade, sprejemamo z negotovostjo in nezaupanjem. 2e na samem pričetku Šolskega leta se je mnogo razmišljalo in razpravljalo o eni od pomembnejših novosti v usmerjenem izobraževanju, to pá je PROIZVODNO DELO OZIROMA DELOVNA PRAKSA. To proizvodno delo oziroma delovno prakso naj bi kot prvi opravljali učenci srednjega izobraževanja v skorajšnjem in srednjem programu 1. letnika v osemdesetih Urah v proizvodnih delovnih organizacijah, ki ustrezajo zahtevanim pogojem. Danes lahko priznamo, da so se obiska in dela z učenci v proizvodnji -bali v mnogih 'delovnih organizacijah, pa tudi v nekaterih vzgojnoizobraževalnih or-, ganizacijah sp imeli določene dvome o uspešnem vključevanju učencev v neposredno proizvodnjo. Bilo je resnično, mnogo dilem Okrog proizvodnega dela oziroma delovne prakse, in to predvsem zaradi finančnih Stroškov, ki naj bi nastali s prihodom učencev v delovne organizacije saj je bilo jasno nakazano, da moramo' učencem izplačati ustrezno nagrado za opravljeno délo zagotoviti: brezplačen topli obrok, delovno obleko, zaščitna sredstva, zavarovati, učence za primer nezgode ipd .Danes lahko ugotovimo, da smo v naši delovni organizaciji vseJte probleme dokaj uspešno rešili. Kako, se bo'morda kdo vprašal? Za primer nezgode "je zavarovala licence tista ; Vzgojnoizobraževalna organizacija, ki je poslala, učence na" proizvodno delo- oziroma prakso. Ostale probleme pa smo rešili predvsem na ta način, da so učenci večino čaša., ^predvidenega za opravljanje proizvodnega,dela Oziroma delovne prakse; pgrabili na takih, delovnih. opravilih in nalogah, kjer so lahko uspešno zamenjali delavca, zaposlenega na- teh nalogah. Naja način so opravljali koristna dela in haloge, saj smo v tem obdobju z učenci sila uspešno »zamašili« vrzeli, ki so se pojavile občasno v. določenih obratih in oddelkih v naši' delovni organizaciji.1 Prav zato pa bi bilo prav, da pričnemo razmišljati • O tem, ali smo učence za opravljeno delo tudi'dovolj nagradili? -Pri nas sinit za osemdeset (80) urno opravljeno; proizvodno delo nagradili po' sledeči lestvici.: \ ’ 1 zelo uspešno' .opravljena proizvodna; .oziroma delovna praksa. 900 din, 2. uspešno .oprávljená proizvodna oziroma delovna praksa 600 dih, :. 3. manj uspešno Opravljena, pro-. izVodna oziroma delovna praksa 300 din. Prav verjetno bo temeljita analiza pokazala, da bi v bodoče lahko drugače nagrajevali — mislim, 'nagrade bodo lahko višje, seveda v kolikor bomo -učence ’razporedili' na ustrezna dela- in naloge: Kje so pa delali ti učenci? Program dela je bil izdelan tako, da so učenci prvi dan predvsem spoznavali delovno organizacijo in sicer: seznanili s proizvodno in samoupravno organiziranostjo TOZD, DSSS in celotno DO, spoznali varstvo pri delu in požarno varnost, seznanili so se z delovno disciplino, družbeno samozaščito in SLO, spoznali so organiziranost in področje dela socialne službe, seznanili smo jih s proizvodnim delom oziroma delovno prakso, obveznostim in medsebojnimi odnosi. Da bi bila predstavitev delovne organizacije popolna, so si pod strokovnim vodstvom ogledali vse proizvodne obirate in spremljajoče oddelke ter delavnice. Naslednji delovni dan so bili razporejeni na razna' dela in naloge v slikarnici in satinirnici, v notranjem obratu — tu so delali predvsem naši učenci v SKR programu iz steklarske šole v Rogaški Slatini in v skladišču gotovih izdelkov. Spoznali pa so tudi enostavnejša dela in naloge na področju komercialne in finančne dejavnosti. . Prav je, da člane'našega kolektiva tudi seznanimo rs podatki, koliko učencev usmerjenega izobraževanja je bilo na proizvodnem delu oziroma delovni praksi y naši delovni organizaciji in iz katerih vzgojnoizobraževalnih' organizacij so bili ti učenci. V začetku aprila so se zvrstile-tri skupine učencev in to z Trboveljske gimnažije in sicer: 5 učencev -- naravoslovno-ma-temafične usmeritve, 8 učencev —- ekonomske usmeritve. Steklarska šola Rogaška Slatina: 9 učencev — SKR program — šteklopihaleč kroglicah V drugi skupini od 15. 3. do 27. 3. 1982 so bili na delih učenci Celjske gimnazije: 4 učenke — družbenoslovne-je-žikovne; usmeritve, ki so.doma na področju- občine Hrastnik. V tretji Skupini od 22. 3. 1982 do 2, 3. 1982 smo imeli učence Eko-. nomskega šolskega centra Celje: 3 učenke - poslovno finančna smer- Tudi te učenke so bile iz Hrastnika in se šolajo v Celju. •Prvi del proizvodnega dela. oziroma delovne prakse, je za nami,, pred nami .je še v mesecu'juniju' proizvodno 'delo učencev v - kovinarski ih elektro usmeritvi, .Dela in Haloge- ki 'jih bodo opravljali ti učenci bodo morda še zahtevnejša,-zato bo potrebno vložiti dosti naporov, da bomo pripravili ustrezne prostore in uredili vse potrebno za; sprejem teh' učencev, ki' so hkrati tudi naši štipendisti. Ob tem lahko' ;ugotovimo le to, da -kolikor' truda in sredstev' bomo vložili v izobraževanje učenčev, toliko lahko tudi pričakujemo od učencev po končanem izobraževanju. Več jih bomo naučili in bolj ko bodo' usposobljeni za delo, toliko lažje se bodo vključili med.has in z delom, doprinesli svoj delež k napredku in razvoju naše družbe. Alojz Knez Od 1. 1. 1982 do 15. 4. 1982 beležimo v Hrastniku v primerjavi s prejšnjimi leti izredno povečanje gasilskih intervencij. Kljub povečanemu preventivnemu delovanju, opozarjanju prek sredstev javnega, obveščanja se ugotavlja neodgovorno ravnanje človeka, oziroma malomarnost nekaterih članov. V obdobju spomladanskih del na njivah in travnikih je nevarnost požara največja in ravno tu se opaža groba malomarnost občanov. Tako kot zakon tudi občinski odlok pravi, da je občan Disciplinska komisija je na seji, dne 11. 4. 1982 obravnavala 33. kršitev delovnih obveznosti in iz- j rekla: naslednje ukrepe: TOZD ročha in polavtomatska predelava steklene mase 1. Karolini BALE .preklic pogojnosti izrečenega, ukrepa, prenehanje delovnega razmerja, ker je po izreku pogojne prekinitve delovnega razmerja 7-krat neopravičeno izostala z dela. 2. Samim BOJKIČ javni -opomin in 600 din pavšalne .odškodnine, ker je. 2-krat neopravičeno izostal z dela. 3. Milanu PLANINC preklic pogojnosti izrečenega ukrepa .prenehanje delovnega razmerja, ker je po izreku ukrepa pogojne prekinitve delovnega razmerja še 11-krat neopravičeno .izostal z dela. TOZD avtomatska predelava steklene • mase 4.. Ensafu ALIČ javni opornih'in 900 din pavšalne odškodnine, ker je 3-krat. neopravičeno izostal z dela. ; 5. Ivanu -RAZDEVŠEK razporeditev na“ dela “m naloge strojnika za dobo 6 mesečev, ker je malomarno in neodgovorno, opravljal svoje de» lo. dolžan prijaviti požig v tem obdobju, če tak postopek lahko p-groža občane ali njihovo družbeno imetje. Prav tako je vsak tak požig sankcioniran, in sicer je kazen 5.000 din. V tabeli je prikazano osem večjih požarov. Bilo je tudi nekaj drugih, oziroma manjših intervencij. Omeniti je potrebno, da so v mnogih intervencijah sodelovali tudi občani, nekateri, so še izredno izkazali v pomoči pri intervenciji, drugi pa so intervencije ovirali s svojo radovednostjo. 6. Zlatimiru; TRAJLOVIČ denarna kazen 10% enomesečne akontacije OD v enem obroku in 900 din pavšalne odškodnine, ker je 3-krat neopravičeno izostal z dela, enkrat eno uro pred pretekom delovnega časa zapustil delovno mesto in odklonil zadano delo. TOZD dekorirnica s satinirnico 7. Ljubi. STRAŽAR prenehanje delovnega razmerja in 1.500 din pavšalne odškodnine- ker je 5.-krat neopravičeno, izostala z dela. Lažje šo deloVene obveznosti kršili: TOZD ročna in polavtomatska predelava ■steklene mase: Amalija Bezgovšek, Milo.rad Di-mitrijevič, Zahid Kažumovič, Josip P.erčulj a, Vincenc Ravčar, Iztok Vavtar. TOZD avtomatska predelava.steklene mase:. ' Brane Kršič, Andrej Leskovšek, Franc Majer, Boris Roštohar, Jože Teišek. ~ TOZD dekorirnica^ s satinirnico.: Marta Grohar, Vanja Vozlič; " DSSS: ;I Mirzeiia Jmširovič. ; - 'Podatke - Zbrala Jelka Urbajs Predsednik komisije Edi Gorenšek Postanite naš dopisnik ANALIZA POŽAROV Dan Čas Mesto požara Vzrok Sodel. gasil. 5. 2. 14.30 Log 28 — stanovanje elektr. napeljava 14 16. 2. 21.25 • Rudnik — kom. postaja olj. žaganjač 32 22. 2. 12.50 Pot. F, Pušnika — les. baraka igra. otrok 13 24.. 3. 13.32 Brdce — stanovanje požig. 10 27. 3. 14.35 Gore — gozd požig 35 27. 3. .16.30 Turje — travnik požig 9 27. 3. 17.00 Novi Dol — travnik požig 10 5. 4, 15.30 Novi Dol — gozd požig 52 Delovne obveznosti so kršili... Memorial tragično preminulih sodelavcev Pred leti hvale vredna in plemenita zamisel je kot kaže padla na plodna tla. Ideja, skozi športno rekreativno tekmovanje ohraniti spomin na pred leti tragično preminule sodelavce, ki se je porodila v mislih sindikalnih aktivivstbv TOZD-4, je postala stalna oblika spomina na sočloveka, sodelavca, s katerim smo kovali našo skupno življenjsko pot. Usoda je hotela, da ni več med nami Vilija, Milana, pa Srečka in Francija. Vsak izmed njih je bil delček nas, delček sredine, ki se jim skuša zahvaliti na svojstven, prisrčen in plemenit način. Tokrat so se že četrtič zbrali k skupni manifestaciji spomina in spoštovanja delavci-športniki Steklarne, Tovarne kemičnih izdelkov in Sijaja. Komisija za šport in rekreacijo pri OOS TOZD-4 Orodjarna 's štrugarsko cizelersko delavnico je pretekli mesec — (24. aprila 1982) pripravila že četrti tradicionalni »Memorial tragično preminulih sodelavcev« na katerem je v šestih športnih panogah nastopilo blizu 200 športnikov in športnic iz prej omenjenih delavskih ‘sredin, vključenih v sedem ekip. Največ uspeha so imeli tudi tokrat predstavniki organizatorja, ki so v skupnem seštevku zbrali največ točk in zasluženo zmagali že drugič zapored. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: 1 2 3 4 5 1. TOZD-4 15 točk 2. TOZD-5 14 točk 3. TKI 10 točk 4. TOZD-1 7 točk 5. -7. TOZD-2 Sijaj DSSS po 5 točk V posameznih panogah pa je bil vrstni red ekip pri vrhu naslednji: Mali nogomet: 1. DSSS, • 2. TOZD-1, 3. TOZD-4 Kegljanje: 1. TKI, 2. TOZD-5, 3. TOZD-1 Streljanje: 1. TOZD-5, 2. TKI, 3. TOZD-4 Namizni tenis: 1. TOZD-1, 2. TOZD-5, 3. Sijaj Pikado: 1. TOZD-4, 2. TOZD-5, 3. TOZD-2 V rokometu sta se srečali ekipi Steklarne in Sijaja. Po zanimivi in dokaj izenačeni igri so bili za malenkost boljši rokometaši Steklarne ih zmagali z 9:8! ■ • Naj še dodamo, da je organizator z ličnimi pokali nagradil najboljše ekipe v posameznih panogah. Gostitelji pa bodo v svoji vitrini vsaj še za leto dni obdržali prehodni pokal, namenjen skupnemu zmagovalcu. Za konec še nekaj besed o organizaciji in nekaterih drugih rečeh, o katerih sicer ne bi radi pisali, pa žal moramo. | Prvič moramo odločno zanikati nekatere neutemeljene in če hočete tudi- zlonamerne kritike na račun organizatorja. Objektivno gledano, je organizator celotno prireditev pripravil lahko rečemo vzorno. Druga stvar pa je in ta ugotovitev je žalostna, kako so bili nekateri posamezniki pripravljeni sodelovati ih s svojim športnim obnašanjem prispevati svoj delež k realizaciji plemenite zamisli. Menimo, da je organizator še najmanj kriv, če nekdo meni, da je denimo sodnik piskal prekršek narobe, da je strel dvomljiv, da kegelj ni, padel pravočasno in podobno. Povsem zgrešeno in družbeno nesprejemljivo je, da lahko nekdo na takšni prireditvi vpliva na posameznike do te mere, da ekipa zapusti igrišče in odstopi od nadaljnjega tekmovanja. Žalostna je tudi resnica, da se ti nedisciplinirani posamezniki pojavljajo več ali manj iz istih sredin. Bo potem morda organizator izključni krivec, če se bo v smislu in želji pravnega športnega in tovariškega vzdušja v prihodnje odrekel sodelovanja takšnih sredin? Menimo, da ne! Celo prav bi bilo, da to stori čimprej. In konec koncev takšna prireditev, pa čeprav samo enodnevna, zahteva obilico organizacijske sposobnosti in prostovoljnega dela. Marljivi organizatorji pa so za svoj trud slabo plačani. Vsekakor pa na -način, ki ni vreden človeka. — In še najmanj spomina na ljudi, katerim je. bila ta in bodo tudi naslednje prireditve. namenjene. Tekst J. Premec Foto T. Pušnik Priznanja za najboljše Cvetlice za" preminule sodelavce Udeleženci med svečano otvoritvijo 4. memoriala Zanimivo je bilo tudi na strelišču — najkvalitetnejši ipanogi na 4. memorialu Pikado — ne naporna in vse bolj priljubljena disciplina je tudi tokrat vzbudila precej zanimanja Nogometaši DSSS so presenetljivo, vendar zasluženo osvojili prvo mesto v malem nogometu Tudi igrišča so bila preurejena po zaslugi prizadevnih organizatorjev Novo v knjižnici Hrastnik . Med novimi • knjigami v knjižnici Hrastnik priporočamo bralcem ite rubrike naslednje zanimivosti: . : !