Št. 64. V Gorioi, v soboto dne 12. avgusta 1905. Letnik VII. izhaja vsii turek in sobuto ob 11. in i [>redpol(liiH za must'! Nt oL 3. uri pop. za dežplo. Ako pad«» na ta dnova pruunk izidt» dan prejob (i. svi'chi1. Stane po pošti prejeinaii-ali v Gorici na doiu poÄiljan celolptno 8 \, polU'tno 4 Kin čptrtlvtno 2 K. Prodajas«* v (Jorici v to bakarnau Schwarz v ftolskili ulicah, Jcllt>rsilz v Nunskili ulicah in Li*- b a n na Verdijevem takalisöu po 8 vin. &0RICA (Vefterno lz<1aiije.) Uredništvo in uyravulwtvu se nahajata v «Narodni tiukarni», nlica Vetturiui h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa n" upr* ' lidtvo »üorice«. Oglasi se rafiu .jo j uetit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1 -t po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako se vesikral tiskajo, raču- mjo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maruaič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Učni zavodi društva „Šolski Dom". (Koiiec.) Ve6 let zaporedoina že niso bile vprejöte um tuk. žeusko izobrnževališče vae one uiladenke, ki ho ho oglaaile k vsprejemneni izpitu iu so izpit tudi na- pravile s povoljuim vapehom. Temu krivo je pontaujkauje prostora. Skuänja pa uöi, da se maogo onib mladenk, ki so bile vBprejele na žeusko izobraževa- liäee, je obiakovale akozi stiri leta in na pravile na iijem tudi predpisaui zreloatni izpit, kasneje ni poavetilo učiteljakemu stanu ter da se niso temu atanu name ravale posvetiti že takrat, ko ho bile vsprejete. Take mladenke vstopile so namreč na žensko izobraževaliače le za- radi tega, ker so se hotele uekoliko bolj izobraziti in ker pomanjkuje v deželi dragih zavodov, namenjenih za viäjo dekliäko izobrazbo. Da bi ae pri naa kolikor mogoöe bolj priälo v okorn ta- kemu nedostatku, osnoval je odbor „Šoiskega Doma* v svojib prostorih dvo- razredoo dekliäko nadaljevalno Solo. V to šolo vsprejemajo ae deklice, ki so z dobrim vspebom dovräile Ijudsko šolo. Na podlagi v ljudski šoli pridobljenih uaukov, podučujejo ae v ti Soli učenke v ßlovenäcini, raeunstva, risanju, verstvu, zemljepisju in zgodovini, v iiziki, petju iu v nemäcini. Poslednja je kot prosti predmet. Vseh uönih ur je v ti Soli 14 na teden. V zvezi b to šolo ata dve atrokovni soli, namrec äola za amet- novezenje jnbelo äi vanj e i n äola za krojenje iu äivanje o b 1 e k. V teh strokovnih äolah poduču- jejo Be deklice po 20 ar na tedeu. Učenke dekliäke nadaljevalne äole vatopijo labko v to ali drugo omenjenib strokovnib äol, ali pa se prej izučijo v belern äivanju potent pa v krojenju in äivanju oblek. Z obema Btrokovuima äolama ata zdražena poaebna teöaja, v katerih ae ponl'ijjejo po 4 ure na teden odraale v rocnih delib, sosebno v äivanju, izurjene deklice. V Solo za umetno vezenje in belo äivanje se je minulega äolskega leta spre- jelo 17 deklic, v poöebeu tečaj za od- raale 9, akupaj 20 učenk. V äolo za krojenje in' äivauje oblek pa 24, v po- aebeu tečaj^ 17, akupaj 41 učeuk. Učenkje ho bile v obče prav pridne, iu so ni priHvojile nuiogo za ujib poklic potrebnih zuanosli, pokrojile in izdelale mnogo različiiegn peril«, olroskib in ženakiti