Stev. 15. V ^«veiii uientu 1, avgusta 1896. XII. letnib. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in IB. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor žeii kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za iiol leU 50 kr. — Nai'oiinino sprejema tianiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 1er. zt J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Raziitiivii j^ozdja ua Ïîizcljskeïii iz iioTili vinogradov za okraj Brežiški. (V ia.sii od 20, do 28. septembra 1896.) Od leta 1882. do 188() propaU je naša vinoreja ihog trme «ši, in siwT tako, da nismo skoz leta imeli nikakorâtif^a viuskeg^a pridelka. In áa 80 naěi sodi prazni v kletih trohneli, vendar so brezvestni trgovci toiili slavnejša Bizeljanca, Piše řatia, SromljaDa, Srfmiiarja itd., kakor nekdaj po oiiili krajih, koder je prej na^e vino slovelo. Velika nevarnost pretila je jiaŘim slovežim krajem, Irajti v nevarnosti smo bili, da zg^ubimo dobro ime in one kraje, v katere smo prej vino prodavali. Dokler smo bili brei vina, bili smo noirni. Danes pa nas silijo gospodarske sile, da se postavimo na noge in da oživimo dobro ime naših pokrajin, fet let je sem, kar so naèe gorice na ameriški podlagi ozelenele, nspehi so taitj, da ni nikdo od takih niti sanjal. Vsa sredstva smo uporabili in ffii nismo samo nase vinograde na novo zasadili, ampak mí smo vinorfjo ob^e na najvišjo stopinjo spravili. — Mi pridelujemo vina, ki so tako dobra in ěe bolja kakor oiia s starih trt in npamo, da se nam bode dokaz popolnoma posrečil. — Dne 28, junija t. I. zbrali so se odborniki najgiasoveiih vinorfjtikih obiiii Brežiškega okraja in sklenilo se je, da se napravi izložba grozdja na Bizeljskem v prostorih tamoanje Sole. Na tej razstavi udeleži se v prvi vrsti prosti kmet (vino-rejec) brežiškega okraja Tu se bode nudila vinskim kupcem prilika, da si na licu mesta pogledajo vinske pridelke in uverjeni smo, da bode vsaki z uspehi zadovoljen. Za razstavo se je nalaSě Bizeljsko izyolilo, iíi sicer zato, ker so tam najstarejši in največji nasadi, izleti v bližnje gorice, ki se bodejo od komiteja razstave priredili, dokazali bodejo naS napredek na polju vinoreje. Vinski trgovci imajo tu najlepèo priliko, stare zveze ponoviti in nove skleniti. Drugi in važiiejái povod te razstave je pa dolžnost hvaležnosti do onih krogov, ki so nas v tej silni borbi vsa leta vstrajno podpirali. Država^ dežela in štajerska poaojilni(!a Žrtvovali so veè sto IzpliiCauft lakomnost. (Kouec.) Ana vzame stari molitvenik svoje sestre, pa da svojemu malemu sinu. — „Na, moje dete, yzemi knjižico svoje uboge ranjke tete, ki bi te jako rada imela, da te je poznala. In kadar boš ïoal brati, prosi Boga, da postaneš pameten in pošten, kakor je bil tvoj ože, pa bolj sreíen, kakor je tvoja mati, ki jo nadloge stiskajo od vseh «tranij." Nehote bo imeli vsi priiujoèi solzne oči. Otrok poljubi staro knjigo, razklene spono m knjigo odpre. „Oj mama", vikne, „kako lepe podobice so tu notri!" „Tako?" pravi mati, vaa srečna, d* je njen ljubček tako vesel. „Glej, to je presveta Devica Marija t rudeči obleki z JezuBČekom v naročji".....,Ljubi mama, zakaj pa so jo zakrili s tem tankim papirjem?" „Za to, da ae podobe ne ogulyo". „Ali, mama, zakaj pa je toliko kosčekov papirja na vsaki podobici?" Mati ae ozre tja — zakriČi, omedli in pade v naročje notarju. Ta pa pomirja pričujoče rekoč: „Nikar se ne vstraèite, to ni nič nevarnega; zavoljo tega ne bo umrla. — ČujeŠ, mali!" dostavi, ter vzame stari molitvenik dečku iz rok, „daj to meni, ti bi èe podobice raztrgal." Dediči odidejo in na sto in ato načinov si tolmačijo Anino omedlevico in pa delež, ki ga je prejela iz rok notarjevih. Čez mesec dnij vid^o Ano in njenega sina, kako sta oba sicer priprosto, pa bogato oblečena in 8« vozita v lepi koČ^i s parom konj. Po dolgem itpraaevanji izvejo, da je gospa Ana kupila hiXo za 