• Avtobiografija EdmundaHi-llarya NI ZMAGE BREZ TVEGA-GANJA. .¡Malo' je ljudi, ki bi si izpolnili življenje s tako {raznolikimi dejavnostmi kakor Edmund Hillary, novozelandski alpinist, raziskovalec - in osvajalec novih svetov, bi -ga je: zmeraj vleklo v neznane kraje, v; prostranstva in višine — čeprav je bil, kakor sam pravi, zmeraj rad doma. Iri kadar je bil doma, bi težko prišli do konca naštevanju vsega, s čimer se ukvarja. Zato je njegovo življenje nenavadno pestro in zanimivo, iz samega pisanja pa je čutiti avtorjevo - širino in odprtost, dobršno mero samokritike in seveda tudi dovolj ambicije, brez katere ne -bi mogel osvojiti Mount Everešta, ali se prebiti do južnega tečaja. To sta namreč dosežka, po katerih ga pozna ves svet;': n]emu Samemu pa poimenita samo dva kamenčka — -čeprav resda bol j bleščeča od drugih — v mozaiku 'brezštevilnih ciljev, zmag in porazov, ki jih je. doživel in ki ji-h še bo. Kajti Hilary V tem " pregledu svojega življenja še malo ne govori o -njem -kot o nečem, kar je bolj ali -manj izpolnjeno. Noben uspeh ga ni uspaval, njegova nemirna narava mu ni dopustila česa takega. Ko končuje knjigo, je še zmeraj in spet znova v načrtih iia ta nezadržna sila, ki ga venomer vleče naprej in. naprej, ta njegova vztrajnost,: ki jé kljub vsem življenjskim izkušnjam še zmeraj -polna idealizma, vll-vá bralcu , morebiti še več spoštovanja kakor tisto, kar je pomembnega storil. r. Knjiga, polha dogodivščin m tveganj, j d" napisana neposredno, živahno. 2. Roman Judith Krantz PRINCESA DAISY Ameriška .,. -pisateljica ■ • Judith Krantz pri nas. še ni znana,' v svetu pa so njena,-dela-v -zadnjih štirih letih doživela velike naklade. Pričujoča knjiga jé -leta 1979 pomenila največ j o poslovno privlačnost fl^njiznega sejma v Frankfurtu im vsote, ki so jih založniki plačevali za. pravice prevajanja v razne jezike, so -bile v založniškem svetu astronomske. Princesa Daisy je bil daljše razdobje roman št. 1 na seznamu ameriških uspešnic m po njem pripravljajo tudi film. Daisy je hči bogatega ruskega emigranta Staša Valonskega -in slavne filmske zvezde Francesco Vemo-n iPo zapletih mala Daisy .živi pri Anabell, .s -ka-tero -je oče nekoč 'živel. Daisy.'pa ima polbrata Raima, ki se zaljubi v polsestro in strasten ter pokvarjen dekle posili Daisy:.-odide v-ZDA, da bi se tamkaj, šola-l-a, vendar ji zmanjka 'denarja. Zaposli se. Ram -pa je bogat in -še vedno zaljubljen v Daisy ... Daisy spozna .Pata Shannona, predsednika ■ velike korporacije, - ki želi, da bi prav t-o -dekle reklamiralo -njegove izdelke. Daisy sprva -okleva, ko pa -izve, da je dobra Anabell zbolela za levkemijo in da potrebuje denar, privoli v to delo. Vise je -pripravljeno za veliko reklamno kampanijo in v lepo Daisy vložijo dosti denarja. Toda tedaj nastopi spet hudobni Ram, ki slednjič spozna, da je Daisy zanj za vedno izgubljena, saj ga ne mara ih ljubi Pata Shannona. Ram sc maščuje in razkrije javnosti, -da ima Daisy duševno.' zaosfak) sestro, -dvojčico Daniele. Misli namreč, da bo tako uničil Daisy kot model, pa- tudi Shannona, ki je vanjo vložil veliko denarja. Vendar se Ušteje. Daisy, zaljubljena v Shannona, se odloči, da se ne bo umaknila navzlic dejstvu, .da so časniki polni njenih silk in / poročil o aferi, ki jo je zanetil Ram. To dejstvo bo celo,-izkoristila v -svoj prid. Ram se ¡razočaran 'ustrel-i, Daisy'pa odhit-i: uspehu, sreči 'in Shannonu. nasproti.. - j Judith Krantz j e svoj roman napisala kot dobra poznavalka človeške psihe in tako torej tudi značaja. Navzlic temu, da se bralec -ne. more poistovetiti z osebami -te obširne zgodbe, je delo pristopno in hu-do vabljivo za slehernega -bralca, ki v literaturi i-šče predvsem razvedrilo in za-bavo. Nedvomno gre za prijetno branje in hi naključje, -da je -roman' pritegnil' naj širši fcgag bralcev:.1 • .’ 3'. Priročnik Wände Bonandb KVAČKANJE Kvačkanje je umetnost, ki jo zasledimo že na slikah starih mojstrov -renesanse. Uveljavljeno je bilo ha -dvorih v Italiji, Franciji in .Španija. Ta umetnost se je -Ohranila še danes. V knji-gi. se: spoznamo z -osnovnimi prijemi' kvačkanja (osnovne pentlje, - dodaj anj e, odvzemanj e, tar do vrše van j e) in. z -bogatimi vzorci, ' ki . so slikovno nazorno prikazani. Nato spoznamo ¡kvačkan] e raznih sest-avljeni-h. oblik: vzorce za -prte, pregrinjala, zavese i-t-d.. Tu se lahko naučimo umetnosti. kvačkanja čipk, obrob ter vložkov, ki večkrat krasijo naše domove. V poglavju »Kvačkani-predmeti« so navodila za izdelavo oblek -za'dojenčke, mladino, odrasle in starejše. Tu spoznamo že pravo, ■umetnost; kvačkanja: pntd,. -pregrinjala, odeje, 'blazine.. S kvačko_ lahko izdelamo številno zeio koristne in,lepe predmete, ki jih delamo po. svojem okusu in 'domišljiji,' kot so krpice, -rokavice, copati, pasovi itd. Svet naših otrok pa lahko -še,popestrimo š prorpendmi kvačkanimi 'Lgiačami. . Knjiga je;-razumljivo 'Ter pregledno napisana,..opisi so zelo natančni, opremljena pa je še z barvnimi fotografijami in risba-'lhi.. Marija Vučetič KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOB.1 F, OD 15. MAJA DO 15. JUNIJA 1982. Kino Delavski dom Hrastnik VLAK ZA KRALJEVO, domači-akcijski; vojni ; sobota, . . 15. 5. ob 17. in 19. uri nedelja, 16. 5. ob 17.-in T9, uri Filmsko gledališče: DVOBOJ NA MISSOURIJU, am. western ponedeljek, 17. 5. ob 19. uri Matineja -POtPAJEVE NORČIJE; ara. risani - ■sobota, 15. 5. ob 10; uri . nedelja, . . . 16. 5. ob 10. uri INVAZIJA TRETJIH BITIJ, am; znanstvenofantastični sreda, 19. 5.'ob 17. iki .19. uri četrtek, 20. 5. ob 19.,uri POČITNICE V GRČIJI, nem. erotični sobota, : nedelja, ponedeljek, Ni primeren za mladino do 15. leta LOV ZA IZGUBLJENIM -ZAKLADOM, am. pustolovski (med najbolj gledanimi filmi ¿rta s-vetu)' sreda, . \ r - četrtek, petek, FUR1JA, am. srhljivka sobota, nedelja, ponedeljek, Matineja: OBRAČUN DVEH POŠASTI, jap. zn an stvenof ant. ... sobota, ' ' '29. 5. -ob 10.uri - nedelja, . 30. 5. ob 10. uri LOVEC, am. akcijska drama (gl. vloga: Steve McQueen) sreda, v . ' 2. 6. ob 17. -in 19. uri četrtek, 3. 6. ob 19. uri RIBE MORILKE, am. -srhljivka sobota, 5. 6. ob 17. in 19. uri nedelja, 6. 6. ob 17. in .19. uri ponedeljek, 7. 6. ob 19. uri ŽANDAR PROTI MARSOVCEM, franc, komedija .(gl. vloga: Luis dc Funes) sreda, 9.' 6. ob 17. in 19.-uri četrtek, 10. 6. ob 17. uri LJUBEZEN NA VRTILJAKU, Šved. erot. drama četrtek,- - 10. 6. ob 19.uri petek, 11. 6. ob 19. uri sobota, 12. 6. ob 19. uri nedelja, 13. 6. ob 19. uri ponedeljek, ' 14. -6. ob 19.. uri Mladini do 16. let strogo prepovedan! Matineja: TOM IN JERRY — OSKARJEVCA, am. risani ■sobota, 12. 6. ob 10. uri 22. 5. ob 17; in 19.,uri ' 23. 5. ob 17. in 19. uri 24. 5: ob 19, uri 26. 5. ob 17, in 19. uri 27. 5. ob 17. in J 19. uri 28. 5. ob 19 uri 29. 5. ob 17. in 19. uri 30. 5. ob 17. -in 19. uri 31. 5. ob 19. uri nedelja, ŠERIF V VESOLJU, ital. Spencer) , sobot a, nedelja, ponedeljek,, 13. 6. ob 10. uri akc. ' komedija (gl. vloga: Bud 12. 6. ob- Í7.uri 13. 6. ób 17. uri 14. 6. ob 17: uri ■ Kino Dol pri Hrastniku Mladinska predstava: POPAJEVE NORČIJE, am. risani nedelja, . • 16. 5. ob 16. uri ZNAK RDEČEGA ZMAJA, kong-kongš-ki kung-fu sobota, . nedelja, GRKA, KIT UBIJALEC, am. srhljivka fm sobota, nedelja, ŽIVA TARČA, angl. akcijski vojni ’ sobota, ■ . • nedelja, • . . Mladinska predstava: OBRAČUN DVEH . zhanštvenbfantasitačni v nedelja,- MADAME CLAUDE, franc. er. drama sobo-ta, nedelja, Ni primeren za mladino do 15. -leta • . NOČ ČAROVNIC, am. grozljivka ' sobota, . nedelja,' Ni primeren za ljudi z rahlimi 'živci. Mladinska; predstava: TOM IN JERRY — am. risani . -- - - v- . nedelja, 15. 5.- -ob 19. uri 16. 5. ob 18. uri 22. 5. ob 19. uri 23. 5. ob 18. Uri 29. -5. ob 19.-uri 30. 5. ob 18. -uri POŠASTI, jap. 30. 5. ob 16. uri 5. 6. ob 19. uri 6. 6: ob 18. uri. 12. 6. ob 19. uri 13. 6, Ob 18.uni OSKARJEVCA, 13; 6. 'ob 16. uri Šport in rekreacija - iz meseca v mesec športih dodatek, sprejet na o-snovi > družbenega dogovora prejema iz republiških združenih sredstev 72 slovetiških ‘" športnikov in športnic s-»sta tu- ■ som zaslužnega ožirotna športnika meaharodriega razreda. Na tem Seznamu sta 'tUfii haša' namiznoteniška igralca Jože Urh in Andreja Ojsteršek, ki prejemata 70% od višine cenzusa za športhika' mednarodnega razreda. Tako znana hjtm -športni ■ dodatek "6.000 din -mesečno. Kot zanimivOšt naj še dodam, da prejema Bojan Križaj iz tega • .» naslOva TliS&O dinarjev1 mesečno. Precej ‘lepo vrenife' ih izvrstni ; tekmovalni pogoji so privabili na tradifciohalm 'šptist-,'-ki ga je 1 vzorno pripravilo naše Brodarsko društvo, 10 »38 kafjakašev in kanuistov -iz sedenjih- slovenskih'klubov. Zares'škoda, kajti takšnih tekmovalnih pogojev so hrabri športniki »Ha divjih« vodah 'fe redkokdaj 'deležni. Seveda Ob''tako skromfh-Udeležbi ni -Tiftsč'‘'Oceniti priprSvfjehOšt' naših faritdv za riovo tekmovalno šezoiio 'Zato lahko le ugibamo. Vseeno pa' še nam zdi, da so priprave potekale V redu, , kar dokazuje tudi štOiiilčfta'‘udeiež-ba naših predstavnikov na tem spuštu. Spodbudno pa je tudi spožiianje, ■'da šfe kiiso’Vrgli puške v koruzo nekateri1 tekmovalci, ki ‘inidjo Za seboj že kdr dolg tekmovalni staž. Tu imam v rriisiih ‘predvsem Ffahca Bariča ml., pa Efanila Stradanja, Franca Seničarja ih morda še nekatere preizkušene tekmovalce. Osnovnošolska športna društva so imela sklepni del republiškega prvenstva v streljanju s -serijsko zračno puško v Duplici pri Kamniku. Med več kot sto pionirji iz vse Slovenije je nastopila tudi trojica hrastniških o-smošolcev, ki je z drugim mestom in -501 krogom dosegla zelo lep uspeh in se mimogrede povedano uvrstila še na državno prvenstvo konec preteklega meseca v slikovitem Gornjem Milanovcu. Se en lep uspeh so hrastniškemu strelskemu športu pristreljaii: 'Vilko Verier (drugi v skupili razvrstitvi s 172 krogi), Simon Sotlar (10. š *168 krogi) in Vilko Vidmar (30. : s 161 krogi). Kako' šb še uvrstili ha . državnem prvenstvu pa upamo, da vam borrio lahko povedali ;v naslednji številki 'Steklarja. V Revirskemu nogometu .