oblek, knkur tuJi krauuib uuiet- uiäkib izdelkov vezenih s avilo iu zlatoin. h navedenega sklepa lahko čialani čitatelj, da je ta Žola za odgojo naše ženske rnladine vrlo važna. V njej si mladenke razäirijo znauoati čez mejo ljudakib sol, ki ho prepotrebne sleherui meäcanski in bolj omikani Slcvenki. Fri- dobijo si znanja in ročuoati v vsakovrst- nib ročnih delib, sosebno v onib, neob- hodno potrebuib razamni gospodiaji. Deklice manj premožnih roditeljev si lahko alužijo vsakdanji kruh z ono roč- nostjo, ki so ai jo pridobile v tej Soli, bodisi kot čivilje ali bodisi umne vezeteljice. Da imajo učenke več priložnosti v raz- ličuih delih, 8pr(jjemati obe strokovni äoli naročila od privatnikov, katera izgo- tove nčenke pod vodstvom strokovne uč-iteljice po želji in kolikor mogoöe hitro proti zmerni od^kodnini, ki pride v korist „Solskemu üomu". V äoli se izdeluje vaakovrBlno perilo — zaznamo- vano z monogrami, ali drugače, po želji ; izdelujejo se tndi : zastave, preproge, blazinice, prti (antependiji), vsakovrstne oerkvene obleke, otroSke in ženske obleke vaeh krojev do najmodernejših itd. Preidimo k deški obrtno-nadalje- valni äoli. V to äolo se je vpisalo 158 učencev. Med temi je 62 rednih, to je ' onih, ki so hodili k vsem nankom (k slovenäcini, račumtvu in risanju) skapaj po 9 ur na leden; in 96 onih, kateri so hodili aamo ob nedeljah po 3 ure k ri- sanju ter ae učili akupno z rednimi učenci razvräöeni po zmožnoati v 3 raz- rede. Zaradi obilega ätevila ačencev se je risanje poučevalo v f> sobah ob nedeljah, drugače v 3. Med letom ae jih je pre- Helilo in izostalo 37 uöencev. Koncem ä. leta je bilo razredovanih 121. Ti bo bili po njih bivaliäcu : v Gorici 24, v Solkanu 38, v Št. Andrežu 24, v Vrtojbi 17, v Sovodnjah 8, v raznih drugih krajih 20. Njih starost je bila od 13 do 28 let; največ jih je bilo ? 17. leta. Učenci so v obče red no hodili v Solo, ker od 121 razredovanih ni zamudilo äole nobenkrat 11 učencev, do 6% 12, do 10% 18, do 20%, 24, do 30% 21 in čez 30% 35. Med zamudami je bilo mnogo opravičenih. Od uotanovitve sole leta ^1894/5 je bilo na en šolski dan povpKek aavzoüih l. ä. leto 14, 2. 16, 3. 32, 4. 30, ft. 35, 6. 34, 7. 34, 8. 35, 9. 34, 10. 42, in 11. 8. leto (1904/5) &6. Tudi napredek je bil v zadnjem ä. letu povoljen. 04 klasilikovauih je na- predovalo prav dobro 12, hvalno 44, po- voljno 35, zadoatno 24, in le 6 uezadoatno. Koncem a. leta je bilo 42 udeucev ob- darovanih a äestili ali a hranilno knjižico, v kateri je bil vpisan darovani zneaek na ime dotičnega obdarovanca. V teku leta je äolski svetnik g. Št. Križnič trikrat äolo nadzoroval in vladui svetnik vitez K. Hesky enkrat. Oba nad- zornika sta se pohvalno izrekla o äoli ter bila jako zadovoljna z napredkom. Uže iz navedenega je razvidno, da se äola od leta do leta lepo razvija, kar potrjuje tudi vsakoletna razstava učen- äkih izdelkov ; a najjasnejäe dokazajejo pa to mladeniči, ki so pohajali to äolo. Ti bo mnogo umnejäi in spretnejäi v svojem rokodelatvu od drugih, ki ae Sole ogibljejo. Ločijo se od drugih v tern, da se vedejo uljudno, kar je dandanes vsa- kemu rokodelcu prepotrebna