Geografski zbornik (Acta geographica Slovenica) z a šolsko rabo je smiselno prelistati tudi Geografski zbornik, še posebej, ko je treba najti kak vir, fotografijo, graf, zemljevid ali zamisel za učenčevo ali dijakovo raziskovalno nalogo. izdaja ga Geografski inštitut a ntona melika pri sazU- ju. izhaja od leta 1952; dvakrat letno. Tokrat so še posebej pohiteli z izidom, saj so naročniki letošnji letnik prejeli že lani. r evijo je možno brati tudi v spletni obliki. Povezava: https:// giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/acta-geographica- slovenica-geografski-zbornik#v. Bilten Natura 2000 k oristen in uporaben spletni vir je bilten n atura 2000. z aradi raznovrstnosti, aktualnosti, poljudnosti in oblikovne različnosti prispevkov ga je možno uporabiti pri pouku; bodisi za individualno delo bodisi za frontalni pouk. iz slovenije prinaša novice o razvoju podeželja, električnih polnilnicah za območja n atura 2000, posvetih o slovenskih naravnih dejavnikih, projektih za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov, novostih za biokmetijstvo in biovrtnarstvo, naravoslovnih projektih bodočih učiteljev, varovanju ptic in Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si njihovih gnezdišč, projektih in delu nevladnih organizacij, zasnovi rečne šole v Veliki Polani. Prispevki iz Evropske unije prinašajo obvestila o novih projektih liFE in delavnici o n aturi 2000 v srbiji. r ubrika branje usmerja na nove knjige, priročnike, poročila, smernice, razstave, različne publikacije in druge vire. n apovednik vabi na konference, strokovne posvete, vodene izlete, predavanja, naravovarstvene dejavnosti in informativne dneve. Če želite zanimivosti o delu v zvezi z n aturo 2000 sporočiti tudi drugim, jih pošljite bredi o gorelec, urednici e-biltena, na naslov breda.ogorelec@gov.si., in objavili jih bomo. spletna stran: http://www.natura2000.si/index. php?id=170&no_cache=1 Četrtkova mesečna videokonferenčna urica V presečišču želja, pričakovanj in možnosti za razvijanje in podpiranje rabe informacijske tehnologije pri pouku geografije deluje prostovoljna e-razvojna skupina učiteljev. Delovanje skupine moralno podpirata Predmetna skupina za geografijo na zrs Š in Društvo učiteljev geografije slovenije. skupina vsak drugi ali tretji četrtek ob osmih zvečer pripravi videokonferenčno urico, ki se je od doma virtualno udeležuje od 5 do 40 učiteljev. Cilj uric je povezovanje slovenskih učiteljev in nudenje možnosti, da se v razpravo vključijo tudi tisti, ki so krajevno oddaljeni od središč, kjer po navadi potekajo seminarji, konference, predavanja in stanovsko društveno življenje. n amen srečanj je predstavljanje novosti, obravnavanje problematike pouka geografije in preskus možnosti, da bi učitelji, npr. ob učenčevi bolezni ter športni ali potovalni odsotnosti, lahko uporabili tudi tak način medsebojnega povezovanja in komuniciranja. Decembrska urica je bila namenjena učnim načrtom; njihovim pomanjkljivostim in možnostim za spreminjanje. Uvodni predavanji sta pripravila dr. Eva k onečnik k otnik s Filozofske fakultete v mariboru in matej naslovnica e-biltena natura 2000 naslovnica geografskega zbornika 2018/51-1 4 GeoGrafija v šoli | 1/2018 aktualno matkovič z o Š belokranjskega odreda semič. k er je bilo udeležencev samo deset, je prav vsak lahko sodeloval v razpravi. o membe vredna je misel enega od udeležencev, da bi morali učitelji dejavneje vplivati na izvajanje učnih načrtov, predlagati in pokazati možnosti za boljši pouk ter ob morebitnem spreminjanju učnih načrtov imeti že pripravljene predloge in rešitve. Zborovanje slovenskih geografov n a