Poštama plačana v gotovimi. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo }e v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefranktrana pisma se ne »prejemajo, 'Ipra-ra. Maribor, Ruška cesta 5, poitni pr«dal 22 Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina ra državo SHS zmafa mesečno 10 Di*, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stan« beseda 1.— Din. V oglasnem delu s*tane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo, Štev. 98. Sobota 30. novembra 1929. Leto IV. Delavstvo in jugoslovansko vprašanje. Pred dvajsetimi leti. Prva Jugoslovanska konfe" renca v Ljubljani. Kongres jugoslov. soc. dem. stranke, ki se je vršil leta 1909 v Ljubljani, je naložil izvrševalnemu odboru, da se sporazume z ostalimi bratskimi strankami in da skliče konferenco, ki se naj bi bavila ,s političnimi in kulturnimi problemi 'jugoslovanskega vprašanja. Tedanja politična doba na slovanskem jugu ije bila precej burna. Kratko poprej se je namreč izvršila aneksija Bosne in Hercegovine. Vendar se je posrečilo prebroditi različne težave političnega značaja in je bila konferenca sklicana na 21. in 22. novembra 1909 v Ljubljano, Razen zastopnikov JSDS so prišli na konferenco: za nemško-avstrij-siko soc, dem, .stranko dr. Viktor Adler in dr. Renner, za srbsko soc. dem. stranko Dimitrije Tucovič, za češko soc. dem. stranko Bruha in tedanji njen član Šmeral, za Italijane posl. Scabar iz Trsta, iz Bosne so prišli Sretan Jakšič, Raušer in Salamu-novič ter iz Zagreba ViKm Bukšeg in Juraj Demetrorvič, ki je bil tedaj član hrvatske soc. dem. stranke, pa .se je pozneje od nje oddaljil. O nalogi konference je pisal tedanji »Rdeči prapor«: »V resnici opazujemo nasprotja, ki so včasi tako velika, da bi človek obupal sploh nad bodočnostjo jugoslovanskih plemen. Taki so bili dolgotrajni boji med Srbi in Hrvati. Tako je še vedno na pr, stališče Star-čevičancev na Hrvatskem, take so ideje Velike Hrvatske, Velike Srbije itd. In tak je slovenski separatizem, ki je v raznih krogih še vedoma ali nevedoma utrjen. Vse to bo morala konferenca razglabljati, zakaj nobeno dejstvo se ne sme prezreti, ako se hoče bodočnost graditi na trdnih tleh. In socijalna demokracija ni nikdar postavljala svojih stavb v zrak. Toda stranka in njeni zaupniki bodo morali samostalno, po svojem najboljšem znanju in prepričanju rešiti svojo nalogo, ne da bi se udali predsodkom kogarkoli, A če bodo tako ravnali, smo prepričani, da pridejo do zaključka, dai je Jugoslovanstvo realnost, ki ima sicer še nejasne obrise, toda živo in zdravo jedro, hrepeneče po razvoju.« iV nedeljo, dne 21. novembra 1909, dopoldne se je vršil1 v dvorani Mestnega doma manifesta c ijski shod socialistične internacionale. Popoldne istega 'dne pa se je pričela v hotelu »Tivoli« jugoslovanska konferenca, ki so se je udeležili delegati JSDS in vseh drugih bratskih strank. O tvoril ijo je v imenu izvrševalne-ga odbora Jugoslov. socijalno-diemo-kratične stranke Etbin Kristan. V Predsedstvo so bili izvoljeni dr. Dermota (Gorica), Vilim Bukšeg (Zagreb) Salamunovič (Sarajevo). Kot poro-Sevalca -sta govorila Etbin Kristan in Juraj Demetrovič. V pondeljek, dne ■ novembra, se ije razvila o obeh Poročilih obširna debata, v katero posegli tudi zunanji gostje. Izvolil tf redakcijski odbor, ,ki je po ineljitem posvetovanju predložil re-° ucijo, ki jo je konferenca soglasno ime,e^a' resolucija, znana pod taj^noim "Tivolska resolucija«, je od poliV- ,^aHe predstavljala narodno-ciiai l°n*, Prožram Jugoslovanske so-slav" mokTatične stra°ke Jugo- 20 let tirolske resolucije. Tekst resolucije, ki je bila sprejeta dne 21, novembra 1909 v Ljubljani, Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se kon-stituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politične pregraje. S stališča razvojnega pojmovanja izjavlja Jugoslovanska socijalna demokracija programatično: 1. Avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega na-rodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov. 2. Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse u-metno napravljene državnopravne in politične pregraje, želeči skupno na-cijonalno avtonomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov, 3. K temu končnemu cilju nas vodi le neumorno delo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih insititucij. Zlasti je boj za splošno, enako in tajno volilno pravico v ogrski državi, zbor v hrvatski in bo-sensko-hercogovski sabor in v vse avstrijske deželne zbore odločilne važnosti. Iz tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj za koncentracijo vseh sil v tej smeri in v tem delokrožju smatrati za najvažnejšo nalogo jugoslovanskih socijalno-demokratičnih strank. Jugoslovani, razcepljeni ne le politično na osem državnih, odnosno u-pravnih teritorijev, temveč tudi kulturno na štiri dele, nazivajoče se narode, so tako oslabljeni, da le fiktiv- no žive samostojno življenje,, ne da bi imeli v sedanjem položaju potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in pozicij, da bi se mogli kot narod ali narodi povoljno razvijati poleg drugih kulturnih narodov. Dejstvo je, da so se poedini deli Jugoslovanstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi,, vsled vplivanja raznih gospodarskih sfer v marsičem diferencirali. Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obsegu niso take, da bi opravičevale seperatizem posameznih delov in cepitev na štiri narode, osobito je ta separatizem škodljiv, ker noben izmed teh posameznih delov nima moči, da izobrazi svoje narodno življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli kot ena narodna celota ustvariti vse pogoje narodnega življenj ain krepkega kulturnega razvoja v prid sebi in splošni kulturi. Jugoslovanska socijalna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarijo enoten narod in konstatira, da treba v svrho oživotvoritve te enotnosti smotrenega skupnega kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politinče foumacije in meje. Zlasti smatra potrebnim sporazumljenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoju popolnega narodnega življenja Jugoslovanov, To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega naroda. Manifestacijski shod socialistične internacionale v Ljubljani Socialistična internacionala in jugoslovansko vpraSanJe. V nedeljo, dne 21. novembra 1909, dopoldne se je vršil v veliki dvorani Mestnega domia1 javen shod Jugoslovanske sociijalne demokracije. Na shodu, ki se ga je udeležilo okoli 1500 delavcev, .se je razpravljalo o stališču socijalne demokracije do narodnostnega vprašanja. Po pozdravnem govoru Etbina Kristana je povzel besedo dr. Viktor Adler, ki je sporočil pozdrave avstrijsko-nemške socijalne demokracije, V nadaljevanju svojega govora je rekel: Veseli me, da prisostvujem pri tem znamenitem 'aktu, ki obeta jugoslovanskemu proletarijatu bogatih sadov. Nemci, Čehi in Italijani prihajamo v tuje mesto, in vendar prihajamo ne kot tujci, ampak kot bojevniki k .sobojevnikom, kot socijalni demo-kratje k socijalnim demokratom, v prepričanju, da bojujete izredno težak boj. Slovanski jug nam podaja silno sliko: mldai narodi množe svoje sile in krepe samozavest in V tem procesu tvori ravno proletarijat, ki mu meščanstvo odreka matrodni čut, merilo kulturnega razvoja. Nahajamo se na razbeljenih tleh; tu se ne bojujeta slovenski in nemški narod, temveč umikajoča se birokracija, ki zlorablja nemško ime, se meri s sloven- skim meščanstvom. V tem prekljanju birokracije ne vidimo rešitve narodnega vprašanja; ne vidimo ga v pobijanju šip in tudi ne v krogljah soda-teske. Mi pobijamo hinavščino in razredni egoizem meščanskih nemških strank, ki so slepo orodje birokracije, kakor pobijate Vi svoje meščanske stranke, Id se z avijajo v narodni plašč. Nemški proletarijat se dobro zajeda, kakšnega ogromnega pomena je Vaše delo. Brez osvoboditve, brez avtonomije vseh narodov, tudi nemški narod ne more doseči svoje avtonomije; Vaš napredek ije naš napredek. Na grobu birokratične diktature mora ivizrasti nova zveza svobodnih narodov. Mednarodni smo, ker smo narodni v najboljšem pomenu besede in ker ljubimo svoj narod; proletarijat utelešuje v vsiakem narodu najplemenitejši del. V tem smislu pozdravljam jugoslovanski proletarijat. (Burno odobravanje.) Za Viktorjem Adlerjem je govoril Dimitrije Tucovič (Beograd), ki je, živahno 'pozdravljen, izvajal sledeče: V boju za osvoboditev proletariata je delo za narodno osvoboditev. Misel jugoslovanske konference je {Nadaljevanje na 2. strani 2. in 3. stolpec.) Dvajset let pozneje Delavstvo in meščanstvo. Nihče ne more tajiti, da se je izmed vseh političnih strank socijalno-demokratična stranka prva zavedla historičnega pomena jugoslovanskega vpraašnja, in sicer ne samo, da je ta stranka prva sprejela označbo jugoslovanska v svoje ime. Jugoslovanska* socialna demokracija je na konferenci leta 1909 kot prva postavila temeljno programatično zahtevo politično in kulturno zedinjenje vseh južnih [Slovanov. Temu programu je ostala JSDS in tudi nje naslednica Socialistična stranka Jugoslavije izvesta do zadnjega, dokler ji je sploh bilo mogoče javno in organizirano politično