kulturno - politično glasilo izdelava vseh vrst filmov fotoaparati vseh svetovnih firm fataUaus ScUfnOUS Lastnik: Friedl Gottvvald KLAGENFURT, Heiligengeistplatz 1, Telefon 20-95 svetovnih in domačih dogodkov 9. leto - številka 27 V Celovcu, dne 4. julija 1957 Cena 1.50 šilinga Kmet podjetnik Smo v času, ko delo na naših kmetijah traja od zore do mraka, ko je pomanjkanje pridnih rok v kmetijstvu vedno občutnejše. Sedaj je čas za zagotovitev dobre žetve, za pripravo zadostne krme čez zimo. V teh mesecih se bo tudi odločilo, ali bo naše kmetijsko gospodarstvo moglo pripraviti dovolj hrane za celotno državno prebivalstvo. Toda gre še za več. Pred kratkim je FAO, ustanova Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, izdala svoje potočilo, ki ugotavlja, da 63% prebivalstva na svetu živi v pomanjkanju, ali kot pravijo strokovnjaki, je »podhranjeno”, to te: nima dovolj za jesti. Medtem ko v Ameriki (USA) vlada izobilje, ko imamo v Evropi na splošno hrane dovolj, pa milijoni naglo množečih se ljudstev v Vzhodni Evropi, Aziji in drugod dobesedno strada. Zato je prehrana dandanes svetovno vprašanje. Deloma je pomanjkanju kriva zaostalost nekaterih ljudstev, drugod pa neprimerni gospodarski sistemi. Kolektivizacija kmetijstva v državah »socialnega napredka” se je končala v nazadovanju poljedelske proizvodnje. Praktične izkušnje so pokazale, da kolhozi niso proizvodna oblika, ki pospešuje povečanje pridelkov tako v globalnih količinah kakor tudi glede hektarskega donosa. Pravo kmetijstvo v Srednji in zapadni Evropi tostran ,,'železne zavese” jta je dokazalo s povečanimi donosi, da so samostojni kmetijski obrati ali kmetije najboljši garanti ustaljene kmetijske proizvodnje, ki se stalno, a zares progresivno veča, seveda ob primerni splošni gospodarski politiki države. Izkazalo se je tudi, da je kljub večstoletni rabi rodovitnost zemlje v teh predelih bila dorbo ohranjena in jo pogosto celo izboljšujejo. Z ozirom na dejstvo,.Ua.v> kolektivna g' vpada,-stva v Vzhodni Evropi v resnici razpolagala z naravno rodovitnejšo, spočito zemljo, je neuspeh kolektivizacije toliko bolj porazen. Toda izza časov cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov, ki so osvobodili kmeta tlačanstva in spremenili kmetije v samostojne gospodarske enote, se je marsikaj spremenilo, iz prvotnega naturalnega gospodarstva, kjer je kmet gledal le na to, da je na lastni zemlji pridelal vse to, kar je Zase in za svojo družino rabil in morda še kake male presežke za trg, smo prešli v popolno tržno gospodarstvo, kjer kmet producira pretežni del svojih pridelkov za trg, a z izkupičkom si potem nabavlja industrijske proizvode tako za potrebe kmetijstva samega (umetna gnojila, stroje), kakor tudi za potrebe družinske potrošnje. Celo živil za lastno potrebo kmet ne prideluje več v celoti doma, temveč se je kmetijska proizvodnja' koncentrirala na panoge, ki imajo v danih klimatičnih in drugih razmerah najboljše pogoje, torej donašajo največji gospodarski efekt ali se najbolj »izplačajo”, po drugi strani pa se sam na trgu oskrbuje s živili, ki jih drugod pod ugodnejšimi pogoji, torej ceneje proizvajajo. Zato je popolnoma pravilno, ako kmeta označimo podjetnika v modernem smislu besede. Le s to razliko, da so kmetijska podjetja v resnici ostala le mali obrati, kjer so na njenega voditelja naložena raznovrstna bremena. On mora poznati poljedelsko tehniko, kemijo, kalkulacijo, rastlinske in živalske bolezni in še marsikaj drugega. On mora izdelovati načrte in voditi njih izvršitev. V industrijskih poti je tj ih, ki s svojo masovno proizvodnjo omogočajo velike obrate, so te naloge razdeljene na več ljudi, od katerih je vsak za svoje delo usposobljen in posebno specializiran. Kmet pa mora vsa ta vprašanja reševati sam. Današnji čas stavi torej na kmeta naloge, ki jih preteklost ni poznala. Zato jim mora biti kmet dorasel. Poleg strokovne izobrazbe mora pa imeti tudi določeno splošno izobrazbo, kajti ne zadostuje, da kmet zasleduje samo novosti na področju kmetijske tehnike, ampak mora prav tako slediti poteku javnega življenja, kajti v politiki, v parlamentarnih zbornicah, interesnih združenjih in drugod sc odloča tudi o njem, o njegovem gospodarstvu. In v demokraciji ima tudi možnost, da svoje interese uveljavlja, da prisili druge sloje, da jih upoštevajo. Dandanes sc to v premah meri dogaja, deloma tudi zaradi krivde kmetov samih, ki pri volitvah voljno glasujejo za priporočene kandidate, kateri pa v bistvu ne zastopajo koristi kmetov, ampak težnje več ali manj prikritih interesnih skupnosti. To Dominioni zborujejo v Londonu V Londonu so se začela posvetovanja ministrskih predsednikov „Commonwealtha”, kot sedaj imenujejo skupnost nekdanjih angleških kolonij, ki so si pridobile politično neodvisnost. Je to vsekakor zelo zanimiva in pisana družba. Poleg angleškega ministrskega predsednika McMillana se posvetovanj udeležujejo predsedniki domini-onov: Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike, Indije, Pakistana, Ghane, Cejlona in Rodezije. Poleg belokožnih zastopnikov sede za konferenčno mizo možje raznih barv, od temnopoltega indijskega ministrskega predsednika Nehruja pa do afriškega črnca Nkumraha iz Ghane. Prav ta konferenca kaže, kako se je notranje spremenila struktura nekdanjega britanskega imperija, ko so po širnih posestih angleške krone vladali guvernerji in podkralji s pomočjo angleških polkov. Sedaj pa po svobodni odločitvi predstavniki teh nekdanjih kolonij prihajajo kot enakopravni partnerji na posvetovanja o skupni, politiki. V gospodarskem pogledu se pa ta skupnost nahaja v velikih težavah, kajti v deželah zapadite hemisfere (Kanada, Avstralija) se vedno močneje uveljavlja ameriški vpliv, tako da je pogosto slišati, da bodo sčasoma postale Združene države univerzalni dedič Anglije. Se razume, da vlada v Londonu zastavlja vse svoje sile za to, da ohrani povezanost dominionov z matično država. Glavni temelj te povezanosti je poseben sistem carinskih tarif, ki je iz teh držav ustvaril takozvano »področje funta šterlin- v ga”, to je področje, kjer je angleški denar glavno menjalno sredstvo. V resnici so londonske banke še danes posredovalnice za večj i del denarnega prometa med državami Commomvealtha. Da ojači svoje gospodar- sko stališče, se je v zadnjih letih angl. vlada nagibala k misli, da področje Common-wealtha nekako spoji z nastajajočim evropskim skupnim tržiščem. Toda prav na sedanji londonski konferenci sta zastopnika Kanade in Avstralije zelo odločno nastopila proti povezavi z Evropo, ker bi to izzvalo razrahljanje medsebojnih vezi med dbmi-nioni in povzročilo naslonitev dominionov v zapadni hemisferi na Združene države. Tudi na splošno imajo dominijoni malo zaupanja v evropske razmere. Majava vlada v Franciji, vedno hujši boji v Alžiru, parlamentarne težave v Italiji dajejo predstavnikom teh bogatih mladih držav preko morja misliti, da verjetno celo do skupnega evropskega tržišča med sedanjimi šestimi članicami Jeklarsko - premogovne skupnosti (Francija, Zapadna Nemčija, Benelux, Italija) sploh ne bo prišlo. Toda kot poročamo na drugem mestu, ta pesimizem ni upravičen. Poziv na pomoč poplavljencem Vreme?iske katastrofe zadnjih dni so povzročile tudi po Avstriji veliko škode. Posebno prizadete so zvezne detele Koroška, Tivolska in Solnograška, Skoda, ki je bila prizadejana prometnemu omrežju (železnice, ceste, mostovi itd.) bo popravljena iz javnih sredstev, toda poplave in nevihte so prizadele hudo škodo privatni imovini. Zvezna vlada je zato 'naslovila rta celotno prebivalstvo nujen poziv, da prispeva denarne darove za pomoč oškodovancem. Poziv sta podpisala zvezni kancler ing. Raab in podkancler dr. Pittermdnn. Pri poštah je bil ustanovljen posebert čekovni račun (Postscheckkonto Nr. 9000, Hochiuasser-hilfe). V Bonnu propadel atomski zakon Ker ni bila dosežena dvotretjinska večina, ki je predpisana za spremembe ustave, je minuli torek v bonnskem parlamentu propadel zakon o uporabi atomske energije v Zapadni Nemčiji. Ta zakon je urejal rabo atomske energije v industrijske svrhe in sicer za izključno mirovne namene. Nadalje je vseboval predpise o ureditvi atomskih raziskovanj, predvideVal je ustanovitev poskusnih reaktorjev in drugih ustanov. Značilno je, da ni bila dosežena dvotretjinska večina zaradi tega, ker je 44 poslancev Adenauerjeve vlade (krščansko demokratske) stranke (CDU) prelomilo strankarsko disciplino in se je kljub obveznemu sklepu, da je treba glasovati za zakon, pri glasovanju vzdržalo. Politični opa- še kaže posebno pri nas, ko vrsta kmetijskih problemov še čaka na rešitev. Pomanjkanje splošne in specialne strokovne izobrazbe ter organizacije za varstvo kmetijskih interesov je povzročilo to stanje, ki je splošno in ni omenjeno samo na naše kraje. Za vse druge poklicne skupine je država že poskrbela za obvezno šolanje. To ne velja več zgolj za uradnike, ampak tudi za industrijske delavce in o-brtnike. Poleg vajeniške dobe mora vsak bodoči rokodelec obiskovati tudi določene strokovne šole. Industrija pa sama z lastnimi strokovnimi šolami skrbi za specializacijo svojega delavstva. Le za kmeta, podjetnika in delavca obenem, na mora pogosto zadostovati le nekaj razredov ljudske šole. Cas je, da tudi vsak bodoči kmet prejme v svoji mladosti potrebno izobrazbo za svoj poklic. In pri tem je treba začeti s samopomočjo, kot je že stoletna navada našega ljudstva. Vztrajnost in iznajdljivost sta pomagali v preteklosti našemu kmetu, da je vzdržal. Tudi težave našega časa bo premagal, ako se Ivo k tema naravnima lastnostima pridružila še strokovna izobrazba. zovalci v Bonnu menijo, da je sam kancler Adenauer dajal potuho tem »upornikom”, kajti ta zakon bi preprečil .oborožitev nove nemške vojske z atomskimi bojnimi sredstvi. S tem je zadeva za daljši čas odložena. Verjetno računal Adenauer, da bo po volitvah mogel predložiti parlamentu 'zakon, ki mu bo bolj pogodu. Za atomske učenjake in industrijo, ki jo jedrni procesi interesiraj«^, pa predstavlja odlog tega zakona vsekakor veliko oviro in škodo. Potovanje grškega kraljevskega para Dne L julija sta odpotovala v Pariz grški kralj Pavle in kraljica Friderika, da prisostvujeta poroki grofa Henri-ja, enega izmed sinov Pariškega grofa, ki velja danes za uradnega pretendenta na prestol francoskih kraljev, pa kljub temu mirno živi v francoski — republiki. Pričakujejo, da se bo tudi na tej poroki zbrala lepa druščina bivših kraljev in vladarjev, podobno kot je bilo na nedavni poroki princa Tomislava Ka-radjordjeviča (drugorojenca pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra) s princeso Marjeto Badensko. Takrat je na gradu Salem (Zapadna Nemčija) grški kralj prisostvoval poroki kot edini resnični vladar, a družbo so mu delali številni kralji brez prestola, kot ženinov brat, bivši jugoslovanski kralj Peter, bivši bolgarski kralj Simeon, bivši