LETO XVI. CELJE, 15. SEPTEMIRA 1969 ŠTEVILKA 9 KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJU Za poslovne rezultate letošnjega prvega polletja je značilen visok porast obsega poslovanja na področju prometa in proizvodnje. Ta visok porast je delno posledica upadanja obsega poslovanja v prvih štirih mesecih preteklega leta, delno pa rezultat povečane ekspanzije na tuja tržišča. S povečanjem obsega poslovanja se je izboljšala tudi akumulativnost poslovanja, vendar ne v odnosu s porastom realizacije, ker so stroški reprodukcije močno porastih Do porasta stroškov reprodukcije je prišlo zaradi povečanja stroškov vzdrževanja, pre-konormativne uporabe surovin v nekaterih obratih, povečanja osebnih dohodkov, delno neizkoriščenih kapacitet v nekaterih kemičnih obratih ter povečanja cen nekaterim surovinam, uslugam in pomožnemu materialu iz naslova porasta domačih cen, oziroma uvedbe davščin pri uvozu v maju preteklega leta. Poslovanje v letošnjem prvem zacije v znesku 3,628.027 dinar-polletju smo zaključili z dobič- jev. Prvo polletje preteklega kom, ki znaša po pokritju iz- leta smo končali z izgubo v vi-gube iz naslova družbenega šini 1,638.821 dinarjev, povpreč-standarda 1,172.027 dinarjev ob ni osebni dohodek pa je močno povečanju osebnih dohodkov v zaostajal za onim v panogi in vkalkuliranem dohodku reali- regiji. OBSEG POSLOVANJA Celotni dohodek — v primerjavi s preteklim letom v dinarjih januar—junij 1968 januar—junij 1969 Indeks 168,605.058 195,699.033 116,06 a) Struktura celotnega dohodka (fakturirana medletna realizacija) Besedilo januar—junij 1968 januar—junij 1969 Indeks 1968 = 100 Realizacija Izdelkov: — na domačem tržišču — v tujino realizacija izdel. skupaj Realizacija storitev ipd. Realizacija materiala in odpadkov Realizacija storitev in materiala skupaj Realizacija investicij Realizacija skupaj Drugi dohodki 73,279.47« 87,401.938 109,004.481 4,815.279 17,603.118 22,420.397 298.321 131,723.198 796.841 87,401.93« 59,327.449 146,729.385 1,404.901 215.269 1,620.170 380.960 148,730.515 4,605,195 119,27 166,07 134,61 29,18 1,22 7,23 127,70 127,70 577,93 Medletni celotni dohodek 132,520.039 153,335.710 115,71 od vrednosti, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta ter za 15,19 % večja od planirane. Zaradi velikega porasta prodaje v tujino je udeležba le-te v skupni realizaciji izdelkov močno porastla in znaša v prvih šestih mesecih 37,7 %. Realizacija storitev, materiala in odpadkov je dosegla le 7,23% lanskoletne vrednosti. Letošnja realizacija iz tega naslova je normalna za cinkami-ške prilike, saj smo v preteklem letu izjemoma odprodali večjo količino kvalitetno neustreznih koncentratov, po drugi strani pa je bi olbseg predelav za domače tržišče manjši. Realizacija investicij je porastla, ker je šlo za manjše investicijske posege pri katerih je bial udeležba naših vzdrževalnih služb nekaj večja kakor v preteklem letu. ((Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja in produktivnost i| v avgustu 196^ ij < ►; Vrednost blagovne pro- • •: izvodnje, ugotovljena po stalnih cenah, je v avgustu j •; v primerjav z ono, ki je • •: bila dosežena v mesecu ju- • >! liju, porasla za 7,62 %, > j: medtem ko znaša indeks ; porasta na doseženo vred- ;;j nost proizvodnje v istem mesecu preteklega leta ; ;■ 115,53%. Kumulativno v : ;< razdobju prvih osem me- : | secev letošnjega leta je proizvodnja porastla v pri- : i merjavi z ono, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta za 19,84 %. j I V primerjavi z doseženo ;; proizvodnjo v mesecu juli- :: ju je v avgustu porastla j: proizvodnja naslednjih;; proizvodov: surovega cin- • ■ ka in prahu iz topilnice, j; rektificiranega cinkovega ; ; prahu, kadmija, cinkovega belila, žveplene kisline na ; ;j novih napravah, čašic za ; galvanske elemente, cinko- ; ;• ve žice, zamak cinka, kro- :: movega galuna, cinkovega : ;j sulfata, svinčevih oksidov, : j superfosfata, kemolit : I; plošč, cinkografskih plošč, 1 i zemeljskih barv, VOBA 11; barv, organolov ter zaščit- : I; nih pomožnih sredstev. ■ j; Osem dvanajstin letnega ;; plana vrednosti proizvod- :: nje smo dosegli s 75,35 odstotka. :: V razdobju osmih mese- ;; cev letošnjega leta je v •; primerjavi s preteklim le- ;; tom porastla proizvodnja ;; naslednjih proizvodov: su- ;; rovega cinka in prahu iz-:; topilnice za 7,3 %, rektifi- : J ciranega cinka za 8,2 %, : I cinkovega belila za 24,4 žveplene kisline na novih I (Nadaljevanje na 6.strani) ;; b) Dinamika porasta medletnega celotnega dohodka Z ozirom na nove spremenjene predpise, po katerih se ugotavlja celotni dohodek in dohodek v letošnjem letu, nam daje pravilno sliko gibanja obsega poslovanja v sferi prometa le primerjava medletnih gibanj realizacije v obeh razdobjih. Vendar je potrebno tudi te podatke prečistiti za spremenjeno tehniko knjiženja predelovalnih poslov v letu 1969, ko je vrednost materiala pri teh poslih ovrednotena, ker v preteklem letu ni bil primer (dinarjev 6,389.398). Porast realizacije izdelkov na domačem in tujih tržiSčih znaša po knjigovodskih podatkih v šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim raz- dobjem preteklega leta 34,61 %. Če od letos dosežene vrednosti realizacije gotovih izdelkov odštejemo vrednost materiala v predelovalnih stroških, dobimo realen porast obsega realizacije, ki znaša 28,74 % V tabeli prikazan porast realizacije na domačem tržišču (19,27%) je realen. Medtem pa je potrebno vrednost realizacije v tujino zmanjšati za ovrednoten material, ki se nanaša na posle s tujino. T,ako prečiščen porast realizacije v tujino znaša v primerjavi s preteklim letom 48,18 %. Vrednost prodaje v tujino izražena v USA $ znaša v pr-vetn poletju letošnjega leta 3,948.134 $ in je za 40,2 % večja Pogled v predsušilnico predležev Kako smo poslovali v prvem polletju (Nadaljevanje s 1. strani) Drugi dohodki so znatno vplivali na povečanje medletnega celotnega dohodka, ker so porastli dohodki od obresti, drugi izredni dohodki in dohodki, ki se nanašajo na poslovanje iz preteklega leta. Po prečiščenju medletnega celotnega dohodka, doseženega v prvem polletju 1968 za vrednost odprodanih koncentratov in celotnega dohodka, doseženega v letošnjem letu za ovrednoten material iz predelav ter izredne dohodke, ki izhajajo iz preteklih let, ugotavljamo, da znaša realen porast medletnega