Filozofski fakulteti v mariboru je 22. in 23. septembra 2017 potekalo zborovanje slovenskih geografov, ki so ga poimenovali Festival geografije med Pohorjem in slovenskimi goricami. Pripravil ga je oddelek za geografijo mariborske univerze v sodelovanju z zvezo geografov slovenije. Dvodnevno srečanje je ponudilo 25 referatov – izvirnih znanstvenih prispevkov in razmislekov o položaju slovenske geografije, njeni moči in prepoznavnosti. Poleg njih so bile za šolsko rabo zanimive tudi tri ekskurzije: v slovenske gorice, po industrijskem mariboru in na učni poligon Dole. Preostale spremljevalne dejavnosti so bile razstava raziskovalnih in pedagoških dosežkov, razstava o raziskovanju Triglavskega ledenika, razstava o pozidanih površinah v mariboru, raba potopisnih dokumentarnih filmov in izmenjava izkušenj. z a učitelje geografije je bila zanimiva predstavitev odnosa učiteljev do treh geografskih učnih načrtov: osnovnošolskega, strokovnošolskega in gimnazijskega. Dnevnik zborovanja je z besedo in fotografijo tudi tvitno zabeležen s ključnikom #geo_zbor. strokovne ekskurzije so obiskale industrijsko cono v mariboru, slovenske gorice in učni poligon Dole v občini Poljčane, kjer je bil hektar opuščene dolinice spremenjen v geografsko učilnico na prostem, ki temelji na sonaravnosti in samooskrbi. z a častnega predsednika zveze geografov slovenije so razglasili prof. dr. Jurija k unaverja, za častnega člana pa dr. Petra Jordana z avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Zaslonska slika videokonferenčnega srečanja o učnih načrtih Zborovanja so se udeležili tudi upokojeni profesorji dr. Mirko Pak, v zgornji vrsti, ter dr. Borut Belec in dr. Božidar Kert, v spodnji vrsti. Tabor DUGS Kočevska kot vsebina pouka Geografija je šolski predmet, pri katerem je cilje učnega načrta možno uresničevati tako v učilnici kot v pokrajini, tako v domači in bližnji kot v oddaljeni ali tuji pokrajini. Da bi spodbujala učitelje in jih opremila z rešitvami za več terenskega dela pri pouku za bolj suvereno vodenje pouka in za ustvarjalno uresničevanje učnega načrta z avod rs za šolstvo in Društvo učiteljev geografije slovenije vsako leto pripravita učni tabor Drugačna geografija. na 5 GeoGrafija v šoli | 1/2018 aktualno njem predavatelji, vodje terenskega dela in delavnic poskušajo dejavnosti zastaviti tako, da bi učiteljem ponudili najnovejša spoznanja geografske stroke in jih s praktičnimi napotki ter zgledi usmerili v geografsko raziskovanje pokrajine. Tokratni seminar je temeljil tudi na povezovanju šol, učiteljev in učencev ter dijakov ob vodi ali ob prometni poti. Posebna pozornost je bila namenjena prometnemu položaju ter mestotvornim in mestoslužnim dejavnostim ljubljane. z ato je organizacijo tabora podprla tudi mestna občina ljubljana. l etos je dvodnevni seminar na k očevskem zbral 51 udeležencev. Trinajstega oktobra 2017 je potekal na o Š zbora odposlancev in neposredni okolici šole, drugi dan pa so učitelji obiskali k očevsko r eko, Željnske jame in gozdno bogastvo k očevskega roga. n a seminarju so podelili tudi priznanja učiteljem geografije za njihovo predano in uspešno delo pri pouku in uveljavljanju geografije kot znanosti in šolskega predmeta. Predavatelji so bili mihael Petrovič, o geografski in razvojni problematiki k očevja; mitja Prelovšek, o onesnaženosti kraškega podzemlja na k očevskem; matej Gabrovec, o javnih prometnih povezavah k očevskega in ljubljane; Jernej zupančič, o svetovnih kriznih žariščih; mitja bricelj, o povezovanju ob vodah v območju Donava–Jadran; branko Pavlin, o možnostih za strokovno delo učencev, dijakov in učiteljev; a ndreja