še» trudi v tej sezoni bolj slabo piše. Trboveljčani vztrajho vendar sigurno drse proti dnu lestvice republiške nogometne lige. Tudi možnosti Zagorjanov po visoki -uvrstitvi v drugi republiški ligi šb naglo splahnele. Nič kaj boljše pa se ne godi mladim nogometašem Hrastnika, ki so po porazu z vrstniki iz Domžal in Novega Mesta izgubili vse »šanse« za uvrstitev 'v sklepni del 'tekmovanja haj-boljših republiških mladinskih ekip. Nič -žato pravijo, sedaj 'nam je ostal edini cilj, da še ■revanžiramo enajsterici ljubljanske Olimpije za visok poraz v jesenskem delu prvenstva. No, vse lepo in prav. Toda re-vanž ne bo tako lahak. Jesen-1 ški izid v Ljubljani se je glasil kar 1010' v korist domačindv. Tradicionalni »Memorial tragično preminulih sodelavcev«, ki So ‘gk -skrbno pripravljali v TOZD-4 OrodjSrnaje le delno uspel. Delrio pa zavpi jo 'tistih, ki menijo, da je. ta manifestacija namen j eila ižkijtično njim in sfe deihu primerno tudi-Obnašaj o. To pa so tisti, ki še prijavijo, pa ne pridejo in pa ti-' -stih,-ki si pravega pomena te prireditve ne znajo 'razlagati š pravim pomenom' besede. Zato ne bi bil napaknUšvet organizator jerh,-‘da naj v' prihodnje vabijo k sodelovanju le tiste ekipe; *ki sb' Si' z ' obnašali j em to tudi' zaslužile. Pa brez zamere — četudi 'ffesnica' boli. Izredno športno in še bolj navijaško vzdušje je vladalo na kegljišču v špdftrtem parku na Logu, ko sta še v derbiju 3. -kola -Zasavško-pbšavške kegljaške lige pomerila mestiia prvaka KK Hrastnik in KK Bratstvo. Predvidevanja 'tekmovalcev in še bolj navijačev, da bo mlajši ugnal starejšega, so se na koncu povsem uresničila; Ob viharnem navdušenju kakih 100 gledalcev, ki šo do poslednjega kotička napolnili prostor za gledalce; šo več kot zasluženo žiiiagali kegljači Hf^štnika, ki so podrli 5.129 kegljev, predstavniki Bratstva pa le 5.093. -Kakšno-zammdhje je vladalo za ' omenjeni dvoboj hrastniških e-kip pa je dovolj, če povemo, da smo v kegljišču Videli domala kompletiio ekipo trbo-^ - veljskega- R-udarja, ki je še v pretekli sežbni nastopala v slovenski ligi. Morda pa so si prišli 'fantje ogledat le kegljišče, ki jim mimogrede povedano, ne ustreza ravno najbolj ...? Na tradicionalnem strelskem tekmovanju v Zagrebu ža »Pokal Mladosti« so 'strelci SD Rudnik Hrastnik znova dosegli zelo lep uspeh. Izmed 18 ekip so v streljanju s serijsko zračno ptiškb š -1451 :krogi osvojili izvrstno tretje mesto. Zmagali šo strelci iz Hove Gradiške, ki so nastreljali -kar 1468 krogov, k5r je štiri'kroge več od uradnega državnega rekorda. Uspeh Hrastničanov- • je popolnil Raj -miirid Cvetko ž zmago med posamezniki. ‘ V prvem nastopu je dosegel izvrsthih 375 krogov, v 'ponovljenem drugem (play off najboljše deseterice) pa je .s-372 krogi še utrdil svojo zmago. Naj še dodamo, da šb nastopile le najboljše ekipe iz Srbije, Slovenije ih Hrvaške. HraštničSni šo svojo kvaliteto upravičili in dokazali, da sodijo v tej zvrsti streljanja med ■najboljše v -Jugoslavijn Resnično imeniten uspeh so znova dosegli tudi naši kajakaši in kanuisti. Na tradicionalnem tekmovanju za »Memorial Branka Drofenika-Fune«, ■ ki pa je v Soteski na Savi Bohinjki odlično pripravil ljubljanski kajak-kanu klub, so Hrastničani znova zmagali in osvojili še eno lovoriko. Zanimivo, da naši fantje ■ niso • zmagah - v nobeni izmed posamičnih disciplin, veridar šo z lepimi uvrstitvami in dokaj številno udeležbo - zasluženo zbrali takšno število točk, ki šo juh pririe-' sle hajbdljši seštevek y končnem zbiru: Največ ‘točk pa šd-zbrali:'’ Hrstič, Štradarj' Barič, Seničar, Delič; Detič, Halcef itd. ■ ■’ Evropsko hamižriotemšRo. „prVeh-štvo v Budimpešti je znova potrdilo našo slabo kadrovsko politiko. ‘‘Medtenr ko šo številne druge reprezentance pripeljale na »kaljenje'« mlade, še ne .afirmirane igralce in jim ha fa način omogočile stik s kvalitetnim evropskim vrhom, smo mi še nadalje - za ceno trenutnih (ne)uspehov zastopali s staro gardo. Se več. Bolj kot kdajkoli doslej so prevladovali Klubski iiiteresi ‘in • šafifovoija posameznikov. Mnogo hvaljena Andreja Ojsteršek .je ves ekipni del prvenstva »presedela na klopi, pa čeprav je bilo potem, ko smo ostali brez Gordane Perkučin, realno pričakovali, da bo 'prav 'Andreja'' dobila priložnost in ob BfaHki Batihič nosila pretežni del bremena v tem delu tekmovanja; RežUItat je znan. Naša 'dekleta šo se z 9. ihestom komaj obdržala v prvem kvalitetnem razredu. Namesto One Več, pa SO kaj lahko Zgodi, da bomo v prihodnje i-hieii igralko manj. Končna odločitev glede datuma letošnjih športnih iger železar-jev, gumarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev — Peteroboja 82, je padla na skupnem sestanku predstavnikov sodelujočih »ekip prejšnji mesec na Jesenicah. Stari Znanci, športni prijatelji z Jesenic, Kranja, Medvod, Žalca in Hrastnika se bodo zbrali na 14. srečanju v MedVodah 30. maja Naši predstavniki se kot kaže Za to tekmovanje pripravljajo bolj načrtno kbt 'pretekla leta. Za začetek pa šo očistili jn usposobili igrišče. Za 'SaVo. Reno Vinek, urednik namizhp-teniške rubrike Zagrebških »Sportskih novosti« je ob neuspelem nastopanju Branke Ba-tinič in Dubravke Fabri v e-kiphem delu letošnjega evropskega namiznoteniškega prvenstva v Budimpešti 'po.yšem nedvoumno Zapisal: »Ne morem razumeti, zakaj: je Vesna Ojsteršek sedelama Tribuni Sport-cšarnoka ‘(dvorane; kjer Sfe je prvenstvo odvijalo)1 medtem, ko so njene vrstnice ’ Mames; Bula-tova, Weizdades in druge igrale? Morda je vse to naglica, da se nekaj doseže danes, vendar se pri. tem-»ne, misli 'na jutri. Toda s tem »danes« nikakor ne bi smeli biti zadovoljni -—»jutri«. Besede enega naših najboljših namiznoteniških poznavalcev dovolj zgovorno povedo, kakšna je naša kadrovska politika ih kšffi nas taksije.»pot vodi. O telil, da mislimo povsem enako, najbrž ni potrebno izgubljati besed. Pa ne zaradi namiznega tenisa! Evropsko pionirsko (obenem tudi mladinsko) -prvenstvo 'v' harhiz-»'Selil tenisu v Hčleribrunu (Avstrija)1 bo, fe>t vsfe ‘kaže, mihil brez naših predstavnikov. Kajti naši namiznoteniški veljaki ne spravijo skiipaj’ (?) denarja Za udeležbo 'hajmlajših,’ Tako - še kaj lahko zgodi, da bo naša--ha j perspektivnejša' mlada igralka — Vešhh‘- »Gtjšteršdk • ostala brez -prdtSiiSstii da pdšSže' V‘boj za evropsk-ipiOhirski -tron. Tb ■pa je 'le ’še ¡dokdž Več, ‘kako -pri nas skrbimo 'za' riaraščaj. No, kljub temu pa- bb Vtesna -najbrž odpotovala ‘Uy 1 Avstrijo, ‘Vendar’ bb n'ast6paIS: jV mladinski 'konkurenci. Pa menda ja ne ■ mislijo, da bo pbšegra po najboljših mestih V tej RonkuhehCi. Sider pa pri nšs, ‘ko gre ža1 želiski namizni ‘tehiš; itak' nikoli ne vemo, kaj ih' kako planirajo. Še dobro, 'da v .SrastniBčt he' pia-iiiraiho ‘ ha podoben način ...' Andreja Ojsteršek je oš vejila še en naslov republiške članske namiznoteniške prvakinje •1 in tako ob ‘Uspehu > svoje mlajše sestre zaokrožila dominacijo -se* šter Ojsteršek v slovenskem *in domala ' tudi ■ jugoslovasnkem namiznoteniškem prvenstvu. V1 kolekciji naslovov sester Ojsteršek za- leto 1982 je že pet trofej. Manjka le še; šesti,to ‘je državni članski. Bo prišel tudi fa? Priložnost bo vsekakor žb čez dobrih 14 dni. Sicer »pa si poglejmo to zbirko trofej. 14-ietna VeSnh 'je republiška in držaVna prvakinja V pionirski in mladinski konkurenci, Andreja kot rečeno republiška članska, za nameček pa »ta še republiški Članski prvakinji v, igranju dvojic. Torej naslovov več kot preveč. Pri Ojsterškovih doma pa že primanjkuje prostora ža vse te silne trofeje. Cooperj evega ' testa, ki» ga je v , okviru TRIM tedna pripravila komisija za množičnost pri-občinski 'TKS so se reci in piši udeležili štirje udeleženci. Dve ženski in dva, moška: Gregorčič in Kovač ter Fanči Moljkova in Marija 'Goleževa'. Tistih, ki so preizkus svojih fizičnih sposobnosti zanesljivo napovedali, pa je bilo'vsaj 10-krat toliko. Že res, da je marsikoga zadržala kar močna ploha, ki se je vsula rtad Hrastnikom dobri dve tiri poprej. Toda upam si trditi, da kljub boljšemu vremenu udeležba ne bi bila bistveno boljša. Za spodbudo drugim pa naj dodam, da so vsi štirje udeleženci dosegli ‘zelo ’dobre re'žultdte':' tid dobrega db odličnega ižida. Sicer pa je viden'^občuten« napredek. Jesenskega testa se je udeležil namreč samo eden občan. Informativno naj vam zaupam po eno novico. Pri PD Dol je . bila ustanovljena smdčarška tekaška sekcija, ki že vabi vse privržence smučarskega teka, da Se vključijo v dejavnost»sekcije. No, 'vodstvo sekcije' pa želi hkrati opozoriti Vse privržence tega zdravega'športa,-da prično -z redno vadbo ‘»- Suhimi treningi že kar takoj, najpozneje pa v prvih poletnih mesecih Gre ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD I —r ročna lij polavtomatska predelava steklene mase Habjan- Andrej ----odnašalec stekla^ Medvpšek Alojz — Odna-šalec ;stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklgne mase Mujadinovič Zlata kontrolor stekla, Brčin; Milenko -— delavec iia- kanalu; Popovič- Silva —r -kontrolor stekla, Fazl-ič Mirsada — kontrolor stekla, Mulanč Ajda — kontrolor stekla, Popovič Nedeljko — delavec n4 kanalu, Ma-tanovijč Ankipa — pomoioja, der lavka v ožigpsaroi, Djedovič Ha- lida----kontrolor- stekla, Žunič Milanka — kontrolor steklft, Ria-do j čič Emir — odnašalec paketov,. Ešp.ič Salima — kontrolor stekla, Kaišek Dejan. — odnašalec paketov, Arapovič Najila kr- kontrolor- stekla, Stavec; Junij— od-našaleq paketov, Babič - ©afer- — delavec na kanalu, Nuhanovič Zlatka —. 'kopitrplor. 'stekla, Mol-čan_ Manica — kontrplOT stekla; Zorko,-Edvard — pomočnik strojnika, Salihovič Ajša— kontrolor stekla, Potočin Martina — kontrolor stekla, Karahasarao^ Jasmina r— kontrolor stekla. TOZD IV -r orodjarna strugar-stvo Rajh Drago — kpvinostrugar, Vovk Drago !— pomožni delavec. DS j— skupnih služb Smajdagie Mline -r- čistilka v samskem dorpu, Kostanj šek. Maj-| da — pomožna delavka v-bifeju. PREKINILI- DELOVNO RAZMERJE ’ sporazumno TOZD 1 ročna in polavlpmal-ška predelava steklene mase Greben Alenka — pomožna delavka v ibrusiinici, Valjak Nevenka •— odnašalka, Pevec. Romana — pomožna delavka v piušilnici, Ikanovič Danica —. odnašalka stekla. (Nadaljevanje s 14. strani) namreč za to, da sezona ne traja le v tistem času. k?- imamo pod smučkami' sneg, ampak da se, moramo na vse užitke, ki jih prinaša smučarski tek, pripraviti že mnogo prej. Seveda- če hočemo' iti v korak z ostalimi in v tem športu, resnično itžfc vati. Ja je že tako, da veliko načrtujemo. pa bolj malo storimo. Na ravni revirskih občin je bil do-. sežen ' dogovor, da bi ponovno oživeli nekoč tradicionalno srečanje revirskih, . rekreacijskih ekip, Pa ni bilo nič: 6dp.oy.edi-in neresnosti je bilo toliko, da. smo že pomislili, da gre za kakšen. turistični biro. Pa ni bilo . tako. Uspeli smo izvesti troboj v šahu in kegljanju. V drugih panogah pa smo se bolj izogibali eni. drugih, tako kot delegati za, spj.p. samoupravnih interesnih skupnosti .