200,000 kron in da rzdrži;je svojemu sinu za Tiako stroko vede posebnega učitelja. To jih j« tisoč za prospeh nove Tînoreje ita Štajerskem. Hraleiuo moramo priznati, da je skoraj cela svota Brežkemu okraju do sedaj t Teliko pomoč pněla. Naňa dolžnost je, da damo raČun o tem, kako smo te velike podpore porabili. In mislimo, đa se to niO^o^j^ o priliki natnerav»ii« izložbe pokaže. Upa* mo, da bodo naâi uspehi merodajtie kroge spodbudili, da bodo dali tudi drugim okrajem pomoč, katero je do sedaj naš okraj užiyal. Pomen daíiaá-rgih vrst je, merodajne kroge in vae one, ki se za novo kultaro ameriških trt zanimajo, na naâo razstavo opozoriti. Natančneje določbe bodo se pa âe pravočasno razglasile. Odbor razstave grozdja na Bizeljskem, dué 26. julija 1896. Shod v Št Ruiicrtu. „Doleiysko politično drušivo" je v nedeljo 19. julija popoludne v Št. Rupertu priredilo shod, ki je bil prav mnogoštevilno obiskan. Prostor na župniSkem dvorláču je bil liáno okrajen z zastavami in zelenjem. Društveni predsednik, veleč gosp. sentjernejski iupnik Fettih je otvorit zborovanje s primernim nagovorom tofino ob Vii4. uri. Prvi govornik gospod državni in deielni posl. Fran Pověe je poročal o delovanju državnega zbora. Sklicevaje se na svoje lansko poročilo v Mokronogu, govornik obširneje pojaanuje davčno reformo Skrajni čas je že bil, da se preosnujejo davki, bremena oUj.íajo nižjim stanovom ter nalože oa močnejša ramena. Nori prihodninski davek zadene sploh premožne kroge. S tem novim davkom pa hoče ylada na drugi strani znižati zemljiški, hišni in patentni davek, okroglo 3 milijone pa raz- popolnoma iznenadilo. Gospa Vanda in gospod Oven si ne moreta kaj^ da ne bi priâk nekega dne k uotarju. Dobri Donat je ravno delal v svoji pisarni. „Vas li motiva?" praša ošabna gospa. „Nič zd to. Ravno vrejiyem državne papirje, ki jih je nakupila gospa Ana. " „Kaj?" začudi se Oven, „tako kočijo si je omislila, tako drago bièo kupila ter jo s tako bogatim pohištvom preskrbela, pa èe ji ostaja denaija, da ga naklada na obresti?" „Da, res je tako," „Od kod pa ima ta denar?" „Pa Vi, ki ste tako pretkani, in niste mogli tega uganiti?" „Kdaj neki?" „Niste li opazili, kako je zakričala, ko je pogledala v podedovani stari molitvenik?" „Midva nisva videla ničesar." „Jaz pa sem mislil, da Vam je vae eiiano", pravi notar norčevaje ae. „V molitveniku je bilo deliti na posamezne delele, od katerih bo príálo na Kranjsko okoli 60.000, Na to ob kratkem pojasni volilno reformo in pregled zemljiškega katastra. Po dolgih obravnavah se je vlada udala, da se za prihodnjih 15 let zemljiški davek zniža za 2Va milijona, ob jednem pa je finančna uprava pooblaščena, da sme vsied ra7,nib uim in nesreč zemljiškega davka odpisati do 1 V« milijona. Isto-tako je 10 let davka prosta vsaka po trtni uši uničena parcela, ki se obnovi z novim nasadom. G-ovornik obrazloži zakon proti ponarejanju živil in zlorabi trgovine na obroke. Rešitve pa še Čakajo velevažni načrti zakonov, kot: domo-vinsý zakon, kmetijske zadruge in nova nagodba z Ogersko. — Popolnem opravičeno je, pravi govornik, da se avstrijski prispevek k skupnim stroškom zniža od 70 vsaj na 58 odstot., ogerski pa zviřa od 30 na 42 odstot. Ako državni zbor tega ne doseže, bode zopet naša državna polovica trpela škodo na korist Ogrom, kakor jo ie doslej imela. Konečno omenja drž. podpore deželi Kranjski povodom lanskega potresa ter prihodnjih volitev, po katerih bodo skoraj gotovo priili v državni zbor mnogo radikalnejši življi ter prinesli v ztïor-nico svežega zraka in duha. Koncem zanimivega govora je govorniku odmevalo živahno odobravanje, v dokaic, da so bili iborovalci popolnem zadovoljni s poročilom. Drugi govornik, gosp. Ig. Žitnik je govoril prav po domaČe med splošno pohvalo o kmečkih razmerali, pojasnil razne vzroke, vsled katerih propada kmečki stan, ter navel najnujnejša sredstva, da se ohrani ta