italijanski kralj Umberto ter vrsta princev, princes in drugih plavokrvnežev. Po pariških slovesnostih se namerava grška kraljevska dvojica ustaviti, na jugoslovanski obali v Dalmaciji, kjer bo na otoku Brionih v gosteh pri maršalu Titu preživela svoj letni dopust. -KRATKE VESTI — č. G. JANKO POLANCI, tajnik Slovenskega dušnopastirskega urada v Celovcu je bil danes promoviran za DOKTORJA bogoslovnih ved na univerzi na Dunaju. PAPEŽ Pl J XII. je sprejel skupino ameriških Judov, ki so se po obisku v Izraelu ustavili v Rimu. Bili so to člani ameriško-judovskega odbora za državljanske pravice. V posebnem nagovoru je sv. oče ostro obsodil sleherno diskriminacijo na temelju rase in izjavil, da so sile zla tiste, ki širijo sovraštvo proti rasnim manjšinam. Bilo je prvič v zgodovini, da je kak papež posvetil judovskim obiskovalcem poseben nagovor. REKA PAD UPADA, pravijo poročila iz severne Italije, kjer je ta glavna vodna žila Italije močno narasla in poplavila obširne predele rodovitne zemlje, posebno v območju mesta Rovigo ter ob Delti, pri izlivu v Jadransko morje, škodo zaradi poplav cenijo na približno pol milijarde šilingov. HREPENENJE PO LUČI SI TEŠI Nemec Kurt Peters s tem, da potuje po sončnih deželah Zapadne Evrope. Zdravniki so Petersu napovedali, da bo zaradi neke skrivnostne in neozdravljive bolezni v kratkem času popolnoma oslepel. Zato sedaj, dokler še vidi, potuje in si ogleduje lepote sveta. BELEGA KITA SO UJELI na visokem morju v bližini južnoafriškega pristanišča Durban (ne DurbaiVs), Beli kiti so silno redki. Med ribiči na te orjaške sesalce, ki plavajo v morju, kroži legenda o belem kitu podobno kot pri nas pravljica o »zlatorogu”. Bilo je prvič, da so v vodah Južne Afrike ujeli belega kita. Žival je tehtala GO ton. ŽIVLJENJSKI STANDARD se je zvišal v Mehiki, so ugotovili čistilci oblek v Mexi-co-City, glavnem mestu dežele. Oni sklepajo na dvig standarda iz dejstva, da zadnje čase Z večjimi težavami spravljajo‘madeže iz oblek, ker izvirajo le-ti od bolje zabeljenih in dražjih jedil. MESTO GAMERON JE BILO ZBRISANO z obličja zemlje, ko je orkan „Audrey” pridrvel z brzino 150 km na obalo Louisiane (USA). Doslej so iz ruševin tega 45.000 prebivalcev broječega mesta potegnili 500 mrtvih, okrog 3000 oseb je ranjenih ali bolnih, a 40.000 jih je brez strehe. Je to naj--hujša katastrofa te vrste v zadnjih letih, časopisje prinaša v tej zvezi poročila o razdejanjih, ki so jih povzročili orkani v preteklosti. Najhujši je pridivjal s Pacifiškega oceana leta 190G. Povzročil je 6000 smrtnih žrtev. PRI DUNQUERQUE (Dunnkirchem) na francoski atlantski obali je angleška kralj i-ca-mati odkrila minuli teden spomenik padlim vojakom. Slovesnosti se je udeležilo tudi okrog 2000 veteranov, ki so se pred 17 leti pod bombami in obstreljevanji nemških Stoka in Jabos ukrcavali ladje, ladjice in čolne, da se umaknejo preti napredujočimi Hitlerjevimi vojskami. Takrat je izgle-dalo, kot da je ura Hitlerjevega dokončnega zmagoslavja blizu. Toda pred slano - morsko vodo so se morali Hitlerjevi tanki ustaviti in sčasoma se je bojna sreča obrnila. INDEKS PREPOVEDANIH KNJIG bodo »očistili” poročajo iz Rima. PoNvesti poluradne italijanske poročevalske agencije ANSA je v Vatikanu na delu posebna komisija, ki naj pregleda sedaj obstoječi indeks, to je seznam knjig, ki jih je katoličanom prepovedano brati pod kaznijo izobčenja ter z njega izloči dela, ki po sodbi današnjih katoliških teologov in vzgojiteljev ne predstavljajo več moralne nevarnosti za bralce. Politični teden Po svetu ... Evropske pogodbe pred pariškim parlamentom Francoska vlada je predložila minuli teden pogodbe o skupnem evropskem tržišču in evropski atomski skupnosti za mirovne namene parlamentu v razpravo. Nova vlada mledega in energičnega Bourges-Manourry-ja je pokazala, da hoče najprej rešiti to gotovo najvažnejše vprašanje. Debata o tej pogodbi se vrši v sorazmerno ugodnih okoliščinah in obstoji upravičeno upanje, da bo tej pogodbi prihranjena usoda vseh dosedanjih poskusov evropske integracije po vojni, ki so vsi propadli prav v francoskem parlamentu, v glavnem zaradi francoskega nezaupanja do Nemcev. Toda prav zadnja leta smo priča upadanja francoske politične moči, kajti uporne kolonije, ki sp bile nekoč važna postavka francoskega gospodarskega blagostanja in politične moči v svetu, so danes težko breme, ki pije kri francoskemu gospodarstvu. Neuspehi francoskih čet proti upornikom so omajali mednarodni politični ugled in vpliv Francije. Končno pa so tudi Sovjeti s svojim 'brezkompromisnim zadržanjem glede Vzhodne Nemčije, kjer so jasno pokazali, da te važne hipoteke na Srednjo Evropo ne nameravajo ne zlepa in ne zgrda spustiti iz rok, posredno pomagali razpršiti francoske strahove pred Nemci. Ničesar se namreč v Parizu bolj ne boje kot združene, zopet velike Nemčije. Zato politični opazovalci prerokujejo evropskim pogodbam lahko pasažo v francoskem parlamentu. Razorožitveni razgovori pred odločitvijo Delegati razorožitvene konference v Londonu so minuli teden čakali, da se najprej atlantski zavezniki pogovorijo o skupnih predlogih na osnovi ameriških osnutkov o delni razorožitvi. V glavnih potezah je bila ta edinost ob koncu tedna le dosežena, ko je kancler Adenauer pristal na bistveno vsebino ameriških predlogov. S tem je v resnici padel dosedaj stalni pogoj Zapada proti Vzhodu, namreč da pred pogajanji o razorožitvi Sovjetska zveza pristane na združitev Nemčije. Zadnja leta je prav ta pogoj onemogočil sleherni sporazum med obema taboroma. Adenauer je prav te dni tudi formalno ]>odredil poveljstvu Atlantskega pakta prve tri nemške divizije, obenem pa je pristal na pogajanja s Sovjetsko zvezo o delni razorožitvi brez predhodnega sporazuma o nemški združitvi. Zahteval je sicer nekatera zagotovila, med katerimi je izjava, da ta pogajanja ne sme biti vključeno formalno priznanje Vzhodne Nemčije in da se določila o kontroli oboroževanja na skupnem ne tikajo Nemčije. O tem je sporazum dokaj lahak, ker na ta način doseže Zapad omejeno oborožitev bonnske Nemčije, Vzhod pa pan- ■ kowske. V resnici 'bo s tem razdelitev Nemčije le še poglobljena. Je vse to sicer neizogibna posledica sedanjega svetovno-političnega položaja, vendar jih Adenauer vsaj "optično ne more prikazovati kot bogsivedi kakšne uspehe. To je sedaj bridko zanj, ker se nahaja pred volitvami. Angleška sulica v prid Nemčije Pred kratkim je britanska vlada nepričakovano priskočila na pomoč Adenauerju. Pisala je v Moskvo,da je treba obenem z razorožitvijo rešiti tudi nemško vprašanje, čeprav to zahtevo ni stavila kot neobhodni pogoj za razorožitev. Angleški korak v prid nemške združitve se je pa kmalu izkazal bolj kot hranitev lastnih interesov Albiona kot dejanje sorod-niške ljubezni do nemških ..bratrancev”. V zadnjem času se namreč pojavljajo v angleški javnosti, posebno pa v gospodarskih krogih, Nemcem sovražni glasovi. Nemce (zapadne) označujejo kot ..glavne koristnike hladne vojne”. Povsod po svetu namreč britanska industrija zadeva na ostro nemško konkurenco. In stališče Nemcev je bilo doslej v toliko ugodnejše, ker jim ni bilo treba izdajati težkih milijard za vzdrževanje vojaščine in za oboroževanje. Zato izgleda, da je imel ta britanski korak v prid Nemcev nekoliko drugačno ozadje. Morebitna ustavitev atomskih poskusov in tovrstnega oboroževanja prihaja za Angležfe v nekoliko neprimernem trenutku. Pred kratkim so namreč izvedli vrsto zelo dobro uspelih atomskih in vodikovih poskusov in bi sedaj lahko na podlagi dobljenih izsledkov začeli izdelovanje teh orožij „na veliko”. Se razume, da so pripravljeni usta- viti to drago oboroževanje, a zato zahtevajo, da jim Amerika prepusti primerno zalogo atomskih bomb, z utemeljitvijo, da je treba ustvariti tudi v Evropi na tem polju ^ravnotežje s Sovjetsko zvezo. Tako izgleda, da bo morala razorožitvena konferenca v Londonu prebroditi še marsikatero težavo, medtem pa orožarne delajo s polno paro. »Kupčije« s podmornicami v Sredozemlju V Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu pa se v novih oblikah nadaljuje stari boj za vpliv nad tem ključnim predelom sveta. Po tem ko je pred 14 dnevi Sovjetska Zveza ..prodala” Egiptu tri podmornice, je minuli teden ameriško mornariško ministrstvo objavilo, da bo v kratkem ..posodilo” Grčiji tudi dve podmornici, poleg tega pa še dva rušilca in več manjših ladij za obalno obrambo. S tem bo vojaško ravnotežje zopet uravnovešeno. Podtalna borba se je spremenila dobesedno v podvodno. ... in pri nas v Avstriji Parlament pred počitnicami Na Dunaju se je sestal državni zbor, da še pred počitnicami reši najnujnejše zadeve. Nenadno nastopivša vročina zaenkrat še ni povzročila pri zastopnikih ljudstva omembe vrednih 'pojavov utrujenosti, vsaj v kolikor se tiče njihove voljnosti za prepiranje. Tako so se seje narodnega zastopstva sprevrgle v areno bojevitih medsebojnih očitkov, kjer je ena stranka valila na drugo krivdo za to, da mnogi važni zakonski predlogi niso bili izglasovani. Med temi je posebno zakon za poljedelstvo, za katerega so se doslej zastopniki kmetijstva zaman trudili. Poslanci OeVP so stavili na čelo nujnih vprašanj predvsem izdajo novih ..ljudskih delnic”, ureditev konfesionalnega šolstva ter konkordata. Dr. Pittermann: Rabimo referendum! Socialistični prvak, podkancler dr. Pittermann, pa je zahteval čimprejšnje sprejetje zakona o referendumu, to je zakona ki bi določal ljudsko glasovanje o vseh važnejših državnih vprašanjih, podobno kot je to urejeno v sosednji Švici. Dr. Pfeifferja mučijo nepotrebne skrbi Običajni dr. Pfeiffer, poslanec „neodvis-nežev” iz FPOe (reci 'bivših kljujtastokrižev-cev), pa zopet ne more spati zaradi skrbi za nemštvo na Koroškem. Oglasil se je k besedi in zahteval od zveznega kanclerja ing. Raaba pojasnila o tem, kako kani vlada urediti ..slovensko vprašanje” na Koroškem. K temu koraku ga je vzpodbodla ustanovitev slovenske gimnazije v Celovcu. Trdil je ce- lo, da Člen 7 državne pogodbe dela krivico nemškim sodeželanom. Zvezni kancler mu je odgovoril, da se pri pogajanjih za sklep državne pogodbe vlada ni mogla izogniti določbam člena 7, kajti s tem bi se bila izpostavila nevarnosti, da do pogodbe sploh ne pride, ali pa bi se njen sklep znatno zavlekel, kar bi pa zopet lahkorodilo nedogledne posledice. Zato se je vlada odločila, da pogodbo v celoti sprejme in podpiše. — To stališče je za vsakega avstrijskega patriota jasno, a lepo in prav bi bilo, ako bi šli dalje, namreč da bi priznali, da so nam bile itak dane le pravice, ki nam same po sebi gredo ter, da bi jih tisti, ki so obveznost v tem pogledu po svobodnem in treznem prerpisleku sprejeli, tudi v dejanju izvršili. Podkancler dr. Pittermann na Koroškem Prvič po svojem imenovanju za zveznega podkanclerja je dr. B. Pittermann minuli teden obiskal Koroško. Najprej si je ogledal puškarne v Borovljah in obljubil, da