delovanje. Jugoslovanska konferenca je kon-statirala, da jugoslovanstvo ni prazen fantom, temvečhistorična nujnost. Habsburška monarhija je bila leta 1909, torej v času, ko je anektirala Bosno in Hercegovino, čeprav razjedanj po narodnostnih sporih, politična velesila, na videz ustvarjena, kakor bi imela trajati večno. Mala Srbija pa je leta 1909 sezala samo do Vranja. Onkraj Vranja se je pričenjala že oblast sultana, la že oblast sultana. Ideje tivolske konference pa so bile ideje bodočnosti in vsaka mednarodna konflagra-cija, ki je sledila tej konferenci, jih je približevala uresničitvi. Slovenska ljudska stranka se je leta 1909 norčevala iz tivolske konference, ter se je takrat ogrevala v svojem »Slovencu« iza nekak avstro-ogrsko-jugoslovanski trializem, V zadnjih letih vojne pa je SLS obrnila svoj plašč in je čez noč postala. najbolj '»jugoslovanska« stranka. Vse svoje ustanove je tudi prekrstila v »jugoslovanske«. »Jugoslovanstvo« SLS je dobilo pravi izraz v majski deklaraciji, Majska deklaracija 'se odlikuje po svoji lažnivosti (habsburško žezlo, hrvat-sko pravo!). Na laži pa ne more temeljiti nikakšna zdrava narodna politika, Zaraditega so pa tudi posledice majske deklaracije take, kakršne so. Po prevratu, ko se je zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov vsaj formalno izvršilo, ,so bile ideje tivolske resolucije postavljene na težko preizkušnjo. Duh kajmakčalanstva med Srbi ,zaostarele tisočletne državnopravne ideje med Hrvati, malenkostna domišljavost Slovencev o kulturni premoči so predvsem ovirale iskreno in notranjo konsolidacijo države, Teh narodnih slakosti so se polastile meščanske politične stranke v medsebojnem boju za oblast in jih s svoje strani še podpihovale. V dobi po prevratu je SLS svoj »jugoslovanski« plašč nekajkrat obesila na klin, pa ga hitro zopet oblekla, če se ji je obetala udeležba pri vlad-dnem koritu. JDS pa je s silo ubijala narodno edinstvo v trde butice Slovencev, Hrvatov in Srbov. SSJ tudi v teh časih ni nikdar izdala idej tivolske resolucije, čeprav to večkrat ni bilo popularno, Žal, da je bita SSJ preslabotna, da bi bila mogla v skupščini odločevalno vplivati na potek razvoja. Toda SSJ je vztrajno po poslancu Petejanu v skupščini kakor tudi po svojem časopisju pred-očevala posledice, kam nas bo dovedla ta, ne siamo samopašna, temveč tudi nora politika meščanskih strank, večinski hin opozicijonalnih. Časopisje SSJ je tedaj po pravici očitalo meščanskim strankam in njih voditeljem, da .so grobokopi demokracije in suverenitete naroda. Če bi se bile meščanske stranke vsaj malo zavedale svoje dolžnosti in odgovornosti napram narodu, bi danes ne bili tam, kjer smo. Toda, kakor v življenju posameznika, tako se tudi v življenju narodov pojavljajo tragični, časih pa tudi komični momenti. Udeleženci tivolske konference niso mogli pričakovati, da bodo njih ideje vsaj formalno ustvarjene še preden bo minilo deset let. Še manj so mogli pričakovati, da se bo, preden bo poteklo dvajset let, v obrambo istih idej, ki jih je socijal-na demokracija prva formulirala in jim dala političnega izraza, smatralo za potrebno, razveljavljati ustavo, u-kiniti splošno in enako volilno pravico, ukiniti vse državljanske pravice, društveno svobodo, svobodo besede, da se bo smatralo za potrebno v zaščito te hidej izdajati posebne zakone in ustanavljati posebna državna sodišča. Tako je prišlo, da molče, tiho in vsak zase praznujemo dvajsetletnico tivolske resolucije. Ideje tilovske resolucije pa so pravilne kljub vsem slabim izkušnjam še danes in ni sile, ki bi mogla ustaviti historični razvoj, na kateri je jasno pokazala tivolska resolucija. Za sporazum balkanskih držav? Grčija povzame inicijativo. Predsedniku vlade Venizelosu je Kaufadaris svetoval, da naj se ustanovi interparlammentao-na unija vseh balkanskih držav. Zastopniki držav bi se sestali vsaj vsako leto enkrat v enem glavnih mest ter razpravljali o važnih problemih balkanskih narodov. Venizelos bo akcijo podpiral. Grška vlada bo stavila tozadevni predlog balkanskim državam. Ako se ideja uresnicči, utegne pospeševati zbližanje balkanskih narodov in odpraviti ognjišče vojen. Narodnostna kriza belgijske vlade. Flamci in njihove jezikovne zahteve so izpodnesle tla klerikalno-liberalni vladi. Belgijska vlada je odstopila zaradi flamskega jezikovnega vprašanja, ker ni mogoče doseči sporazuma v vladi. Liberalci zahtevajo namreč enakopravnost flamščine, klerikalci pa pravijo, da za tako dalekosežni predlog pred volilci ne morejo prevzeti odgovornosti. Hyismans je predlagal, da se načrt jezikovnega