dohodka v primerjavi s preteklim letom 23,9 o/o Vplivi na obseg realizacije in celotnega dohodka Vrednost medletne realizacije je zaradi povečanega obsega prodaje gotovih izdelkov in uslug porast la za 33,487.940 dinarjev Zaradi večjih doseženih cen od cen v prvem polletju 1968 pa je vrednost prodaje porastla za 836.586 dinarjev Fizični obseg prodaje vseh metalurških proizvodov je večji od onega, ki je bil dosežen v istem razdobju preteklega leta. z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja porastla za 21,42 %. Visok porast proizvodnje je posledica stagnacije obsega poslovanja v prvih štirih mesecih preteklega leta, ko je bila vrednost proizvodnje kar za 9 % manjša od one, ki je bila dosežena v istem razdobju leta 1967. Polletnega plana proizvodnje (50 % letne planirane proizvodnje) nismo dosegli: — v topilnici surovega cinka (brutoproizvodnja) — zaradi remonta peči; — pri novi žvepleni kislini — zaradi zastoja na piritni liniji — pomanjkanje koncentratov; — pri cinkovi pločevini — zaradi okvar in remonta; — pri cinkovih čašicah —odpadla je planirana prodaja Croatiji; — pri cinkovih strešnikih — zaradi manjše prodaja od planirane; — pri cinkovi žici — zastoj v prodaji zaradi *kvailtete; — pri žlebovih in ceveh — zaradi manjše prdajc od planirane; — pri ameriških trakovih — zaradi manjše prodaje od planirane; — pri anilinskih barvah — zaradi manjše prodaje od planirane; Tovariš Zvone Arh v obratni pisarni valjarne vpisuje svoje ugotovitve v raportno knjigo Čeprav jc celotni Fizični obseg prodaje kemijskih proizvodov večji od onega v preteklem letu pa vendar ugotavljamo tendenco upadanja prodaje naslednjih proizvodov: bromovega galuna, natrijevega sulfida, ultramarina, mešanih gnojil, organskih barvil in pomožnih sredstev ter zemeljskih barv. Do pomembnejšega znižanja prodajne cene je prišol le pri cinkovi pločevini zaradi znižanja cene v Zahodni Nemčiji. Področje proizvodnje Letni plan proizvodnje je~Eil dosežen s 57 %, v primerjavi — pri pomožnih sredstvih — zaradi manjše prodaje od planirane; — pri kromovem galunu — zaradi manjše prodaje od planirane; — pri natrijevem sulfidu — zaradi manjše prodajo od planirane; — pri cinkovem sulfatu — zaradi manjše prodaje od planirane; — pri ultramarinu — zaradi manjše prodaje od planirane; — pri superfosfatu — zaradi remonta v juniju; osnovni plan je dosežen; , — pri PK gnojilih — zaradi neustrezne kvalitete in asortimenta; Arhiv vzorcev v novi povzorfevalnici — pri VOBA barvah — plan realizacije je bil dosežen, proizvodnja manjša zaradi zalog od 1. 1. 1969; — pri antikorozijskih premaznih sredstvih — plan ni dosežen zaradi manjše prodaje od planirane; V primerjavi s prvim pol-letjem 1968 pa je padla proizvodnja naslednjih proizvodov: — cinkovega prahu in rekti-fikacije — zaradi remonta; — cinkove čašice — prodaja je bila večja (zaloge 1. 1. 1969); — analinske barve in pomožna sredstva — upadanje prodaje; — natrijev sulfid — upoda-nje proizvodnje; — ultramarin — upadanje proizvodnje; — zelena galica — izpadla proizvodnja zaradi zastoja v proizvodnji bromovega galuna; — zemeljske barve — upadanje prodaje. PRODUKTIVNOST DELA 1. Tehnična produktivnost dela Dosežena proizvod, po stal. cenah opravljene delovne ure 1.-6/1968 1.-6/1969 Indeks 1968 = 100 Proizvodnja po stalnih cenah Izvršene delovne ure v 000 din Vrednost proizvodnje na 8 ur — din 126.709 2,199.154 461 153.854 2,411803 510 121,42 109,66 110,62 2. Produktivnost dela na zaposl. dosežena proiz. po stalnih cenah število zaposlenih Proizvodnja po stalnih cenah v 000 din povprečno število zaposlenih Vrednost proizvodnje na zaposlenega din Porast produktivnosti dela na zaposlenega je večji od porasta tehnične produktivnosti dela zaradi izboljšanja izkoristka časovnega fonda, kar jc po- 126.709 2.032 62.336 153.854 2.117 72.675 121,42 104,18 116,54 sledica manjšega izpada iz naslova letnih dopustov in prenehanja 7-umega neplačanega delovnega časa v skupnih slu/.bah. IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA Elementi strukture I.—VI. 1968 I.—VI. 1969 ure % ure % Možni Časovni fond 2,535.936 100,00 2,642.016 100,00 Izvršene delovne ure v rednem del. času 2,147.303 84,68 2,312.634 87,53 Državni prazniki 62.168 2,45 63 443 2,40 Letni dopust 106.002 4,18 81.291 3,19 Drugi plaCani in neplaCani izostanki 6.754 0,27 6.911 0,27 Državljanske dolžnosti 856 0,03 1.320 0,05 Bolovanje doječe matere in nega otrok 156.634 6,16 167.893 6,35 Neopravičeni izostanki 1.306 0,05 5.521 0,21 Izpadle ure zaradi 7 urnega delovnega Časa 55.223 2,18 _ Izvršene delovne ure v rednem delovnem Času 2,147.393 97,63 2.312.634 95,88 V nadurah 51 761 2,33 99.169 4,12 Skupaj 2,199.154 160,00 2,411.803 100,00 Povprečno število izvršenih delovnih ur na zposlenega 1.082 1092 100,92 Povprečno število zaposlenih 2.032 2.117 104,18 (Nadaljevanje na 6. strani) V letu 1967 je Železarna Ravne na Koroškem od nemške firme »Georga« (GesellschaH fiir Organisationsaufgaben und Ililfsinittel M. B. II.) kupila organizacijske pripomočke za operativno planiranje za obrat livarne. Po uspešni instalaciji sistema in ugotovitvi učinkovitosti Georga organizacijskih pripomočkov v tem obratu, se je vodstvo podjetja odločilo, da za racionalno organizacijo notranjega in zunanjega celotnega procesa podjetja nabavi ustrezne Georga organizacijske pripomočke. V letu 1968 je podjetje z delnim sodelovanjem Georga specialista, kou-zultanta kompleksno reorganiziralo celotni poslovni proces podjetja. Smotrnost in učinkovitost sistema ter prvi rezultati v Železarni Ravne so spodbudili tudi druga podjetja v Sloveniji, da so^ se odločila za nakup Georga sistema operativnega planiranja in Georga organizacijskih pripomočkov. Kako Georga sistem operativnega planiranja celotnega poslovnega procesa podjetja omogoča termiranje, pripravo, sprožitev, krmiljenje in nadzorovanje vseh temeljnih funkcionalnih poslovnih procesov podjetja, tj. procesa nabave, proizvodnje in razpečave. čilo. V Gentru za krmiljenje nalogov za delo fino planirajo kapacitete in časovni potek ter nadzorujejo izvrševanje vsgh delovnih operacij v proizvodnem procesu. V predrazde-ljevalnici in razdeljevalnicah nalogov za delo po posameznih delovnih področjih, obratih — oddelkih, pa se pregledujejo in nadzorujejo delovne obveznosti za vsa strojna in ročna delovna mesta, določa