lastnoat, pa da ho tudi bolje plačani. Mojstri jih raje ; sprejemajo od drugih, ki niso hodili v 1 obrtno äolo. Le čuditi se je, da so äe rokodelski uöenci aoaebno v raestu, ki ne spoznajo koriati te äole, ki je usta- novljena le za izomiko in strokovno iz- obrazbo rokodelcev. Todi je äe mnogo raojstrov in go- apodarjev, ki premalo skrbe, da bi njih vajenci redno hodili v äolo ; da, mnogo je celo takih, ki odvraöajo uöenoe od äole, bodisi da ne oproBte svojih vajencev od dela po 3 ure na teden, bodisi da jih premalo nadzorujejo. Ker se v tej äoli ' poučuje med tednom le po trikrat in sicer od 5. do 7. ure zvečer, a delo pre- neha uze ob 6. uri zvečer , tako izgubi vajenec zavoljo äole le po 3 ure na teden pri delu. Od druge strani se pa vendar mora priznati, da je nekaj mojatrov, ki privo- äcijo svojim vajcncern, da ae udeležujejo redno pouka. V minolem ä. leta zaprosili so taki akrbni mojstri, da se je pri njihovih va- jencih upeljala poaebna pregledna knji- žica, v kateri so bile navedene none ure, h katerim so imeli prihajati vajenci. V ti knjižici potrdil je dotidui aöitelj vaaki učni dau, da ae je acenec udeležil pouka. Uäenec moral je prinaäati tako knjižico veduo v äolo ter jo pokazati mojutru, ako je to od njega zahteval, da se je potemtakem mojster vsikdar lahko prepričal, da-li hodi vajenec v äolo, ali pa tndi ne. Tako bi morali delati tudi vsi drugi ostali mojstri ter skrbeti za to, da se njih vajenci izobrazijo ter postanejo spretni, razumni, poäteni in omikani ro- kodelci. D o p i s i. Serapa«, 8. avgusta. — V nedeljo ae nam je v cerkvi oznanilo, da ceplje- nje koz se bode vräilo v Šempasu iu Ozeljanu dne 12. avgusta. Tako kasno in v največji vroöini. Pred leti se je cepljenje koz vräilo redno meseca raaja, zadnja leta janija, letos pa 12. avgusta. Kot ugoden Čas za cepljenje se je sma- tralo pomladno hladno vreme, radi tega je c. kr, okrajni zdravnik obiskal poprej gorkejSo goriäko okolico in pozneje hladne gore. Letos pa narobe. Je 11 praksa ali znanstvo spriöalo potrebo te premembe, ne vemo. To pa je znano, da oöetje in matere niso zadovoljni a tako poznim cepljenjem v najhujäi vroöini. Boje ae zlih naaledkov. Zahtevamo zopetno vpe- Ijavo atare navade, ali pojasnilo pre- membe od kompetentne strani. Že lan- sko leto je imelo pozno cepljenje bo- leatne naaledke, letoa pa se bojimo äe hujiih radi nenavadne vročine. GepljeDJe koz naj se torej vräi ali pred ali pa po poletni vročini in ne 12. avgaata. S Kamnega. — Tukaj imamo poätnega sela, ki pa svoj posel jako alabo opravlja. Pisma in druge poätne po- äiljatve ne dostavlja namreö naravnoat onim, kojim so namenjene, ampak iz- ročuje jih večkrat drugim oaebam in celo otrokom, da jih ti izroce naslor- L1STEK Kazeu za greh. Povest: Spisal Janko Bratina- I. Visoko in skalovito ee dviga naäa Gora nad vipavako dolino. Stene padajo atrmo v grapo, in le ta pa tarn je kaka steza, ki pelje gori, razun ceste, ki vodi preko Čavna. Svet je gori drugačen kakor v dolini. Polja ni dosti, gozd za- čenja skoro za prvimi hiäami in se vleče tako daleč tja, da je človeka kar strah, posebno zvečer, ko se vlegajo na