zakona predloži parlamentu, predsednik vlade Jaspar .se je pa s katoliškimi ministri odločil za odstop vlade. bližja avstrijskim Jugoslovanom kot Srbom iz kraljevine, vendar je med nami popolno sporazumljenje, ker vemo, da nas le kulturna izajednica jugoslovanska popelje iz dosedanje o-samljenosti in blokade. Na naše sodelovanje se lahko zanašate, ker smo i v Srbiji i na Bolgarskem in v Turčiji za isto idejo; za .spajanje narodno šibkih v močne skupine, ki se upro evropskemu kapitalu, Mi nismo gsngermani, panslavisti, ker smo pansocijalisti. (Viharno ploskanje.; Raimondo Scabar (Trst) je sporočil pozdrave italijanskega proletarijata. Zagotavljam vas, je rekel, da italijansko delavstvo vzlic hujskanju nacijonalističnih politikantov v svojem srcu ni zastrupljeno s šovinistično ideologijo in da se bo ramo ob rami s slovenskim proletarija-tom zvesto bojevalo proti razrednemu zatiranju za dosego socialističnega ideala. (Burno odobravanje.) Naslednji govornik Ant, Bruha (Praga), je izvajal paralelo med jugoslovanskim in češkim proletarijatom: Oba-dva vzraščata iz enako težkih okol-noisti, vsak korak k osvoboditvi je težko in krvavo pridobljen. Naša bur-žžuazija nam podtika narodno izdajstvo, kakor se dogaja i vam; imenuje nas nedomoljubne, ker ne dopuščamo .zlorabe delavstva v šovinistične svirhe. Internacionalno stališče je trdna granitna podlaga našega dela, naših bojev in naših uspehov; pred 12 leti so nas izobčili iz naroda zaradi protidržavnopravnega proglasa, toda okrepili smo se in postali mogočni. Mednarodna solidarnost mora vezati vse narode v bvju proti kapitalistični buržuaziji. (Bučni soglas.) iSreten Ja^šič (Sarajevo) je pozdravil shod v imenu bosanskega proletarijata in je med drugim rekel: Naša socialistična dožnost je, da bosanskemu ljudstvu s kulturnim delom dokažemo, da je en narod in da je glavni njegov škodljivec: kapitalistični sistem. V tem delu se bosanski proletarijat stika s proletarijatom dru-; gih narodov, s kojim ga veže medna-; rodna solidarnost. (Živahno odobrva-! nje-) Dr. Karl Renner (Dunaj) je izvajal nekako sledeče: Če vzame eden jugoslovanskih de-laocev potno palico v roke in zapusti deželo avstrijskega! cesarja, opazi, da govore ljudje v deželah orgrskega kralja isti je.ziks in v anektiranih de-, želah, kjer vladar še irfiena nima, se govori isti jezik, kot v deželi Kara-Bordevičev in sultana. V teh deželah časte katoliškega boga, molijo pravoslavnega boga in alaha — ali se vam ne zdi preveč bogov za ta delavski narod. Šopiri se črno-žolta birokracija — veliko preveč uniform za te uobge ljudi. Socijalni demokracije, ki se ne ozirajo na te mnogoštevilne gospode, vidijo v Jugoslovanih en narod. Da se združi Jugoslovanstvo v en narod, da postane kot člen v socialistični verigi, v tem smislu pozdravljam jugoslovanski proletarijat, (Gromovit aplavz.) V. Bukšeg (Zagreb), prav prisrčno pozdravljen, je opozoril, da so Slovenci in Hrvatje od prvega početka socialističnega gibanja v tesni medsebojni zvezi. Pravijo, da nas ločijo meje; toda te meje obstojajo le na papirju. Slovenec, ki potuje po Hrvatskem, niti v Zagrebu ne opazi nobene jezikovne razlike. Potreba našega življenja, potreba naše časti je, da prebudimo zavedni del našega delavstva, da spozna 'svoj razredni položaj in da se v njem razvije pojem delavske časti, Ali ni sramota, ki nam žene kri v obraz, da vidimo slovenske, hrvatske in srbske stavkokaze v Švici, da se rekrutira ta izvržek proletarijata iz jugoslovanskih dežel? Da to preprečimo, to je preprečimo, to je naša skupna naloga. Za olajšanje socialistične propagande pa je treba ustvariti iz Jugoslovanov eno kulturno celoto, kakor so jo drugi narodi že davno izvedli. To nam veleva interes socijalne demokracije, ki se bojuje za osvobojenje proletarijata in s tem za osvoboditev vsega človeštva, (Viharno pritrjevanje.) Nato je govoril' Bogomir Šmeral (Praga): Težak je boj in ogromno silo bo treba vporaibiti proti trializmu, vele-srbstvu in velehrvatstvu. Potrebna je osvoboditev ljudstva iz indiferentiz-ma; v ljudski duši bo treba zaploditi zavest jugoslovanske kulturne in narodne enote, kajti birokracija in urez-obzirni, s konfesijonalnimi predsodki prenapoljeni klerikalizem trgata in krotita jugoslovanski narod. Rešitev jugoslovanskega narodnega vprašanja leži v kulturni in gospodarski po-vzdigi jugoslovanskega proletarijata v smislu socijalno-demokratične internacionale. Juraj Demetrovič 'Zagreb) je rekel med drugim sledeče: Usoda Jugoslovanom ni privoščila popolnega in edinstvenega narod-; nega življenja. Naši pradedje so zgra-| dili