se bo s posebno vnemo zavzel za potrebe naših krajev. Obljubil je tudi, da bo podprl poziv koroške deželne vlade, ki ga je naslovila na zvezno vlado za posebno pomoč „krajem v stiski”, med katere spada tudi Južna Koroška. Podobne obljube že dolga desetletja strašijo po Koroškem, toda ne preostane pač nič drugega, kot da upamo, da se bodo vsaj tokrat uresničile. Tirolci v Avstriji zahtevajo glasovanje za Južno Tirolsko V Innsbrucku je bilo veliko zborovanje z manifestacijami v prid Južni Tirolski. Številni govorniki in sprejeta resolucija so poudarjali zahtevo, da je treba Južno Tirolsko postaviti pod mednarodno kontrolo, katera naj izvede nato ljudsko glasovanje o vrnitvi tega ozemlja Avstriji. To so vsekakor da-lekosežne zahteve, ki jih je težko spraviti v sklad z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki sicer dajejo Južnim Tirolcem da-lekosežne pravice, obenem pa jasno določajo državno mejo na Brennerju. Na Koroškem: Kje dobiti denar za južni del dežele? S težkim gospodarskim položajem južnega dela dežele se je zopet bavila na svoji seji naša deželna vlada. Sklenili so, da je treba dobiti od zvezne vlade izreden prispevek, ki bi naj znesel vsaj 100 šil. na vsakega prebivalca tega po lastnih izjavah pristojnih oblasti tako zelo zanemarjenega dela države. Se razume pa, da vsi od prav istega prebivalstva zahtevajo vedno nove dokaze državljanske zvestobe in točno izvrševanje vseh, posebno pa davčnih dolžnosti. S tem denarjem bi potem zgradilj prepotrebne ceste in železnice, v prvi vrsti progo Pliberk—Labot, in zadostili drugim nujnim potrebam..Toda zaenkrat je tu samo sklep, denarja pa še ne. Žganje za slone Koliko vodke, ruskega žganja, sta spila dva slona y živalskem vrtu v Kijevu, to je vprašanje, ki razburja duhove prestolnice Ukrajine, žitorodne pokrajine Sovjetske zveze. Iz žita namreč kuhajo to znamenito rusko žgano pijačo. Zadeva je prišla v javnost, ko je nek dopisnik dnevnika ..Ukrajinska Pravda”, vohljajoč s svojim zašiljenim novinarskim nosom okrog živalskega vrta, zvedel, da je lani tovariš Kravčenko, paznik slonov v kijevskem zoološkem vrtu, „menda pozabil, da tudi v živalskih vrtovih za poletjem pride jesen”, ter ni pripravil za svoje varovance zimskih brlogov. Zaradi tega sta se dva slona, Baby in Lucija, kljub njuni slonov-, sko debeli koži prehladila in začela glasno kihati. Da živali ogreje, je paznik širokopotezno predpisal zdravilo: mešanico najboljše vodke znamke ..Moskovskaja” in izbranega kavkaškega namiznega vina. Po podatkih knjigovodstva živalskega vrta sta oba slona v 27 dneh bolezni popila točno 102 kvartov ali okrog 100 litrov te zdravilne mešanice. Ko so kijevski prebivalci zvedeli za žgani „žegen”, ki sta ga bila deležna njihova slona, so se čudili, da nobeden izmed njiju ni kazal prav nobenih znakov vinjenosti. Preizkušeni vinski bratci pa so morali priznati, da jih slona glede pivske vzdržljivosti prekašata. Toda kmalu so se pojavili dvomi, da sta slona res popila vse te dobrote in upravna preiskava, ki je bila uvedena, je dognala, da v tem svojevrstnem živalskem vrtu niso dajali živalim samo žganja in vina, ampak tudi delikatese, kot jagode, marmelado in pecivo, ki baje pomirjevalno vplivajo na požrešna grla divjih tigrov in panterjev, pa tudi norčavih opic. Vsaj glasom knjigovodskih obračunov kijevskega zoološkega vrta. „Vendar,” pristavlja člankar v komunističnem uradnem časopisu, „je znana stvar, ta take in podobne dobrote prijajo ne samo opicam v živalskem vrtu. Kazno je, da živi v našem živalskem vrtu družina ljudi, ki se ma§ti z najizbranejšimi dobrotami na račun divjih zveri.” Otroška paraliza na Madžarskem ..Pomagajte našim otrokom,” je zadonel preko naše vzhodne meje obupan klic madžarskih zdravnikov na zapadni svet. Po strahovitih preizkušnjah, ki s kruto doslednostjo od minulega oktobra naprej obiskujejo našo nesrečno vzhodno sosedo, je sedaj tam izbruhnila epidemija otroške paralize. Sedaj po raznih bolnicah nad 600 otrok visi med življenjem in smrtjo. Nemški Rdeči križ je dal na razpolago več ..železnih pljuč”, to je posebnih aparatov, ki omogo-čujejo obolelim dihanje, a ameriško letalsko ministrstvo je stavilo na razpolago le- tala, ki bodo iz Združenih držav prevažala naravnost v Budimpešto Salkovo cepivo. To namreč preprečuje širjenje bolezni. V obupnem položaju se je celo sama budim-peštamka vlada neuradno obrnila na on-dotno ameriško poslaništvo proseč pomoči. Medtem ko qridemija pobira življenje o-trok, pa med odraslimi vislice nemoteno nadaljujejo svoje delo. Minuli teden je bila usmrčena 25-letna študentka medicine Ilona Toth in več drugih oseb, ki so se udeležile oktobrskega upora. V zadnjih mesecih so registrirali že okrog 140 Usmrtitev. SLOVENCI doma in po ioeta Gledališče v Oslu po slovenskem načrtu Komisija za zgraditev novega gledališča v Oslu (prestolnici Norveške), je odločila, da med številnimi predloženimi načrti podeli prvo nagrado za projekt, ki ga je izdelal ing. Mitja Jernejec iz Ljubljane. Imenovani je asistent na arhitekturnem oddelku tehniške visoke šole v Ljubljani in je sedaj nagrajeni načrt izdelal, ko sc je pred kratkim mudil kot štipendist na študijah na Norveškem. Koroški Slovenci v Parizu Znani koroški slikar prof. Wemer Bcrg je fine 20. junija odprl svojo prvo razstavo v Parizu pod okriljem ondotnega Avstrijskega kulturnega centra. Na otvoritev je prišlo veliko število uglednih osebnosti iz francoskega javnega življenja, pa tudi umetnostni kritiki najodličnejših pariških listov, ki jih je, kot poroča Avstrijski kulturni center, bilo prvikrat moč pozdraviti na kaki prireditvi omenjene ustanove. Slike južnokoroške pokrajine in njenih ljudi, Slovencev, so zaradi svojih karakternih značilnosti in radi Bergove umetniške izvirnosti zbudile veliko zanimanje meti pariškim umetnostnim občinstvom, ki je v velikem številu obiskalo razstavo. Ob priliki bomo o njej še kaj več poročali Zaslužen jubilej vzgojne ustanove V Madridu (Španija) so praznovali pred kratkim 10-letnico dne, ko je v središču mesta bil otvorjen „Colegio Mayor Santiago Apostol” ali po naše Akademski tlom svetega Jakoba apostola. Leta 1946 je mednarodna dijaška in akademska organizacija „Pax Komana” na predlog predstavnikov njene slovenske članice, Slovenske dijaške zveze, sprejela re- , solucijo, v kateri poziva vse katoličane na svetu, da mladim študentom, ki so še radi posledic vojne ostali izven domovine, omogoči, dovršitev študij. Prva se je temu pozivu odzvala organizacija španskih katoliških akademikov in dosegla podporo pristojnih i oblasti za praktično izvedbo te plemenite zamisli. V zadnjih desetih letih je šlo skozi ta dom več sto mladih fantov, ki so na različnih fakultetah mad-ridskg univerze dokončali svoje akademske študije. Med drugimi je našlo streho v tem zavodu tudi okrog 30 slovenskih akademikov, od katerih je 25 že doseglo univerzitetno diplomo. Med različnimi narodnostmi so Slovenci napravili jako dober vtis po svoji marljivosti in študijskih uspehih. 50-let ustanovitve ..Balkana" Na praznik sv. Petra in Pavla sc je v Sežani pri Trstu zbrala skupina starejših gospodov. Bili so to preživeli člani akademskega društva „Balkan”, ki so ga na ta dan pred 50 leti ustanovili zavedni slovenski akademiki v Trstu. Iz tega društva je izšlo lepo število izobražencev, ki so vodilno sodelovali pri narodnostni prebuditvi primorskih Slovencev. Kot piše v tej zvezi tržaška »Demokracija”, je bilo to društvo »celota, polna poleta in ustvarjalnih sil, ki je strnjeno korakala od zmage do zmage, ker jo je vodila ena sama misel, narodna zavest k enemu same- - | mu cilju: veličini slovenstva.” K sedanjemu jubileju je eden izmed starih članov društva napisal, da naj stari borci ob tej priliki oživijo tudi v mladem rodu smisel za ideale, irt vzklika: »Nazaj k tistim vrelcem idealizma, narodne zavesti in nepremakljive značajnosti, ki so napajali,. ' poživljali in krepili naše prednike.” Slovenska nova maža v Trstu V nedeljo dne 23. t. m. so se tržaški Slovenci v velikem številu zbrali v prijazni cerkvi oo. kapucinov na Montuzzi, kjer je v krogu svojih sobratov zapel svojo prvo sveto mašo rojak p. Bogomir Sre-bot, po rodu iz Košane na Krasu. Novomašnik je dovršil bogoslovne študije v Benetkah, kjer je prejel duhovniško posvečenje iz rok ondotnega kardinala in patriarha. Svojo daritev pa je opravil v Trstu med sobrati in rojaki, ker mu je ni bilo moč zapeti v domačem kraju. Novomašniku je govoril njegov sobrat p. Fidelis iz Gorice, ki je poudaril,, da so slovenski rojaki, ki so njegovo prvo sv. daritev obiskali v obilnem številu, novomašniku s tem nadomestili družino, ki pri tem najlepšem dnevu njenega sina ni mogla biti navzoča. Univ. prof. Boris Furlan umrl V Radovljici je v starosti 63 let umrl dr. Boris Furlan, nekdanji profesor za pravno filozofijo na juridični fakulteti ljubljanske univerze. Rodil sc je v ugledni tržaški družini, njegov oče je bil za časa Avstro-Ogrskc v Trstu državni , pravdnik. Po dovršenih pravnih 'študijah se je pokojnik najprej posvetil advokaturi. Istočasno pa je nadaljeval svoje študije pravne filozofije. Ko mu je bilo po prvi svetovni vojni odvetniško delo v Trstu zaradi fašističnega terorja onemogočeno, je odšel v Ljubljano, kjer mu je bila na univerzi podeljena stolica za pravno filozofijo. Posegel je tudi v politiko, kar pa mu je prineslo mnogo bridkih osebnih razočaranj in trpljenja. Pravniki, posebno pa njegovi nekdanji učenci, bodo prof. Furlana ohranili v spominu kot plemenitega in pravičnega moža; predvsem kot znanstvenika, ki je vselej iskal pravico. Nova šola v Podjuni Božji grob pri Pliberku V začetku meseca junija je ob vznožju humškega griča z mogočno romarsko cerkvijo zaživelo. Obsežno stavbišče, kupi gradbenega materijala, različni stroji in večje število delavcev pričajo, da se tu pričenja graditi večja stavba. Na tem lepem in pripravnem prostoru bo v doglednem času stala nova šola za humški Šolski okoliš. Delo je'že v polnem teku. Gradbeno podjetje inž. Rudolf M o s e r je dobilo zidarska dela, ker je stavilo najugodnejšo ponudbo. Tesarska dela pa je dobil mladi domači tesarski mojster Valentin Krof iz Doba. Kleparska dela in kritje strehe pa bodo izvršile priznane celovške firme. Do jeseni bo surova stavba že pod streho. Načrte za novo šolo je napravil znani arhitekt inž. Hanzi O s w a 1 d iz Celovca. Seveda bo nova šola moderna stavba, to se pravi, da mora v prvi vrsti ustrezati sodobnim učnim in zdravstvenim potrebam. Te pa zahtevajo čim več svetlobe v učilnicah. Vpogled v načrte nam pokaže, da se je g. arhitekt res potrudil. V novem šolskem poslopju so prevideni tri prostorni razredi, uradna soba šolskega upravitelja, shramba za učila, moderna in prostorna kuhinja za 'kmečko nadaljevalno šolo in seveda moderna stranišča. V kleteh pa bodo nameščene kopalnice za šolarje. Stanovanja za učiteljstvo pa se bodo