bu- kovje temne sence. In lep je ta gozd, diven ! Včasi zvečer zalaja liajak, čuk se oglasi, dragače pa nočna tišina, ki tako lepo vpliva na duäo. Kedar ga pa v har zamaje, ko stoletne bukve lomijo v silndm vetru, ledaj je ta gozd tudi veličasten. Poka in se vije, jeöi in toži pesem o tiranu ; kajti vihar je tiran, ki lomi in podira svobodno drevje. — In svet tarn gori je tu pa tarn mehak kakor blazina, a zopet trd in robat — zopet skalovje. T»k je ta narod gori. Včaai meh&k in ljubek kakor po- letni večer, včasi robat in trd kot zimski dan, ko burja buta ob strehe in trže slamo raz sleme. — Pred nekaj leti je bilo. V nedeljo popoldan se vsak Gorjan veseli, pa naj se mu godi äe tako kislo. Če prinese kake novce s Hrvaäkega, dobro; če mu sreča ni bila mila — tudi dobro. Vse bo preälo. A v nedeljo po- poldan se rad malo razvedri, tudi spije ga rad kozarček. Pri Zavetniku so bili tisto nedeljo zbrani skoro vsi fantje, dosti možakov in tudi deklet ni manjkalo, Kje pa manj- kajo naäa dekleta, če sliäijo godca? Go- dec pa je bil tiate dni äe Čot s harmo- niko in spremljal ga je že pokojni Liber z baaom. To sta bila možaka, ki sta znala zagosti äe kako „po starem", kajti danes le tu pa tarn kdo „zaäkriplje". Gori na zapečku sta sedela oba in grmelo je po Bobi , da se je strop tresel. Po podu pa bo ae vrteli pari, 2a- devali se jeden drugega, butali se Bern pa tja in trkali z nogo ob tla, da se je debel prah vzdigoval med plesalci. — Juhuhu, zaukal je ta pa tarn kateri in zasukal plesalko na drugo stran, kajti dober dober plesalec mora znati „na oba kraja". Naj bolj glasen je bil Svetličev Tone, ki je plesal s Rorenovo Pepco. Ukal je in trkal z nogo ob pod, zaletoval se s kota v kot in priletel sedaj ob tega »edaj ob onega fanta. Naenkrat se je Premov France prekucnil in zakriöal, ceä, kedo noge nastavlja. — Kedo; ti Premov greä name, oglaai se Tone. — Ja, zakaj pa ne! Kedo pa si ti ? — Mir, fantje, mir, oglasi se tarn za pečjo Zavratnikar. Godba je utihnila, dekleta so vla- čile vsaka svojega strani, a dosti ni po- magalo. Kmalu se je naredila zopet ko- pica in nekdo je zavpil : udarimo ! Pograbili so se. France je planil na Tonela, potegnil ga za srajco in ga hotel spraviti ven ; a že je dobil klufuto okoli uäes, da mu je lice postalo rdeče. — Za vraga, b tem le Svetliöevim se ni dobro pečati, dejal je Zagrovec, ki je tudi sedel za mizo. Jaz vem, kaj so ti ljqdje. PretepaČ in potepuh je bil stari, mladi je ravno tak. Povsod ga je preveč in jaz le mislim, da to ne bo vzelo dobrega konca. — Tone, Tone, zajavkala je Pepca, ko je videla, da se njeni fant pretepa, a skoro po volji ji je bilo, da je on dal Francetu zauinico. Ta France; tako modro se je držal in le z možakarji se meäal. Njo je hotel celo za ženo ; ali misli, da je ona res nora. Pa za osla ga je le imela takrat prav poäteno I Duhovi so se pomirili. France je odäel, ko je videl, da bi znalo priti äe kaj. Dekleta so zacela odhajati, le Pepca še ni imela namena oditi. — Na, pij Pepca, dejal je Tone in ji ponudil vina. Prijel jo je za paa in zasmejala se mu je v obraz, poredno in razposajeno. — To ni nič prida, to dvoje, dejal je eden možakov tarn v kotu. Vlači se sem pa tja, za santi hodi ona kakor mačka. No, pa ni čuda, saj vemo — — vtihnil je in pogledal soseda, sieä, razumeva se, kaj ne boter ? (Dalje pride.) 