Ilirijo. Buržuazija je od ilirizma 1 preko velehrvatstva, velesrbstva in veleslovenstva priveslala koncem koncev do trializma. S tem je doživela bankrot in sijajno dokazala .svojo absolutno nesposobnost za rešitev jugoslovanskega narodnega vprašanja. Proletarijat se ne da zapeljati v vrtinec meščanske politike. Šovinistične intrige so delale iz Hrvatov in Srbov dva naroda, toda ne hrvatski, ne srbski proletarijat nimata interesa na teh prepirih. Proletarijat ne pozna ne dinastičnih, ne buržaznih interesov, ampak le osvoboditev ljudstva. Jugoslovanstvo zadobiva od dne do dne na pomenu in je že danes element za revolucijoniranje in reorganiziranje Avstro-Ogrske. Proletarijat ne pozna historičnega državnega prava. Naš ideal je narodno in kulturno edinstvo vseh Jugoslovanov. Zaklučno besedo je izpregovoril Etbin Kristan, ki je povdarjal, da si jugoslovanstva niso izmislili .socijalni demokratje: realnost je, ki lahko nosi to ali drugo ime. Buržuazija se je tudi v tem vprašanju izkazala za jalovo. Kam je dospelo jugoslovansko vprašanje v 100 letih, odkar je Vodnik pel: Ilirija vstani! Frazia. je bala, ko je bila izgovorjena in je fraza ostala. Ta gospoda ima časa dovolj, da si izmišlja razne državne tvorbe, toda. delavski razred ne utegne čakati na uresničenje meščanskih državnopravnih ideologij. Zbrali smo se, govoreči hrvatsko, srbsko, slovensko, ker vemo, da tako ne more več naprej živeti, ker ni nikogar, ki bi nam hotel pomagati do poštenega življenja. Socijalna demokracija je spoznala, da se ne more zanašati na buržuazio, zato je vzela tudi to vprašanje v svoje roke. Končno se je zahvalil vnanjim delegatom, da so nam s svojim obiskom pripravili praznik,kakor ga delavska Ljubljana že dolgo ni doživela, ter je zaključil dve in pol ure trajajočo internacionalno manifestacijo ljubljanskega proletarijata. Fašistični minister v madžarski zbornici. Socijalno-demokratski poslanci ga grdijo: »Fašisti ste predstavniki ubijalcev; kje je Matteotti?« Italijanski prosvetni minister Giu-liano Baldino je obiskal tudi Budimpešto ter prišel tudi v parlament med. govorom poslanca Oesterja. Gospod minister je po faštistovsko pozdravil zbornico, v tem so pa socijalistični poslanci dvignili strašen vrišč ter začeli klicati: »Kaj je .z Mattiottijem? Vi ste predstavnik ubijalcev! Koliko moramo plačati Italiji reparacij? Vi ste naip vizeli Reko!« x Vladni poslanci so skušali prevpi-ti socijalistične poslance. Oester je zagovarjal ministra, češ, da je on rekel, da Madžarska ni odgovorna za vojno. Končno je pa moral predsednik zbornično sejo odgoditi. Italija res pravi, da Madžarska ni kriva vojne, a vzela ji je Reko in reparacije zahteva o dnje. Torej prijateljstvo v besedah. Aleksander Neverov: Taškent — kruha nosato mesto. (Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) o —• Pogledam in poiščem ga, kje neki je? Pustiti ga ne smem. Dogovorila sta se in obljubila, da ne zapustita drug drugega. Tepček! Sam bi se bil odpravil. Bilo bi ti lažje. Miška se je vsedel bliju postajnih vrat in se zamislil. Čim dalje je sedel, tem težje so mu postajale oči. Odprl jih je, a so se mu zopet zaprle. Spomni se Serjoška in vzdihne: — Kam neki je izginil? Jutri ga najdem. Mišku je klonila glava na kolena. In zdelo se mu je, da je telo vzplavalo kvišku, da plava, kakor na perutih in se dviguje vedno višje in višje. Tam doli kriči mati: —• Padeš, Miška; strmoglaviš, A Jaška, brat, strelja golobe v leseno puško. Ustreli, golob pade. Ustreli še enkrat, zopet pade zadet golob. Deset jih je že postreljal. Zvezal jih je na vervico in je začel z njimi tolči Miška po glavi. Razsrdil se je Miška. Hotel je udariti Jaška nazaj, pa glej, .pred njim stoji vojak s puško. — Tu se ne sme ležati! Psiček je šel mimo, povohal je po zraku. Ozrl se je na vrata in je odbežal daje. Prišel je mužik brez kape. -— Kaj pa ti, dečko, zmrzuiješ? — Spal bi rad, striček. — Kam greš? — V Taškent greva s Serjoškom. Sedaj pa se mi je zgubil. — Stopi v čakalnico in se naspi. Miška je šel proti čakalnici. Ljudi v njej nič koliko. Saj ni kam stopiti, Kar na kupu leže ljudje. Težak vzduh mu udari v obraz, kakor v kopališču. Od tal se pritajen plač, mužiki pljujejo in se vse-kujejo. Starec leze, kakor rak, ritenski, po tleh. Zmerjajo ga, a on vseeno leze dalje. — Kam te nese vrag? Miška je zadel z nogami v neko glavo. Ustrašil se je. Glava se dvigne in kriči: — Kaj hodiš tod? —< iSerjoška iščem. — Tat morda, ha? Nekdo je že zakričal: — Naženite ga, da nas ne pokrade. Plazil se je Miška po tleh in iskal Serjoška, a njega ni in ga ni. Plazil se je