bečan, o vzhodu zD a – od n ew Yorka prek a palačev do ameriških slovencev. Po terenu na k očevskem so vodili l udvik mihelič, mitja Prelovšek in a nton Prelesnik; v cerkvi v k očevski r eki pa župnik Jože milčinovič. z a organizacijski del Društva učiteljev geografije slovenije so se potrudili mirsad skorupan, r ožle bratec mrvar in Tatjana k ikec. Slovenski okoljski zemljevid izbran na japonskem l avra Urbanija in iza Vatovec sta ob mentorstvu barbare muhič sodelovali na 27. natečaju za okoljski zemljevid – 27th a sahikawa Children’s map Enviromental map Contest. r azglasitev rezultatov je bila 29. oktobra 2017 na Japonskem. z a odlično in izvirno izdelan zemljevid z naslovom “a map of the most beautiful eco landscape brezovica” sta učenki o Š brezovica prejeli nagrado k omisije za geografsko vzgojo in izobraževanje mednarodne geografske zveze (iGU-CGE). Druge nagrajene zemljevide si je možno ogledati na http://www.environmentalmap.org/. najvišje priznanje Društva učiteljev geografije Slovenije je prejel dr. Franc Lovrenčak. Po kraškem terenu Kočevske sta vodila dr. Mitja Prelovšek in mag. Ludvik Mihelič. 6 GeoGrafija v šoli | 1/2018 aktualno predmetnih učnih načrtih, je želja predmetnih svetovalcev zrs Š, da nastane čim veš primerov za pouk geografije. z učitelji geografije bodo zato pedagoški svetovalci za geografijo še posebej sodelovali. Študijska srečanja za o Š Študijska srečanja za učitelje osnovnih šol so bila namenjena posebni obliki sprotnega preverjanja; t. i. formativnemu preverjanju. Pri tej obliki sprotnega preverjanja je bistveno, da učenec in dijak dobita takšno povratno informacijo, ki ne sporoča samo o kakovosti in ravni znanja, ampak tudi o tem, ali je bilo učenje ustrezno. n ekatera srečanja so bila opravljena skupaj za učitelje geografije in zgodovine, nekatera samostojno. Poleg sprotnega preverjanja so na nekaterih srečanjih učitelji predstavili primere dobrega pouka, inovativnosti, vključevanja vseh učencev; diskutirali so o odnosu med pojmom, ciljem in vsebino; postavljali so ocenjevalna merila ter primere nalog za preverjanje minimalnih standardov; predstavili so publikacije zrs Š; spregovorili so o razločku med ocenjevanjem in preverjanjem na nPz; na nekaterih srečanjih so učitelje seznanili tudi z najpogostejšimi pritožbami, ki jih starši in vodstva šol naslavljajo na z avod rs za šolstvo – bodisi neposredno bodisi posredno prek šolske inšpekcije. Zemljevid Brezovice pri Ljubljani se je uvrstil na razstavo na Japonskem. Vsešolski slovenski projekti Evropska unija je zagotovila denar za projekte, ki bodo na šolah potekali do leta 2022. Programsko so usmerjeni v tri področja: podjetnost, bralno pismenost in razvoj slovenščine ter naravoslovno-matematične poti. Pri slednjem, ki je vsebinsko najbližji pouku geografije, bo šlo za naravoslovno in matematično pismenost ter spodbujanje razmišljanja in reševanja problemov. n a šolah, ki sodelujejo, so oblikovali učiteljske razvojne skupine, ki bodo oblikovale rešitve za sodobnejši in učinkovitejši pouk. Šole so razdeljene v dve skupini: razvojne bodo bolj obremenjene na začetku projekta, saj bodo skupaj s partnerji oblikovale nabor rešitev; izvajalne bodo rešitve preskušale v praksi. Čeprav naslovi kažejo, da gre za splošne projekte, ki se bodo manj ukvarjali s predmetno didaktiko, je od šol in njihovih učiteljev odvisno, koliko bodo modeli pouka predmetno zaznamovani. k er slovenska šola in njen program temeljita na Shema sodelovanja v projektih. Vključujoča šola in priročnik za učitelje, ki jo osmišlja, je bila osrednja tema študijskih srečanj. 7 GeoGrafija v šoli | 1/2018 aktualno