1 ljencem. Vsled tega tte pripeti, da pri- dejo veckrat pisma iti časniki vsi uma- zani in tadi raztrgani v roke naalov- Ijencev. Te nedostatke bi moral» poätna aprava odstraniti. Sploh je za Kamence ˇ poätnem oziru jako slabo preskrbljeno, od*-"- so odpravili poätni arad, ki se je eve. .aano nabajal tadi na Kamnem. Ako potrebnje kdo kako nakaznico, mora iti po njo v Kobarid, ki je od Kamnega poldrngo uro oddaljen. Tadi v dragem pogleda je pri Das vedno alabäe. Mesto da bi v gospodarskem oziru napredovali, pa nazadujemo. Beda prisilila je neka- ternike, da bo se izselili celo v Ameriko. Politični pregled. Kakor amo zadnjič poročaii, je bil v pondeijek pri ceaarju v lala minisler- ski predsednik baron Gautscb. Avdijenca Irajala je nad poldrago aro. Minislerski predsednik, tako bo piaali listi, poročal je cesarju o tekočih državnih zadevab. Važnejaega se ni zadnji čas v notranji politiki nič dogodilo razaa tega, da je ministerski nvet v svoji zadnji aeji skle- nil, da se odpravijo v Opavi na tamoä- njem učiteljiačn slovanake paralelke ter da Be ustanovi v poljaki Ostravi samo- stojno čeako učiteljiače. Ta sklep mini- Bterskega sveta pa ne agaja ne Nemcem ne Čebom in oboji so 2e začeli ropotati. Posebno hitri bili so Nemci s svojimi protesli proti omenjenemu sklepa, katere so že doposlali barona Gauhchu, ki se pa zanje dosti ne zmeni. Tadi o lem poročal je baje baron Gautscb cesarjo. Glede sklicanja državnega zbora piäejo listi, da je vlada opastila misel, da bi bil isti sklican že meaeca aeptem- bra in da ga namerava sklicati äele me- seca novembra, ako bi se v tem časa na Ograkem razmere ne spremenile. Ko bi se pa na Ogrskem politični položaj sprenienil, bi naäa vlada že pred novem- broni aklicala državni zbor. V slnöaju, da se akliöe naä državni zbor äele me- seca novembra, namerava vlada sklicati pred državnozborskim zaBedanjem, tako trdijo nekateri listi, deželne zbore, ki bodo imeli za svoje zborovanje delj časa na razpolago. Nekateri listi pa vedo povedati, da namerava baron Gautach poklicati 2e meaeca septembra na Danaj načelnike vseh klnbov na posvetovanje o raznih političnih vpraäanjih in pa o programu za pribodnja parlamentarna dela. Baron Gautach hoče baje zlasti poskusiti a tem, da bi privedel Čehe in Nemce do ka- kega aporazumljenja posebno glede usta- novitve čeakega vseačiliača na Morav- skem. V ta namen da se ntegnejo pri- rediti konference med zastopniki obeh narodov, katerim bo predsedoval sam baron Gautech. Stalni obrtnl odsek. V seji obrtnega odseka ki je bila v sredo so nadaljevali razpravo o izpriče* valu uöposobljen >sti. Odsek je odobril poročevalčev predlog |o potrebnem potr- diln dovršene učne dobe. V nadaljni raz- pravi je izjavil sekcijski načelnik dr. Ha- senöhrl, da naspiotaje obvezni mojstrski izkuänji. Odsek je načeloma sklenil uveati obvezno mojstrsko izkuänjo in naročil poročevalcu Schneiderju, da izdela po- ročilo, ki naj obsega prehodna doloöila, dokler se ne uvede obvezna mojstrska izkušnja. 