dalje ob vseh štirih staneh čakalnice, a zaman. Kakor da. se je v tla pogreznil. Dalje ni mogoče iskati ponoči. Miška se je obupen splezel v temni kotiček, a tam leži Serjoška ves skrčen in spi. — Oh, ti izgubljeni! Serjoška je odprli oči. Ničesar ne razume. Kakor, da je to glas Miška in kakor da ni. Obraz kakor da je Miškam, a glava kakor na ni njegova. Miška ga izopet potegne za roko. — Prebudi .se! Jaz seml Komaj sem te našel. Zakaj me ni čakal? — Straši tam. — Bh, strašil Saj nisi v gozdu. Nisi me poslušal. Dobro, da sem te poiskal, sicer bi se izgubil sam. Kako vendar moreš biti tako lahkomiseln? Tepček! Pogovorila sva se vendar da greva skupaj in tega se je treba držati. Nakremži se jSerjoška ves užaljen in potegne z rokavom preko oči. —• No, no, .gaj je že dobro, nikar ne jokaj. Saj se ne jezim. V bodoče ne delaj več neumonosti Ali si kaj spal? —> Jedel bi rad. Tudi Miška bi rad jedel. Obliznil je ustnice z jezikom in pomislil: — Na vrat sem si ga nakopal. Glasno je rekel: — Kako si čuden, Serjoška. Nič ne znaš potrpeti! Kje naj vzamem sedaj kruh! Prideva v Taškent, tam se najeva. Če boš imle tvoj del premalo, ti dam se svoj. Miliš, da mi ga bo žal? A v vrečici ima. še košček travnatega kruha še od doma. Utajiti ga je hotel. Srami se pred bratcem, a sebi tudi ne bi rad škodoval. On vendar .skrbi za vse in povsod, zato mu je treba tudi več hrane. Spomni se dogovora, da mora deliti z bratcem in se razsrdi. Dogovor ga. veže na rokah in nogah. Boljše bi bilo, če bi se ne bil dogovoril. Izvlekel je košček in nehote odlomil nekoliko. — Na, pozneje mi vrneš. Sedaj sem ti dal že dva koščka. A kje je tvoja culica z laptjami? — Na tistem mestu je ostala. —• Tepček! Kam deneš sedaj ikruh? Serjoška se je obrnil v stran. — Ne grem v Taškent. —• Zakaj ne? — Predaleč je. — A kako prideš domov? —. Počasi pridem. —• Idi, če se ne bojiš. A takih spremljevalcev ne ljubim, ki se boje. Dolgo sta molčala. Nekdo hriči v .sanjah. Krič reže težak vzduh. — Gremo, gremo! Naš vlak pelje: Imperialistična vojna na Daljnem vzhodu. Ruski boljšekivi vodijo imperialistično vojno. — Angleška delavska vlada pa vrača Kitajcem okrnjene pravice. Rusko-kitajske operacije, ki so zadnje tedne že kazale stagnacijo, so se zopet razvile ob mandžurski meji v pravo vojno. Rusi so prešli končno v ofenzivo in zavzeli obmejni Kitajski mesti Mandžule in DaJainor. 2000 Kitajcev je bilo pri tem ubitih. Pri nadaljnem zasledovanju so Rusi ujeli 8000 Kitajcev in zaplenili 10.000 pušk in drugega vojnega materijala, Sovjetske čete so se pri tem posluževale vseh pridobitev vojne tehnike, letal, tankov itd. Kitajski generalni štab se je umaknil 150 kilometrov v notranjost dežele in nujno zaprosil narodno i S vlado za pomoč. Vlada je pa sama v škripcih, ker se ima na drugi strani boriti tudi z upornimi generali južnih provinc, ki ogrožajo kanton. Sovjetska vlada baje dan za dnem pošilja nove čete na vzhod. Po nekem -poročilu je baje tudi »ovjetjetom naklonjena zapadno mandžarska vlada in dala Rusom 60.000 svojih vojakov na razpolago. — Zanimivo je pa vsekakor dejstvo, da se baš v tem času angleška delavska vlada odpoveduje vsem predpravicam na kitajskem o-zemlju. Doma in po svetu. Pred izpremembo občinskih odborov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani? V smislu novega zakona o »glavnih« mestih imenuje v navedenih treh mestih kralj župana, občinske odbornike pa notranji minister, ki sme tudi število odbornikov zmanjšati. Ljubljani ima sedaj v celoti z županom 49 občinskih svetovalcev, novi občinski svet jih najbrže ne bo štel toliko. Babič in Pospišil pobegnila. Babič in Pospišil sta udeleženca pri atentatu na Antona Šlegla, ki sta tudi ob nameravani aretaciji ubila tri detektive. Klatila sta se potem okoli Zagreba in potem odšla na Sušak, kjer sta neopažena prekoračila mejo ter odšla v Reko. Tako poročajo. V zagrebški okolici sta se mudila pri nekem sorodniku kmetu. Oblekla sta se kot kmeta in tako prestopila mejo z napačnimi potnimi listi. * Madžarska uvaja obvezno vojaško službo z zmislu predvojnih avstro-ogrskih vojnih zakonov. Madžarska pa po mirovni pogodbi ne sme imeti obvezne vojaške službe. Mala antanta je zaraditega vložila protest pri madžarski vladi. V Bolgariji so predpovedali vse demonstracije ob obletnici neuiller-skega miru. Manifestacije bi imele značaj protestnih zborovanj in obhodov. Vlada je te manifestacije na pritisk mednarodne diplomacije prepovedala. Prepovedane so vse javne prireditve. Demonstracij pa so se vseeno vršile. Huggenbergovi faštisti so imeli te dni nacionalistični kongres