-; Kaj hočemo, ko pa smo še vedno močnejši v jeziku kot pa dgjan.ju. Pa brez zamere. Če je res je resi Aforizme ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje zapisal in predil — Jože Premec. TOZD I-I —— avtomatska predelava steklene mase, Alovljariovič Milena, «g -kontrolor sfekla. SAMOVOLJNO TOZD I -r- ročna. in., polavtomatska predelava steklene mase . Basic- Bečir- —menjalec- klešč ■in modelov, Perkovič IM ja'— od-našaliec stekla,. Hasič Kasim' — odnašalec stekla. TOZD II — avtomatska prede-’, lava steklenp, mase Grahovar Rudolf— delavec na -kanaiu>-'-TQČakovič \ Svetozar — delavec na kanalu. JLA TOZD V energetika, in ostale delavnice, T ojnko Miran — avtomehanik, POSKUSNI ROK TOZD II — avtomatska predelava steklene mase-Arapovič Najila — kontrolor st 21 INVALIDSKO UPOKOJENA TOZD I —- ročnp in polavtomatska. predelava steklene mase Zalar Hilda — kontrolor stekla. UPOKOJENI TOZD I -r- ročnp in pplavto-matska predelava steklene mase . Kemer Marija j— brusilka,. Novak Marija — kontrpjpr sifeMa, j DS — skupnih služb Videnšek Frančiška — delavka v skladišču kartonov, Martinčič Martina —r delavka y skladišču^ gotovih jzdplkav, Maravas Štefanija — delavka R.sMadileu i gotov;Lh izdelkov. VSEM UPOKOJENIM ŽELIMO ŠE OBILO TRDNEGA ZDRAVJA IN OSEBNE SRECfi! KRVODAJALCI Bramček. Jvan Defič J-ure G.ostič .Pavel Hrup' Karl Rancinger Zdravku Štajner Janez : Terbovc Stane Zalaznik Jernej I KRVODAJALCI VAM HVALA! „TOZD I TOZD I TOZD I TOZDI . TOZD I TOZD I TOZD I TOZD I ISKRENA PRIRASTEK V DRUŽINI Vajdip Alojz — sin Gregor Hauptman Rado — hči Nataša ZAHVALA Ko so. nji po novem letu potekla službena leta, ste mc drage sodelavke in sodelavci iz brusilnice in iz hladilnih peči razveselili z, darilom, .ki me zares vsako jutro, ko prižgem luč, spominja na vas Prav posebej pa ste me s svojo pozornostjo razveselile drage dolgoletne sodelavke iz rezalnih strojev in iz diamantnih žag. Ta darila me bodo vedno spominjala na vas vse in še -vam zanje še enkrat najtopleje zahvaljujem. V bodoče yapa, želim , veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Hvaležna Marica’ Tutner Gremo v kino V V MESECU MAJU VAM ŠE POSEBEJ; PRIPOROČAMO , OGLED NASLEDNJIH KVÁLITETNIH FILMOV VLAK ZA KRALJEVO, jugoslovanski, akcijski vojni, sceparij: Mihaito Seikuliq režija: Aleks.ander Dorctevič ' ; ..vloge:'. Ljubiča. Samardič, Zvonko. Lepatič; Sanj ji Vojnovič, f-Rade Markovič To ,je poppdncima noy domač film, ki bo producenta ’ Avalo 'in Croajtio zastopal na letošnji Pulit Vrtimo ga takoj j za Ljubljano! .ih srno med prvimi v Jugoslaviji, ki ima ta., », film V svojem rednem sporedu. Gre, za izredno dinamično zgodbo iz prvih dni -nenpške í okupacije, polno- afcei je in, s- pril jubl-jenimi igralci. • Film i? .ptjiká^uje širjenje revolucionarnega gibanja med železničar- » % Kino Delavski -dbm,. šoboia. 15. paáj-áh-nedéMa. - DVQBOJ NA MISiSUIíRIJU, ameriški western režija: Arthur Perm. L igrajo; MarlqmBrando,. Japk-NichöLson,. KâthteenLjoyd ¿ Izjemen umetniški dosežpk v siperzelo skomprcialiriira- . fiem žanru, wesfgmu, Film sicer tematsko ni bistveno dru- • gačen, vendaripa jg v lizrazpih sredstvih,.. z IrézijsMmi pri- * ejem-i -in sugestivno igro’ velikih protagonistov tako 'visoko ? nad ofojčajninh dobrimi ampriškiny povprečjem, fla zasluži , častno mesto y svetovni filnjski umetnosti; in iv našem film- : skem gledališču. Filmsko gledališče, Kino, Delavski dom, 17. ipaja ob 19. INVAZIJA TRETJIH BITIJ, ameriški znanstyenofanta- ; ... stični; scenarij: W. D. Rfchter , irežija: Philip Kaufman . vloge: Donald Sutherland, Brooke Adams, Leonard Ni-pioy, Veronica Cartwright . iPo fahmi Osmi pafndk je Invazija bitij najnovejši.hit -v žanru znansfvene fanitatsitike in ivfbuja vznemirjenje, kjer- ' .. . koli. -ga, .prikazujejo. Videli snpó že nekpj filmpv o invaziji bitij z drugih pla-neitov, toda. v tenk #hnti jiih, ni nrogoče uštaviiti, pa tudi .ne. ! prepoznati. iPnihajajo, skozi rasttone in se spraminjajo v človeško podoibo, So brez čustev, in volje, avtomati, ki injajo samo eh cilj — presveti, Kinp Delavski dom 19. in 20. maj LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, ameriškj pustolov- | ski režija: Steven Spiplbecg . scenarij; Lawrence- Kasdan- po zgodbi- Geogra- Lucasa igrajo:. Harrison Ford, Karen Alian, Pajil Freeman proizvodnja: Lucas ¡Mim -h- Pai&rnount 1981 Eri irealizaqiji tega filma sta šepadnuLila idva, !5^ika%bžir: m serja, znana po7 napetih spektaklih. Georg Lucas (Vojna gvgsd) .je napisal., ggpdbp,. iSpieliberig. fgpejv, -. Sfe.Č W j %’ ágfkj Č vršite) pa'jp J.tKfnEraiicm; ip ha, H^-va, „jih. ■ ', t Zgodba pripoveduje o. skupini nacistov, ki se. .odpräyijp, ; v- Afriko.,, da bi našli;, skniaijo svete zaveze, za, katerb. si je ! Hitler vtepel v glavo, da mu bo prinesla srečp in neprginja- : gljiiivo moč. Ediiii človek, ki jih /lahko ustava, je arheolog, ib. pustolovec Indiana Jones ... Spektakel, fka, ga jp lansko letp po. svatu, gledalo največ ljudi!. Več nominacij za Qsearjâ, 82! Sreda, četrtek in petek 26.—28,. maja y Kinu Delavski dorn.. LOVEC, ameriška akcijska drarjia, režija: Buzz Kulak igrajo: Stevg MsQueeij-, Eli Wallach, Kathryn Harrold • FEST 81 . , Ralph- Thonson je Ipvee na ljudi, (oavrstno. ga. j,e pdagral . danes že' p.okojm Stive McQueen), ,j?ip.klic, kjej, je, .človek . vedno spn.. Žftto.se ípjSbQ. ivžMja, v..yjip^p,-iRO®t- ip njega očeta. A ko opravi z vsemi lopovi in še z zloglágpiin. Beimardöm-, 'še-wnne, teši- ženo linpovije dojenčka» Kino Delavski dom, 2. ih 3. junij. MADAME CLAUDE, francoska, erotična drama režija: Just Jaeckin vloge:- Françoise Fabian, Dayle Haddpn, Klaus Kinski, : Robert Webber, Maurice Ronet Madame Claude - in njena izobražena lepa dekleta ne predstavljajo »hiše lahkih žensk«, temveč akterje velikih mednarodnih. afer, med katere sodi tudi afera Lockheed. Letijo z enega konca sveta na drugi konec, -spremljajo finančnike in politične mogotce in za ogromne vsote denarja . nudijo klientom tudi svoje .telo. Režiser / Just jaeckin, avtor razvpite Emmanuelle, je , tokrat s svojim, izrednim smislom iza, razkošna ambienrt in še -Večjim Šmidom za estetsko fotografijo, ékrajiiziral roman , isjayne pariške »madame« Claude. Kino Dol 5. in 6. junij Nagradna križanka M - ■ *. i I 1, ;n- PLIN OSTREGA VONJA (VONJ V HLEVIH? IZRAELSKA F, IGRALKA l DALI AH) tl ITALIJAN? SKI PESNiK. NOBELOVEC (LUIG1) DESNI . PRITOK. DONAVE KALANICA ZAKRITJE STREH blagajna (LJUDSKO) STEKLEN m 1 ŠOLSKI 8 ODBOR GRŠKI Pesnik. Ki JE ŽIVEL NA, SICILIJI 81B LUSKA POŠAST IZ PRAMORJA -PESNIK. ŽUPANČIČ SESTAVILI KARU DREMEL LETOVIŠČE BLIZU KOPRA KRAJNA SICILIJI (VINO). NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV V BAGDADU MhSTOl. IlIžB . y ¡Bi. šilili 2 z E 3 < P&ALKE F. IGRALEC HUDSON ČEVLJARSKO ORODJE- CITROENOV AVTO NIZEK GRMIČEK VRESOVKA NA ŠOTNIH BARJIH ▼ T T OBLJUBA TURČIJA kraljevič; IZ INDIJSKE GA EPA*MA-HA8HARATA* MORALNA OBVEZA PRI OPRAVLJANJU POKLICA -PIANIST. pogorelic OTOK V JADRANU HINDUJSKI BOG - PRIPADNICA ORGANIZA- CIJE POKLON, DARILO DOMOVAL (VOLNA) Gt. MESTO REP.2AIRE naš Najbolj« Sl KANUIST (MATE) JU J E ZENSKO . IME UU8LJAN» SKATV NA« P0VED0VALKA (ANDREJA) METODA. MODUS VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) DODATEK K POGODBI PERZIJA TAJIM KOŽICA. MEMBRANA DANSKI OTOK * NEMŠKO-AVSTRIJSKI SLIKAR (KONRAD) POJAV NA RAZBURKA5 IJ1 VODI •PEVKA KESOVIJA NAČIN SLIKANJA NA STEKLO (TOZD»' „VRSTA Športnika SUMERSKI BOG NEBA MAKEDONSKO MOŠKO IME POSMEH T SLOVENSKI HOKEJIST VOJVODINEC NEMŠKI SOCIALIST MARX ZGODOVIN* SKI KRAJNAD TRBOVLJAMI MIT. REKA POZABLJENJA 1 OSEBA IZ ROMANA * APRIL" NEVARNA SKALA V MORJU RIMSKA 1 Glavno' MESTO ARMENIJE ITALIJA IZCjON SLADKA ALKOHOLNA PIJAČA JEČMENtEK S FIŽOLOM PREDUJEM NEMŠKI ŠA* HOVSKI VE» LEMOJSTER SLOVENSKI SLIKAR, (BOŽIDAR) PLAZILEC JEZERO OB SEVERNEM VZNOŽJU ALP GOZDNI SADEŽ ANTON. VRATUŠA RADOVAN GOBEC V0HALNI ORGAN ARTUR TAKAČ ZELEN OKRASNI KAMEN,' NEFRIT TRI NAJ« VIŠJA NOR* DIJSKABO-ŽANSIVA MESTO V! IZRAELU NAŠE LETALSKO PODJETJE REDEK NEBESNI POJAV PRIP0MO« CEK PRI SITOTISKU ► 1 KRAJ PRI OPATIJI-.. GIACOMO CASANOVA RIMSKA SEST IR1DIJ. LITIJ URADNA KRATICA nase ARMADE ŠVE0SKJ TENJSAc (8JdRN? NAJVEČJA CELINA ZVOK, TON ESTONEC SKUPINA. KI NAS JE ZASTOPALA NA POPEVKI EVR0V1ZME« ANGLEŠKI FIZIK. NOBELOVEC X PAUL) MOORIKAb STO BELA, SVETLA KRHKA - KOVINA Za NAGRADNI KVIZ ZNA- Za pravilne 'odgovore so bili _z 2. nagrada* 50 din': Valentin Po-NJA razpisujemo 3 nagrade, ki žrebom nagrajeni: : tušek jih..bomo z žrebom razdelili ti- 1. nagrada, 70 din.: Lidija Korn 3. nagrada 40 din:.Metka Kaiser stim, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja. 1. nagrada _ 70 din ' 2,. nagrada ' ‘50 din . 3. nagrada - 40 din Rešitev KVIZA pošljite do sobote 24. aprila na- naslov: GLAS MLADIH,; STEKLARNA HRASTNIK; ' Za nagradni K VIZ ZN AN J A ijz " marčevske številke' »STEKLARJA« smo prejeli 37 rešitev. Pra-~ namenil nagrade naslednjim: ■ vilm odgovori so: 1. nagrada 15Q'din: Marica Ra- L Edvard HEIDER, zinger, upok. 2. Premogov (generatorski) plin , 2. nagrada -100 din: Boris Mia- |J steklarna dedičev Viljema Kai" „ „ ,, ABELA ' ■ 3.-7, nagrada po 70 din: Zdrav-. ., - ko Potušek, Franc Rot, Silva Rot,' . ' 4. Približno ,l0OO Oto Dremel, Vikica Oplotnik. 5. 600 UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, elani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl, tog., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Slhur ing., Karli Dremel in Anita ' Greben. ' ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Slištar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj H, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 811-622, interno 58. in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD. grafika' Celje. KREDITI TUDI PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI ■ Poleg tega, da tečejo vrrdqlpvini:, oiigamzapgi piiftfisEii za; ' -dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo, ara" podlagi ' „sredstev, združenih .v DO Steklarni Hrastnik, je natečaj, kot vsako leto objavila tudi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Hratnik. . Postopek ostaja enak kol iprejšnja leta. Z vsebino natečaja so se delavci lahko 'seznanili preko oglasnih desk ■ . TOZD in DSSS. . Krediti' se. dodeljujejo za nasiednje■ namene: ‘ za nakup ,',. stapovanja ali stanovanjske" hiše v osebni lasti, za gradnjo družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti in za prenovo obstoječih stanovanjskih • hiš in stanovanj iv-.zasebni lastil, Na razpolago je SdlOO.OOO din skupnih sredstev .' Prosilci morajo vložiti prošnje do 21. ¡maja 1982. Predložiti je potrebno: — .prošnjo z vsemi podatki o. družinskih, stanovanjskih. razmerah;,z navedbo namena porabe posojila, zneska za-, n prošenega, posojila in drugo, - — pismeiho idoicazalo. o 'lastni udeležbi, ' ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, zakaj b'o prosilec uporabil posojilo, „ •—podatki o povprečnem osebnem dohodku prosilca iri : zakonca za preteklo leto. '• •. NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. -7. nagrada po; 70 din Izrezek z vpisano rešitvijo-pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo. V uredništvu do srede 26. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI { Ža. aprilsko, nagradno ' križanko. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK ______ . • _________________ MAJ 1982 SPOMIN NA TE,DRAGI TITO Pomladni dan, kot veliko drugih, pa. vendar povsem drugačen. Temni oblaki sipajo svoje dežne kaplje, svoje solze. Ulice mračne, puste, žalostne. Zastave spuščene na pol droga. Ljudje ža--lostni, zamišljeni, s sklonjenimi glavami tavajo po mokrih cestah ... Znanec ne pozna znanca... njuna pogleda se ne srečata, ne stisneta si roke. Na njihovih obrazih ni opaziti nasmeha, iz njihovih ust ni slišati glasu,. niti šepeta, njihove oči kakor majski dež izražajo bolečino. Te oči ti povedo vse. Bežim pred njimi. Nočem jih videti... Proč od ljudi, proč od resnice. Toda resnica je neizbežna. Ne morem ji ubežati. Vsak korak, vsak ■ gib v meni zareže novo bolečino. Nehote se nagnem na stran ter v belem cvetočem grmu odtrgam majhen moker cvet. V mislih ga ponesem tja, prek gora,- gozdov, rek in. mest... z njim želim u-dahniti življenje tebi, veliki naš voditelj. Ze te vidim, kako vstaneš, se nasmehneš ter poveš, kako ši srečen, da si spet me.d nami. Ne, nočem ti podariti en cvet-... podarila bi ti vse, vse rože sveta, če bi te le obudile. Toda na mojem cvetu je trn* trn resničnosti in sedanjosti. Zbodem se: Priteče rdeča kri. Prav takšna, kot je tekla pred leti iz teles mladih in starih, mož in. žena, deklet in. fantov, iz teles: otrok, ki se še držijo materam ža krilo, kri, ki so jo točili naši predniki, ki Jo je vpijala naša zemlja, kri, ki je obarvala naše (Nadaljevanje na 3. strani). Od kada je svet postao, i na zemlju život doniou od- kada je drug upožnao druga, nije teža objavljena tuga. U predveče kad dan se gasi, tužnu vijest Beograd proglasi, neka znate saslušajte mili, da smo svoga vodu izgubili. Zbunjen narod jedan drugog pita, »Zar smo zbilja izgubili TITA?« suze liju s ve narodne mase, cijeli svijet i radničke klase. Svake boli, ko na srcu rane, vijest je išla na četiri strane, na sve strane telefoni zuje, jedan drugom jade dokazuje. Svuda vijesti na sve strane lete, oko naše cijele planete,’ od . svakoga saučešča stižu, zastave se na po kopija dižu. Bolno srce u svakom udara; saučešče od sviju vladara, jer je TITO bio borac mira, nije dao da mu tko diktira. Mnogo brače sad proljeva suze, oj sudbino što nam TITA uze, što ga uze u ova vremena, na čovjeka kad stižu. bremena, kada svade cijelim svijetom lete, oko naše čitave planete. Na sve strane svud se zlob & sprema, tebe medu vladarima nema, više nema tvoje pravde stare, - . ko če sada miriti vladare, kad si svijetu ti potreban bio, baš tada te život, napustio, cijelom svijetu. svim je jasno bilo, osmog če se sahraniti ti jelo. Za taj datum svako dobro znade, sa svih strana stigoše vladari, od istoka, do zapada, svi su brate dolazili tada. Od sjevera do toplog juga, svi su došli da isprate druga, pa da vidiš svet j ske velikane, svi gledaju stratega sa strane. ' Svi. su došli' od švih strana, da isprate svets.kog Velikana, sunce sjalo od tog neba modra, svi su pošli kraj TITOVO G odra. Svi vladari pokra] Odra blše, . svi se mrtvom tjelu pokloniše, kad dvanajst otkucalo sati, • . : tad Doronjski počinje citati-. Stevan čila a drhte mu ruke, ; ' tu su zadnje smrtne oporuke.. Stevan čita sa bolom i-tugom, -oprašta se sa velikim drugom, više njega nikad vadjet neče, jer se Ji jelo-za Dedinje kreče, : velike su boli i nervoze, , mrtvo ti jelo za Dedinje voze. Svi po redu sa tijelom putuju, a topovske salve odjekuju, na počinak tijelo mu putuje, na sve strane tuga odjekuje. TITOVE su napred porodice, i sve druge redom pristalice, svi ostaju bez mudre glave, u pratnji su sve ratne zastave, težko ih je bilo izbrojati, trista šestdeset zasfhva ga prati, kad Dedinje se brže primiče, mrtvo tijelo na počinak stiže. Dove loše mrtvo tijelo TITA, Koliševski oproštaj pročita, druga TITA u grobnicu meču, izgubismo mi ličnost največu, a kada se zatvori grobnica, svakoga je potresla groznica, sve zaplaka veliko i malo, kao da je sunce pomračalo. Opet zadnje salve odjekuju, a za TITOM narodi tuguju. Dok Se zemlja oko sunca kreče, radnik TITA zaboravit neče. Što Matija! Gubec započeo, To je TITO u djelo sproveo, dok je TITO, u bolesti bio, narodu je svome govorio, draga bračo i supruge vaše, vi čuvajte tekovine naše, Apel on šalje cijelom svijetu i narodu, da čuvate vi, našu slobodu; Apel on šalje omladini, vjernL budite svoj oj domovini, neka svaki omladinac pazi, da slobodu niko ne pogaži. Omiadina TITU odgovara, da se niko ni pošto ne vara, ako na nas tko ruku podigne, težka, kazna njega če da stigne. Mi nečemo žalit svoje tjelo, zakletvu čemo' sprovesti u djelo, slušat 'čemo tvoje zapovjedi, i niko nas neče da pobjedi, mi ne damo svoje rodne grude, NEK TI TITO VJEČNA SLAVA BUDE. Stanko TOZD I Dopisujte v Glas mladih Štafeta mladosti ’82 Po prehodnih sestankih smo se tudi letos mladi iz. naše delovne organizacije dogovorili, da pripravimo lokalno štafeto mladosti. Na seji predsedstva KS ZSMS se je formiral odbor za pripravo in plan gibanja lokalne štafete. Dolgo smo premišljevali in se dogovorili, da ponesemo lokalno štafeto po obratih naše delovne organizacije. Ponedeljek, dne 26. 4. 1982. »S štafeto, mladosti, simbolom brezmejne ■ ljubezni, bratstva, in enakopravnosti , narodov in narodnosti izražamo^ svoj- ponos, da smo državljani TITOVE socialistične , - samoupravne neuvrščene. ,ugoslavije ... Ponosni na našega najdražjega tovariša TITA in, zavedajoč se nalog, ki so pred, nami, potrjujemo obijubo, ki smo mu jo. dali,, da. ne ..bomo- nikoli, skrenili z. njegove .poti. Besede,- izrabne iz podravnega govora, namenjene predsedstvu S.FRJ in predsedstvu ZSMJ, M ga je med-odhodom v obrate naše tovarne prebrala- predsednica OO ZSMS BSSS to V: Ramšak Rosana-, so marsikateremu izmed nas, ki šmo .bili. Zbrani pred tovarno, o-budile- leta,, mesece,- tedne ih. dneve, ki . smo jih preživeli , skupaj z našim dragim TITOM. Pot, lokalne„'štafete, ki so- jo. nosili mladinci .i-z vseh OO ZSMS naše delovne, organizacije^ je potekala mimo kadnih peči, skozi kontrolo .stekla in. skozi delavnice, svojo pot pa jg končala pri glavnem, vratarju, kjer smo: mladinci ^pripravili častno .stražo. Leta se je vršila vse do popoldanskih ur in večernih urah tja do naslenjega dne, ko se je lokalna; štafeta- priključila' defileju, ki je pričakar zvezna štafeto mladosti 82. Torek, 27. 4. 1982. Kljub vetrovnemu dnevu se je pred osnovno šolo, kjer je, - bil pripravljen program ob sprejemu štafete, zbralo veliko občanov našega kraja, pionirjev in mladincev. Vsak izmed njih je nestrpno pričakoval, kdaj se bo. izza ovinka prikazala štafeta mladosti. .P.sogram, v- katerem, so» sodelovali pevski zbori, godba na pihala, recitatorji, pionirji in mladina Hrastnika se je bližal kraju, ko jej- povezovalec obvestil občane in vse prisotne na centralni' prireditvi, da je zvezna štafeta v rokah mladih naše občine. Pot,'zvezne-štafete je- potekala ob,- mejnikih revolucije, skozi - naselja do defiteja, ki je-bil zbran pred- športnimi objekti' občine Hrastnik., Nestrpnost je. rasla1 in- doživela s.voj vrhunec, ko ’je : nekdo izmed' nas vzkliknil: »Prihaja!« Vsi smo obnemeli in 'z radostjo v srcih pozdravili... nosilce, ki so se priključili-defileju. Vsi skupaj mladina, pionirji, člani društev, rudarji; steklarji,. - z- eno mislijo, da .je TITO med nami in da s tem simbolom, nadaljujemo. njegovo„delov-Štafetna palica je za kratek, čas zaživela z nami, občani in- mladino .Hrastnika, ki so jo iz, prireditvenega . prostora ponesli prek Dola in jo na Breznem- -predali« mladim iz občine, Laško. Štafetna palica-, ki je ,v petih, dneh, izmenjala tisoče .osebnih- žeblja njenih nosilcev širom naše republike,-,svojo, pot nadaljuje- v ostale' republike in pokrajine naše domovine.,, švojo,! pot bo- zaključil^.. na, centralni. .prireditvi, v kateri mladi iz vse Jugoslavije izkazujejo- neizmerno ljubezen do TITA ’ -in-, domovine Zaželimo, ji. srečno pot, Anita; Tudi učenci spremljali 9. kongres članice litrarno-novinarskega krožka osnovne šole z Dola pri Hrastniku so zbrale ob IX, kongresu ZKS nekaj misli in ocen ljudi z različnih področij: Kongres ocenjujem kot trdno zvezo med člani ZK in vsemi delovnimi ljudmi. — Strmi jan Milka, borka NOB Pričakkujem, da bomo do kraja izvedli stabilizacijo in da bo samoupravljanje še bolj zaživelo. — Edi Gorenšek, ključavničar Želim, da bi delegati IX. kongresa prenesli svoje vtise na o-stale člane ZK in potem hitreje ter bolj učinkovito reševali naloge. -— Janez Kolenc, zasebnik Na kongresu so spet poudarjali, da bo treba manj govoriti in več delati. To navodilo pa bomo lahko uresničili le. ljudje sami. Ljudje pa bodo sledili tem napotkom s kongresa le takrat, če bodo čutili,- da so v njihdvem okolju res pravi komunisti -rir. pošteni-, delavni, pripravljeni pomagati in predvsem — preprosti. Marko Planinc, novinar Moral bi se izboljšati tudi odnos do jezika. V zadnjem času potekajo v zvezi s tem sicer živahne razprave,- vendar je usoda jezika odvisna od vsakega posameznika. Ljudje vseh; vrst izobrazbe in vseh vrst položajev pa se niti ne zavedajo, da govorijo prazen, puhel, nerazumljiv jezik, poln fraz. — Fanči Moljk, učiteljica Menim, da je kongres samokritično ocenil vse negativne pojave, še posebno resnost gospodarske situacije. Kako pa bomo, vse to vključili v prakso, pa bi morala pokazati že bližnja prihodnost. Jože Premec, uslužb. TSK Zdi se mi, da so v predsedstvo izvolili prave ljudi ih da bo ZK lahko začela z boljšim delom. — Jože Humski, upokojenec SONJA JUVAN DELEGATKA NA 9. KONGRESU ZKS Zvedeli smo, da bo rta 9^ kongresu ZKS sodelovala tudf delegatka z Dola, simpatična svetlolaska, ki jo- poznamo- predvsem š kulturnih' prireditev, na- Dolu. Sanja. Juvan je- '22-lfetna' študentka,- -.primerjalne. književnosti in letos končuje- četrti letnik,- študij a,-. Poleg g študija-”, ima, še- kup drugih . dolžnosti,. zato . sva; komaj našla- čas jzst najin-razgovor. Povedala mi je, da ;je .iz hrast-niške- občine-, odšlo- na- kongres pet--.delegatov,.; med--.katerimi je. Ofja,; naj mlajša in zastopa študente in mladino. Zelo všeč ji je bil.©,* ker je-,bile. na kongresu kar 20 odstotkov mladih. Z mnogimi se je spoznala in dala tudi dve. izjavi za časopis Delo in Delavsko, enotnost.. Ko sem jo vprašal o delu na kongresu, je dejala, da ja bila zelo zadovoljna,, saj je delala v komisiji za ideološka- vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti. Sledile so razprave, kaj so člani ZKS--naredili za kulturo, zr.andšt, izobraževanje, kaj je še potrebno storiti, mnogo govora pa j e,,bilo . tudi o- Bglodnevnihv osnov- nih šolah. Komisija, je sprejela okrog dvajset amandmajev pred-vsem glede slovenskega*. knjižnega jezika in. telesne «kulture. U--gotovili so, da se zaradi stabilizacije 'ne sme. omejevati dela znanosti, saj je prav znanost e-den izmed-pogojev za; -napredek družbe; Pogovor pa je;.tekel tudi. o amaterski in profesionalni kulturi. Kongres «je, na Sonjo in ostale delegate .iz ..naše; občine .naredil močan; vtis, saj so bili vsi prvič nat kongresu ZKS, najbolj . všeč pa ji je bil zaključek Andreja Marinca, -ki je dejal, da p se bomo morali .zelo potruditi in v bodoče dobra -delati, -če b.omo hoteli vse sklepe uresničiti. Boris Goleč, 8. a OŠ NHR Hrastnik ; PE Borisa Pusta, Dol | . * | X. Xfc; • - * | Dopisujte j X M X I v naše ! X | glasilo! I E I £ £ NA KRATKO Zdravo! Kar dovolj vode je preteklo, odkar ste pred dvema mesegema zadnjič prebrali vrstice v našem Glasu mladih. Vzrokov ne bom naštevala, saj je za to-škoda besed ali papirja; ki bi ga potrebovala vagone. Srečna sem, da sem s pomočjo nekaterih zbrala dokajšnje število novic za tole rubriko. Če imate čas in če še vam ljubi pa jih preberite. — Verjetno ni nikogar med. nami, ki ne bi bil 27. 