se zaporedje delovnih operacij (Georga diagonala) in nadzoruje se tehnološko zaporedje delovnih operacij na delovnih mestih. S tem Georga sistem operativnega planiranja popolnoma omogoči, da se uresničijo sprejete naloge in dosežejo ekonomski cilji podjetja. Georga organizacijski pripomočki v centru za nadzorovanje naročil so: — Naprava za nadzorovanje naročil, v kateri je mogoče na principu viseče kartoteke sistematično pregledati časovno odvijanje in nadzorovanje celotnega poslovnega procesa in posameznega naročila ter ju opredeliti po kraju (objektu-fazi izdelave), kakovosti, nosilcu (subjektu) in času (roku) začetka, izvrševanja in dokončanja. Ta pregled omogoča naročilni rokovni evidentnik, ki je tako oblikovan, da je z določenim številom barvnih simbolov možno vizualno identificirati povsem določeno fazo izdelave posameznega naročila, čas sprožitve začetka, izvrševanja in dokončanja ter nadzorovati odvajanje vseh faz iz- Georga organizacijski pripomočki v centru za krmiljenje nalogov za delo so: — Naprava za krmiljenje nalogov za delo, v kateri je mogoča na principu viseče JkartCteke sistematično pregledati časovno odvijanje in nadzorovanje proizvodnega procesa in posameznega naloga za delo ter ju opredeliti po kraju (objektu — fazi izdelave, oddelku, delovnem mestu), obsegu, kakovosti, nosilcu (subjektu) in času (roku) začetka, izvrševanja in dokončanja. Ta pregled omogoča krmilni fazni rokovni evidentnik, ki je tako oblikovan, da je z barvnimi simboli-signali možno vizualno identificirati posamezen nalog za delo, posamezne faze poteka proizvodnega procesa, začetek, izvrševanje ia dokončanje vsake posamezne delovne operacije na v naprej določenem delovnem mestu po predpisanem tehnološkem zaporedju, vsakega naloga za delo in vseh nalogov za delo, ki so vključeni v proizvodni proces. Krmilni fazni rokovni evidentnikj vseh nalogov za delo, vloženi v napravo in opremljeni z barvaj- lvan Robida tehta vzorec zaradi določitve odstotka vlage V operativni pripravi dela z organizacijskimi pripomočki Georga sistema dobimo kompleksen pregled nad odvijanjem celotnega poslovnega procesa podjetja, natančen pregled nad vsemi ponudbami in naročili, ki so v podjetju, ter vsemi nalogi za delo, ki so v proizvodnem procesu. Sistem zagotavlja nadzorovanje časovnega izvrševanja posameznih faz obdelave vsake ponudbe in naročila ter nadzorovanje izvrševanja posameznih nalogov za delo po fazah — objektih in' delovnih operacijah — izvrševalcih na delovnih mestih. V centru za nadzorovanje naročil grobo planirajo kapacitete in časovni potek in nadzorujejo celotni poslovni proces in vsako posamezno naro- Saržiranje surovega cinka v rafinacijsko peč delave posameznega naročila, vseh sprejetih naročil in ponudb podjetja. Naročilni rokovni evidentniki vseh naročil in ponudb v podjetju, vloženi v napravo in opremljeni z barvnimi simboli-signali, z uporabo rokovnega ravnila omogočajo nadzorovanje vseh rokov začetka, izvrševanja in dokončanja po fazah izdelave posameznih naročil in ponudb podjetja in celotnega poslovnega procesa podjetja. — Vidento plošča, kjer' se kapacitete gpobo planirajo, tekoče obremenjujejo in razbremenjujejo za daljša časovna razdobja (terminske periode) v skladu s sprejemanjem novih naročil in dokončanjem posameznih naročil. mi simboli-signali, z uporabo »rokovnega ravnila« omogočajo nadzorovanje vseh rokov začetka, izvrševanja in dokončanja vseh delovnih operacij na delovnih mestih po predpisanem tehnološkem zaporedju (Gcorga-diagonala). Pregled delovnih obveznosti omogoča razde!jevalni evidentnik, ki je tako oblikovan, da je na posebni skali možno odčitati število normativnih ur delovnih operacij posameznih nalogov za delo, ki so pripravljeni Za delo na posameznem delovnem mestu, in število normativnih ur delovnih operacij posameznih nalogov za delo, ki so v (Nadaljevanje na 6. strani). TEČAJI TUJIH JEZIKOV V drugi polovici septembra 1969 se pričnejo intenzivni začetni, konver-zacijski in korespondetski tečaji nemščine, angleščine, italijanščine, francoščine, ruščine in španšči- Vsi tečaji so po 4 mesece. in sicer 2-krat po 2 uri na teden, odvijajo se v 3 izmenah: izmena A se prične ob 16.15 in konča ob 17.50; izmena B se prične ob 18. uri in konča ob 19.55; izmena C pa se prične ob 19.40 in konča ob 21.15. Šolnina za posamezen tečaj je samo 300,00 din ter je plačljiva v 4 obrokih; skripta dobite za doplačilo v samem centru. Prijavilo se takoj z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno. O pričetku in urniku le-. čaja bo potem sleherni pišmeno obveščen. Center za poučevanje tujik jezikov, Celje, Cankarjeva Ml Tel. št. 32-24 in 25-34 Računovodske informacije — podlaga za poslovne odločitve (Nadaljevanje) Računovodske informacije o finančnem rezultatu Kot pozitivni finančni rezultat moremo s poslovno-eko-nomskega vidika obravnavati le dobiček. Dohodek je nasprotno družbeno ekonomska kategorija, ki poleg dobička vsebuje še vkalkulirane pogodbene in zakonske obveznosti iz dohodka ter osebne dohodke. Dohodek je treba upoštevati pri najbolj načelnih in splošnih poslovnih odločitvah v podjetju. Ob sestavi gospodarskega plana je koristno vpeljati normalni dohodek kot računsko kategorijo, ki izhaja iz planiranega števila zaposlenih in povprečnih osebnih dohodkov pri skupini podjetij, kakor tudi iz planirane višine sredstev in povprečne rentabilnosti teh sredstev pri skupini podjetij. Primerjava planiranega in normalnega dohodka omogoča sprejeti ustrezne ukrepe, predvsem pa pravočasno pripraviti sanacijske programe. Namesto tako imenovanega progresivnega postopka pri planiranju finančnega rezultata je treba v večji meri uvesti retrogradni postopek. Značilnost progresivnega postopka je, da je predviden dohodek ali čisti finančni rezultat postavka, ki jo dobimo na podlagi sestavljenih delnih planov, predvsem pa plana prodaje in plana stroškov s stroški dela ali osebnimi dohodki, s tem da je planirana veličina finančnega rezultata odvisna tudi od drugih delnih planov (nabave, investicije itd.). Značilnost retrogradnega postopka pa je, da se najprej določi osnovni cilj, to je višina pričakovanega finančnega rezultata v naših razmerah višina zaželenega dohodka ali čistega finančnega rezultata. Temu osnovnemu planskemu cilju se podrejajo posamezne variante planov prodaje, izkoriščanja