v Kasslu v Nemčiji. Huggenberg je napel vse strune proti socijalnim demokratom, da bi vsaj do 22. decembra obdržal »enotnost«, če pride do plebiscita. Doslej je Huggenberg računal s podporo ograrne državne kmetiške zveze, ikatere voditelji pa izjavljajo, da zveza take Huggenbergove politike ne bo mogla podpirati. Mussolini ne obišče papeža. »Po-polo D' Italija« pravi, da Mussolini ne bo obiskal papeža. Take vesti so preuranjene. Rusija ukine komunistično propagando v angleških deželah. V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Henderson, da se je sovjetska vlada bovezala z dnem, ko ibo sovjetski po- j slanik izročil angleški vladi svoje poverilnice, ukiniti vsako komuni- j stično propagando v angleških deže- i lah. Hišni in zemljiški posestniki imajo tudi svojo imternacijonalo. V Berlinu se je namreč vršil 6. mednarodni kongres hišnih in zemljiških posestnikov od 25. do 29. septembra t. 1. Na tem kongresu so bili delegati sko-ro iz vseh evropskih držav. Jugoslovanski delegat se je udeležil pred-konference v Draždanih in kongresa v Berlinu. Delegatov je bilo okoli 300. Mednarodni zvezi je pridruženih 34 evropskih držav. Seveda je kongres zavrgel načelo javne gradnje stanovanjskih hiš, češ, da je privatna inici-jativa najboljša. — Razume se, ker je mogoča špekulacija in navijanje najemnin. Zopet napad na ekspresni vlak na bolgarskih tleh. Ekspresni vlak so bolgarski roparji dne 24. t. m. hoteli ustaviti z obstreljevanjem. Strojevodja pa je vlak pognal in utekel obstreljevanju brez posebne škode. Ro- parji ,so bili oboroženi z bombami in puškami. — V Bolgariji res prej ne bo miru, da se pošlje tja mednarodne varnostne čete. Zakon o zakonski zvestobi v nemškem kazenskem zakonu odklonjen. V parlamentarnem odboru za načrt novega kazenskega zakonika je bil paragraf o kršenju zakonske zvestobe z glasovi demokratov, socijalnih demokratov in komunistov odklonjen. Ta paragraf je v načrtu predvideval kazen do enega leta zapora za povzročilca preloma zakonske zvestobe, če ga je eden izmed zakoncev ovadil. Zastopniki odklanjajočih strank utemeljujejo odklonitev s tem, da ne more biti naloga pravnega zakona, da bi v družinske zadeve vmešaval žandarmerijo. Nagec na cesti. V Budimpešti se je po Elizabetenringu sprehajal te dni -neki moški, ki ni imel na sebi drugega, ko klobuk in čevlje. Oddali so ga v norišnico. — O habsburškem nadvojvodi Otonu se pa pripoveduje, da je prišel nekoč precej v rožcah v neko imenitno dunajsko restavracijo med zbrano aristokracijo gol; imel je na sebi samo oficirsko kapo in sabljo opasano. Njega pa niso dali v norišnico. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Ljubljana. Kaj je s Cankarjevim spomenikom v Vrhniki? Na Vrhniki obstoji neki odbor, ki hoče postaviti Ivanu Cankarju spomenik. Zadnji čas pa čita-mo po ljubljanskih dnevnikih različne polemike glede tega spomenika. Ves prepir se vodi na tak način, da prav nič ne odgovarja pieteti, ki bi jo morali vsi gojiti napram Ivanu Cankarju. Ta vrhniški prepir dokazuje, da , Vrhničani te svari niso prav lotili. Če se bo prepir nadaljeval, bomo začeli rasno dvomiti, ali je Vrhnika tisti kraj, ki bi bil praven, da ima Cankarjev spomenik. Da ne bo kakega nesporazuma, konstttiramo, dia delavci s tem vrhniškim odborom nimajo ni-kake zveze. Delavci so s svoje strani postavili Cankarju najlepši spomenik z ustanovitvijo »Cankarjeve družbe«, ki bo leto za letom v delavske družine prinašala ime in ideje Ivana Cankarja. »Cankarjeva družba« ni spomenik iz mrzlega kamna, temveč je živ spomenik, rastoče in cveteče drevo, ki bo vsako jesen prinašalo obilen sad vsem resničnim častilcem Ivana Cankarja. Vrhniškim tržanom pa svetujemo, naj se že enkrat nehajo prepirati zaradi Cankarjevega spomenika in naj spomenik že enkrat postavijo ali pa naj vso stvar ,pri miru puste. Obrtno sodišče uraduje za stranke (informacije in vlaganje tožb na zapisnik) vsak pondeljek in petek od 11. do 13. ure v sobi št. 132 v II. nadstropju desnega trakta justične palače. — Izven tega časa se sprejemajo stranke le, če se gre za neodložljive zadeve. Med 7 pred n os! rr. ena Ve K° S in vendar najčistejše, najžlahtnejše jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da je za rabo res najcenejše *Ss svojim aparatom. V nadaljnjen smo se dogovorili, da si v kratkem ustanovimo tu podružnico »Prijatelja prirode«, na kar Rušane že danes opozarjamo. »Prijatelji Prirode« imajo velike ugodnosti na železnici, tu in v inozemstvu, kakor tudi v planinskih kočah, katerih imajo samo bratski »Na-turfreunde« v sosedni Nemški Avstriji čez