4. 1982 na' centralni prireditvi ob sprejemu zvezne štafete 82. Tudi mladinci iz naše Sredine so s pomočjo oblikovalnega oddelka pripravili lokalno štafeto 82 in jo dne 26. 4. 1982 ponesli po. obratih delovne organizacije. Pri tem pa je pomembno omeniti, da kljub soglasju vodstva DO Steklarne nekateri posamezniki zavirajo delo-mladinske organizacije, kar se je pokazalo predvsem pri izdelavi osnutkov štafete. Da smo delo u-spešho" zaključili, se lahko zahvalimo le tov. Vandi Besednjak in steklarju Jožetu Grumu, ki: sta svoj prosti čas namenila tra— diciji in ciljem mladinske organizacije: — Kljub problemom, ki jih* srečujemo pri našem delu, pa moram razveseliti vse člane mladinske organizacije, da nam je tudi letos* uspelo brez problemov spe-jati že* 16. plesni venček, na katerem smo lahko spoznali vse-skrivnosti rock an’rolla. Seveda-ni- manjkalo manjših spodrsljajev, ki pa so neizbežni pri vsakem delu. —■ Dne 16. 4. 1982 je bil v naši DO sklican akcijski odbor Steklar JU, na katerem so predstavniki vseh steklarn Jugoslavije o-bravnavali in sprejeli predloženi program pripravljalnega obdobja za. organizacijo brigade Steklar JU. Naj vam po tej poti izdamo skrivnost, da se bo- kljub »borbam« udeležilo brigade iz. naše sredine 8 mladih iz vseh TOZD: -—••Verjetno še ne veste, da je komisija za navezovanje stikov, ki deluje v OO ZSMS DO ERA Titovo, Velenje organizirala v soboto,- dne 3. 4. obisk v naši delovni organizaciji. Po ogledu proizvodnega procesa v naši delovni, organizaciji smo se; sestali z njihovimi .predstavniki in. izmenjali programe, se -obenem dogovorili ’za. nadaljnje sodelovanje in se-dogovorili za obisk y ,njihovi delovni organizaciji. —r Da nekateri ne bodo mislili,, da mladi iz naših OO ZSMS ne , realizirajo sklepe, ki jih. spreje-mamo na naših sklicih, vam sporočam-, da so se v. OO ZSMS-TOZD 5 in ‘TOZD . 4 izvršile volilne konference. Novi predsednik 00:ZSMS TOZD 4 je tov. Franc - Seničar, sekretar tov, LjekoČevič-Jerko, OO ZSMS TOZD 5 pa- tov. Marko Kauzer in tov. Darko Sto-klasa. Po tej poti naj novo-izvoljenim čestitam in« jim želim veliko! uspeha pri-izpolnjevanju nalog. -n Mogoče ne. bi bilo. napačno, če bi omenili še športne novice. Člani Brodarskega društva Hrastnik so na - tekmovanju za pokal Drofenika Fune tudi. letos prejeli prehodni. pokal in tako uspešno-začeli letošnjo sezono. To naj M bilo dovolj.; Želim si, da bi se- prihodnji, mesec spet, srečali, do takrat pa «mladinski* ZDRAVO. Anita Nagradni kviz znanja Pred vami je drugi del vprašanj o naši delovni organizaciji. Upamo, da vam prvi del ni delal težav in da ste se iz njih tudi kaj naučili. Tudi to pot vam želimo veliko -sreče; 1. Po II. svetovni vojni se je Začela Steklarna Hrastnik naglo širiti. Že v letu 1948 je bil napravljen prvi investicijski poseg z namenom rušenja starega in dokončanje novega proizvodnega objekta leta 1952. Prvi investicijski program je bil izdelan leta 1955 in 1956. Nekaj let kasneje smo uvozili iz Zahodne Nemčije avtomat za proizvodnjo drobnega embalažnega stekla tipa »Schwarzkopf«, Katerega leta? 2. Z željo, da bi čim več avtomatizirali proizvodnjo in s tem povečali proizvodne zmogljivosti, smo leta 1963 izdelali investicijski program za nadaljevanje rekonstrukcije tovarne. Glavna dela v programu so zajemala skladišče za gotove izdelke, podaljšanje tovarne, visokoproduktivni avtomatski stroj za izdelavo kozarcev, ki Smo ga uvozili iz ZDA. Sam avtomat je začel s proizvodnjo leta 1966. Kako se imenuje ta avtomat? 3. Vseskozi se ročno izdelani izdelki TOZD I izvažajo in s tem pridobivamo prepotrebne devize za še nadaljnji razvoj naše tovarne. Že pred' letom 1960 so bile potrebe po ročnem pihanem steklu velike, izdelki so se izdelovali ročno in na polavtomatih. Prav zaradi tega velikega povpraševanja izdelkov se je v letii 1958 izdelal v Steklarni nov stroj'na podlagi lastne konstrukcije. Kako se po domače imenuje? 4. Iz leta v leto so potrebe po naših proizvodih v Svetu vedno rasle. Tako je tudi. napredek in razvoj ‘vodil našo tovarno naprej k še Večjim naložbam in s tem tudi večjim vsakoletnim prihodkom. V letu 1975 je bil narejen razvojni program, ki je zajel poleg usposobitve dveh IS — avtomatov še eno veliko investicijo za izdelavo kozarcev. Ta investicija je bila leta 1975 dokončana. Katera linija? 5. Po letu 1975 se je gospodarski položaj v naši tovarni zelo poslabšal. Po letu 1975 in 1976 beležimo slabo poslovanje z izgubami v vseh TOZD. Tako nastali položaj nas je vodil v izdelavo temeljitega 'sanacijskega programa, ki pa je zajemal tudi investicijska’ vlaganja. T takem težkem položaju nam je s krediti Veliko pomagala tildi Ljubljanska bankah Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, od leta 1977 pa tudi sklad skupnih rezerv iz gospodarstva SR Slovenije in tudi nekateri poslovni partnerji. S temi krediti smo tudi kupili '6-sekčijski IS avtomat na 3 kaplje Z’ elektronskim krmiljenjem. Ali veste, kdaj je začel z obratovanjem? SPOMIN NATE, DRAGI TITO (Nadaljevanje s 1. strani) reke in morja, kri, ki jo je s teboj, dragi naš tovariš TITO na čelu, pretočilo milijone Jugoslovanov. Ne, ne morem se sprijazniti 2 resnico, da tvoje srce ne utripa več. Večno boš živel v naših srcih. Ob tvojem imenu se bodo še naprej v naših očeh utrinjale iskrice ob spominu na tvoje besede. . . zaklinjam se, da bomo resno poprijeli za delo in nadaljevali tvojo in našo pot. Cvet mi pade" Iz roke. Bežim, bežim od te krute resnice, bežim, toda ne morem ji ubežati. Spremlja ine na vsakem koraku in mi pravi: »Umrl je, -a vendar živi, živi in bo večno' živel .;.« Hvala ti, dragi tovariš TITO, hvala ti za vse, kar ši storil za nas, za našo sedanjost in bodočnost. Ne sramujem ■ se solz, ki sem jih potočila tistega deževnega majskega dne, ob zadnjem slovesu- dragega tovariša Tita. Ni me sram solz, ki so mi privrele na plan, ko sem izvedela-za njegovo smrt. Večno bom v srcu nosila delček njegovega življenja, njegovega dela, njegovega jaza.- Slava mu! Slobodanka Malič NA DOLU V HRASTNIKU USTANOVLJENA PIONIRSKA BRIGADA Na obrambnem dnevu v začetku aprila šmo ustanovili delovno brigado pionirjev, ki šteje prek sedemdeset prostovoljcev. Postrojem so -v šest čet ■*— dve sta na Dolu, -štiri v Hrastniku. Načrtujejo program svojega dela v letošnjem letu, -vendar smo-ne-•kaj> posameznikov vprašali, kaj -menijo, da bi bilo treba v delo vključiti brigade. Takole so odgovarjali: »Lahko bi posadili -88 dreves y spomin ha maršala Tita.« •— Saša »Mlajšim' in -starejšim bomo morali -dajati zgled.« -Lilijana - »Morali -bi- tudi pogozdovati.«— Andreja »Potoki so nasičeni z-odpadki. Treba jih bo očitisti.« —■ Lojze ■ »Tudi kmetom bi morali pomagati.« *-i; Stanci »Okolice spomenikov naj bi bila naša .skrb.« .—¡: Anka ■ »V vsakem okolju, kjer -žive pionirji, bi jih morali spodbuditi, naj ne bodi j o mimo smeti. Pionir — ■ brigadir, ki stanuje v določenem okolju, bi moral spodbuditi občasne akcije zá lepše ■ okolje.« — Simon . Vprašali smo jih tudi,- zakaj so se -priključili -brigadi. Večina je preprosto odgovorila, -da iz yese1- Govoriti Bači uče o svemu -i .-sivačemu. Svašta nauče o cijelom svijetu. -JedtinO ne nauče dosta o čovjeku. O omoj- paučini -izmedu- is-rca J .mozga štoi nazivamo dušom, psir ■hom.-ili duhom. Kao da je čovjek na ovom svijetu deveta ‘ briga. Kao i da je matematika -važnija «»d čovjeka, Naravno, da matematika treba čovjeku ali i čovjek treba matematici i henriji i prirodi ;i- društvu. Čovjek je još «naj koji gospodari svijetom i još ga stroj alije zamjeorio. Ipak se po školama više govori o ko-jekakvim Strojevima nego o ko-jekalcvim 1 judima. Ima nas sva-katovffih. Ima nas:- pametnih, b;le-savih, dsmireinih, i -smdSenih, - - do-brdčhdMihr-dloeestih, #esel-iíi, oa'e-wselih, .mrtvo umor n ih, .mrtvo pijanih. Bilo ¡bi vrlo dobro, da dak-na jpočetku nauči, kako, da se ponaša prema 'Sivim tiimr ¡lju-dima. Da zarana- počne o torne razmišljati ro problemima, koji ga 'cékajiii ti- životu, da ¡Sázna šta ga čeka i-J.i bar nashiti. Da Ede ide giavom ikroz zid, da -ga ne uzdigne' presóse prvi uspjeh, da ide po -zemlji & ne po ¡oblacima. Možda 'če ga sve to naučiti *maj-ka, ali možda i meče. Svako di-jete nema majke,arai svaka imaj-ka .nije savršena. Jedpog lijepog dana' učitelji če djecu ¡više podu-' čavati o čovjeku Pego o stroj li ili kupcu, no dok ta j dan osv-ane, bilo bi vrlo mudro, ‘ da poneka škola pozove ponekad ponekog psihi j atra, pa neka. i taj struč-njak kaže neku pametnu. O duševnem Zdravlju,. i- kako da -ga sačuvamo. Da ikaže n svadanju; o miren ju, o r.uci'1 poamiremca, o torne, kako- je lij epa Sirij eč jaca : od najjačeg udarca. Možda bi smo se matije nerwirali i bili svakákvi. A ne da prije podne 'budemo iljutusami na sebe, a po- -šle podne na cijeli isvijet. Da; psi-< lja. Je pa še nekaj drugačnih pojasnil: — Ker sem bil, v brigadi že . lansko leto. —- Simon — Ker bom spoznal nove prijatelje. |— -Lojze ■ — Ker doma večkrat nimam kaj početi'.-— ‘Saša Ker/se je iz razreda prija-‘ vilo 'premalo 'kandidatov'; Doma sem s kmetije, kjer .je vedno dovolj dela, pa sem' se vseeno prijavila. — Anka — Ker rada delam in'bi šla rada kasneje tudi v 'celomesečno brigado. — 'Lilijana '■ Simona Hribarnik, 8. a -Dol pri Hrastniku litërar.-novin. krožek o ©oveku hijatar bi ban isto 'tolike mogao djeci -reči kolaiko dim kaže mikrobiolog, povjesnačar, fižičar, poli-tičar, dli' -vojnik. Svaki ‘odrastao čovjek mogáo bi o torne nest® reči dg etatu. Netilco mora diijete naučiti, .da- je bolje it -lošeni čovjeku iaražiti ono što je dobró »ego u dobrom ono što je loše. -Stalrijem čovjeku su to več sta¿ re_ šivam ali djetatu, niši! Neka ošini latinske poslovice, da je čovjek čovjeku Vuk nauči 4-to, da je Sovjek čovjeku čovjek. O tim se stvarčicama u školi ogovori' premalo.' IPonešto - se -kaže na sastanku razredne zajednice i go toro. Ne nije gotovo, ostalo za drugi put. Halli Spahič Prijetno srečanje z Jožetom Sevl jakom ob podelitvi bralnih značk Dne 13; 4. 1982 je -vse vnete značkarje na osnovni šoli heroja Rajka Hrastnik obiskal pesnik in pisatelj Jože - -Sevljak. Prijeten mož -iz Vač nad Litijo nas je zabaval skoraj dve uri. - Prebral nam je nekaj svojih r pesmi, med njimi tudi pesem »Koline«.. Kmalu nam je- dejal: »Če Vas kaj zanima, me ' kar' vprašajte.« Zastavili smo mu nekaj vprašanj in on je nanje rade volje odgovarjal. Pri tem se je gibal kot igralec na odru. čas je kmalu potekel in morali smo se posloviti. Pred slovesom nam je tov. Sev* ljak podelil knjige oziroma značke.