zmogljivosti, finančnih sredstev in drugi delni plani). *■ 4 CINKARNAH Pri ugotavljanju in interpretaciji finančnega rezultata je pokazala neizmaličena »direkt costing« metoda znatne prednosti. Da bi bilo mogoče spoznati različne vplive na doseženi finančni rezultat, je koristno vpeljati sistem standardnih stroškov, ki omogoča analizo odmikov v stroških po vzrokih. Mogoče ga je pa dopolniti tudi z analizo odmikov v prihodkih in odhodkih. Za spremljanje izvajanja in ponovni pretres poslovnih odločitev ne zadoščajo samo mesečni obračuni finanč-ga rezultata, temveč je potrebno, da so na razpolago dnevni obračuni, kajti v takšnem primeru je možno najhitrejše ukrepanje. Dnevne obračune finančnega rezultata pa najbolj omogoča kombinacija »direct costing« metode s sistemom stan-darnih stroškov. Da bi razvijali odgovornost za nastale stroške, je treba na vsaki organizacijski ravni obravnavati le tiste stroške, ki so tam merljivi, druge pa' prepuščati višji ravni. Najnižji center odgovornosti za nastale stroške je v tem smislu že stroškovno mesto, na katerem je treba zasledovati ustrezne učinke in stroške. Odgovornost za finančni rezultat je mogoče vzpostavljati pri tistih organizacijskih enotah, ki imajo tržno sposobne proizvode ali dogovorjene notranje prodajne cene. Seveda pa ne smejo ožji interesi škoditi širšim interesom podjetja kot celote. Podjetje more uporabljati različne metode vrednotenja sredstev. Glede amortiziranja je vezano le na predpisane minimalne stopnje. Glede vrednotenja pa ima možnosti, da se odloča za različne metode. Med zadnji- mi kaže zlasti opozoriti na metodo LIFO- last in first out. V vsakem primeru pa bi moralo paziti, da ne bi pri vrednotenju zalog uporabljalo višjih cen kot so tržne. Za podjetje je koristno, če ima skrite rezerve, a nevarno, če ima skrite izgube. Računovodske informacije za nabavne odločitve Dosedanje računovodstvo posveča premalo pozornosti splošnim nabavnim stroškom, ki jih navadno združuje kar z drugimi splošnimi stroški. Potrebno pa bi bilo zasledovati splošne nabavne stroške glede na potek nabavne dejavnosti, to je ločeno kot stroške naročanja, dostave in prevzem, skladiščenja in vzdrževanja zalog. Poznavanje splošnih nabavnih stroškov v raznih podrobnostih omogoča številne analize, ki so potrebne pri nabavnih odločitvah, npr. o organizacijskih enotah nabave, nabavnih območjih, yrstah dobaviteljev in nabavnih poteh. Prav tako omogoča izračune pravilnih količin naročila in odločitve o nakupu oziroma lastni proizvodnji. Pri nabavnih odločitvah so poleg računovodskih informacij potrebne še druge, zlasti iz operativne nabavne evidence. Zato je pri večjih podjetjih treba poiskati racionalno mesto za analizo podatkov, ki so potrebni pri nabavnih odločitvah. Računovodske informacije za proizvodne odločitve Pri proizvodnih odločitvah ne zadoščajo samo informacije, ki so izražene vrednostno, temveč so nujno potrebne tudi tehnične in tehnološke informacije, ki so izražene količinsko in jih računovodstvo ne more dajati, pač pa ustrezna operativna proizvodna evidenca. Med informacijami za proizvodne odločitve so zelo pomembne informacije o odmikih od predračunov. Za-to je v računovodstvu treba zagotoviti evidenco, ki pokaže, kakšni odmiki so se pojavili na katerih stroškovnih mestih, v zvezi s katerimi stroškovnimi nosilci, pri katerih elementih strukture cene in zaradi česa. Le ustrezne informacije o odmikih omogočajo ukrepe za njihovo odpravo in s tem vodenje na podlagi izjem (Management by exception). Da bi računovodstvo moglo dajati ustrezne informacije o odmikih, morajo obstajati realni standardi za posamezne vrste stroškov in realni predračuni splošnih stroškov, vzpostavljena mora biti posebna dokumentacija za odmike, in posebni konti za evidenco odmikov. Najpomembnejše računovodske informacije za proizvodne odločitve so informacije o obsegu in asortimentu proizvodnje, kakor tudi o višini in strukturi stroškov. Od neračunovod-skih informacij so pa zlasti pomembne informacije o izrabi zmogljivosti in o kvaliteti proizvodov. Pri vrednostnem izražanju obsega proizvodnje je primernejša uporaba planiranih stroškov enote, ko pa doseženih stroškov enote. Doseganje plana asortimenta pa je najlaže zasledovati tako, da se poslužujemo planiranega dobička, ki odpade na proizvod posamezne vrste. Glede na to, da so materialni* stroški večinoma največji sestavni del vseh stroškov, jim je treba posvetiti posebno pozornost. Vzpostaviti bi bilo treba dnevne informacije o količini in stroških važnejših vrst materialov in odmikih od standardov. Prav tako bi bilo treba podrobneje raziskati izmeti Dnevno ali vsaj občasno bi bilo treba poskrbeti za informacijo o vrsti materiala, ki je v izmetu, o fazi proizvoda, na kateri je izmet nastal, o vzrokih izmeta, o odgovornih osebah in o stroških v zvezi z izmetom. V skrbi za izboljšanje kvalitete proizvodov bi bilo treba vzpostaviti informacije o tem, kateri proizvod ne ustreza standardni kvaliteti, kakšen je vzrok odmika od nje, kdo je odgovoren za nezadostno kvaliteto, kakšen je vrednostni učinek slabe kvalitete in kateri kupci reklamirajo proizvode in ali so reklamacije upravičene in v koliki meri. Naša proizvajalna podjetja močno zaostajajo glede izumov in inovacij, imajo pa mnogokrat tpdi destimulativen odnos do izumiteljev in inovatorjev. Zato bi bilo potrebno poskrbeti, da so na razpolago pravilne informacije o prihrankih oziroma o povečanju dobička zaradi uporabe izumov in inovacij. (Nadaljevanje na (. strani) Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri V mesecu juliju smo imeli iste rezultate kot v preteklem mesecu. Poškodbe so v celoti lažjega značaja. Opaziti je visoko število opeklin, ki kljub temu, da so lažjega značaja, terjajo dolgotrajno zdravljenje. Prekomerno število poškodb je opaziti v topilnici in v valjarni, še vedno zaradi prekomerne fluktuacije. 1. PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV 05 fS 5 cS £2 Poprečje 1008 Poprečno število zaposlenih 2.104 2 100 2.062 Število poškodb pri delu 30 31 296 Število izgubljenih dni 521 455 6.030 Število poškodb na 100 zaposlenih 17,1 16,5 14,3 Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo 17,4 15,7 20,4 Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposl. 2,97 2,00 2,92 Število poškodb na poti 5 2 39 Število izgubljenih dni 112 60 896 Skupaj vseh poškodb 35 32 333 Skupaj izgubljenih dni €33 511 6.926 II. PRIMERJAVA REZULTATOV V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH S POPREČJEM PRETEKLEGA LETA Število poškodb Število izgubljenih na 100 zaposlenih na 1 poškodbo EKONOMSK AENOTA M toJulij ■ 1969 Poprečje 1968 Julij 1969 Poprečje 1968 METALURGIJA 35,- 23,7 14,3 20,4 PREDELOVALNI OBRATI 34,3 16,3 16,2 16,3 KEMIJA I. 4,4 10,5 JV 27*5 KEMIJA II. 30,- 2,3 39,- 9,- VZDRŽEVALNI OBRATI 10,- 14,8 11,7 18,9 UPRAVA IN OSTALO 3,7 2,- 30,- 22,- Skupaj 17,1 14,3 17,4 20,4 Nezadovoljivo stanje v ekonomskih enotah Metalurgija in predelovalni obrati je odraz težkih pogojev dela (forsirana proizvodnja, kateri se posveča večja pozornost kot varnostnim ukrepom in težnji za izboljšanje delovnih pogojev). K vsemu temu moramo prišteti težave pri iskanju sredstev, ki bi omogočila realizacijo načrtov za izboljšanje varstva pri delu in delovnih pogojev. V mesecu juliju so se poškodovali V TOPILNICI Franc MILOŠIČ je imel malomarno nameščen ščitnik za obraz, ko je vlekel cink iz pred-ležev. Cink mu je brizgnil iz vozička v oko. Srečko CILENŠEK zaradi malomarno nameščenega ščitnika za obraz mu je pri vlečenju cinka brizgnil cink v desno oko. Jože KOREZ je čistil prostor ob peči med tem, ko je sodelavec JAJCEVIC premikal saržirni stroj, ter ga zadel v stopalo desne noge. Andrej HORVAT je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Pri tem se mu je ostanek cinka iz predleža vlil po čevlju ter ga opekel po stopalu. Konrad ŠALAMON se je opekel s tekočim cinkom jJo nogi zaradi malomarnosti sodelavca, ki je slabo povlekel cink. Imer IBIŠI se je opekel po stopalu leve noge, ko se je curek cinka pri vlečenju iz predleža odbil od roba vozička ter skozi vezalke padel v čevelj. Anton KOŠAK je odstranjeval alonže. Pri tem se je ena vžgala in jo je vrglo nazaj. Alonža mu je padla na stopalo leve noge. Dušan STOJKOVIČ je posnemal trebež, pri tem si je s po-snemalko vrgel trebež na levo nogo. Dobil je lažjo opeklino na stopalu. Franc OKROŽNIK je vlekel cink. Pri tem mu je tekoči cink brizgnil skozi vezalke v čevelj ter ga opekel po stopalu leve noge. Ivan JELIC je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Ker je nagnil predlež na sebe, mu je ostanek cinka iz predleža brizgnil skozi vezalke v čevelj, ter ga opekel po stopalu desne noge. Anton REŽEK je razkladal vedra s cinkovim prahom, pri tem mu je vroč cinkov prah padel v desno oko. Imer IBIŠI je z roko zamahnil, ko je odstranjeval predleže. Pri tem se je udaril na prst leve roke. Stanko KAJTNA si je poškodoval prst desne roke pri prestavljanju modelov. V RAFINACIJI Emil PLAUSTAINER je pri popravilu karborundne kolone dobil palec leve roke med kar-borundno skodelo in zid. Palec mu je lažje stisnilo. V CINKOVEM BELILU Franc LEVAR je odstranjeval posode za vlečenje cinkovega belila, pri tem mu je zdrsnilo, posoda pa je padla nazaj in ponesrečenec jte občutil bolečino v mišičju. V KERAMIKI Vlado ClCU je zapiral vrata dvigala in pustil je levo roko med vrati. Stisnilo mu je prst leve roke. V VALJARNI Franc VERBIČ je s kleščami vlekel paket čez valje. Ker pa je četrti valjač previsoko dvignil mizo, mu je stisnilo palec. Jože MOŽANIC je potiskal paket skozi valja. Pri tem je spodrsnil ter občutil bolečino v levi nogi. Tomo BEDNlCKI se je pri posnemanju cinka lažje opekel po nogi. Cez deset dni se je stanje poslabšalo in zdravnik je odredil počitek. Krsto JANKOVIČ je spuščal cinkove plošče skozi ravnalni stroj. Ker so se mu na drugi strani stroja plošče zavihnile se je pri ravnanju le-teh urezal v levo roko. Jože CMAGER se je pri šarži-ranju odrezkov v rafinacijsko Ročno drobljenje vzorcev v povzorčevalnici peč skozi rokavico urezal v desno roko. Jože BURlC se je pri obrezovanju pločevine urezal v roko, ko je zadel ob ostri rob pločevine. Milan JAVŠOVEC je pri menjavi paketa pločevine zadel s kazalcem desne roke ob rob pločevine ter se je urezal čez rokavico. V KEMIJI I. Alojz KUNST je čistil kuhalnik kromovega galuna. Pri tem mu je brizgnila lužina pod ščitnik v levo oko. V KEMIJI II. Jože MASTNAK je premikal cisterno s pomočjo lesene gredi, pri tem je padel ter se udaril v desno stran prsnega koša. V MERILNEM ODDELKU Oto TAJHMAJSTER je kontroliral podpih ventilatorja. Pii tem mu je železni pokrov jaška padel na nogo. V MEHANIČNI DELAVNICI Alojz MEDVED je pri popravilu stroja za proizvodnjo žlebov zamahnil z desno roko nazaj ter z njo udaril ob oster rob pločevine, ki je bila za njegovim hrbtom na mizi. Urezal se je v desno roko. Jura IVENCNIK je koval strgalo za destilacijsko peč. Pri kovanju je odskočil ogorek ter mu padel v desno oko. , V TRANSPORTNEM ODDELKU Franc SENETOCNIK je hotel zapreti stranico kamiona. Pii tem mu je stranica stisnila palec leve roke. Anton LEDER je pri prevozu žveplene kisline s traktorsko prikolico opazil, da zaradi slabega tesnila med prevozom brizgnila kislina iz cisterne. Ko je ustavil vozilo ter pritegoval vijake na pokrovu, se je naslonil desno nogo na cisterno. Cisterna je bila mokra od kisline, zato je dobil opekline na desni nogi pod kolenom. Na poti v službo in iz službe so se poškodovali: Vinko CAVS — ko se je s kolesom peljal domov. Karel LAZNIK — ko se je peljal s kolesom domov. Ivan ROBNIK — ko se je peljal s kolesom na delo. Dragutin VIRJANOVIC — ko se je peljal s kolesom na delo. Jože ŠPILJAK — ko se je peljal s kolesom domov. | PROIZVODNJA M ;! PUODIKTIVVOST ■ (Nadaljevanje s 1. strani) \ napravah za 23,9%, cinko- P i ve pločevine za 30,5 % ča-i šic za galvanske elemente i za 6,8 % cinkovih strešni-, kov za 8,8 %, cinkove žice i za 133,8 % zamak cinka za ( l 67,8 % žlebov in cevi za (i 81,3 %, cinkovega sulfata (i za 4,6%, litopona za 3,5 %, (i superfosfata za 7,9 %, modre galice za 25,8 %, kemo-11 lit plošč za 63,4%, mikro-(i cinkovih plošč za 61,1 %, 11, modrega bakra za 27,4%, 11 kemikalij za grafično in-i1 dustrijo za 49,8%. Manjša 11 pa je bila proizvodnja na-i' slednjih proizvodov: rekti-i1 ficiranega cinkovega pra-i1 hu za 14 %, žveplene kisli-I1 ne na stari napravi za i1 13,6% (remont naprave v i' avgustu), anilinskih barv za 8,1 %, tekstilnih pomož-11 nih sredstev za 15,2% , '' (upadanje prodaje), kro-movega galuna za 35,6% ( (upadanje prodaje), natri-jevega sulfida za 55,1 % (l (upadanje prodaje), utra-(l'marina za 18,5 % (upada-P (nju prodaje), zemeljskih^ (i barv za 6% in korocinka , i za 28,6% (manjša prodali' ja). (i "V avgustu smo dosegli (i izvoz v vrednosti 521.286 S, (i to je 2,23% več od dva-f i» naj strne letnega plana. Let-i» ni plan je bil dosežen ku-i» mulativno do meseca avli gusta 86% in je presežen p za 20%. V primerjavi s preteklim letom pa je vrednost izvoza porastla 11 za 39,9 %. 