steber države. —■ Govornik odločno naglasa, da se mora sedanii čas petdeset podobic in vsaka podobica je bila zavita v deset bankovcev po tisoČ kron. Na ta način je dobila od vseh zavržena Ana 500.000 kron." „Moj Bogi" vzdibne Oven, kakor da je treščilo vanj, „Da sem jaz to vedela I" toži gospa Vanda, „Saj ste imeli prya pravico voliti", doda notar, in jaz sem Vara še prigovaijal, da vzemite molitvenik, pa me niste hoteli poslušati". „Komu pa bi bilo ie v sanjah na misel prišlo, da more biti v starem molitveiiiku skrit tako velik zaklad!" „To se kaj lepo vjema, Gospodičina Rozalija M. je trpela pomanjkanje, predno se je izselila, zato si je shranila ono vsoto v molitvenik, ko bi se slnŽajno pripetilo, da mora še kdaj zapustiti svoje zavetje v samostanu". Dediča se poslovita; kako pa je vse vrelo jeze in zavisti v njunih srcih, to naj ugibljejo častiti čitatelji sami. tudi preproBti kmet več ali amiij pečati e politiko to je, on mora Tedeti, kaj dru^i delajo Ž njim. Ker kmet sam iiimH času ali denarjs, da bi redno Čital časnike, zato .^e mu mora na shodih pojasnjevati njegov poiořaj. In to ne zaradi teifa, da bi mu budili obupnost, /avist, jezo, upornost, kakor iiaoieravajo rudeČi tiocijalieti, lemveí da našemu kmetu vzbujamo samo/^avest, da g'a opozarjamo na rame napake in razvade, ob jednem pa s kmetom jednegfa duha in srca povzdigujemo glas do onih faktorjev, ki morejo in tudi morajo pomagati kmečkemu i[i Bploh nižjemu ljudstvu, ako /,ele sploh blagor države in debele Za to pa je zadnji čas, kmetom gre že voda v grlo. Govornik 8 številkami dokazuje, da od leta Î 868 grozno propada knietiaki aiau; to dokazujejo rastoči dolgovi, množeče se prisilne prodaje zemljišč in ponekodi ře nepopisna revščina. Pomoči vredni 80 sploh vfli delavski stanovi, pravi govornik, toda največji reyež je kmet, on je podoben svetopisemskemu Človeku, ki je pal med razbojnike. Bodi mu usmiljen Samaritan vsakdo, kdor ma hoče in more pomagati ; sicer propade prva opora države, podlaga in korenina naroda slovenskega. Če ta vsahne, kje je nas uarod? Narod Že nismo mi duhovniki, advokatje, notarji, učitelji, uradniki; narod naš živi večinoma pod slamnato streho ter strahom zre v bližnjo negotovo bodočnost. Ne pustimo, da bi se ga polastila obub in žalost, temveč olja tolažbe vliyajmo mu v njegove duševne rane; ne sramujmo se njegovih žuljev in podkovanih čevljev, saj smo vsi le njegovi sinovi. Vredni njegovi sinovi pa smo, če mu kažemo pot iz bed in nadlog do boljše prihodnosti, do zagotovljenega obstanka na domači, na slovenski zemlji, katero oratar sedaj moči 8 solzami Žalosti. Glejmo, da ne zabredemo v irske razmere, ter da zastavimo pot socijalistič-nemu duhu, ki se sili od zunaj v deželo. To ni dolžnost le duhovnikov, temveč vseh domo- in rodoljubov, če jim ni rodoljubje le prazna beseda. Dolžnost pa je tudi vlade, da ne gleda malomarno na soeyaino gibanje. Tudi njej kličemo: principiis malis obsta t V itažetku se ustavi zlegu : Govornik koneČno našteva razna sredstva, s katerimi bi se pomoglo kmečkemu stanu, tako so : kmečki domovi, zadruge, zalaganje vojske brez židovskih in požidovijenih prekupcev, boljSi dedni zakon, omejitev beraških ženitev, prememba po-aelskega reda, posojilnice, gospodarska naprednost v živinoreji, sadjereji in vinoreji, manjša bahatost pri dotah itd. Govornik konča med Živahnim odobravanjem, da hoče po svoji vesti tudi v prihodnje po skromnih močeh delovati v blagor u^večjega reveža med delavci, to je, za kmeta, brez ozira na polena od lave in desne. Kot zadnji govornik pojasni veleč, gosp. Ivan So In ce, misijonar v St. Pavlu v severni Ame- riki, v jako zanimivem govoru razmere ameriških izseljencev. Govornik naglasa, da so Američani preskrbeli že marsikaterega Slovenca ob Času bolezni, a doslej âe nibO pošiljali računov oskrbnih troákov domačim občinam. G, misijonar pravi, da je živel več