nahajala v posebni stavbi, ki jo bodo gradili verjetno šele prihodnje leto. Pri šoli se bo nahajalo seveda tudi lepo igrišče. Prostora pa bo tudi zadosti /a vrtove učiteljstva, za učni vrt naših bodočih gospodinj, pa tudi za sadovnjak, v katerem se' 'bodo učili bodoči gospodarji sadjarstva. Pričakovati je, da bo naša mladina najpozneje jeseni 1959. leta mogla zapustiti staro šolsko poslopje, ki nikakor ne odgovarja več sodobnim učnim in zdravstvenim zahtevam. Saj je to poslopje končno bilo zgrajeno pred skoro dvesto leti za župnišče in se za šolo pravzaprav nikoli ni dalo primerno preurediti. Kot vse stare stavbe iz kamna je vlažna, temna in zatohla. Razredi pa so deloma nameščeni v navadnih sobah, ki so za več kot polovico premajhna. V stari stavbi je samo eno stanovanje in zato sta si morala doslej dva učitelja vedno iskati stanovanje izven vasi, kar je bilo v vsakem oziru zelo neugodno. Kljub vsem neugodnostim pa je bila šola v tej hiši nameščena celih 75 let. Občina Blato nima zadostnih dohodkov niti za svoje redne potrebe in tako na gradnjo nove šole iz lastnih sredstev sploh ni bilo moč misliti. Leta 1940. so se sicer že resno bavili z načrti za novo šolo, pa potek druge svetovne vojne je vse načrte preprečil. V povojni dobi je bilo v deželi toliko šol porušenih in toliko potreb po gradnji in otvoritvi novih šol, da ni bilo mogoče dobiti potrebne podpore od deželne vlade, šele leta 1955., ko so v deželi odstranili vsaj največje nedostatke na šolskem področju, je uspelo opozoriti pristojne vladne kroge tudi na nevzdržne razmere na humški šoli. In resnici na ljubo je treba povedati, da so se vsi merodajni krogi z veliko pripravljenostjo zavzeli za gradnjo nove šolske stavbe in odklonili na-daljna popravila na starem poslopju, ki bi bila samo nerentabilna. Skupni napori občinskega sveta z županom K u m e r j e m in šolskega vodstva je v teku te kratke dobe uspelo, doseči toliko, da smo danes že sredi dela. Tako si je n. pr. osebno ogledal staro šolo in se prepričal o nevzdržnih razmerah gospod deželni glavar Ferdinand W e d e n i g. On se je posebno toplo zavzel, da smo dobili potrebno pomoč. Deželni poslanec gospod direktor W i t iz Velikovca pa je prevzel nalogo, da v deželnem zboru in v šolskem odboru deželnega zbora zastopa naše interese in je tudi dosegel, da je deželni zbor enoglasno sklenil zidavo nove šole in tudi dodelitev potrebnih sredstev. Deželni svet- Odkar je pred 2000 leti umrl na Golgoti Zveličar človeštva, se je njegova blagovest razširila po vsem svetu. Ves krščanski svet je gledal na kraje, koder je stopala njegova noga in kjer je učil svoje nauke, kot „sve-to deželo”. Kraj njegove smrti je postal svetišče vesoljnega krščanstva. Rimski cesarji so kmalu po Zveličarjevi smrti pregnali uporno izraelsko ljudstvo iz dežele, da se je razpršilo v Evropi in Aziji. Jeruzalem je bil razrušen z ognjem in mečem. Zapuščeno deželo so zasedli drugi narodi. Toda po utrditvi krščanstva v Evropi so krščanski vladarji dolga stoletja skušali r velikimi vojskami ubraniti svete kraje pred vdorom muslimanskih osvajalcev. Takrat je res „Sveta dežela” stala v osrčju svetovne politike. Bila je to mistična doba križarskih vojsk, ki so se po več stoletjih junaških žrtev, pa tudi nesloge, končale z izgubo svetih krajev. Vendar so novi gospodarji, mohamedanski kalifi, skozi vsa stoletja dopuščali romanje v svete kraje in tako je sveta dežela še vedno ostala v očeh krščanskega sveta zibelka krščanstva. Mohamedanske kolite so nadomestili kasneje Turki, a po propadu otomanskega cesarstva v prejšnjem stoletju Angleži. Pod njihovim gospostvom so se v Palestino znova začeli vseljevati Judje iz Evrope, ker so tukaj postajala vedno močnejša protižidovska gibanja, obenem pa se je med raztresenimi Židi rastel pokret sionizma, ki je propagiral povratek v deželo prednikov. Leta 1947 je Velika Britanija še pred potekom določenega časa odložila svoj ..mandat” za upravo tega ozemlja, ki ji je bil podeljen na mirovni konferenci v Parizu po prvi svetovni vojni. Izbruhnila je vojna med Židi in Arabci, pri kateri so Angleži odkrito podpirali Arabce. Toda kljub velikanski številčni premoči so Judje kaj kmalu obračunali z vojskami svojih sovražnikov, le jordanski Voj- nik Hans Sima kot dežel, finanč. referent in gospod uradni nadsvetnik Steiner iz občinskega oddelka deželne vlade pa sta poskrbela za finančna sredstva. Gospod Steiner je bil od vsega začetka skrben in odločen zagovornik tega za našo občino edinstveno velikega projekta in je predvsem pokazal vedno polno razumevanje za slabi gospodarski položaj občine. Vso potrebno podporo pa so nudili tudi g. okrajni glavar, višji vladni svetnik dr. Hans W a g n e r in šolska inšpektorja, g. vladni svetnik Lovrenc Just kot referent za dvojezične šole in g. vladni svetnik Wal-ter M a k 1 i n. Tako lahko rečemo, da se je skupnim naporom cele vrste merodajnih osebnosti zahvaliti, da danes že raste pri Božjem grobu nova šola. Prosili bi omenjene gospode samo, da bi nas tudi pri nadalj-ni gradnji tako lepo podpirali. Sad teh naporov, novo šolsko poslopje pri Božjem grobu, blizu ceste Pliberk—Labot, pa bo še poznim rodovom priča dobe, ki je bila tako naklonjena doraščajoči in učeči se šolski mladimi. ski, ki jo je vodil angleški general Glubb, se je posrečilo, da je zasedla znaten del ozemlja preko Jordana in del Jeruzalema. Izkazalo se je, da so Judje prinesli s seboj iz Evrope višjo izobrazbo in boljšo organizacijo, s katero so znatno nadkriljevali zaostale Arabce. Obenem pa jim je zavest, da branijo zemljo svojih prednikov, vlila v srca novega patriotizma in tako se je izraelska vojska izkazala kot edina resna vojaška sila na Bližnjem vzhodu. Po posredovanju-Združenih narodov je bilo krvoprelitje ustavljeno in sklenjeno premirje. Združeni narodi so na svoji glavni skupščini leta 1947 sklenili, da je treba lestino razdeliti na dva dela, v izraelsko in arabsko državo (Jordanijo in Izrael), a Jeruzalem naj postane. mednarodno mesto, pod upravo Združenih narodov. Do sklenitve miru med Judi in Arabci ni prišlo in sklep o internacionalizaciji Jeruzalema je ostal mrtva črka. Mesto je danes ,,'bojno področje”, kjer tečejo po ulicah žične pre-graje in ..španski jezdeci”, ki ločijo izraelski tlel mesta od jordanskega. Zaradi napetega razmerja med obema državama izbruhnejo pogosto obmejni incidenti z obojestranskim streljanjem. Tudi drugi sveti kraji so razdeljeni med obe državi, čeprav je večji del v rokah Jordanije. Zaradi ovir pri potovanjih in nevarnosti, je dotok romarjev v zadnjih letih zelo upadel. Najbolj žalosten pogled nudi cerkev Božjega groba, ki je postala deloma žrtev požara med vojnimi operacijami leta 1947. Sedaj so očrneli zidovi obdani z zidarskimi stojali in opaži, ki preprečujejo nadaljnje razpadanje, a popravljalna dela stojijo, ker se prizadeti ne morejo oz. nočejo pogovoriti. Zelo žalostna je tudi usoda Betlehema. Svojčas ga je bilo moč obiskati z avtomobilom, toda sedaj razmejitvena črta reže v dva 50-letnica poštnih avtobusov Julija 1857. je tedanja cesarskodtraljeva poštna uprava uvedla prve avtobuse za javni promet. Bil je to drzen poskus, zato sta bila določena dva podčastnika za prva poštna šoferja. Imela sta povelje, da vršita službo v polni uniformi svojega polka. Prva avtobusna proga v Avstro-Ogrski je vezala dva kraja na Južnem Tirolskem in sicer Neumarkt s Predazzom. Razdalja med obema krajema je bila 38 kilometrov in čas vožnje je znašal točno 4 ure in 30 minut. Je pač šlo gori in doli in cesta je bila posipana z gruščem, iki se je spreminjal v prah, tako da sta bili obe vozili črno-žolte barve z Obema šoferjema v slikovitih uniformah vred kmalu beli čez in čez. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Neumarkt in Predazzo nista več v mejah Avstrije, toda po naših zveznih deželah še vedno vozijo poštni avtobusi črno-žolte barve. Iz enega jih je nastalo na stotine, velikih, majhnih, starih in novih. Pod značko W prevažajo potnike po vsej Avstriji. Se razume, večjidel je nekdanje prašne ceste nadomestil gladki asfalt (razen v južnem delu Koroške, kjer se pač čas premika s precejšnjo zamudo). Drugod pa so ostarele avtobuse, kot smo jih pri nas še navajeni, povečini že nadomestili z modernimi orjaki moderne linije iz plexi-ste-kla, jekla in kroma. Le barva je ostala ena in ista, tudi v novih razmerah. Leta 1956 so poštne avtobusne linije oskrbovale 600 stalnih prog z dolžino 17.000 km. Obratovalo je 1670 vozil, ki so prepeljala 60 milijonov potnikov. V tekočem letu bodo pa menda prekosili vse dosedanje rekorde. Posebno se je povečal promet na turističnih progah za tujce, kot n. pr. na Grossglockner, kjer je že lani 80 odstotkov vseh potnikov bilo tujcev. Pa tudi v inozemstvo zahajajo elegantni novi poštni avtobusi, opramljeni z najmodernejšim ugodjem, nekateri celo s posebnimi stoli, v katerih se lahko lagodno zlekneš po dolgem in zaspiš. Pred dnevi je začela obratovati stalna avtobusna proga med Gradcem in jadransko obalo. Vodi preko Maribora, Zagreba, Karlovca, Senja na jadransko obalo, odkoder imajo potniki direktno zvezo z ladjo na otok Rab. Graška ,,Tagespost” opisuje s krilatimi besedami poletno življenje na Rabu.,,Sedaj je tam slišati mnogo angleščine; trgovsko zelo okretni Angleži so kaj kmalu izvohali, da je letos moč jako poceni živeti na Jadranu, vsekakor ceneje kot lani. Prav nič šibkeje niso zastopani gostje iz Zapadne Nemčije. Človek ne bi mislil, koliko tam ljudje fotografirajo! Ves dan! Nemci prav tako kot Angleži. Sicer pa je res umetnost tam napraviti le korak, , da ne bi človek naletel na kak hvaležen motiv.’:’ dela pot, ki jo je po poročilih sv. pisma Jezus Kristus mnogokrat opravil peš. Ko pa človek le premaga sedanje politične ovire, pa v znameniti votlini Kristusovega rojstva naleti na še bolj žalostno sliko. Tam se namreč menihi raznih veroizpovedi borijo za vsak kvadratni centimeter prostora. Iz preteklih dob je namreč ostala v velja-(Konec na 5. strani) Jetmdm, PRESEKANO MESTO FRAN ERJAVEC, Pariz: 146 koroški Slovenci . v - t rti ‘ II. DEL Prav v teku tega postopnega procesa je dobival Celovec tudi vedno krepkejšo slovensko večino. Njegova vrhnja plast je ostala sicer še vedno po večini nemška ali ponemčena, toda široke mestne množice so tvorili Slovenci in vsaj slovenskega rodu je, bila tudi večina srednjega stanu (1. 