-Mi-pa smo mu v zahvalo podarili šopek ih kipec iz gline, ki so -ga-. izdelali - mládi likovni u-stvarjalci. Srečanje je bilo Zelo prijetno. Dolores Marinkovič, 7. c OŠ heroja Rajka Hrastnik Steklar Priloga STEKLARJA 5/82 ir Člani delegacij, samoupravnih organov in organov DPO v Steklarni Hrastnik \ Hrastnik, maj 1982 Člani delegacij za zbor zdrnženega dela skupščine občine Hrastnik in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene'mase DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Predovnik Ervin, inž., vodja, č.afcič Ljubo, namestnik Gričar Ernest .: Kavšek Karel ■Leskovšek Jože Majcen Majda Mustač Vlasta . POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST HRASTNIK Kal udor Milan, vodja delegacije Pokrajac Boko, namestnik Čepin Franc Kaluža Ivo Kosec Alojz Šrehk Adolf Zajc Bogomir POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURNO SKUPNOST HRASTNIK Kališnik Konrad, vodja delegacije Kramžar Alojz, namestnik . Detič Jure .Goddcelj Vinko Grum Jože Pufler Bdi Zupanek Franc POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO-KULTURNO SKUPNOST HRASTNIK Oberčkarl Ivan, vodja delegacije Barič Franc, namestnik Bevc Alojz Draksler Marko Haberi. Adolf Hudi Vilijem Ranoinger Zdravko POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST Gošler Ivan, vodja delegacije Kirn Lidija,, namestnik Ciglar Janez Halzcr Vili Jeran igndc Ranoinger Robert Učakar Maks POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO RAZISKOVALNO SKUPNOST . Vovk Hrib, vodja delegacije RanckigCr Ivan, namestnik Bajda Franc Bioandič Kaplo Bizjak Izidor Pufler Ernest Tosič' Nikola ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE ZAPOSLOVANJA, POKOJNINSKO-INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV IN v POŽARNE VARNOSTI . Gračner' Ver a, vodja delegacije Marinkovič Dimitrije, namestnik , Čepin Sliva Hlastec Alojz . Jazbinšek Maks Jerkovič Jaka Lapornik Milan Mejač Cvetka. Osenjak Milan Veber Franc ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SOCIALNEGA SKRBSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA Bere Jerica, vodja delegacije Gošler Nada, namestnik Hafner Bron j a Knez Sonja Majcen Sanda Marinkovič Peter Obermajer Silva • Pavlič Elfi Šrenk Drago Tiošoič Peter TOZD avtomatska predelava steklene mase DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Rajič Štefan, ¡vodja delegacije Milič Joto,- namestnik Kumar Vida Kunšek Jani Koritnik Matija Lavrič Albin Marinkovič Bino POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST HRASTNIK Meserko Marjan, vodja delegacije Žagar Viktor,/namestnik • Brečko Rozi, Kostanjšek Marija Gorenc Izidor Surina loge Vinter Vinko | : - POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURNO SKUPNOST HRASTNIK Holešek Marija, vodja delegacije Peklar.Mirko, namestnik . Dacer Toja Kros) in Boris; Kunstelj Matilda Plazar Slavica , Volaj Boris POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO- KULTURNO SKUPNOST HRASTNIK • x . . , . ' • . • Spataler Emil, vodja delegacije Kapalar Albert, namestniik Bradaševič Peter . ' Durmiševič Irfan Kolobarič Novko Piivulovdč Nikola POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO-ZDRAVSTVENO SKUPNOST Lipar Anton, vodja delegacije Koseč Majda, jpamestnik, Hočevar Ivan Jecl Anton Gec Joži Konšek Vlado Košič Franc I. POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO RAZISKOVALNO SKUPNOST Kolander Jože ,inž., vodja delegacije Neškovič Ovij etan, namestnik Alaiif Ivo Brilej Karli Meterc Ervin § Potočnik Blaž Zorc Miro ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE ZAPOSLOVANJA, POKOJNINSKO-INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV IN POŽARNE VARNOSTI Fugelj Jože, vodja delegacije Zgonjamin Marinko, namestnik Brečko Anton Novak Franc Novak Avgust- Tržain Ivan Topič Radenko Brglez Vinko Zoremč Otilij a Žižek Janez ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SOCIALNEGA SKRBSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA Centrih Joža, ¡vodja delegacije Gričar Majda, namestniki Delpm Bliča Doberšek Majda Durmiševič. Sabina Korbar Stane Jovič Ivan Markelj Joži Puflar Kristina Kramar Štefka TOZD dekorirnica s satinirnico DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Dreu Marjana, vodja delegacije . Grašič Fančd, namestnik Meterc Ingrid Lorber Mari Rankovič Živko Kmeta Mileva Potrata Pavla l ' \ SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Mikša Silva, vodja delegacije Kalpič Dani, namestnik Sihur Ema , Lovrič Milena, Pišek Ana Deželak Stane Tovornik Marjana Grohar Ivanka Lendero Kristina Osenjak Janja Rezec Milka Kladnik Štefka Žerko Marija Tomič Roža Lukič Delfa DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Jelenc Slavko, vodja delegacije Godicelj Jože imil., namestnik Koritnik Bojan Jager Avgust Lekočevdč Jerko Ržek Igor Kapla Stanislav SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Gornik Ladislav, vodja delegacije-Pust Vojko, namestnik : Knez Jakob Kreže Janko 'Seničar. Farane Dvornik Blaž Sticher Robert Godler Jože Rupnik Roman Š organ Darko ' Sticher Drago Debelak Franjo Strgaršek Bojan Šinkovec Borut Videnšek Franc Delovna skupnost skupnih služb DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Marcel Alojz, vodja -delegacije Rome Ana, namestnik Daacci Jože Pirc Milena Sihur Emo, inž..- Tušar Jože,, inž. -■ Vidovič Franc ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE IZOBRAŽEVANJA, KULTURE, TELESNE KULTURE, ZDRAVSTVA, RAZISKOVANJE TOZD energetika s ključavničarsko delavnico DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Kreže Martin, vodja delegacije Pavlič Jože, hamestoak . Hudiina Mari B-očko Rajko Kauzer-Aleksander Kirhmajer Rudi I. Orožen Stane SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Gerhard Mihael, vodja delegacije Sihur -Zvonko, namestnik Kirhmajer Rudi II, Blaznik Stane Bremee Alojz Perci Anton Kajič Anton Rački Marjan Drugovič Jože Kocman Franc Motokar Jakob Knap Andrej Pižmoht Zlatka Šmagelj Alojz Kušar Janez ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE SOCIALNEGA SKRBSTVA, OTROŠKEGA VARSTVA, ZAPOSLOVANJA, STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV, POKOJNINSKO-INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN POŽARNE VARNOSTI Ristovič Bojan, vodja delegacije Vuj-sič Milan, namestnik Cvetko Franc Grankovič Jože Gojkovič Marjana Petar Marjeta Rugelj Ida Šivec Aleksander; -inž. Vretdč Milena Velej Bojan Užmah Romana, vodja delegacije Romih Martina, namestnik Babič. Vesna Detič Janja Drame Jože. Feguš Andrej Greben Anita Krošidn Majda Knez Alojz , šiteh Gojko S Samoupravni organi TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Jeran Ignac,- predsednik Abram Ivan , Baj da Franc • Godicelj; Vinko Godilcel j Vera Gričar Ernest Hafner Bornja Hafner Ivan Jeran Franc Kolman Anton ,. Majcen Sanda Plazar Karlo Pokrajac Boke Škorjanc Marj-aij - ' Velej Jože ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Cigelnjak Marija ,J • Breme! Oli Drolc Franc Marinkovič Dimitrije O-berčkal Ivan ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN TOZD čakič Ljubo, .predsednik Haberl Adolf, namestnik Drolc Franc Jerkovič Jaka S imeni Marija ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE TOZD . Detič Jure, predsednik Kuhar Hinko, namestnik Bičandč Karlo čakič Ljubo Grum Jože Mohor Sonja • Musitač Vlasta ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE Milenkovič Lenka, predsednik Bajda Dušah, namestnik Halilovič Hdimzo : Spabič llalil Stojanoič' Stanko * ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST . Zajc Jože, predsednik., Jamšek Bogomir, namestnik . Brunček Ivan Križnek Anton Škorjanc .Marjan • • KOMISIJA ZA INOVACIJE Bizjak Izidor, predsednik Predovnik1 Ervin,inž,, ’namestnik Kališnik Konrad ' i:;j . Leskovšek Jože Petrič Vili KOMISIJA ZA INFORMACIJE Gnjiidič Mile, predsednik Savič Dušah Jeran Ignac , Toinjič- Duško . TOZD avtomatska predelava steklene mase DELAVSKI SVET Kajdč Štefan, predsednik , Kosec. Maj da, nam-es-tnuk • Zorc Miro Rugelj. Jože Mcterc Ervin Miklič Marjan Potočnik Blaž / Vinter Bojan - šoštar Ivan Dovjak Jože . Kavzar Bernarda Kranjc Jožefa Kumar Vida Rancinger Liljana Šrenlc Joži Šuštar Firanc Kojunidžič Ramiz Bobneč Ana Razdevšek Ivan . ■ Holešek Marija Udovč Mitja DELAVSKI SVET Drame Hilda Hercog; Viki > Jeran Franc Potusek V;alehtin Ranzirager Ivam i ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE Kolander Jože, inž.j' iprpdsadiniiiji Brečko Marica, namestnik ' Kostanjšek'-Marija Jerman Franc Dovjak Joži SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Lipar Anton, predsednik Jenman Krame, namestnik Pufler Krista Podmemik Magda Kneževič Nedelko ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARSTVO Udovč Mitja, predsednik Meserko Marjan, namestnik Tosdč Savo Rugelj Jože Lavrič Albiin Peldar MifikP; ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD Senegačnik Stane, predsednik Kreže Anton, namestnik Ofemitavšek Cvetka Brečko Marica Zupan Rudi. ODBOR ZA VARSTVO ŽpNA IN MLADINE Holešek Marija, predsednik Ofentavšek Cvetka, namestnik Dacar Toja Pasagič Al.es uda . Zorenč Otilija ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Kunšek Jani, predsednik. Volaj. Boris, namestnik Gomilair Rudi . čavlovič Štefan Fajfar Jpži KOMISIJA ZA INOVACIJE Udovč Mitja, predsednik Brilej Karl, namestnik Zupan Rudi Koritnik Matija ; • Vinter Vinko KOMISIJA ZA REKLAMACIJE Šuštar Franc, predsednik Senegačnik Stane, namestnik Meserko Marjan Holešek Marij a Brečko Anton Volaj Boris, predsednik Brglez Vinko, namestnik Frangeš Bojan Salmič Franc Gomdlar Rudi VOLILNA KOMISIJA Meserko Marjan, predsednik Plazar Slavica, namestnik Brečko Marica, tajnik Šuštar Franc, namestnik Neškovič Cvijetan, član ■ Vajdič Alojz, namestnik TOZD dekorirriiea s satinirnico DELAVSKI SVET Sihur Ema, predsednik Pirc Fanoi, namestnik Aufldč Joži Grohar Ivanka Lendero Kristina , Lorbar Mari Nesladek Jadranka Pepelnjak Anka Rankovič Živko Ranzicnker Marjana Rezec Milka Stopinšek Marjeta Volf and Fani Vozlič Vanja Zofčič Julka ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE Doberšek Majda Hrnčič Marija_ Lovrič Iytilepa Krneta Mdleva Perpar- Magda SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA KumJanc Brigita Mikša Silva Ojsteršek Slavi Rižnar Jerica Tovornik Marjana ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN Grašič Farni», predsednik. Pirc . Fanči Katlupič Dani Cafuta Ivanka Grohar Ivanka Hrničič Marija ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE / Mdkša Silva Markovič Joža ' Pušnik Helga • Pogačnik Alojz Bevc Štefka Volf and Fani. ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE Rižner Jožica, .predsednik Osenjak Janja e Pišek Ana ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Fujs Marija, predsednik Deželak Stane Pokleka Malči Špan Ludvik KOMISIJA ZA INOVACIJE Meterc Ingrid, ¡predsednik Grašič Fanči Deželak Stane KOMISIJA ZA INFORMACIJE Meterc Ingrid ■ Grašič Fanči Deželak Stane KOMISIJA ZA REKLAMACIJE Grašič Fanči Tovornik Marjana Režeč Milka TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico DELAVSKI SVET ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA . Križaj Minko Pirojič Andrej Ržek Jože; Strgaršek Bojan Zupanc Samo . ; • ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN Bevec Gorazd Fišnar Avgust Knez Riko Kosm Gvido Žlindra Ferdo ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE Maurer Alojz, predsednik Kozlevčar Ivan, namestnik Gornik Slavko Lekovič Jerko Mokotar Drago ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Knez Jakob, predsednik Hudi Leon, namestnik čudovan ’ Zlatko Kontrec Milan Kunič Valentin KOMISIJA ZA INOVACIJE Guzaj Silvo, predsednik Klemen Radovan, namestnik Godler Jože Klemen Ignac Ržak Jože Smodiš Boj an Žlindra Ferdo KOMISIJA ZA INFORMACIJE Anžlovar Marinka, predsednik Seničar Franc, namestnik Volf and Edi Crnkovič Jože, predsednik Godicelj Jiože I. Gornik Ladislav Guzaj Silvester Jager Avgust Jelenc Slavko Pust Martin ' . Rupnik Roman , Strniša Marjan II. Kozlevčar Ivair Kunšek Anton Mlakar Boris Pustišek Milan Fišnar Avgust Crnkovič' Jože Godicelj Jože II. Kodirni Vlado Rot Franc Simonič Anton DELAVSKI SVET Kandalf Janez, predsednik Auflič Alojz Bauerheajn Pavel Blaznik Stane Brajer Božo 9 Bremec Alojz Jeršin Ignac Jovan Mihael Kocman Franc Lapornik Franc Majcen Franci Makotar Jakob Pavlič Jože Požar Valter Sebasu Branko Seničar Franc ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE Korbar Franc, predsednik Sebasu Branko, namestnik Bedenik Rudi Kaiser Adolf SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Bračun Zlatko Gračner Vinko Kajič Anton ' Fikelj Peter Prah Jože ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE Pižmoht Zlatka, predsednik Požar Valter, namestnik Kreže Martin Drnovšek Andrej Kauzer Sandi ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARSTVO Žerko Franc, predsednik Binder Stojan, namestnik Šmagelj Alojz Kelner Bruno Zalaznik Stojan ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Drugovič Jože, predsednik Zoreč Friderik, namestnik Kirhmajer Rudi II. Kaivzar Peter Klemen Zoran II. Binder Stojan, 'predsednik Klemen Samo, namestnik Žerko Franc Kc»vač Leopold Jeršin Ignac KOMISIJA ZA INFORMIRANJE Klemen Samo, predsednik Budina Mari, namestnik Korbar Franc Bauenhekn Pavel Perci Anton KOMISIJA ZA REKLAMACIJE Pavlič Jože, predsednik Verač Anton, namestnik Kandolf Janez Gerhard Mihael Korbar Franc ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE Perc Valentina, predsednik Zaletel Franc, namestnik Kaiser Adolf Kavzar Marko Hidina Mari DSSS — delovna skupnost skupnih služb DELAVSKI SVET Šentjurc Boris, predsednik Besednjak Vanda Ddacci Jože Dremal Karli Gojkovič Marjana Hudi Tea Jamšek Nada Kreže Drago Lapornik Fani Lisec Danilo Oplotnik Viktorija Ramšak Rosana Šinkovec Sanda Velej Bojan ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE Barič Adolf, predsednik Kaiser Metka ' Pirc Milena Učakar Ida Damah Romana 5 SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Greben' Krista, predsednik Kavzar Janez, inž. . Koritnik - Vojka Pokrajac K ni sta Šteli Gojko ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN . Mrcina Maks, dipl. ainž., predsednik Kobal Milica ’ Diäcci Jože Zaletel Frida Krošlin Majda ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN stanovanjske'zadeve Savkovič Ilija, predsednik Vujsie Milan Javoršek Sanda ' . čičdč RistO Žlindra Fanči ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE Polzelnik Marjana, predsednik Drame Jože Premec Ana j Rotar‘Vojka Trinker Nevenka ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Kreže Drago, predsednik, . ' Durmiševič Esma, Moder Leo Potušek Slavi Rome Ana KOMISIJA ZA INOVACIJE Kavzar Janez, iinž., predsednik ; Greben Anita ‘ if Germadnik Edo Pauliej Ivan Stopimšek Marjapa : samoupravni organi na nivoju delovne organizacije DELAVSKI SVET Vrtačnik Jože, predsednik ■ Retam .Marjeta, namestnnk , Plazar Karl Rugelj Ana Leskovšek Jože Vinter Bojan 1 ' , , Zorc Miro, . Kajič Štefan . Grašič Fanči Dreu Marjana Gumzej Mihaela Preskar Vlado Kandolf Janez Binder Stojan Ličar Dolores , ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO Sitar Erno,- inž., predsednik čakič Ljubo Plazar Slavi -r Dlreu Marjana Ržek Jože Žerko Franc : SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA KOMISIJA ZA DODELJEVANJE KREDITOV ZA INDIVIDUALNO GRADNJO Detič Jure Senegačnik Stane Mikša Silva Maurer Alojz . Pižmoht Zlatka . Savkovič Ilija . Rižner-Kosm Jasna, strok, delavec Brglez Vinko, predsednik Tovornik Marjana, namestnik Kalpič :Iivan ■ Dremel .Oti Kapelar Albert Križaj Mirko Žerko Franc Marčen Alojz Disciplinsko komisijo imamo organizirano na nivoju delovne organizacij e. Na posameznih zasedanjih pa .deluje v naslednji sestavi ■ — predsednik • — po hn zunanji elan — po en član izmed petih iia\witjenih, iz vsake temeljne organizacije dž katere so delavci, ki so v disciplinskem postopku. TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase . čidiič O mer Jeran Ignac. Kodnun Ivan Rodošek Karl TOZD avtomatska predelava steklene mase ' Holešek Marija Hočevar Ivan Brilej. Karli Cigole, Adolf Novak Avgust TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico Barič Franc Dvimdik Blaž Godler Jože Koritnik Bojan . Volf and Viktor TOZD energetika s ključavničarsko delavnico . Kavzar Sašo Gračner Branko Koritnik Franc Podmeoik Leopold Teršek Ivan Delovna skupnost skupnih služb Germadnik Edo Javoršek Sanda ; Pavlič Ivan Pokrajac Krista Šteh Gojko * Zunanji člani disciplinske komisije Gorenšek Edi, predsednik Podkoritoik Marko ,, TOZD dekorimica s satinirnico Metere Ingrid Germadnik Lidi Ratai Erna Perko 'Lidija Nesladek Jadranka Predovnik Avgust Železnik Vinko Alt Marija Fabjan Ivan Štrbucelj Alojz . Konferenca delegacij SIS materialne proizvodnje V skupščinah samoupravni h interesnih skupnosti .materialne proizvodnje .ima naša DO :po:2 delegatski mesti. Zato. dima-rao na .nivoju DO formirano konferenco delegacij; člani pa so naslednji: ' SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST HRASTNIK TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Abram Ivan ■ Bajda Franc Godicelj Vinko TOZD avtomatska predelava steklene mase ^ Meterc Ervin Šrenk Joži šoštar Ivan - TOZD dekorirnica s satinirnico Lendero Kristina . .; Grohar Ivanka (S ■ . : - " TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico Maurer Alojz • .Podimenik Jože Strniša Marjan, ml. - TOZD energetika s ključavničarsko delavnico -V , Sihur Zvonko , Sebasu Branko - Kocman Prane Delovna skupnost skupnih služb Kreže Drago Lisec Danilo .Ramšak. Rosana Predsednik konference: Kreže Drago • ; SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST TOZD-ročna in polavtomatska predelava steklene mase Gračner Vera . Gričar Ernest Hafner Bron j a TOZD avtomatska predelava steklene mase Potočnik Blaž Rugelj Jože Dovjak Joži TOZD dekorirnica s satinirnico Pirc Fanči iPepelnjak Anka TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico .Debelak Franjo Tutner Samo Zupanc Samo TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Mokotar Jakob Seničar Franc Jovan Mihael v Delovna skupnost skupnih služb Diacci Jože ■ Jamšek Nada Šemtjurc Boris Predsednik konference: Šentjurc Boriš ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMOlŠČJEM TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Hafner Ivan Jeran Ignac Kolman Anton j TOZD avtomatska predelava steklene mase ■Vinter Bojan Udovč Mitja Kavzar Bernarda TOZD dekorirnica s satinirnico Lorber Mani Nesladek Jadranka TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico Hr sitnic. Emir Klemen Rado Rajh Brane TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Bauerheiim Pavel B ra j er Božo Povlič Jože Delovna skupnost skupnih služb Drerriel Karli ■ Lapornik Fani Velej Bojan Predsednik konference: Velej Bojan SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO ZRAKA OBČIN HRASTNIK,TRBOVLJE, ZAGORJE — ENOTAT HRASTNIK TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Plazar Karlo ' Škorjanc Marjan Velej Jože TOZD avtomatska predelava steklene mase Šuštar Franc Bohnec Ana Holešek Marija- TOZD dekorirnica s satinirnico | Stopinšek Marjeta : ■ Rankovič Živko TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico Anžlovar Marinka Projio^Andrej Pust Martin TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Blaznik Stane Jeršin Ignac 1 . Majcen Franoi Delovna skuptiost skupnih služb Gojkovič Marjan Huda Tea Oplotnik Viktorija; Predsednik konference.: Arižlovar Marinka Družbenopolitične organizacije SEZNAM ČLANOV IZVRŠNIH ODBOROV OO ZS TOZD, DSSS in DO IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OO ZS DO Cigler Janez, predsednik Pirce Milena, ¡tajnik Greben Krista, blagajnik ' Maj cen Majda /, Marinkovič Dimitrij Plazar Karli Jakšič Srečko Milič jovo Ofentavšek Cvetka . Rotar Birna '. • Videnšek Franc Blaznik Stane,' Drugovie Jože Crnkovič Milan Sitar Bnrio NADZORNI ODBOR D-rsmel Karli Gošler Nada Plazar Slavi IZVRŠNI ODBOR 0O ZS TOZD-1 Bec Emil, predsednik- . Vrtačnik; Jože, nanpegtmik predsed. Kjnn Lidija, -ta j mik Gošler Nada, blagajnik Barič Franc Mustač Vlasta ■ Hercog Viktor Majcen Majda . - Plazar Karla v ' Pbkrajac Krista . Pufler Ivan - Rancinger Mojca Učakar Maks . Marinkovič' Dimitrij Semičar Stojanka Cepin Franc 1; NADZORNI ODBOR Predovnik'Ervin i ■ Hafner. Ivan Velej Jože IZVRŠNI ODBOR OO ZS TOZD-2 Jakšič Srečko, predsednik Gričar Majda, namestnik Holešek Marija, tajnik " • Lavrič Albin,, ¡blagajnik Ofentavšek Cvetka . -Milič Jiovo Framgeš Bojam Stojančič Draško Rugelj Jože; Dacar Toja; IZVRŠNI ODBOR OO ZS TOZD-3 - Deželak Stane, predsednik Halcer'Vera,- tajnik Retar Erna, blagajnik Pogačnik Alojz ■ Markovič Joža ' Zagorc Karmen ■ P-išak Ana NADZORNI ODBOR ■ Grašič Famčr Kalpič Dani Rancinger Marjana IZVRŠNI ODBOR OO ZS TOŽD-4 Smodiš Bojan, predsednik 1 Godicelj Jože II., namestnik Gurnzaj Mihaela, tajnik Anžlovar; Marinka, blagajnik Knez. Rihard Klemen Ignac . Sticher Robert Jelenc Slavko Maurer'Alojz- NADZORNI ODBOR Pust Vojko Matko Ivan Voifand Edvard , IZVRŠNI ODBOR OG ZS TOZD-5 Verač Anton, predsednik ~ ■ Pižmoht Zlatka, tajnik . Kreže Martin, blagajnik ■J3očko Rajko , Zalaznik Stojan Jovan Mihael Klemen Samo Blaznik Stane./' Požar Valter Drugovič Jože , Jamšek Darko NADZORNI ODBOR Hudima Marija Laznik Jože Zavrl Anton IZVRŠNI ODBOR OO ZS DSSS i Petnic Vili, predsednik Knez Alojz, namestnik * Kmm Marinka, tajnik • Babič Vesna, blagajnik Javoršek Sanda Fabjan Zdenka_ Jazbimšek Olga Lapornik Fani Miklič Ivan • Savkovič Hi j a Drame Jože . Jamšek Nada Raimič Vahid Sihur Erno Pušnik Franc NADZORNI ODBOR Jazbinšek Vera Hdovč Mira Zupanek Zofija SEKRETARJI 00 ZK TOZD IN DSSS Bičanič Karl, TOZD-1 Biradaševič Doko, TOZD-2 Meterc Ingrid, TOŽD-3 Bevec Gorazd, TOZD-4 Klemen Samo, TOZD-5 ; Crnkovič Milan7 DSSS — Koordina-■ tor PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI OO ZSMS IN DSSS Blatnjak Milorad, predsednik — TOZD-1 . Bizjak Izidor, sekretar — 'TOŽD-1 Neškovič Čvijetin, predsednik — ' TOZD-2 Zgonjatiin Marinko, sekretar — TOZD-2 Seničar Franc, predsednik — TOZD-4 Ljekbčevdč Ljerko, sekretar — TOZD-4 Kavzar Marko, predsednik — TOZD-5 . Stoklas Darko, sekretar — TOZD-5 Ramšak Rosana, predsednik — DSSS Drame Jože, sekretar —■ DSSS