0 izkušnji rokodelskih pomoč- nikov so sklenili, da zadostuje za po- močtiika večletna nporaba v obrti, ako nima uspoaobljenostnega izpričevala. Učno dobo vajencev so doloöili v dobi dveh do 4 let. Odsek je tudi sklepal o obrtnih strokovnih Šolah Sklenili so, da učencem obrt. strokovnih Sol ni potreba romočniškega izpričevala, ako so se v cjoli naučili praktičnega rokodelstva. Onim rokodelcem, ki izvrSujejo svojo rokodel- stvo pri vojakih, se uracuni čas pri vo jakih za izpričevalo usposobljenosti. Odobrili so tadi pogoje, ki omogočijo, da ame izvräevati rokodelec sorodno obrt, če to dovoli politična oblast. Italljansko vseuolllščno vpraüanje. V uedeljo ae je y Tionu na Tren- tinskern , rail kongreB trentinskib dijakov, katerega se je udeležilo 300 dijakov in mnogo deputacij iz Italije. Dijaki so vsprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo italijansko vseučilišče v Trstu ter boj- kotiranje juridične fakaltete v Rovereta, ltalijanskim poalancem so dijaki radi njihovega vedenja izrekli grajo ter jih pozvali, naj delujejo bolj energiöno, sicer naj polože svoje mandate t Pomllo&öenja o prlllkl 75-letnloe našega oeaarja. Danajski list „Die ZeitM je izvedel, da bode naš cesar o priliki svoje 76- letnice pomiloatil mnogo oseb, obsojenih zaradi političnih in pa tadi zaradi na- vadnih zloČinov. Sestanek av&trljakega cesarja In anyleskega kralja Povodom vojaäkih vaj, ki t»e bodo v prvi poloviei meseea septembra vräile na Češkem, Be cesar Fran Josip poda v Plzuj in tukaj se sestane z angleäkim kraljem Edvardom, ki pride dne 16. t. m. v Marijine Vare. Druga obletnloa kronanja papeia PIJa X. Povodom druge obletnice kronauja Pija X. je približno tis^č oseb priso- stovalo zahvalni službi božji. Navzočih je bilo 22 kardinalov, diplomatics zbor, plemBtvo in prelatje. Maäo je pel Merry del Val. Petje je vodil Perosi. Angllja In Francl|a. Francosko brodovje je priplulo na obisk v Gowes, kjer je posadko pozdravil sam kralj Edvard ter odlikoval razne francoske poveljnike. Prirejale so se ve- like svečanosti v znamenju angleäko- francoskega prijateljstva. Francosko ča- sopisje je polno hvale o angleäki gosto- Ijubuoati ter prerokuje celo francosko- angležko zvezo. Nemölja In AngleŠka. Zadnji čas so prinesli razni nemäki listi veat, da se že v najkrajSem času atiideta nemški cesar Viljem in angleäki kralj Edvard. Angleäki 1 isti pa oporekajo to vest ter prinašajo članko, v katerih govore o Nemöiji jako neprijazno. Neki list pa je prinesel izjavo privatnega kra- Ijevega tajnika Lord Knollys-a, v kateri je rečeno, da je popolnoma izključeno, da bi se sestala nemäki cesar in angleški kralj pri sedanjih razmerah, ki vladajo med Nemčijo in Angleäko. Mediiarodnl anarhlstlenl shod. V Boatonu se bo vräil medaarodni abod anarhistov. 