1783. je štel Celovec 9584 prebivalcev). To veliko slovensko večino je obdržal potem Celovec prav do druge polovice naslednjega stoletja. XXVII. JOŽEFINSKE CERKVENOPOL1TIČNE REFORME Jožefa II. pogosto površno predstavljajo kot nekakega svobodomisleca v današnjem pomenu besede, kar je odločno napačno. Ostal je do zadnjega zvest strogo katoliškim izročilom svoje dinastije, toda na drugi strani je bil pa ves prepojen s tedanjimi racionalističnimi in pro-svetljenslami nazori, ki so se izražali na verskem področju zlasti v janzenizmu in galikanizmu. Kakor mnogi tedanji vodilni krogi, je tudi on ostro ločil med strogo verskimi nauki Cerkve in njeno zgolj zunanjo, organizatorično stranjo. Prvih se ni dotikal in je z mnogimi tedanjimi cerkvenimi krogi vred mislil, da je treba ..Cerkev vrniti k preprostosti in resnični svetosti prvih časov”, a glede druge je smatral, da vsaj soodloču-je v njej tudi vladar in jo je zato skušal brezobzirno vpregi v službo svojih nazorov o absolutni državi. Ako je šel na svoji poti v mnogih ozirih predaleč, pa nikakor ne zadene krivda zgolj njega, temveč je bil pri mnogih svojih reformah celo mnogo manj radikalen, kot so pa želeli to njegovi vodilni svetovalci in celo nekateri tedanji škofje sami (n. pr. ljubljanski škof Herberstein in krški škof Auersperg).. S svojimi cerkvenopolitičnimi' reformami je začel Jožef II., čim je nastopil vlado. Ze prve mesece (26. III. 1781) je jako poostril predpis, da brez dovoljenja dvorne pisarne ni dovoljeno sprejemati nobenih papeževih odlokov, škofom ne neposredno občevati z Rimom niti sprejemati nobenih papeževih dostojanstev in celo bogoslovcem je bilo (12. XI. 1781) prepovedano, da bi hodili študirat v Rim. Da bi čimbolj zrahljal zveze med škofi in Rimom, je dal škofom mnoge pravice, ki so bile dotlej pridržane Sveti stolici, a na drugi strani jih je seveda še strožje podredil državni oblasti (prepovedano jim je bilo n. pr. celo izdajati pastirske liste brez odo-brenja državne oblasti). Prvi, vprav revolucionarni ukrep na tem področju pa je bil znameniti ..tolerančni patent” z dne 13. X. 1781. Ze dobrega pol leta po materini smrti je najprej obvestil vse škofe, da je ukinil patent, po katerem je bila dovoljena v državi samo katoliška vera, a polčetrti mesec zatem je sledil tolerančni patent, s katerim so bile podeljene državljanske pravice in je bila dovoljena zasebna služba božja tudi protestantom (augsburške in helvet-ske veroizpovedi), pravoslavnim in deloma tudi Židom. S tem navedene vere nikakor še niso postale enakopravne s katoliško (matrike so tudi zanje še nadalje vodili katoliški župniki) in tudi prestop iz katoliške vere v drugo je ostal še jako otežkočen, toda pri oddajanju javnih služb je postala odslej odločilna samo prosilčeva sposobnost. Za ostale slovenske dežele tolerančni patent ni bil važen, ker tam nekatoliških ver sploh bilo ni (razen v Prekmurju), velikega pomena je bil pa za del koroških Slovencev, saj smo že ponovno slišali, da se je tu še izza reformacije trdoživo vzdrževal prikrit protestantizem. Zanje je bilo v tolerančnem patentu posebno važno to, da jim je dovoljeval postavljati lastne cerkve (a brez zvonikov in vhodi vanje niso smeli biti s cest), ako je živelo v okolišu vsaj 100 protestantskih družin, ter snovati lastne šole, ako so jih vzdrževali sami in so se ravnale po predpisani učni metodi. Slovenski protestantje so živeli vsi na Gornjem Koroškem in čim je bilo tolerančni patent razglašen, so takoj tudi oni dvignili svoje glave. Ze takoj prvo leto so ustanovili gornjekoroški protestantje 7 svojih pastoratov (prvi je bil ustanovljen v Arijah) in v nadaljnjih dveh letih potem še 6 ter se pokazali nadvse požrtvovalne pri grajenju svojih cerkva in ustanavljanju šol. Dotlej prikriti protestantje so se seveda takoj vsi izjavili za lute-ranstvo, a za prestop se je pred posebnimi komisijami izjavilo pod vplivom žive protestantske agitacije tudi precej mlačnih katoličanov, ki so mu bili dotlej samo naklonjeni (skupno se je izjavilo za protestante nekaj nad 14 tisoč oseb). Katoliški župniki in misijonarji so se morali boriti večkrat z najbolj nesmiselnimi in smešnimi razlogi za prestop. Zaradi ognjevite protestantske nestrpnosti in celo napadalnosti je prihajalo zlasti prva leta neprestano do velikih nevšečnosti, ki so se pokazovale posebno V mešanih zakonih tam, kjer so bili katoliški posli pri luteranskih gospodarjih in v podobnih primerih. To začetno vrenje se je potem poleglo šele z leti. n nas mnbmkem drugih pa že. Zato je Avstrijski Touring Club (ATC) pripravil v nedeljo 23. junija lepo slovesnost: blagoslovitev motornih vozil. V župnijskem dvorišču, ki je idealen prostor za to, je bil pripravljen oltar in pred njim se je uvrstilo 47 osebnih, 6 tovornih avtomobilov in približno 100 motorjev in mopedov. G. župnik č. g. Andrej Karicelj je razložil pomen blagoslovitve in potrebo, ne le za vozača, ampak tudi za vse, ki so od njegove vožnje odvisni in blagoslovil vse vrste motornih vozil. To je bila prva in edina Slovesnost te vrste, odkar Št. Jakob stoji, toda najbrže ne zadnja, ker se število motorjev in avtov vedno bolj množi. Še istega dne zvečer smo doživeli živ dokaz, da je božji blagoslov potreben. Prav sredi Št. Jakoba, kjer gre cesta čez potok in je tam ovinek, se je neki avto zaletel v kamnito ograjo s tako silo, da jo je podrl. Šofiral je neki fant iz Sveč, Otto Kersche in je pokončal avto in noge. Najtežjo poškdd-bo je dobila gdč. Malle iz Bistrice, ki ima popolnoma zdrobljeno koleno. Tudi druga gdč. iz Borovelj si je poškodovala nogo. Od poroke so se peljali potem še na Reko h gostilni Antonič in nazaj grede so se v prehitri vožnji zaleteli. Krivdo bodo ugotovili drugi. Za voznike pa velja: Bolje je priti pozneje 'kot nikoli. Naj vsa blagoslovljena vozila srečno potujejo! Toda Bog je dal človeku še pamet, da jo uporablja, in vest, da se zaveda odgovornosti do Boga, do sebe in do drugih. VRBA Jerinova razstava Kakor smo v štev. 24. str. 4 že naznanili, hočemo danes povedati, da bo razstava svetovno znanih ladij mojstra Jerina v Vrbi od 10. t. m. skozi tri tedne. Razstavljal bo 50 modelov raznovrstnih ladij. Pozabili smo zadnjič še povedati, da bo istočasno tudi njegov sin razstavljal 5 jadrnic. Več o vsem tem boste zvedeli prihodnjič. QLala letošn ja FLORIJAN ZERGOI Sredi Podjune pod goro Sv. Heine in Rozalije se nahaja v cvetju in zelenju šentlip-ška fara, ki bo kmalu sprejela na tisoče vernikov, ki se bodo zbrali na novi maši domačina Florijana Zergoi. Gospod novomaš-nik, pd. Petrov v Tihoji, je rojen dne 19. aprila 1933 kot sin pridnih kmečkih staršev. V ljudsko šolo je hodil v Št. Lipšu, nakar je meseca januarja 1945 vstopil v gimnazijo na Plešivcu, kjer je tudi z lepim uspehom leta 1952 maturiral. V Veliki noči leta 1951 je hudo zbolel in je moral študij za eno leto prekiniti. Neposredno pred maturo marca 1952 pa je toliko okreval, da je mogel nadaljevati svoj študij in kljub tej težki bolezni in zamudi časa v prihodnjih mesecih uspešno maturirati s svojimi sošolci vred. Jeseni istega leta je stopil v Krško bogoslovje ter se je preselil leto nato z bogoslovjem v Celovec. Leta 1950 je doletel našega novomašnika težak udarec, in sicer je umrl meseca januarja njegov oče, na katerega je bil Florijan kot mlad študent zelo navezan. Od tega časa naprej so mu stali ob strani in mu omogočili študij njegova mati in sestre. Nova avfobusna proga Celovec-Ljubljana RADIŠE Na lepo nedeljo, dne 23. 6. smo imeli pri nas slavnost prvega sv. obhajila. Pet deklic in osem fantičev je prejelo prvič v Življenju Zveličarja v svoja srčeca. Naš č. g. župnik so malčke zelo dobro pripravili za ta dan. Ganljivo lep je bil ta praznik za vše, posebno še za tiste družine, ki so polnoštevilno sodelovale z malimi pri obhajilni mizi. Ko so šli po končani cerkveni slovesnosti med zvonjenjem s svojimi spremljevalci v farovž, je bil ta prizor zelo ganljiv in želeli bi, da bi ostala ta vera in nedolžnost v njih srcih tudi v vsem življenju. Farna mladina iz Št. Jakoba pri nas Isti dan popoldne pa nas je na Radišah obiskala na svojem potovanju po Podjuni Farna mladina iz Št. Jakoba z igro „Hasan-Aginica”. Težko smo jih že pričakovali, ker so imeli nekoliko zamude. To pa so kriva naša slaba pota. Skrbelo nas je, da jih ne bo, a zato smo bili tembolj veseli njih prihoda. Po pozdravni besedi so naše goste iz Št. Jakoba pozdravili radiški pevci s pesmijo „Rož, Podjuna, Zilja”. Odprl se je naš preprosti oder in zastrmeli smo nad tem podajanjem lepega in resničnega življenja na odru. Z napetostjo so gledalci sledili tem lepim prizorom in s hvaležnostjo v srcu ter prijetno iznenadeni smo odhajali zvečer spet na svoje domove in verjetno se bomo spominjali še dolgo njihovega obiska na Radišah. Naj živi tudi v bodoče duh Miklove Zale in Serajnika! ŠT. JAKOB V ROŽU Št. Jakob se modernizira. Iz starodavnega kmečkega Podgrada postaja št. Jakob trg, kjer pač mora biti vse: od občine, žandar-merije, zdravnika, Zobozdravnika, živino-zdravnika pa do mesarije, frizerja, kina ... Gostilne so že kar zastarele in moderen je bar. Nekdo, ki ni še nič vedel, kaj je bar, je šel raziskovat bar in je potem povedal, kaj je to: tam, kjer so rdeče luči, pa vse gosto od tobačnega dima, pa je največ prometa okoli polnoči in so tam bili že tako pijani in taka čudna druščina, da je potem rekel: tja pa nikoli več ne grem. Če se povsod tako motorizirajo, zakaj bi se v modernem Št. Jakobu ne? Če imajo šoferski izpit že g. župnik in g. župan, potem naj ga imajo tudi farani in občani in zato je že toliko šoferjev, da joj. Toda g. župnik in g. župan še nimata avta, veliko Celovški župan je sprejel ljubljanske zastopnike Kakor vse kaže, izpopolnitev prometnega omrežja ni omejena samo na domače kraje, ampak služi tudi interesu tujskega prometa, da poveže v prijateljstvu med seboj sosedne države. Iz tega vidika sta odprli avstrijska poštna uprava in Turist-biro Slovenija zMo-promct* (SAP) prometno progo Celovec — Ljubljana in Ljubljana — Celovec preko Ljubelja. V tej zvezi je prispela zadnji četrtek posebna delegacija zastopnikov pristojnih uradov ter ljubljanskih novinarjev v Celovec, katere je sprejel celovški župan Peter Graf v hotelu Sandsvirt. Od avstrijske strani so bili navzoči med drugimi deželni glavar Ferdinand Wedenig, podžupan Schcucher, prezident poštne direkcije dr. Rippel, policijski direktor dr. Bayer, ravnatelj deželnega tujskega prometa prof. Reitmann, jugoslovanski vicekonzul g. Barbarič in celovški novinarji. Župan Graf je pozdravil 15-člansko ljubljansko delegacijo in je v svojem govoru poudaril, naj bi otvoritev avtobusne proge med obema glavnima mestoma navezala še tesnejše stike in poglobila razumevanje in prijateljstvo obeh sosednih držav in obeh narodov. V tem smislu je odzdravil tudi podpredsednik občinskega sveta Ljubljane g. Gorjanc. V okviru jugoslovanske delegacije smo opazili tudi ministeriafaiega svetnika v sekretariatu za zunanjo trgovino g. Sitarja, nadalje sta bila navzoča zastopnika tujskega prometa — Turistične zveze Slovenije dr. Goreč in g. Dolničar, podpredsednik Avtomobilskega kluba Slovenije dr. Zupan in generalni direktor avtobusnega podjetja SAP g. Skodlar. Koroška delegacija in novinarji v Ljubljani Pretekli petek pa je koroška delegacija vrnila obisk in s tem oficialno otvorila prometno progo med Celovcem in Ljubljano. Delfegacijo, ki