Časa med Irci, yidel njih bedo in revščino. Irci neradi zapuščajo svoje domovje, a Če so prisiljeni, jemljó saboj v tujiuo kus domače zemlje, katero poljubljajo pred odhodom. Tadi Slovenec ljubi svojo rodno zemljo in zapuáča jo le T sili. Sedaj niso najboljše razmere v Ameriki za izseljence; naši ljudje naj so torej previdiil. če pa Že gredo v daljtio Ameriko, naj se ogibljejo raznih domačih in tujih agentov, ki preže na raznih kolodvorih na izseljence, kakor izstradani pajki na muhe. Vsi narodi imajo že svoje angenture v Novem Jorku, le za Slovence se drugi ne zmenijo, ko brezvestni agentje. Omenjal je pa gospod zlasti tudi, naj ne hodijo v Ameriko ljudje ki ne mislijo tam ostati, ampak le za par let tje gredó, da bi kaj denarja zaslužili pa sli zopet domu. Kdor pa je poMen in delaven, pa bi hotel služiti za hlapca, deklo, ker teli tudi v Ameriki jako pomanjkuje, bi sčasoma prislužil lepo svoto ter se preskrbel za stare dneve. Tudi temu govoru je sledilo živahno odobravanje. Okoli 6. ure predsednik zaključi zborovanje s trikratnim slavaklicem na sv. očeta in presvetlega cesarja. K«j je noTCgii po iivstrijsfeem cesiirstvu ? Minlsterski prettsednik grof Badeni pride 3. avgusta na Kranjsko. Obišče najprvo Bled, potem si ogleda belo Ljubljano, da se prepriča kako se le-ta vzdiguje iz razvalin. Ekscelenoi pri-redé različna društva in korporacije v Ljubljani serenade in bakljado. Prvi svetnik cesarjev pokazal je za časa potresa svojo naklonjenost Ljubljani, kakor se tudi sedaj pri evojem obisku zanima za razvoj mesta; obiskal bode „Narodni dom", bolnišnico, mestno hišo, različne cerkve, deželne in državne zavode. Deželni zbori, štajerski, koroški, zgornjeav-strijski in šlezijski so razpuŠčeni ; volitve razpisane. Ruski car bode sedaj potoval z velikim spremstvom po raznih vladarskih dvorih. Na Dunaj dojde 23. avgusta, kjer se bo mudil tri dni. Kaj jo uovega po širokem sTota? Turčija tiči globoko v dolgovih. Sedaj nameravajo prekucniti nekaj dolga na balkanske državice, toda težko Če se jim posreči. Črna gora in Srbska hočeta bojda v tem slučaju raje napovedati državni bankerot. Krečansko vprašanje prikipelo je skorej do vrhunca. Ako Turčija ne pripozna opravičenih lihteT kristjanov, dvignejo le-ti gr^ko lastavo 1er se hočejo popolnoma ločiti od Turčije. V tem slučaju mora potem Gr^ka pokarati svoje lice. Tudi v Makedoniji vzdigujejo ňe vstaši. Le ker se bojé države veČje vojne tia Balkanu, postopajo tako ma!o sLrogo a Turčijo, toda vse kaže, da ji bije v Evropi zadnja ura. Na otoku Kubi je vse pri starem. Spatijci se zaman trudijo da bi napravili mir. llt^ta^i se drže sedaj že čez leto dni, ter so bili vsi stroški, vse zrnate Spancev brez uapeha. Na Japonskem je sedaj taka beda in lakota, da je iamoâiija vlada dovolila, da starièi svoj« hčere prodadó. Lakote iii pogina 3e bodo pač marsikateri reeili, ali kaj pa bo z nravnostjo?! Àli je kaj prijetnejšega za oČeU in za mater, kakor da imata zdrave, vesele in pridne hčerke na svojem domu, kako veselo opravljajo svoja dela bodisi DA polji ali v kuhinji. Kolika razlika je pa, ko se katera izmed tukajšnjih v domovino poverne ■ pokr&r-jeoo obleko, z bledim obrazom in mogoče bolna na duài. Pazite rajái slovenski očetje in matere doma ua svoje, ker v tujini vam na nje paziti je nemogoče, in odgovor katerega bode Bo|ç od vas zahteval le vam v oakerb izročenih otrok, ue bode pretežak. Ni res da Slovenka tukaj zasluži v treh letih do 3000 tolarjev; ampak sploSna plaća je od 10 do 16 tolarjev ua mesec. Velika razlika! Piše se nam: Ez Amerike, Cleveland 0. [Konec.] 