1z celega sveta je že doälo mnogo anarhistov. Auarhiäti na~ meravajo astanoviti v Bostouu srediäöe za vse anarhiute na sveta. V Boston so poslali veliko tujih policistov. Prepovedani so vsi bujskajoči govori. Zaprli so osebe, ki so razäirjale protizakonite spise. tzgnanl anarhlstl Iz Švlce. Zvezna ävicarska vlada je izgnala iz Švice pet anarhistov, in sicer tri Nemce in dva Avatrijca. SrbIJa. Kluba obeh radikalnih akupin sla se v pondeijek aestavila. Za predsednika samoatojnih radikalcev je izvoljen Mi- lutin Stojanovič, za predsednika zmernih radikalcev pa Nikola Pasic. Krlstjanora »ovraino glbanje na Kltajsketn. Iz Šangaja poročajo, da bo se ki- tajski vojaki, nahajajoöi ae v pokrajini Honaa spuntali ter se pridružiJi onim Kitajcem, ki so zaöeli zadnji čas zopet napadati in proganjati kristjane. Senzaoljonalno poroöllo od avatrljsko-turške meje. „Slovencu" poročali so iz Mitrovice dne 9. t. m. : Iz Plevlja javljajo: Av- atrijaki general je z vecjim spremstvom častnikov napravil izlet v Belopoljsko Jauto in se nstavil ondi na nekem bregu, da se odpočije. Ko ga vidijo Turki, da je prišel, kamor bi ne smel, v Tarčijo, se jih zbere okrog 300 "Tarkov ia začno s puškami atreljati na Avstrijce. Ti pa niso odgovarjali, ampak so se vrnili. Guje se, da je bilo ondi ubitih več avstrijskih čaatnikov, a Avstrijci to prikrivajo. Z ozirom na omenjeno vest se pa iz kompetentnega vira javlja, da je neki avstrjjski vojaški oddelek rea taboril na meji, toda na avstrijski strani, in da so Turkl streljali nanj, ni pa res da bi bil kdo na avstrijski strani ranjen ali ubit. Dogodkl v MacedonlJI. Balkanski odbor v Londonu je raz- poalal raznim macedonskim odborom, tudi v Belgrad in Atene, poziv, naj že vendar prenehajo z verskimi in plemen- skimi boji, ki le ovirajo oavoboditev Ma- cedonije, jemljejo celi akciji evropske aimpatije ter pripravljajo neki velesili pot za okupacijo Macedonije. Vse narodnosti naj se temveč zdražijo k skapni oavo- boditvi in reformnema dela. Novl avstrljakl clvllnl agent v MacedonlJI. Namesto amrlega Miillerja imenovan bode baje za avstrijskega civilnega agenta Para, dosedanji konzal v Skoplja. Para je Ceökega pokoljenja in o njem se govori, da je jako doker poznavatelj macedonskih razmer. Ustaja na Kretl. Dataäi so ae v sredo polaatili ca- rinske hiäe v vasi Gasteli ter niso hoteli dopnstiti, da bi ruska topniöarka „Hrabry*" izkrcala oddelek orožnikov, ki naj bi zopet zavzeli carinsko hiäo. Topničarka je nato s 120 streli bombardirala in razraäila vas. Uataši, ki so s streli ranili dva pomoržčaka, so koneöno razvili belo zaatavo. Mlrovna pogajanja. V sredo bila je prva seja raskih in japonskih pooblaäcencev, ki se imajo dogovarjati glede inira. V ti seji izmen- jali so si pooblaööenci poverilna pisma ter jib naäli v redu. Kakor poroeajo linti, bodo ta pogajanja popolnoma tajna. Pri vsem tem pa ne bo dolgo preälo, da se bo svet prepričal, kdo je imel prav, ali oni, ki vedno trde, da do sklepa miru ne pride, ali pa oni, k-i menijo in tudi želijo, da bi se Rasija in Japonska že pri sedanjem seatanku svojih poobla- äcencev pogodili. Rusko-japonska vojska. Vkljub neprestanemu deževju in skoraj nerabnim cestam se ravno aedaj neprestano ponavljajo spopadi na vzhod- njih krilih. Iz tega je razvidno, da bi Japonci na vsak način radi zvedeli, kako daleč se razteza rusko levo krilo ; na- sprotno pa Rusi skrbno zapirajo vse do- hode, da jim na tem