73,75 % izvoza (. snjo plasirali na konverti-(• bitno področje, i Ker je vrednost proiz- < vc^lnje naraščala hitreje i > 04 števila zaposlenih, je i • produktivnost dela v pri- < merjavi s preteklim letom ( * porastla za 15,7 %. OPERATIVNO PLANIRANJE PO SISTEMU GEORGIJA niči delovnih operacij, opremljeni z barvnimi simboli in razvrščeni po pripadajočih fazah izdelave, obratih, oddelkih in delovnih mestih, omogočajo pregled in nadzorovanje delovnih obveznosti za vsako strojno in ročno delovno mesto in s tem zagotavljajo nepretrgano zasedbo vseh strojnih in ročnih delovnih mest podjetja. Naprava razdeljevalnica delovnih opracij, kjer je s pomočjo operacijskih rokovnih evidentnikov, opremljenih z barvnimi simboli-signali, zagotovljen kontinuiran začetek, izvrševanje in dokončanje vseh delovnih operacij po predpisanem tehnološkem zaporedju posameznega delovnega naloga in vseh delovnih nalogov po časovnem zaporedju začetka, izvrševanja in dokončanja, Georga diagonala zagotavlja načrtovanje linearnega poteka vsake delovne operacije posameznega delovnega naloga in usklajeno odvijanje celotnega proizvodnega procesa podjetja v vseh fazah izdelave in na (Nadaljevanje s 3. strani) delu na posameznem strojnem ali ročnem delovnem mestu proizvodnega procesa celotnega podjetja. Pregled vrstnega reda delovnih operacij na posameznih strojnih in ročnih delovnih mestih po predpisanem tehnološkem zaporedju (Georga diagonala),pa omogoča opracij ski rokovni evident-nik, ki je tako oblikovan, da je z barvnimi simboli možno vizualno identificirati nalog za delo, konkretno fazo proizvodnega procesa in čas sprožitve začetka in dokončanja posamezne delovne operacije na določenem dfelovnem mestu po predpisanem tehnološkem zaporedju. Operacijski rokovni evidentniki v predrazdeljeval- vseh delovnih mestih v proizvodnem procesu podjetja. Pri tem moramo zlasti poudariti, da odkriva Georga sistem organizacijske probleme, težave, napake in pomanjkljivosti v organizaciji notranjega poslovnega procesa in imperativno zahteva, da se odpravijo. m Palindromni rebus KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJU (NadfVljeviaiijfc z 2. strani Izkoristek časovnega fonda je‘ boljši za 2,85 % napram prvem polletju 1968, zaradi manj izkoriščenih dopustov in zaradi ukinitve 7-urnega neplačanega delovnega časa v strokovnih službah. število nadur je močno po-rastlo. Udeležba nadur v celot- nih izvršenih urah se je povzpela že na 4,12 %. Število izvršenih nadur predstavlja polletni časovni fond 79,5 delavcev. Število izpadlih Ur zaradi boleznin (ki so v porastu) pa predstavlja polletni časovni fond 135 delavcev. DFLITEV DOHODKA PER 30/6-1969 Vinko Kalafatič in sodelavec nameščata rctorto v predsušilnico Računovodske informacije (Nadaljevanje s 4. strani) Računovodske informacije za prodajne odločitve. Dosedanje računovodstvo posveča premalo pozornosti splošnim prodajnim stroškom, zlasti pa uspešnosti prodaje p,o proizvodih, prodajnih območjih. Da bi bile prodajne odločitve boljše, bi bilo treba izpopolniti potrebne informacije. Računovodski podatki so podlaga za določanje in presojanje prodajnih cen, ki sq razlikujejo v različnih modelih stroškovnega računovodstva. Pri prodajnih odločitvah so poleg računovodskih informacij potreb- n (MRlf! u ' Apr-aHi" Mj ne. še druge, zlasti iz operativne prodajne evidence oziroma podatki raziskave prodajnega trga. Ker je lahko računovodstvo ali vir začetnih podatkov ali vir oblikovanih informacij, je treba rešiti vprašanje racionalnega mesta za analizo računovodskih podatkov, ki so potrebni pri prodajnih odločitvah. Razmislimo torej vsi o sklepih simpozija o informacijah kot podlagi za poslovne odločitve in kaj lahko kot člani kolektiva — vodje — uprav-ljalci za izboljšanje informacij individualno prispevamo vsak na svojem delovnem mestu, da bodo naše poslovne odločitve gledano dolgoročno ali kratkoročno, najboljše v poslovni politiki podjetja. m Element —Vi! 1968 •f>~ ' 1.—VI. 1969 Indeks Celotni dohodek 168,605.058 100 195,699.033 100 116,06 Porabljeni material in proizvodne storitve 74,810.728 44,37 108,005.997 55,51 145,20 neproizvodne storitve Dnevnice, terenski dod. nagrade vajencem ipd. 620.989 396.266 0,24 834.558 0,43 210,60 Drugi materialni stroški 249.798 0,15 280.570 0,14 112,32 Amortizacija Razlika sredstev v zalogah in neplačana realizacija 1. I. 69 10,716.690 6,36 10,596.584 5,41 98,88 in 30. VI. 1969 Nab. vrednost rent. 36,414.421 21,60 31,352.868 16,02 86,10 trg. blaga, odpadki 19,130.453 11,35 3,052,578 1,56 13,96 Izredni izdatki 2,934.055 1.72 3,083.9^6 1,57 103,11 Porabljena sredstva 144,652 411 85,79 157,828.100 80,61 109,11 Dohodek 23,952.647 14,21 37,870.933 19,36 158,11 Razdelitev dohodka: za pogodbene obveznosti 7,536.937 4,48 9,205.423 4,70 121,81 za zakonske obveznosti 1,287.565 2,54 4,987.692 2,55 116,32 za osebne dohodke 18,734.124 41,11 22,362.151 11,43 119,37 Vkalkulirani dohodek T" realizacije 30,378.626 18,13 36,355.266 18,68 119,50 Dobiček iz ind. dejavnosti -6,625.679 3,92 1,315.667 0,68 — Izguba družbenega standarda 72.463 0,05 -143.640 0,07 198,22 Dobitek po zmanjšanju za. izgubo družb, stand. -6,098.442 3,87 . 1,172 027 0,61 _ i s i 1 I 1 per 30. VI. 1969 Osebni dohodki v prenesenih zalogah / 8,071.131 din Vkalkulirani osebni dohodki 17,598.300 din Obračunani osebni dohodki 25,672.431 din Osebni dohodki v končnih zalogah 3,310.284 din Za kritje osebnih dohodkov 22,362.150 din Doseženi osebni dohodki iz dohodka ^ 22,362.150 din Razlika v kritju din — din Povprečni osebni dohodek Razdobje leto 1968 leto 1969 Indeks 1968 = 100 januar—juni 892,55 986,33 110,51 januar—-december. 