29. junija. — Čita se v 12. številki nam dragih „Dolenjskih Novic" dopis ix Musininga, v katerem pripoveduje g. dopisnik naiini mladenkam^ kako lehko jiostane od doma sem priila deklica tukaj srečna. Ali tega pa ni povedano, koliko vec jih pa postane tnkaj nesrečnih, Poznam jih precfljSnjo število mladih žen, ki z objokanimi očmi hodijo okoli znancev, in tndi okoli továren, da prosijo službe za svoje može. Ttikajânja ženitev je splob brez vsega premisleka, dasi bi bil ravno pri ženitbi dobri premislek najpotrebnejši. Mladenič se ožoni seveda ua tovarniško ali rudniško delo. Tega pa ue prevdari, bode li imel delo zagotovljeno od danes do jutri, deklicii na to še menj misli, ker že pregovor pravi, da ženske imajo dolge lase pa kratko pamet. Posebno v sedanjih časih je tukaj na slabem stališč» delavski stan, ker kapitalisti stiskajo delavsko ljudstvo od leta do leta bolje. Da bi si pa misli gojili, da se povrnejo dobri časi, je pa nemogoče; če eden delavec delo pusti, čaka jili na njegovo mesto 50. Ako se mladenič v stari domovini ožeui tudi že na zapuščeno posestvo, pa vendar ako skupno pridno delajo, je še upanje da si opomoreta; tukaj je drugače, obema pridnost ne pomaga, ker imata oba tako rekoč roke zvezane. Da si pa držita „Beardiugliouse" to je da imata mladeniče na stanovanji, tudi ne gre. Koliko iz nied teh pa ima delo, da gotovo ob mescu plačajo? Ako jih je en mesec 15 na stanovanji, drugi mesec mogoče da že samo 6. Nikakor pa ue trdim da pridna deklina ne bi prav z lahka si tukaj lep denar prislužila. Ali koliko jib pa spozna, kaj dejiar velja? Smem trditi, da izmed 100 sem došlih jih na prste ene roke seštejemo, in drugič, da ae ne bi prevzele. Ker seveda po tukajšnji šegi si mora omisliti klobuk na glavo; gu-galni stol ji je tudi potreben, da ee ziblje na njemu. Ako je primorana taka stvarca povrniti se v domovino, kako je ti mogoče, da bi doma z veseljem opravljala kmetska opravila? Najbolj je resnična opomba uredništva v IH. Štev. „Dolenjskih Novic". Tudi jaz sem tega mnenja, ker so mi znane tukajšnje razmere, da nikdar ne svetovam poštenemu kmetskemu dekletu Amerike, Zapustil sem doma v stari domovini 2 hčerke, ki bi jih pa raje našel doma, da bi prosile od hiše do hiše koščeka kruha, nego da bi jih sem izvabil, da bi tukaj zgubljevale zdravje na duši in telesu. Domučo vesti. (Premeščenje.) Pi'ofesorja novomeške gimnazije, gospoda Fon in Subaft gresta na srednjo šolo v Celje, ná nju mesta pa prideta gospoda Artelj iz Arnave in Vidmar iz Ljubljane. (Našega prevzv išenega knezoskofa) sta obiskala zadnje dneve prevzvišena gospoda knezo-nadskof goriški Zorn in škof tržaški 8 ter k. (Nove mase) bodo imeli v nasi škofiji letos naslednji ČČ, gg.; Iz četrtega leta; Jakob Bene-dičič, 2. avgusíA v iŠmiirtinu pod Óutarno Goro; Josip Erker, 9. avg. v Stari cerkvi (Srednja vas) pri Kočevju; Jos, Gliebe, 2, avg. v Polomu ; Jan. G-nidovec, 26, jul. v Ajdovcu; Janez Godec,,9. avg, na Bohinjski Bistrici; P. Koprivec, 26. jul. v Škofji Loki; Janez Mihelčič, 26. jul. y Ljubljani pri sv. Petru; Ant, Pleáič, 26. jul. pri sv. Katarini ; Luka Preželj, 24. jul. v stolnici pri altarjn N, Lj. Gospe; Anton IŽnidarsič, 2. avg. v Do-brepolju. Iz tretjega leta čČ. gg,: Janez Baloh, 2B, jnl. v Ljubljani pri tiercu Jezusovem; Janez Klemen, 9, avg. na Brezovici; Frančišek Oranič, 9. avg. v Križih pri Teržiču; Jakob Ramovš, 2. avg. v Smledniku; Jiinez Snmkavec, 2. avg. v Srednji Vasi v Bohinju; Andrej Siraj, 26. jul. v bmarijah na Doleiyskem; Janez Žavbi, 9. avg, v Srednji Vasi v Bohinju, (Slovencu čast.) V kiparski šoli na Dunaju je dobil prvo darilo Slovenec, akademik Alojzij Repič iz Vrhpolja pri Vipavi. (f Umrl) je preč. gosp, Peter BerĆič, bivši župnik v Starem Logu. Vsled bolezni je sel v pokoj, prvega julija se je prselil v ljubljansko hiralnico ter tu v 43. leiu sklenil svoje življenje. Naj v miru počiva! (t Umrl) je v Št. Jerneji 23. julija po dolgem bolehanji gosp. Josip Kessler, ključavničarski mojster in posestnik. Nuj v miru počiva! (Novomeške občinske volitve) vršile so ■e 16. julija, in sicer za III. razred ob 8. uri, za II. razred ob poln dveh in za I. razred ob štirih po-polndne. Volitve ste