štiristo. —r— Črna. Smrtno ponesrečil voznik. Dne 22. nov. t. 1. se je smrtno ponesrečil voznik in posestnik Peter Naveršnik p. d. Mrdaus v Jazbini pri Črni, Vračal se je okrog 7, zvečer domov. Na cesti ga je dohitela rudniška drezina. Hoteč se ji izogniti, je padel ravno na tir, drezina ga je zagrabila čez pas s tako šilo, dai je nesrečnež črez nekaj minut izdihnil. Ponesrečenca so prepeljali iz kraja nesreče v mrtvašnico v Mežico, To je že drugi smrtni slučaj, ki se je pripetil na cesti ob tiru rudniške obratne železnice. li za lovni M\ DELAVSKI ODER „SVOBODA“ Premi jera 1. decembra t. 1. ob 8. url zvečer v dvorani Delavske zbornice L. N. Tolstoj: VSTAJENJE Igrajo člani »Delavskega odra«. - Režiser B. Kreft. Naše delavsko gledališče otvarja s »Vstajenjem« svojo sezono. Ponavlja se 8. in 15. decembra. Predprodaja vstopnic za reprize pri Strokovni komisiji. Naj bo naše delavsko gledališče svetla zvezda delavskega prebujenja in kulturnega udejstvovanja. Zveza delavskih žen in deklet v Ljubljani priredi s sodelovanjem zaupnikov strokovnih organizacij in »Delavskega odra« Svobode v petek, dne 6. decembra 1929 o b pol 7. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice Proletarski Miklavže« večer Spored bo lep in pripraven za otroke. Zato jih pripeljite in se te prireditve udeležite. Nastopilo bo DELO in dajalo darila. Vse informacije se dobe v pisarni »Svobode« in »Strokovne komisije«, kjer se sprejemajo tudi darila. MEINEL & HEROLD TOVARNA OLAZBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK Nekal primerov (takih cen: Gramofoni od......................................Din 345| mandoline od................................... • » 136' violine od - 95'- gitare od....................................... • » 207' ročne harmonike od.................................... _ 85'- kromatične harmonike od............................. 1*590'- je otvorila svojo prodajalno v novih Scher-baumovih paviljonih v Aleksandrovi cesti dalje tm Ebsporina hiša ..LUN A" Maribor, Aleksandrova cesta 19 BrezkonkurenZne cene za vsakovrstno galanterijsko robo In Igrate. Specljalna trgovina z no« gavlcaml, kakor tudi pletenin, telovnikov, oblek, iaplc, doko enlc etc. lastnega Izdelka. Otroške nogavice Moške nogavice Damske nogavUe . . Dartibke nogavice s svilenim robom Prima flor nogavic« D. mske nogavice melirane Damske nogavice la angleško melirane Rokavice vseli velikosti, trikot In pletene Damske trikot hlače . • Velika zaloga moškega, damskeg« in oi oškega perila. Ovratniki in samoveznicr od D!n 10"— dalje. Neva zaloga igrač za Miklavževo in božična darilo po znatno .nižanih ce. ati. Q Specljelno Izložbo za okraske božičnih dreiesc D od Din 5 — dalje „ „ 5-— »» „ „ 7 — „ 10-- „ „ 15-- „ „ 10-- „ 13-- yt „ „ 15-- „ „ 20- „ Kolesarji po/or! Žitna je tu! Sedaj prihaja čas, ko bo treba oddati kolo v popolno oskrbo in shrambo čez zimo in generalno popravilo. Emajliranje z električno pečjo s 180° vročine, prvovrstno poni-kljanje vseh krogljlčnih ležajev ter očiščenje In na novo nabrušenje, tako da postane kolo z malim denarjem zopet novo. — Priporoča se mehanična delavnica in trgovina JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. Tovarniška zaloga perila in volnenih pletenin zalo pri največji izbiri izredno nizke cene Samoveznice, klobuki, čepice itd. itd. los. Karniinik, Glavni trg 11. MANUFAKTURA MODA — KONFEKCIJA — ŠPECERIJA Za got. plašči obleke hlače čepice srajce kravate rokavice nogavice ovratniki puloverji Za otroke oblekce perilo nogavice čepice vestje BOŽIČNI A. Kumiiertt Studenci pri Mariboru plašči bluze rokavice nogavice šali dežniki hišni čevlji i. t. d. Za otroke šolski zvezki Igrače bonboni čokolada i. t. d. PREVZEM TRGOVINE Dovoljujeva si cenj. občinstvu naznaniti, da sva prevzela znano trgovino s čevlji L OoberSeb. Slovenska ulica *4 Potrudila se bova cenjene odjemalce s cenenim in solidnim delom kar najbolje zadovoljiti. Za obilen obisk se priporočata Čurin & Sulek. najprimernejša HlUlavŽeva darila kakor ročne, šolske in spisne torbice, listnice, denarnice, tobačnice, potne torbice in kovčke v veliki izbiri po najnižjih cenah priporoča IVAN KRAVOS, MARIBOR Aleksandrova cesta 13* ~~ Oglejte si izložbo. Dr. SCHAEFER-JEV EPILEPSAN proti hožinsti, krčem In padnuid se že 15 let z uspehom uporablja Dnevno prihajajo nova priznalna pisma. Pojasnila daje in razpošilja Lekarna Sv Štefana, Mr. M. Klster, Osijc* III. Sirite »Delavsko Politiko"! Tiska: Ljudska tiskat la d. d. v Maribora, predstavite!! Josip Ošlak v Maribora. — Za konzorcij Izdala in «Miu]e Viktor Erže* v Mariboru.