898,41 986,33 109,78 Dolžnost nas vseh je skrbeti za preventivno preprečevanje poškodb pri delu V podjetju imatno stroje in naprave, ki brez zaščitnih mrež in pokrovov predstavljajo za človeka določeno nevarnost. Dolžnost nas vseh je skrbeti za to, da na pomanjkljivo zaščitene stroje opozarjamo nadzorno osebje, ki nosi odgovornost za varstvo pri delu. Žalostno je, da mnogi kvalificirani vzdrževalci strojev in naprav po izvršenem remontu oziroma popravilu pozabijo na montažo zaščitne mreže ali pokrova. Pri remontu oziroma popravilu je vzdrževalec dolžan pregledati zaščitni pokrov ali mrežo, če pa je potrebno, jo tudi popraviti ali zamenjati. Višek nemarnosti je, če stroj po popravilu nima nameščene zaščitne naprave. Že sam delavec, ki dela na tako »popravljenem« stroju, bi moral podobne pomanjkljivosti javiti svojemu nadrejenemu. Za informacijo navajamo kratek izvleček iz »Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami«, objavljenem v Uradnem listu SFRJ 18/67 z dne 26. aprila ,1967. 22. člen Varnostne naprave in priprave na delovnih pripravah morajo biti konstruirane in nameščene tako, da preprečujejo, da roke ali drugi deli telesa med delom ne morejo v nevarno cono. 23. člen Vsi premični' in vrtljivi deli delovne priprave, ki utegnejo ogrožati delavca ali okolico, morajo biti zavarovani z ograjami ali s trdnimi kovinskimi oklepi. Oklepi morajo biti zanesljivo pritrjeni na podstavek oziroma kakšen drug nepremičen del priprave. Če je treba varnostno napravo pogosto snemati, mora imeti priprava napravo, ki preprečuje njeno vključitev vpogon, dokler ni varnostna naprava na svojem mestu. 24. člen Varnostne naprave morajo biti na delovnih pripravah izvedene in nameščene tako, da ne ovirajo dela oziroma uporabe priprave. Če terja tehnološki postopek med delom nadzorovanje oz. kontrolo priprave, mora var- nostna naprava omogočati opazovanje postopka skozi odprtino, na televizijskem zaslonu in podobno. Iz navedenih členov je razvidno, da zakonodajalec točno navaja kako oziroma kaj mora imeti delovna priprava zaščiteno. Od nas pa je odvisno, kako skrbimo za izvajanje teh predpisov. Kot primer navajam nezgodo pri poševnem transportnem traku v topilnici. Pri nezgodi je šlo na srečo ‘samo za lažjo poškodbo roke. Vendar bi vzrok, zaradi katerega je prišlo do nezgode, lahko terjal zelo težko poškodbo. Navedeni transportni trak služi za transport sarže od mešalne naprave do transportnega traku nad destilacijskimi pečmi, ter se nahaja zunaj topilnice. Zaradi nevihte in močnega naliva je začel trak po gonilnem bobnu drseti. Delavec, ki je bil določen za transport sarže, je v svoji prizadevnosti, da čimpreje prepreči drsenje traku, pozabil izklopiti napravo in medtem ko je valj drsel Na simpoziju »Cink v grafiki« so predstavniki znhodnonrmške firme »Schlcbacli« prikazali uporabnost njihove naprave za rabljenjc cinkovih trakov. "Na sliki: rabljen je pokončno postavljenih trakov po traku je metal pesek med valj in trak. Ker pa je verjetno stal preblizu nevarnega območja, je pri metanju peska dobil roko med trak in boben. Poškodovalo mu je roko nad komolcem. V bolnišnici je bila ugotovljena lažja poškodba kože in kit. Ugotovljeno je bilo, da je ponesrečenec delal v topilnici že dva meseca ter je bil z varnostnimi ukrepi pri delu na traku seznanjen. Delo je opravljal dobro. Ugotovljeno je bilo tudi to, da je bil trak prvotno zaščiten z močnim pločevinastim pokrovom, ki je večkrat v času nalivov, snega in mraza oviral pri zagonu ter je bil zaradi tega odstranjen. Po dogovoru z vzdrževalno službo bi moral biti zamenjan z ustrezno mrežo. Vendar je med tem že prišlo do nezgode. Takoj po nezgodi je bil trak opremljen z zaščitno mrežo, ki ustreza predpisom, navedenim v 22. in 23. členu Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami. Sigurno smo vsi prepričani, da bi se podobnim nesrečam lahko izognili in da se splača skrbeti za izvajanje varnostnih ukrepov. R. M. (C) Bonton za kadilce u* Tudi za kadilce veljajo določena pravila o lepem vedenju, kot veljajo za obnašanje pri mizi. za vstopanje v lokal, hojo po pločniku, ali stopnicah in za gostoljubje. Ce jih poznate, potem veste... — da je nedostojno prižigati novo cigareto s staro; — da ne pustimo cigarete počasi izgorevati, temveč jo skrbno ugasimo; —da ne stresamo cigaretnega pepela na tla, preprogo in ne uporabljamo za pepelnik krožnička od kavne skodelice, če je pepelnik le količkaj v 'bližini: — da je nedostojno, če pihamo cigaretni dim sobesedniku v obraz; — da ženska na cesti ne kadi; — da ne govorimo s cigareto v ustih; — da naj bi moški kadil pipo le doma, ali tam, kjer je skoraj kot doma; — da pri mizi ne kadimo. Ce pa nam gostitelj pri desertu ponudi cigareto, jo lahko mirno vzamemo; — da vžigalice, ali vžigalnika ne ugašamo, s temperamentnim mahanjem, kar je tudi nevarno; — da ženska moškemu ne prižiga cigarete, temveč mu vžigalice ali vži- ŠS?SSSŠSŠ555Š553ŠSŠ5?55S^ galnik samo ponudi; — da v tuji družbi ne prižgemo cigarete, dokler nismo formalno prosili za dovoljenje. Palindromna rebusa Kino Dom SHffS> FILMI fcligM1*1 Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. septembra do 15. oktobra 1969. Od 15. do 16. septembra »DAN, KO SO DELILI OTROKE«, ameriški barvni film Od 17. do 21. septembra »F KAKOR FLINT«, ameriški barvni film Od 22. do 24. septembra »VOJNA VOHUNOV«, italijanski barvni film Od 25. do 28. septembra »IME MI JE PECOS«, italijanski barvni film Od 29. do 30. septembra »GROFICA IZ HONG KONGA«, ameriški barvni film Od 1. do 2. oktobra »GOLO REZILO«, ameriški film Od 3. do 5. oktobra »INVAZIJA IZ VSEMIRJA«, japonski barvni film Kino Union Od 15. do 18. septembra »PUSTOLOVEC IZ TEKSASA«, ameriški barvni film Od 19. do 23. septembra »PLAVOLASI IVIASCEVAI.EC«, ameriški barvni film Od 24. do 29. septembra »TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE«, ameriški barvni film Od 30. septembra do 3. oktobra »PO SLEDI ZLOČINA«, ameriški barvni film Od 4. do 8. oktobra »CENA ZA MAŠČEVANJE«, ameriški barvni film Od 9. do 12. oktobra »DOLGOTRAJNI DVOBOJ«, angleški barvni film Od 13. do 14. oktobra »FANTOMO-VA VRNITEV«, francoski barvni film Od 15. do 19. oktobra »JAMES KOND 007 CASINO ROYAI,E« angleški barvni film Kino Metropol Od 15. do 17. septembra »PRVA IZKUŠNJA«, francoski barvni film Od 18. do 21. septembra »NEPRE-KOSLJIVI«, ameriško italijanski barvni film Od 22. do 25. septembra »GANG-SiiiR.il v MILANU«, italijanski barvni film Od 26. do 29. sektembra »MALE VRLINE, VELIKI GREHI«, francoski barvni film Od 30. septembra do 1. oktobra »BRADATI AGENTI«, francoski barvni film Od 