se udeležili dve stranke s precej močno borbo. Izid je bil naslednji : V III. i'azredn so bili izvoljeni z glasovi: 89 Maks Brnnner, 87 Vincenc Umek, 81 Ivan Krajec, 80 Janez Mehora, 75 Anton Kos, 74 Adolf Pauaer mlajši; za namestnike; 83 Jožef Jazbec, 76 Jožef Dular, 73 Janez Ferlič, V II. razred: 16 dr. Jakob Schegula, 16 Karol Kosman, 14 Otmar Skale, 14 Tomaž V alka, 13 Adolf Gnštin, 12 France Perko; za namestnike: 16 Viktor Duriui, 14 France Košicek, 10 Leopold Kopač. V I. razred: 29 dr. Peter Defranceachi, 29 dr. Albin Poznik, 28 Ignacy Fa j dig a, 28, Adolf Pauser senior, 25 Ljudevit Golia, 22 Teodor Vidic; za namestnike: 26 Martin 15 švev nOLK^JSKE NOVICE. Blrtn 1*21 Moliar, 26 J. N. Surz, 22 Albin Smola. — Minolo soboto p& je biU volitev žujiaaa in odbornikov pod predsedstvom gr^sP' df- Poznika. Županom je bil izvoljen gosp. dr, Jakob Scliegula, svetovalcem pa gg. dr. Albin Pozuik, Adolf P au ser in Makso Bruner, Novoizvoljeni župan le na intenzivno prigo-varjHnje iïjavi da županstvo aprejme, zahvaljuje se za izkazano ma čast, obljuboje, vso skrb in vse moèi obračati v korist meata in prebivalstva. Povdarja plodovito delovanje njegovega prednika gosp. Perko, ter ga prosi, ostale častne mesta, ki jib zavzema, obdržati. — Gosp. predsednik dr. Poz ni k pozdravi novega gospoda župans, pripiiročuje mu blagor mesta, t«^r He tudi v laskavih besedah spomni bivšega gosp. župana Per kota, povdarjaje njegovo neumorno pridnost in uspesno delovanje, ter da se pri novi izvolitvi ni nanj oziralo, ker je s premnogimi opravili silno preobložen. — Slovesna zaobljuba gosp. župana in svetovalcev vrňila se je v pondeljek ob 6. uri v navzočnosti gosp. c. kr. okr. komisarja Kresela, ki je nadomestoval odsotnega gosp. okr. glavarja. — Ka večer izvolitve igrala je mesitna in mei^nska godba na čast novoizvoljenemu županu, ki je ravno ta dan svoj imendan praznoval, pri njemu in drugih dostojanstvenikih, požarna bramba pa je priredila ob jednem veliko bakljado. Pri Tučku pa je bil koncert, kteri je bil brez prejšnje napovedi dobro obiskan. (Dvajsetletnica novomeške požarne brambe) vršila se bo 15. in 16. t, m, na kaj slovesen način, in se požarna bramba kaj pridno pi'i-praylja na sprejem gostov. Slavnostni vspored je sledeči:'Na predvečer ob poln 9. uri: Mirozov. Soboto, 15. avgusta: Zjutraj ob 5. uri: Budnica. Dopoldan ob poln 10. uri: Sprejem doàlîh društev in gostov na kolodvoru. Dopoldan ob polu U uri: Sť. ntasa v samostanski cerkvi. Dopoldan ob 11. uri: Sprevod po mestu in pozdrav gasilnih društev po mestnem županu. Dopoldan ob polu 12. uri; Javna vaja novomeškega gasilnega društva na glavnem trgu. Popoldan ob 1. uri: Skupni banket na Tučkovem vrtu. Popoldan ob 4. uri : Zbirališče na glavnem trgn z vlakom ta dan odhajajočih gasilcev in gostov. Od polu 6. ure: Ogled novomeške okolice. Zvečer ob 8, uri: Koncert na Tučkovem vrtu. Nedeljo, 16. avgusta: Zjutraj ob 5. uri: Budnica. Dopoldan ob 10. uri: Zborovanie delegatov v mestni dvorani. Popoldan ob 1. uri: Skupni obed delegatov. Popoldan oib 4. uri: Spremljevanje odhajajočih delegatov in gostov na kolodvor, (EvharistiČni shod) so imeli 30, julija v Ljubljani duhovni naše škofije. Namen slioda je boLj in bolj poživiti ljubezen do Jezusa ter _ vsled tegi Češćenje presv. Bešnjega telesa pri sebi in druzib. Jako veselo je, da se v tej reči zadnja leta začenja po katoliškem svetu sploh veselo gibanje. (Poštne nakaznice.) S 1, avgustom nadalje dostavljale se bodo pri tukajšnem uradu postne nakaznice z zneskom vred, dostavnine bo plačati za znesek do 2 gld, jeden krajcar, za višje pa 3 kr. Ako ima kedo več nakaznic ob enem dostavljenih, pa za naj-TiSji znesek 3 kr. in za druge 1 kr. Tudi je na novo «î'eljane, da se mora denar t"^ POŠtni nakaznici sprejeli tekom osmih dni, drugače zapade in se vrne pošijatelju nazaj; tisto velja tudi za drage vožne po-ài^atve. (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Novo mesto) vršil se bo, ker je bil oni od 23. julija preslabo obiskan, v pondeljek 3. av- gusta ob 6. ari v prostorih „Nar. Čitalnice" z znanim že priobčenim vsporedom. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. (Velika skupščina družbe sv. Cirila inSIetoda) vršila se bo letos v Ljubljani 11. avgusta, (Izvrševalni odbor sloveskih delavskih stanov) sklicuje letnje skupno posvetovanje na dan 15. in 16. avgusta. Vapored. Zborovalci se zbirajo dné 15. avgusta zjutraj v rokodelskem domu v Poljskih ulicah : Ob 8. uri sv. maša v cerkvi Jezusovega 8rca. Prvo posvetovanje je od 9.—12. v rokodelskem domu. Posvetovanje se nadaljnje od 2.—4- Ob 4. priredi slov. katol. del. pevsko društvo „Zvon" veselico. Dné 26. avgusta: Ob 8. sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Ob V3IO' shod siov. katol. del. društva. (Maturo je delalo), vLjubljaniTS asmo-šolcev. Z odliko jih je izvršilo 13, s prvim redom 44, za dva meseca odloženih je 16 in za eno leto samo eden. Ootovo je to jako povoljen vspeh. — V Gorici je delalo maturo 17 osmošolcev; 14 jih je skušnjo napravilo, dva sta pala za eno leto, jeden za dva meseca, med temi 14 im^o odliko štirje. — V Novem mestu je delalo maturo 14 osmošoleev. Odliko je dobil eden. — prestalo je skušnjo z navadnim prvim redom 8, trije so odloženi za dva meseca, dva za eno leto. (Brunerjevo gostilno v Novem mestu) je vzel v uajem g. Fric Novak, v Ljubljani dobro znan iz hotelov pri „Slonu" in pri „Lloydu". (Okrajna posojilnica v Mokronoga) bode imela dne 9, avgusta t. 1. popoldne ob pol petih v šolskem poslopji v Mokronogu izvanredni občni zbor v svrho nakupa druStvene hiše, h kateremu vse zadružnike najuljudneje vabi. Po preteku pol ure ae bode zborovalo ne glede na število navzočih zadružnikov. (Pri flv. Miklavžu na &orjancih) bo duhovno opravilo letos 11. pobinkostno nedeljo dne 9. avgusta. Med sv. mašo bode darovanje za cerkvene potrebe. Treba je zvonik pokriti z novo streho, dolga je pa tudi áe plačati 1477 gl. 88V2 kr. Cerkev nima drugih prihodkov kakor prostovoljne darove, ktere častilci sv. Miklavža na altar pokladajo. Opravilo bode ob 10. uri. (Trtoreja.) Letošnjo pomlad je bilo iz državnih trtnic razdeljenih med vinogradnike v novomeškem okraju 26.000 ključev in 34.167 korenjakov. Največ jih je dobila novomeška kmetijska podružnica. (Nalivi in viharji) letos po našej domovini ne počivajo. Zahvaljevati moramo Boga, da nam toča ne napravlja pri tem še posebne škode, da si po raznih krajih ni ^ilo popolnoma brez nje. V Stopiški župniji na priliko sta toča in naiiv napravila znatno škodo v vaseh Gorenja Težka voda, Dolž in Vrh. (Za IIL zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu), katero se priĚae 3. avgustu, ao izžrebani glavnim porotnikom naslednji gg. : Hočevar Aut,, pos. na Studencu; Malic Peter, pos. na Vinici; Rajmer Ant., pos. in trg. v Metliki; Zorko Fl., pos. v Družinski vasi ; Miklič Anton, pos. v Statenberku ; Marinčič Mart., poa. na Gorici; KržiČnik Ant., poa. ia usnjar v Mokronogu ; Kambič Mat,, pos iz Krasinoa; Košak Jos., pos. na Dol Kronovem; Kolar Jan., pos, y Kotu; Doltar Jos., pos. in mlinar v Ôrnomlji; Seljak Jan., pos. na Dobravi; Loy Al., pos. v Kočevji; Vrtin Jan., pos. na Dobličah; Puntar Jos, ml., pos. na Gor. Pijavškem; Bukovec Jos., posest, v Klečah; Pehani Fr,, poa. v Žužemberku; Verbič Fr., pos. v Gaberji; Staudohar Pet., trg. v Predgradu; Pece Jan., ^s. n» Bisterci; Tratar Ant., po», na Malkovcu; Čárek Fr., na Loki; Buíar Lav., pos, in usnjar v Kostanjevici; Papež Jon,, pos. v Dol. Boltanji; Ma-jerle Jan., pos. iz Otovec; Majerle Peter, gostiln, in mesar v Predgradn ; Hkubic Jos., Mat,, pos. v Čruomlji ; Jntraž Fr., pos. in klepar v Metliki; Kus Jan., pos. ? Brežab; Stipanič Janez, pos. v Građacu; Lakner Mib., po8. v Knežji Lipi; Bukovec Jan., poa. na Mrzli Luži; Veael