sta jo vodila prezident poštne direkcije dr. Rippel in uradni svetnik g. Musger, so tvorile številne osebnosti koroškega javnega življenja, kakor dvorni svetnik dr. Frank, beljaški okrajni glavar, zastopniki dežel- V srcu Ljubljane: Trimostovje (tez Ljubljanico) s frančiškansko cerkvijo ne vlade, tujskega prometa, celovške mestne občine ter novinarji. Že na jugoslovanski meji sta koroško delegacijo sprejela in ji izrekla dobrodošlico zastopnik tujskega prometa Turistične zveze Slovenije dr. Goreč ter poslovodja Turistbiroja Ljubljana g. Koman. Po okrepčilu s sladko kapljico in dobrim prigrizkom, smo se poslovili od romantičnega planinskega sveta ter nadaljevali vožnjo v Ljubljano, kjer je sprejel Korošce v občinskih prostorih v Ljubljani podpredsednik okrajnega ljudskega odbora inž. Ivo Klemenčič. Nato pa sta govorila v imenu koroške delegacije celovški podžupan Scheucher in prezident poštne direkcije dr. Rippel. Govorniki so poudarjali, da naj bi bila današnja otvoritev te važne prometne proge vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje in uspešen razvoj tujskega prometa med obema državama. Po uradnem sprejemu ljubljanske občine smo si ogledali mesto. Lep sončen dan nas je zvabil tu- di na ljubljanski grad. Iz tega mesta se nudi turistom najlepši pogled na celo mesto in širno okolico. Po kosilu v hotelu „Bellevuc”, — kjer se nahaja gostinska šola za Slovenijo — katerega sc je udeležil tudi prezident okrajnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia, smo se peljali v idilično Kamniško Bistrico, ki se nahaja na vznožju Kamniških planin. Pozno zvečer se je vračala skupina zadovoljna nad vsem tem, kar je videla in prijetno iznenadena nad gostoljubnostjo, spet nazaj v Celovec. Z otvoritvijo te proge je do 6. septembra dana vsakemu možnost, da sc pelje bodisi v petek, v soboto ali pa nedeljo v Ljubljano in se vrne lahko že isti dan zvečer ali pa drugi dan. Vožnja stane na eno stran 26.— šilingov, na obe strani pa 47.— šilingov. Ljubljana - privlačno turistično mesto Ljubljana je spričo številnih kulturnih spomenikov iz antike, srednjega veka in baroka do danes privlačno turistično mesto, ki je poskrbelo tudi za vsestransko udobje in razvedrilo svojim gostom (hoteli, kopališče, gledališče, lepa izletišča). Obenem pa je najpomembnejše slovensko turistično izhodišče, od koder moremo v najkrajšem času doseči planinske vrhove v Alpah, občudovati posebne prirodne znamenitosti kraškega sveta ter obiskati Jadransko morje. Za te namene jo usposablja na vse strani organiziran avtobusni promet ter ugodne železniške zveze, ki vežejo mesto z Evropo, Orientom in Sredozemljem. Ljubljanski nebotičnik, ena najbolj privlačnih točk SPREJEMNI IZPITI NA SLOVENSKI GIMNAZIJI NA SLOVENSKI REALNI GIMNAZIJI SO SPREJEMNI IZPITI V PRVI RAZRED DNE 8. JULIJA, V DRUGI IN TRETJI RAZRED DNE 9. JULIJA OD 8. URE NAPREJ. URADNE URE ovrhu, da nobeden ne izda drugega, če bi ga kdo slučajno ujel in bi moral pod ključ. Potem sta si še voščila: „B©g ti pomagaj in sv. Krišpin!” pa sta Šla. Tema je bila in noč in še lune ni bilo. Če si stegnil roko, nisi videl prstov. Vsak grm je bil črn in drevesa so bila kakor mrki velikani. Pri gradu pa je lajal črni pes čuvaj. Grozno, zamolklo, besno, jezno, ogorčeno in divje. Ta pes je spreminjal barvo: podnevi je bil rjav, ponoči pa divje črn. Strašno! To lajanje je slišal hlapec. Prevalil se je na desno plat z leve in smrčal. Pa tako smrčal, da se je zbudil. Po dolgem zbudil in še počez in prisluhnil. Čuvaj pa je le črno lajal v temi in noči in lune ni bilo, ko je bil vsak grm črn in drevesa kakor mrki velikani. „To nekaj pomeni,” je dejal hlapec in se pokril z odejo čez glavo. Čuvaj pa je le lajal besno in mrko in razdraženo, zamolklo in jezno. „To pa res nekaj pomeni!” je dejal hlapec in dvignil glavo. ..Presneti pes, tak daj no mir!” Toda ko je dvignil glavo, je videl skozi špranjo ogenj za pristavo. „Ogenj? To kaže, da so tam ljudje!” je bistro uganil. „Če bi bili rokovnjači? Moram zbuditi gospoda!” Pa se je po tihem splazil po hodniku, da ne bi prepodil tatov in je zlomil s hruščem in truščem vrata, ki jih je gospod zapiral za seboj, in je udaril s silo po vratih gospodove spalnice in zašepetal: „Pst, gospod! Najbrž so rokovnjači!” Gospoda pa so bolele noge. Kadar bi moral kaj napraviti, so ga koj bolele. Tako tudi tisto noč. Pa prebudil se je. „Kaj je?” je liolno vprašal. t) čušperk je ime gradu, ki leži blizu železniške proge Ljubljana—Kočevje nekako v sredini razdalje med trema mostom a. »Rokovnjači!” je dahnil hlapec. „Pst, tiho! Le poglejte!” „Oh, kako me bole noge!” „Vas pa vzdignem!” Pa ga je vzdignil k oknu in sta gledala ogenj za pristavo in kako se nekaj tam okoli ognja mota. »Krasen ogenj!” se je raznežil gospod. »Kako lep ogenj! Kako bi skočil čezenj, pa me tako bole noge!” »Da, toda rokovnjači!” »Prepodi jih,” je dejal gospod. »Če mi glavo vzamete, sam pa ne!” »Oh, mene pa tako bole noge!” »Ponesem vas!” / »Oh, ko me tako bole noge!” »Ali naj vam rokovnjači pristavo zažgo v tej temi? Saj bi še ognja ne videli gasiti! V tej strašni mračni temi!” To je držalo. Napravila sta, da ga bo hlapec nesel štuporamo, gospod pa bo vzel tri stare pištole in še nož v ustih. Če bodo rokovnjači to videli, da bodo kar zbežali. Tri stare pištole za pasom pa nož v ustih! Če je povrh še tema in vsak grm črn in čuk skovika! Strašno! Saj je še mene strah! ✓ Tako je nesel hlapec gospoda oprtav navkreber, Moj hribček Moj hribček tam doli za našo vasjo, kako se po tebi mi tožil Prav vselej, ko misel mi šine domov, kot ptica nad tabo še enkrat zakroži. Vsak vzdih, ki izvije se kdaj iz srca, kot potnik utrujen obstane mi v tvojem svetišču, kjer čudežna moč še leči kot nekdaj odprte nam rane. Moj hribček, četrtič si letos zelen, odkar sva se zadnjič razstala, in petič bo letos že hladna jesen ti cvetje in bujno zelenje požgala. Povej mi, moj hribček, odkrito sedaj, me kdo li tam doli pogreša? Skrivnostna tišina — odgovora ni, le gozdič vejevje otožno poveša... SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 8. julija: 14.00 Poročila in objave. — Pregled sporeda v tekočem tednu. Sredi mojega srca ena pesmica zveni... — 18.45 Za našo vas. - TOREK, 9. 7.: 14.00 Poročila, objave. - Zdravniški vedež: O vzrokih naglušnosti. — SREDA, 10. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Preljubo veselje, oj kje si doma... — 18.45 Za ženo in družino. — ČETRT.EK, 11. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Naša pesem je dečva, rdeča ko kri... (II.) - PETEK, 12. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Trdi orehi. 18.45 Melodije srca... Napeve iz znanih operet poje Manja Mlejnik. — SOBOTA, 13. 7.: 9. Od pesmi do pesmi — od srca do sna. — NEDELJA, 14. 7.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. kajti pristava je bila na malem hribčku. Hlapec je sopel, gospod je stokal, da ga bole noge-strah pa ga ni bilo. Nak! V ustih je imet tri pištole in pa bridki nož za pasotn. Veste, moral je menjati, da ga niso boleli zobje, pa bolj strašen je bil, !*► sebno še, ko je bila takšna grozna tema. Pod hribom sta prisluhnila. Tam pri ognju j( hreščalo, kakor bi kdo orehe tri. Toda nista mislili na orehe. Kdo naj misli na orehe, če imaš opravili) rokovnjači? Tisto hreščeanje jima je šlo prav d« kosti. »Strahovi!” je dejal gospod in so mu padle vse tri pištole iz ust. »Strahovi!” je zašklepetal z zok mi. »Pištole so mi izbili iz ust!” »Saj imate še nož!” Pa je našel nož in ga vtaknil v usta, da bi bil bolj strašen in da bi mu zobje ne šklepetali. šla sta zopet par korakov pa sta obstala: tisto hre ščanje je bilo strašno. »To niso rokovnjači, to so strahovi — kosti tarejo ali pa keglajo z njimi!” je dejal gospod in odprl usta. »Kje imate nož!” je dejal hlapec, ki ga je spre letela zona, ker je bil golih rok . »So mi ga že izbili!” je zastokal gospod. »Pa so res kosti!” si je obrisal hlapec rosno čelt>' Rosno, pravim. Kaj rosno? V potokih mu je p01 curljal in hropci je pod bremenom in od strahu. Pa ni šala, če je tema in je vsak grm črn in če ne vidiš prstov. Lahko jih kdo odgrizne, pa ne vidiš. prideš domov, pa ni prstov nikjer. In če je tema, ji*1 še poiskati ne more. Hlapec pa je hropel in sopel. Tako hropel in str; pel, da ga je slišal Gašper, ki je orehe tri in ogenj, kuril in na koštruna čakal. „Hoj,” je zaklical! »Ali je težak? Ali naj potna' gam? Le gor z njim, da ga kar deneva iz kože, 'j31 sem že vse potrl!” »Ali slišiš?” je koprnel gospod. »Slišim! To so strahovi. Odrli vas bodo! .Sinili(ej se mi, gospod, in hudo mi je!” je ihtel hlapec. »Kujj boste brez kože, gospod? In še brke vam odete, ojoj!"| Pa je zvesta duša hlapec zatulil na glas. To je slišal Gašpar in je mislil, da koštrun bleje »Le hitro, le hitro z njim! Ogenj prav lepo f 1 Kar zasukala ga bova pa bo ocvrt!” je junačil c.a-1 šper. »Ocvrli vas botlo!” je tulil hlajtec. »Oh, če bi sine* jokati, tako se mi smilite! Snedli vas bodo, gospod!’ , »Mene že ne!” je pogumno dejal gospod ter se o trgal hlapcu s hrbta in jo nacvrl po hribu navzdol No, vidite! »Drži ga, drži ga!” je vpil Gašper za njim. »Le dr-1 ži ga!” »Tak ti je ušel? Drži ga, da pridem jaz na pomoč!’ Gašper je lomastil j>o grmovju in dračju proti njima. O, pa ju ni ujel. Gospod je bežal in noge ga \ niso Itolele, hlapec pa se je vrgel v potok in samo usta držal ven, da ni utonil. Pa mezinec si je drgni*' da si ga ne bi prehladil . Pa še sreča je bila, da je bila tema, za vse sreča1 za rokovnjača, ker sta ukradla in s]>ekla koštruna' za hlapca, da se je okopal, ker bi se sicer ne bil pred smrtjo, gospod pa je ozdravel in noge ga prav nit več niso Itolele. Kako je ozdravel, pa nikomur ne pove in sta se s hlapcem zaklela pri sv. Volbenku. ‘*a ne povesta nikomur. ZA DOBRO VOLJO Najraje molči Helmut je povabil fino gospodično v planine. Po ure dolgo se sprehajata v lepi botŽ.j* naravi, ne da bi zinil besedico. Končno pa se razjezi gospodična: „Ali nimate nič za pripovedovati, Helmut?” „Da seveda,” se prvotno nekoliko ustraši-toda se koj znajde ter se odreže: »Verjetno še ne veste, da zapišem vsak večer, predno grem spat, svoje misli v poseben dnevniki’ »Kako dolgo pa že delate to,” vpraša gospodična. »Že eno leto.” »Potemtakem pa morate imeti polno Že eno celo stran!” Vzgleden bolniški strežnik Zdravnik: »Z vašim stricem stoji danes p3 zelo slalžo. Verjetno bo bolezen dosegla to noč vrhunec. Zato je nujno potrebno, da prebijete današnjo noč ob bolniški postelj* vašega strica!” Zjutraj pride zdravnik in takoj vpraša'-»Kakšno je bilo spanje?” »Hvala lepa, gospod zdravnik, zelo dobro! Stric je namreč rekel, da me je štirikrat klical in se nič nisem zbudili" Dobri recepti Neki zdravnik se je hvalil nasproti svojemu prijatelju odvetniku: »Moji recepti vedno pomagajo!” — »Verjamem,” pravi odvetnik, »če bolniku ne pomagajo, pomagajo pa tebi in lekarni.” W. Auffermann: tkoški sa ttai&Gifii kukat# Skleda leče je bila povod, da se je Franz Schubert zares skregal s svojini najboljšim prijateljem, slikarjem Moricotn Schtvindom, seveda, ko še slednji ni bil slaven in brez plemiškega naslova, ki mu je bil kasneje podeljen. Oba mlada nemaniča sta si neko nedeljo spekla debelo meseno klobaso. Pri pečenju pa je klobasi počila koža in Schubert se ni mogel odločiti, da bi mastno godljo enostavno vrgel v pomije. .Jutri si skuhava v njej lečo,” je stavil predlog Schvvindu. ..Tako si prihraniva dva okrogla krajcarja za slanino.” Sclrvvind je ta gospodinjski predlog preslišal. Njegove misli so bile pri ljubljeni Netti, s katero se je nameraval zvečer sestati. Bila je edina hčerka premožnega dunajskega odvetnika Honiga in mladega slikarja je tlačila misel, da njegova srajca ni bila več popolnoma čista. Kot Schubert, je tudi Sclrvvind posedoval samo eno obleko, tisto, ki jo je pač imel na sebi. Komaj je Schubert bil iz hiše, se je Sclrvvind spravil k pranju. Nič hudega sluteč je zlil iz lonca dragoceno klobasno godljo in vanj natočil sveže vode, v katero je narezal kosce mila. Pristavil je lonec na ogenj in v lugu prekuhal svojo prepoteno srajco. Potem ko je pri studencu na dvorišču oplaknil in ožel srajco, je ob misli na NetJ popolnoma pozabil na lonec z ostanki luga. Koščki mila so se v gosti vodi strdili, na lovi pogled so bili podobni kepicam masti, lepo plavali na površju. Tako se je zgodilo, da je kratkovidni Schubert naslednji dan postavil na mizo skledo leče, ki se je kar penila. Sclrvvind je jezno izpljunil prve zalogaje jedi iz ust in zabrusil Schubertu v obraz, da je „prekuho-valec mila”, kar je takrat v dunajski govorici veljalo za zelo veliko žaljivko. Ni seve-da slutil, da je on sam povzročil, da je pri-Jlo do te svojevrstne začimbe. Schubert pa je hrabro zajemal z žlico stročnice iz sklede. Za nič na svetu ne bi priznal svoje polomije pri kuhi. Medtem ko so se mu debele potne kaplje zbirale na bledem čelu, je naporno mislil, od kod neki bi mogel priti v jed ta čudni okus po milu. Tedaj mu je nenadoma Obvisel pogled na Sclrvvindovi sveži srajci. S vprašujočim pogledom je pokazal na njegove čiste rokavce. Tedaj se je Schvvindu posvetilo, izbruh-vDjl je v glasen smeh, da mu je sapa zasta-it. Tako ga je razveselilo kosilo prijatelja. Schubert je pa izpreminjal barvo. „In ti praviš, da si moj prijatelj!” je zajecljal. »Fuj, to je nedostojno pobalinstvo.” Zelen v obraz se je opotekel iz sobe. Več desetletij pozneje, ko je Schvvind že Postal slaven, je v Monakovem po spominu naslikal znamenito podobo „Večer s Schubertom pri Spaunu”. Po poslednji potezi s čopičem je zapisal v svoj dnevnik: ,,Nobena ura sožitja z mojim nepozabnim dunajskim prijateljem ni v mojem spominu obledela. Med slikanjem sem se znova spomnil na „lečo s slanino” in moral sem se prav tako od srca nasmejati kot takrat, ko se je prijatelj Franc tako zelo hudoval. Dva dni ni spregovoril niti besedice z menoj, dokler oba tega nisva mogla več prenašati in nenadoma eden drugemu padla v objem. Ker si vina nisva mogla privoščiti, sva Obnovila najino prijateljstvo s sladkano vodo, ki je končno dragemu Franceljnu poplaknila z jezika odvratni okus po milu, ki ga je bil do zadnjega zalogaja tako junaško tajil...” Italijanska solata Zgodba se je odigrala med minulo vojno na fronti v južni Italiji. Nek znani solno-graški pesnik, čigar ime zamolčimo, je zaradi pomanjkanja smisla za junaštvo srečno napredoval do častniškega služabnika. Njegov poveljnik je bil poosebljena požrešnost na solato. Položaj je postal za pesnika kritičen, ko ni bilo več solate. Zaman se je trudil, da bi iztaknil nekaj zelenjave za svojega razdražljivega poveljnika. Tedaj se je spomnil nek štabni častnik, kateremu so prebavne težave njegovega predstojnika tudi šle na živce, da je nekoliko v ozadju, pri pratežu, opazil neko vrtnarijo. Pesnik je pri priči vzel pot pod noge. Toda tudi vrtnariji vojna ni prizanesla. Vse, kar je pesnik našel, je bila ena sama greda, zasejana s še zelo mladimi rastlinami. Pa še te je stražil nek zelo nezaupljiv Italijan. Sicer bi pa morala solata biti že davno presajena, zelo je namreč že pognala kvišku in bilo je kazno, da ne bo več storila glav, je menil pesnik. Kljub temu mu ni hotel Lah odstopiti niti ene solate. Ko je napočil mrak, je seveda pesnik „or-ganiziral” solato in še tisti večer je polkovnik dobil svoj ,-,krožnik zelenjave”. Posledice niso izostale. Vitamini, ki jih je je moral polkovnik tako dolgo pogrešati, a so se sedaj naenkrat pojavili v tako obilni količini, so izzvali silovitejši tempo prebave, kot je bilo polkovniku ljubo. Naslednjega dne se je pri štabu pojavil vrtnar in se v,es razburjen pritožil, da so ga vojaki okradli. Polkovnik se je razkačil: „Ali je sploh vredno govoriti o nekaj kilavih steblih solate, ki je povrh vsega bila grenka kot žolč.” Ko je Lah zaslišal besedo „solata”, je od presenečenja razširil roke in začel kriliti: „Niente insalata, signor comandante! — Tabacco, tabacco!” — Polkovnik je bil namreč pohrustal dragocene mlade rastline tobaka. ,.Vzemi . . Na splošno moški odklanjajo kuharske knjige. Moški kuhajo drzno in s fantazijo — a po izgubljeni bitki se zadovoljijo tudi z navadno omleto. Po drugi strani pa žive na svetu tudi ljudje, pravilneje ljubitelji kozice za praženje, ki so jim orumenele kuhinjske knjige najbolj zanimivo čtivo na svetu. Namesto da bi za zabavo rokodelčili ali lepili znamke v albume, pa strastno zbirajo recepte. V prostem času je kuhinjski štedilnik njihov laboratorij, a lonec se spremeni v retorto. Za zunanji svet neopazno pohajajo oni po novih poteh nepoznanih okusov, a svoja odkritja zaupajo pod pečatom molčečnosti samo svojim najboljšim prijateljem. Ti ljudje vedo za najboljšo jed starega Lu-kula, prav tako tudi, kaj je bilo na mizi tega in tega dne tega in tega leta pri kardinalu Richelieuju. Na čelu zbiralcev kuhinjskih spisov stoji vsekakor Švicar Harry Schraemli iz Ziiricha. Ima več kot 2000 redkih kuharskih knjig. Prav tako pomemben poznavalec kuhinjske umetnosti pa je angleški župnik Char- les A. Roach. Njegova zbirka receptov obsega 500 zajetnih knjig. Nekega dne je mlada dama vprašala župnika Roacha, kateri recept je po njegovem mnenju najboljši na svetu. Župnik je po kratkem premisleku odgovoril: ,,To je recept, po katerem bi naj neveste pekle svoj zakonski stan.” Nato se mu je obraz zapotegnil v šaljive poteze in je mladi gospodični zašepetal na uho: ,.Vzemi ljubezen, privlačno zunanjost, potrpežljiv značaj, premešaj prijetno in snažno gospodinjstvo, smetano mladosti stolči v peno; temu prideni še uvidevnost, nesebičnost, zabeli jo z nekoliko veselosti ter po-siplji s peščico suhega humorja ter nekaj zrni duha nasprotovanja. Pri vztrajnem mešanju pa kani noter v stalnih presledkih nekaj kapljic smeha- posoli vse skupaj z domačo pametjo in peči — v večnost.” Valentin Po lame k: Šprkajželc } na Obirju V davnih časih je živel na Obirju kmet. Bil je pretkan in skop. Ni vedel, kaj vse bi počel, da bi postal bogat in ugleden. Tako je tudi slišal, da je nekje na Obirju skrit imeniten zaklad, katerega čuvajo baje Žalik žene in tisti čudaški šprkajzelc. Zato je kmet vselej stikal po čereh, votlinah in •zapuščenih krajih na Obirju. In res: enkrat zasači v neki duplini spečega Sprkajzelca. Brž ga zveže — in hajdi domov z njim! Med potjo ga kmet sprašuje o tistem zakladu. A smrdolin molči kot peč. Le počakaj, si misli kmet, te bom že še pripravil do tega, da se ti jezik razveže. Doma ga zapre v kurnik. Pa ga strada, da je 'črnu-helj kar debelo gledal. V kurniku se je smrdolin nabral vrh tega še pošteno kurjih bolh. Grizlo ga je na vseh koncih in krajih. Kmet in njegovi so zlepa in zgrda skušali iz šprkajzelca izvleči, kje je zaklad. Nič ni pomagalo. Pa pridejo ponoči Žalik žene ter svetujejo kmetu, naj takole pove kosmatincu: če ne boš hitro povedal, boš postal siromak. Zakaj, saj sam čutiš, kako te srbi po životu — (ker so ga namreč kurje bolhe tako neusmiljeno obdelovale) — in to pomeni, da ti bo zraslo perje kakor ga nosijo kokoši. Pomisli, če te takega zagleda kdaj orel, bo mislil, da si kura in po tebi bo. Zato raje hitro povej, kje imaš zaklad, pa boš prost! Kmetu so pa dobre žene še rekle, naj skrivaj izpuli kosmatincu tri kocine in sicer eno črno, eno belo in eno rjavo. Priveže pa ga naj na vrv in tako naj smrdolin pokaže zaklad. Kmet res tako stori. Kosmatinec se je vdal. Sestradanega so še nasitili s strdenimi mlinci, ki so kar tako plavali po žgočem žganju, črnuhelj se je najedel, da je imel napet trebuh kot boben — obenem se pa pidi upijanil, da se je močno opotekal. A vseeno je le šprkajzelc preslepil kmeta — ter mu ušel. Ponovno pridejo Žalik žene kmetu na pomoč. Menile so: Treba je držati vse tri tiste kocine v roki in miže oditi iz hiše, pa boš prišel naravnost na kraj, kjer je zaželeni zaklad. Kmet je zopet tako storil. Ko pa je stopical skoz mračno vežo, se nenadoma približa pobegli kosmatinec ter iztrga mižečemu kmetu vse tri kocine iz rok. Preden se osupli kmet znajde, se črnuhelj že krohota tam daleč na Menihovcu, da se je še na Kravjem vrhu cretje pripogibalo. Kmet se razjoče. — A še v tretje mu pridejo dobre Žalik žene pomagat. Kar same so kmeta privedle do zaklada. PaČ pa so mu dejale to: Samo miže smeš basati kosce zlata, pa samo z levico trikrat in oblečen moraš biti v ovčji kožuh. Kmet prerad uboga in se kar trese ob misli na zlato. Postal je na mah bogat, kajti imel je po vseh skrinjah zvrhano zlata. V svoji bogatiji je postal bahav in ošaben. Dejal si je: Danes pa grem kar v gosposki obleki basat zaklad in z obema rokama bom zajemal. Pa še oči bom odprl zraven, da bom mogel najlepše kose dobiti. Kaj, če ničesar ne dobim! Kar imam, to imam! Bom pa v drugič spet ogrnil tisti zamazan kmečki kožuh krog sebe. Ko pride na kraj, kjer je dobil toliko zlate sreče, se začudi. Kajti videl je tam le polno kamenja in peska. S kletvijo na ustih se je razkačen vrnil domov. — A glej, tudi tam je bilo vse polno kamenja in peska, tudi po skrinjah, kamor je shranjeval zlato. Kmet je znorel in divjal tako dolgo, da so ga zapustili vsi domači, poslopje bogate in lepe kmetije se je zrušilo v kup kamenja. Žalik žene pa so žalostne zbežale z Obirja. Tožile so: Toliko je imel, pa mu je bilo v pogubo. Naj se vsa zlata ruda te gore spremeni v težak svinec in golo kamenje! Kdor pa se bo kdajkoli loteval to rudo kopati, naj pride pri tem na beraško palico! — i) to je nekako bajno bitje, podobno „perk-mandelcu” in gornemu molu. ’ P. GRIVŠKI: 31 > : (Vozniki povest Vsak večer so se zbirali pred njegovo bajto, , posedali po ograji in kadili. Kadar jim je tobak pošel, so poklicali Nejčka in ga podali v trafiko. Dečko je bil star pet let. Po-otanjkanje se mu je poznalo na obleki in obrazu. Nosil je kratke hlače na oprtnici, ki * Oiu je visela