2 do 5. oktobra »LAWRENCE ARABSKI«, angleški barvni film Od 6. do 9. oktobra »PRERIJA V PLAMENIH«, ameriški barvni film Od 10. do 15. oktobra »DOLINA LUTK«, ameriški barvni film Od 1. do 5. oktobra »V DEŽELI PALČKOV«, amerfški barvni film (samo ob 16 uri) Od 6. do 9. oktobra »JUNAKI ZAHODA«, ameriški barvni film Od 10. do 11. oktobra »ŠKRLATNA DOLINA«, angleško ameriški barvni film Od 12. do 15. oktobra »ČUDEŽNA LJUBEZEN«, zahodno nemški film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Nasveti Svili vrne limonin sok, ki ga dodamo zadnji vodi za izplakovanje lep lesk in voljnost, pa tudi prijetneje diši kot če dodamo kis. Za mehke in bele roke, tudi če so zelo umazane (npr. od borovnic, krompirjevih olupkov itd.) bomo uporabili limonin sok. Lahko jih pa zdrgnemo z lupino že iztisnjene limone. Tako si tudi lepo očistimo kožo ob nohtih. Zoper razširjene lojnice na koži je limonin sok odličen. Vzamemo malo surovega mleka in nekaj kapljic limoninega soka. Počakamo, da se sesiri in si s tem obložimo obraz. Cez kakšnih 10 minut, ko se obloga osuši. izplaknemo obraz z mlačno vodo. Koža bo bela in svqža. Vrednost točke VREDNOST TOČKE ZA AVGUST Pražarna in granulacija cinkovih koncentratov — — — — — — — — Žveplena kislina — cinkova linija — — — Žveplena kislina — piritna linija — — — Skupne službe novih kislin in pražarne cinka z granulacijo — — — — — — Žveplena kislina 60 Bi in 66 Be stari obrat — Skupne službe obrata pražarn in žveplene kisline — — — — — — — — — — Talilnica surovega cinka — — — — — — Keramika — — — — — — — — — — Plinarna — — — — — — — — — — Obratovodstvo topilnice in surovega cinka — Valjarna cinka — — — — — — — — — Cinkove čašice — — — — — — — — — Cinkova žica ______ — _ _ Zlebarna — — — — — — — — — — Obratovodstvo predelave cinka — — — — Rektifikacija cinka — — — — — — — Cinkov prah iz rektifikacije — — — — — Sekundarna proizvodnja cinka — — — — Ginkovo belilo — — — — — — — — — Obratovodja rafinacije — — — — — — Glavni inženir metalurške proizvodnje — — Kemolit plošče — — — — — — — — — Cinkografske plošče — — — — — — — Tehnično vodstvo in nadzor grafike — — — Preparati za grafično industruijo — — — Vodstvo grafike s strokovnimi službami in tiskarno — — — — — — — — — Obrat barvil — — — — — — — — — Obrat barv — zemeljske barve — — — — Obrat zaščitni premazi in organoli — — — Skupne službe obrata barv — — — — — Obratovodja barv in barvil — — — — — Superfosfat — — — — — — — — — Tehnično vodstvo proizvodnje seperfosfata — Modri baker — — — — — — — — — Obratovodstvo gnojil in zaščitnih sredstev — Krumov galun — — — — — — — — — Natrijev sulfid — — — — — — — — — Barijev sulfid — — — — — — — — — Ultramarin — — — — — — — — — — Svinčevi oksidi — — — — — — — — Cinkov sulfat — — — — — — — — — Modra galica — — — — — — — — — Litopon — ■ — — — — — — — _________ ___ __ Tehnično vodstvo proizvodnje pigmentov in soli — — — — — — — — — — Obratovodja pigmenti in soli — — — — — Glavni inženir kemičnih obratov — — — Strojni obrat — — — — — — — __ _ Elektro obrat — — — — — — — — — Merilni obrat — —' — — — - Gradbeni obrat — — — — — — — — Energetika — — — — — Poprečje vzdrževalnih obratov (glavni inženir in priprava dela) — — — — — Tehnična kontrola — — — — — — — Varnostna služba — — — — — — — — Transportni oddelek — — — — — — — Tehnični direktor — — — — Komercialni sektor — — — — — — — Štabne službe — — — — — Investicijsko razvojni sektor — — — Finančni sektor — — Kadrovski splošni sektor — — — Aglomeracija — — — — — — — — — Železna galica — — — — — — — — Djerdap — — — — — — — — — — Pripravniki — — — — — — — — — - 3 o So fjtš >S> I 1,08 1,08 1,08 1,08 1,00 1,06 1.07 1.03 1,06 1,06 1.05 1,00 1.06 0,98 1.04 1,02 1,02 1.08 1,02 1,03 1.05 1,01 0,95 0,99 0,95 0,99 1,00 1,04 1,04 1,04 1,02 1,04 1,04 1,00 1.03 1,00 1,00 0,98 1,00 1,09 1,06 1.04 1.03 1.04 1,03 1,03 1,02 1,02 1,02 1,02 1.03 1.04 1,04 1,04 1,04 1.03 1.04 1,04 1,04 1,04 1,08 1,08 1,04 1,04 0,76 % 4,75 % 9,80 % 14,39 % 1,62% 0,70 % 15,42 % 0,30 % 5,11 % 2,13 % Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarna r« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje KADROVSKE ST i V AVGUSTU SO PRISI.I V PODJETJE: HeleJ Ivan, Rečnik Miran, Jokič Ristan, Rozman Ivan, Vilja-vec Luka, Budiša Branko, Kalamina Ivan, Arivuk Zdravko, Siladži Vojen, Vojvodič Radivoj, Vrsajkovič Sretan, Vengust Stanislav, Zahiro-vič Husein, Leskovšek Franc,' Za-veršek Bogoljub, Sitar Anton, Repar Jože, Stanič Rihard, Kisovec Rihard, Cafuta Franc, Božič Vlado, Završnik Bojan, Strojin Drago, Kranjc Drago, Jankovič Momir, Jovanovič Ivo, Pejič Zivojin, Mikulan Zlatko, Belič Zivojin, Javornik Martin, Kalem Alojz, Loranc Vlado, Sabo Ladislav, Vreš Anton, Hasanovtč Fadzel, Dorlč Cazm, Bukvlč Peter, Krušič Miroslav, I.agundžija Joso, Skvorc Anton, Kores Jože, Kranjc Martin, Stopč Zdravko, Italo Mile, Prnek Janez, Sušnja Pavo, Marič Milomir, Marčinko Stanislav, Sagadin Franc, Sarič Zdravko, Praznik Janez, Pukmajster Ana, Knez Anton, Valenčič Djuro, Germelj Frančiška, Zupanc Edvard, Škorjanc Terezija, Jurkovšek Pavla, Belak Angela, Novak Angela, Arivuk Drago-ljub, Novkovič Gojko, Kukovič Tomislav, Voga Martin, Holcer Marjan, Koštomaj Marica, Bugarski Vlasta. ODŠLI IZ PODJETJA: Išostevc Marta, Kranjc Stanko, Puncer Zdenko, Romih Ivan, Burnik Terezija. Pohajač Ana, Dorn Terezija, Temnik Franc, Zakeljšek Jože, Belič Zivojin, Antolkovič Mijo, Dabe-skovič Marjan, Sabo Ladislav, Kal-ner Alojz, Stojkovič Dušan, Jovanovič Ivo, Mikulan Zlatko, Javornik Martin, Bečebergovlč Hasan, Stopč Zdravko, Vreš Anton, Kores Jože, Pernek Janez, Peharda Mirko, Jankovič Momir, Virjanovič Dragutin, Selčan Franc, Novič Teodor, omer-zcl Mateja, Starič Dušan, Gabrovec Marjan, Pušnik Karel, Ademl Ismet Kralj Milan, Petak Emil, Jovanko-vič Stevo, Rečnik Miran, Dolen-čič Djuro, Lehkcc Nikola, Hliš Jakob, Damjanovič Peter, Lukner Jože, Falnoga Ivan, Sretenovič Zlvn-mir, Lupniški Avgust, Petkovič Pe-tar, Hohnjec Martin, Einfalt Ernest, Cutic Zlatko, Škorjanc Ivan, Bjelič Ljubomir, Rejc Vincenc, Poštaj Ferdinand. V JLA SO ODŠLI: Steiner Svetozar, Šeško Stefan, Repar Jože, Vek Stanislav, Smole Jože, Smole An-ton.Voga Drago, Zupanc Jože. V POKOJ SO ODŠLI: Stuler Jvan Janežič Miroslav, Kostanjšek Vil ljem. UMRLA STA: Hudinčlč Stefan. Gaber Ivan POROČILI SO SE: Devčič E<1-mund, Jovanovič Joviča.