Jos., pos. in trg. v Zumostecu; Walland Fr., pos. v Žužemberltii; Bare Pavel, trgovec v Predgrađu. — Nadomtístiiim porotnikom naslednji gg.: Božič Fr., pos. in trg , i'erliČ Jan., posest., Koâièek Jos,, pos. in ključ,, Kopač Leop., klobučar, Brunner Make, pos.. Kune Karol, klobučar, Kiaclier Karol, pos., Grossmann Karol, odvttn. koncip, iz Novega mesta; Mrvar Fr., pos. iz Vel. Škřrjaně. Loterijske številke. Trel 18. julija 47 50 1 48 78 firadec 25, „ 37 fiS 73 82 44 ZAHVALA. Za milo iointje uiej Me^iiijo in ob smrti moje nepoiahljive soproge, ozirointi sestre tete in svakinje, guipe MIBÍJE MlKUil izrekam tam potom vaim MĚno zalivalo; soaebuo pa Se prei. (lulioTBúiui, slavni požarni brambi in iastitim gosi) pevcem, vsim prijaiel.jem in znancem za obilno Bpremstvo k večBEmii počitltu in pudarjena lejie venne, vaim izreka toplo zahvalo. Toplice, 28. julija 189fi. (i?g;) 2alujn£i soprog Izidor Mlkula. ®kîlri(lelke ter plačuje po najboljših cenah, — Ponudbe naj se blagovolijo posipati na prej omenjeno registrováno tyrdko, (137—2) P. n. UsojaiD se najiiljudueje nazn&niti, da sem prevzel v torek dné 28. julija vodstvo od Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu v najem vzete, staroreuomirane HSliliG HSD. Maha Br U v Slovem mestu. pP J potrudil se bodem kot zaatopnilt imenovane tiivov&vne » pozorno iioatrežbo, ukus-nimt jedili, izhornimi vini, posebno s i)rÍ8tDÍmi dolenjskimi vrstami, kakor tudi z najboljšim ReininghauSklm marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti. Zh prijazen obisk prosi z velespoátovanjem Fric ll'ovak, (184—1) prej glavni natakar v hûtelu ,Lloyd" v Ijutljani, _ _ Zaioga piva pivovarne Reininghaus je v isti hiši, kjer ao se povekëale lede-niëke kleti, in se vabijo gospodje gostilničarji prijazno na odjeiuanje sploâno znanega izbornega marinega in uležanega piva v sodih ter se zagotovlja izredno pozorna postrežba. Dve hiši na prodaj! | V Žužemberku na prodaj je hiěa st. 14 z gospodarskimi poslopji in vrtom, in hiŠa 26 ravno tam. Obe hiši ste v dobrem sUnn, nadstropje TÎsoko, prostorne in pripravno priredjene. Ponudbe naj se pošljejo (14^-4) gozdarskemu nradu t Sotesko, p. Dvor. i#eeee**e*eeee» Kdor hoće kaj kupiti b]aga za obleke, bodi-si sukno, cajg ali ženske obleke, narejene srajce (Jagerhemden), kravate itd., potem kavo, sladkor, riž (rajž), olje, jedilno in namizno, moko in sploli vse v âpecerijo spadajoče refei, kakor tudi železnino: lopate, krampe, sekire, teske za pluge, lemeže za lesene in železne pluge, žage, verige. Žico (drat), kovanje za vrata, okna itd,; ako ima kdo za prodati stari mesing, kufer, vestajn (Weiustein), cinasto posodo, svinc, jajca, konoplje, kimel in šs druge reči, naj se oglasi pri v Novem mestu pri okrožnem sodiâèu v gospej [Í|Í] Bervarjevi hiši ali na pri filijali (podružnici) ™ v Smihelu. Postrežba poštena, dobro bla^o, nizke cene. Poeebjio «e ulaj ^pôroèa, da posestniki travnikov dajo kitnel pol/irati, ker ee to mali trud la/i/co veliko zaduii. (l«í)-8) fhrew^ ie kct Qj primes k bobovi kavi Sfííno zdrava kavina pijača. Dul i «» DOTsod, pol kile ch ib ki. JyarjJ^I Znrji-jj ničvrednih po* nu-Ajolxih icdtilkoT je traba pažití lia iiTtrn« ^ti^voj« ■ imeiioDi; Rathreiíier ceno in pod ugodnimi pogoji, skoro nov mlin, ki ima vedno dosti vode. Isti ima tri tečaje in stope. Nahaja se zraven travnik in vse potrebno gospodarsko poslopje. — Već pove Rudolf Kmisteljf (146—4) gottihdèar u Skocjanu na Dolenjekem, Podpisani naznanja, da dela prav po nizki ceni lepe vsakovrstne lončene pečti Visoke za greti, kmetske za kruh peci, in Ste-dilna ognjišča (šparherde) in vsa k temu spadajoča dela glinene robe raznih barv, ter si dovoljiye, te a tem slavnemu obćiDstvn in častiti duliovâcini piiporožati. Franc Piletič, pečarskl mojster v Gradacu prt Metliki ns Dolenjskem! llaTHMrt* : 04f»rMni mdaik, iadi^kttU, malaiiMk ia. takw J, Kraji«,