počez in mu zajedala desno > ramo. Obrazek mu je bil starikav, le žive, 1 črne oči so se bliskale v njem. Za svoja leta ‘ je bil priden in neverjetno uporabljiv; suhljad je nabiral po gmajni, očetu je nosil kosilo v jame, krmil je zajčke in tudi golob-njak so mu naredili, da bo golobe dobil, , kadar bodo pri Petrovih zvalili. „Nejček, greš po cigarete?” „Grem!” in že je odhitel in posnemal avto, da bi čimprej’ prišel nazaj. »Materine oči ima,” so ugotavljali. „Pa očetov nos!” In spet so premleli vso zgodbo ter si opotekali, da je prišlo večkrat celo do prepira bled njimi. »Glavo stavim, da je polirjev!” »Da jo izgubiš? Erno vprašaj!” Samo enkrat so jo vprašali. Takrat so ji zagorele oči, vžgala jih je s pogledom in srepo treščila besedo: »Nič ne veste!” Ob ognjišču v temni kuhinji se je nato zjokala. Od takrat je niso vdč izpraševali. Samo očetu je zaupala bridko skrivnost. Pri Ludviku je služila za natakarico. Pdlir jo je zasledoval. Kako je bilo, se ne spominja. Elza jo je napojila z likerjem, ki ga je plačal polir. Tisti Berto, ki je bil z inženirjem, je pred sodnijo priznal očetovstvo. Podkupil pa ga je z denarjem pOlir. O vsem drugem je molčala in vdano trpela, da se je zasmilila celo očetu. Fortu-nat je sicer molčal, toda v jezi je preklinjal polirja in mu grozil. Iz tega so sklepali, da nekaj: ni v redu, dokazati pa nihče ni mogel in, tudi če bi dokazal, bi mu ne verjeli: polir je postal vir vseh zločinov, ker je tako hotelo maščevanje, ki je rastlo v ljudeh iz dneva v dan. Najhujše je vrelo v Fortunatu. Dobro je vedel, zakaj ga je polir vzel na delo, tudi to mu je bilo jasno, zakaj je ravno njega obdržal v jami, ko je vendar toliko drugih pognal na cesto. Da mu ni šlo za košček polente in za osramočeno mater z otrokom, bi pljunil polirju v obraz. Drzen je bil že itak z njim. Drugi delavci so se čudili Fortuna- tovi korajži. Uprl se je polirju kar javno in kadar sta bila sama, sta sikala drug v drugega kakor dva gada v pekočem soncu. »Kaj za vraga imata ta dva med sabo?” so se vpraševali peskarji. Ujeli so nekaj besed in si mežikali z očmi. »Recite, kar hočete: še pobila se bostal Stari je razdražljiv, polir pa nesramen!” Tistega večera so fantje vzdigovali pred ograjo orjaški kamen. Brezdelje in objestnost sta jih zmaličila. Kdo bo kamen dvignil više, za to je šlo. Napeli so mišice in hropeli. šibkejši kamna sploh niso premaknili, močnejši so ga dvignili do kolen, nihče pa do prsi. Nejček je prinesel tobak. Fantje so ga zavijali v papir. Po ogenj so šli v hišo k ognjišču. Erna jim je ponudila veliko tlečo glov-no. Kako da ni še Fortunata, so spraševali. »Pa steci, Nejček, in poglej po očetu!” Fantič je urno odletel in klical nazaj: »Mama, pa malo polentke. Lačen sem!” V resnici so bili vsi lačni. Premajhen kup polente se je hladil na lesenem krožniku. »Vi jo vsaj imate,” so tolažili fantje, »pri nas bomo kuhali otrobe!” Po cesti je prišel Fortunat z Nejčkom. Sključen je bil in nenavadno molčeč. Zavil je v bajto, sedel k skledi in jedel. S srepimi očmi je štrlel v temačni kot. Erna ga je dobro poznala. Nekaj se mu je moralo pripetiti. Vsakokrat, kadar gloda v njem, je tak; najbolje je, da ga pusti v miru. Obrisal si je z roko sive brke, pokril zmečkani klobuk in stopil pred bajto. Sedel je na klop in opazoval fante, ki so spet poskušali dvigati kamen. Poleg njega je sedel Nejček in bingljal z nogami. Odzvonilo je v čast sv. Florijanu. Grapo je zapredla tema. Po ridah je brnel motor in zdirjal pod bajto, kakor bi se bal noči in samotnih hiš, ki so se zavijale v noč. Divje je pogledal na cesto, pljunil predse, vtaknil roke v raztrgane hlačne žepe in se razkoračil. »Za nič ste vsi! Napenjate se in stokate, pa nihče ne dvigne kamna. Počakajte, da vam pokažem.” Pljunil je v roke, in si zavihal prašne rokave. Fantje so se umaknili. Že večkrat jih je osramotil in dokazal, da je še moč v njem. Starec je dihnil iz sebe kar moči na globoko in se stresel. Z nogami je iskal močno stopinjo. Široko se je razkoračil in se pripognil nad kamen. (Dalje prihodnjič) Stran 8 - Številka 27 »NAŠ TEDNIK — KRONIKA« Četrtek, dne 4. julija 195?! -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- sera Poceni prodaja se nadaljuje! Cene so še vedno znižane! > hekai ptimecov nase- $zwzxiu&rQl*xc vd&uz&Ue,: Damski soketi ...............-. Damske perlon nogavice, Mascotte, I. izbira . . . Damske perlon nogavice, v vseh velikostih . . . Damske nogavice................................ Damske volnene jopice.......................... Damski soketi iz kodrastega perlona............ Otroške kratke nogavice iz kodr. perlona .... Damske balonske plašče......................... Damske Ninoflex plašče, enobarvne.............. Damske svilene rips- popelin plašče, s svilo polnjeni Damski Ntnoflex plašči, progasti............... Damski letni model plašči iz čiste volne .... Damski model plašči iz čiste volne, francoski import Damske kopalne obleke, pisani vzorci........... Damske kopalne obleke, Satin-Lastex............ Frottec kopalne brisače, pisani vzorci......... Frottee brisače v raznih barvah in v raznih vzorcih 45 x 85 cm ......... Slamnate vrvi, pisani vzorci................... Shantung svila, progasta.................... Francoski popelin iz bombaževine, se ne zmečka, razne barve ....................... Piquc iz bombaževine za perilo in obleke, pisano . Bombažni tlak za predpasnike v več barvah . . . Oblačilni rips, se ne zmečka, lepe barve in vzorci, 92 cm širok ....................... Graciela za obleke, 90 cm široko, se ne zmečka . . Cotonete, obleke za na vrt in obalo, se ne zmečka . Platno za dečve, razni vzorci ........ Satinela za obleke, 80 cm široko, lepi moredni vzorci šil. 3.- šil. 18.90 šil. 12.- šil. 98.- šil. 10.50 šil. 8.50 šil. 245.- šil. 315- šil. 336- šil. 343,- šil. 455,- šil. 770,- šil. 79.10 šil. 166.60 šil. 34.90 šil. 9.80 šil. 15.75 šil. šil. 21.- šil. 9.- šil. 12.80 ' šil. 25,-šiL 29.80 šil. 16.-šil. 13,-Sil. 13.- Amerikanskc Nvlon pletenine, 120 cm široko, za poletne obleke ......................... Mouselana za obleke, 80 cm široko..................... Svileno platno, za bluze, belo, 80 cm široko .... Moški Mako soketi, z |>crlonom ojačeni, I. izbira . . Moški soketi, kodrasti perlon......................... Moški Mako-rip kratke nogavice, z perlonom ojačeni, I. izbira, eno in več barvne .... Moške kratke nogavice, kodrasti perlon................ Moške srajce v vseh velikostih........................ Moški zefir srajce, v vseh velikostih ....... Moške srajce, original popelin........................ Moške puloverje iz čiste volne, italijanska fazona . . Moške cord hlače, dolge, za štrapace.................. Moške gabardin hlače, dolge v vseh velikostih . . . Moške fresko obleke..................................... Moške kamgarn obleke iz čiste volne, prvovrstna izvedba, fazona......................... Hubertus plašče, čista voltih......................... Hubertus original tirolski lodeti, čista volna . . . Hubertus, himalajski loden............................ Hubertus, originalni himalajski loden................. Moške sakoje v vseh velikostih........................ Moške sakoje iz čiste volne........................... Moške sakoje iz čiste volne, import blago .... Moški sakoje iz čiste volne, import blago .... Moške sakoje iz čiste volne, import blago .... Moške kopalne hlače, Mako, v več barvah .... Moške kopalne hlače, tigerski vzorec.................. Hlačevina, 140 cm široko ............................. . Gaberdin, 145 cm širok, za obleke in hlače .... Loden, 140 cm širok................................... Blago za hlače, čista volna, 145 cm široko . . . . . Čista volna za športne sakoje . . . ............. Čista volna, loden, 145 cm široka....................... šil. 48- šil. 18.70 šil. 12.20 šil. 9.80 šil. 14,- šil. 13.30 šil. 19.- šil. 27.30 šil. 37- šil. 55.90 šil. 182.- šil. 118.30 šil. 98.- šil. 208.60 šil. 770,- šil. 294 - šil. 236,- šil. 473,- Šil. 139- šil. 278.60 šil. 278,60 šil. 224.- šil. 27.- šil. 19.50 šil. 27.30 šil. 35.- 46.20 šil. 41.30 šil. 57.75 šil. 68.60 Original angleški kamgarni, 150 cm široki, lastni import..............................šil. 224.— Original angleške freske, 150 cm široko, lastni import šil. 210.— Original angleški gaberdin, 150 cm širok, lastni import šil. 238.— Original angl. Mohai za obleke in kostume, 150 cm široki, lastni import......................šil. 224,— Original francosko blago za plašče, čista volna, širina 145 cm ....................................šil. 196.— Ninoflex, za moške obleke, hlače, damske jopice, 140 cm široke . ..........................šil. 60.20 Blago za zavese .........................................šil. Blago za dekoracijske zavese, 80 cm široke, moderne vzorce . ,...........................šil. 120 cm široke, moderne vzorce .... šil. Zavesiti ripsi, 120 cm široki, lepi vzorci . . . . . šil. Zatesni satin, 140 cm širok, modem z lepimi vzorci . šil. Posteljnina, rožnata, 80 cm široka .....................šil. Posteljnina, rožnata 120 cm široka.......................šil. Posteljnina, rožnata, 140 cm široka......................šil. Trening-obleke ........................., ... že od šil. 6.30 9.80 !5.— 19.50 25.- 9.90 15.50 18.- 52.50 UVOZ - IZ voz NA VELIKO - NA DROBNO Ugodna plalila na obroke Lastno razpošiljanje fl Klagenfurt BahnhofstraBe 7 / ..Rolerji" - ..Mopedi" kolesa V VELIKI IZBIRI (Radiakaiu KERN Celovec-Klagenfurt, Burggatte Ugodno plačilo na obroke Brez kemičnih dodatkov Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri HANS WERNIG Celovec, Paulitschgasse (Prosenhol) ❖ \J(^cUiU: 1. Riesenausvvahl - iiber 100 Ausstattungen 2. Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin- 4. Zustellung frei Hans mit eigenem Spe-zialauto GROSSTE AUSVVAHL IN: Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; . Vorhangstoffe zu sehr matiigen Preisen ,4)AS HAUS DER GUTEN MOBEL” KARL STADLER KLAGENFURT / THEATERGASSE 4 SW - MOBEL - VERKAUFSSTELLE Berafung durch eigenen Archifekfen I PREMOG Preskrbite si premog v nem času in ste pozimi brez skrbi tu/ald IfUincU Benediktinerplatz 8 K 0 B R A-podkurivo-brezplačen poiskus Šivalne in pletilne stroje Klagenfurt Wienerg. lO Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz. VDLKER MOBEL l/ fofraU izbiri: —► KUHINJE —► SPALNICE —► JEDILNICE —► NASLANJAČE —► TUJSKE SOBE KLAGENFURT, VIUACHER RING 45-47 iiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiitiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimtiiiMiitimiiiiiiiiiiiintiii1 ČE AVTO SVOJ STARI PRODAJAŠ, AL’ MOTORJA ZNEBIL B’ SE RAD, BRZ KUPCEV TI MNOGO PRIŽENE, »Ijednikoo” NAJMANJŠI INSERAT Novo za Koroško! v Schuhhaus Schuh-Schwemme PRVI NAKUP VAS ŽE PREPRIČA! ZELO NIZKE CENE ! VELIKO SKLADIŠČE ! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. -Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.