krilu ne pridejo Japonci za hrbet. Na ta način se vzhod- nje rusko krilo neprestano podaljäuje ter je že dolgo 250 km. Usodna bi znala biti taka razdalja, ako se hipoma zacne bitka v srediäcu, ker bi ne bilo mogoče tako brž pritegniti na pomoč razproslrtih oddelkov. General Linevič je brzojavil 8. t. in. v Petrograd, da nameravajo Japonci 9. t. m. izvršiti sploäni napad. To je zvedel general iz japonskih piseni. Japoncem jo namreč znano, da priapo 10. t. m. v Harbin äe 19. armadni voj, nakar bo ätela raaka armada v Maudžuriji 470.000 mož. — ¦X- „Novoje Vremja" poroöa, da je večji japonski oddelek v aeverni Koreji prestopil v ofenzivo ter napadel pri Ku- anäoderi aprednje ruske oddelke. Tudi pri Piatäabungu naskakujejo Japonci ruske pozicije. Dosedaj so Rusi äe vedno do- bili pravočasno pomoč, da ao naakoke odbili. * ¦ Iz Petrograda poroöajo, da je ge- neral Linevič brzjavil, da so Japonci v pismih obvestili za 9. avgasta napad. Dne 10. avgusta, katerega dne bo 19. vojni zbor popolnoma zbran v Har- binu, bo ätela rnska armada v Mandžuriji 470.000 mož. * * * „Novoje Vremja" poroßajo iz Gun- čulina z 2. t. m.: Skoro vaaki dan de- Žuje, mnogokrat kakor v tropičnih de- želah. Pota ao poiaa blata, v gorskih krajih je vsaka mala dolina, vaaka tsteza äumec potok, nižine so blataa močvirja. Na maräe z velikimi Ireni ni niti misliti. Vojnih operacij ne bo možno, ne glede na razvoj mirovnih pogajanj, lako kmalu obnoviti. V stoječi, močvirnati vodi se razvijajo razni mikroorganizmi. ¦* * * * Gla«om poroöila oddelka vojne mor- narice so dvignili v pristanišču Čemulpo roäkega križarja „Varjaka", ki ae je dne 18. februvarja 1904 pogreznil. * ¦ Iz Pariza javljajo : Agentara Four- nier poroča, da je neki člen japonskega poslaništva izjavil, da nameravajo Japonci v slučaju, da se mirovna pogajanja raz- bijejo, poalati svoje brodovje v Baltiäko morje. V strokovnjaških krogih pa rae- nijo, da tega ne bodo Japonci poskasili, ker bi njihovo brodovje utegnila zadeti alična kataalrula, kakor rusko pri Taaäimi. * * * Rornuski vojni ataäe v ruaki vojski, major Haralamp, objavlja v romunskih liatih zanimive podalke o ruaki vojaki. Nemiri v Rnsiji so na vojake v Mand- žuriji slabo vplivali. Lineviö pozna dobro japonski načia vojskovanja in je izvrsten organizator. Če Linevič sedaj premaga Japonce, kar ni izkljuöeno, bo to za slednje usodno, ker bo Ruaka, ako uredi Bvoje notranje razmere, sedaj lahko raz- vila vao svojo vojaäko süo. * Zapovedujoči japonski general na Sahalinu, Haraguki, naznanja v posebnem dnevnem povelju, da bo vojno zapoved- ništvo na otoku le äe do 31. t. m. Z dnem l. septembra preide otok v ja- ponsko civilno upravo. Japonski na- mestnik bo stanoval v Alekaandrovsku. * ¦ General Lineviö je dne 8. t. ra. po- ročal iz kraja vztočno od mandarinske cejte: Dne 6. t. m. je bil proti soteski blizo vasi Hagov potisnjen naprej od- delek armade. Približno 35 vrat južno od Taulu so Japonci stopili v ofenzivo ter so obäli obe naši krili. Naä oddelek se je vsled tega moral umakniti proti aeveru. Blizo soteake Madovlin so Ja- pouci naleteli na dde tegti oddelka. Ko so se isti ustavili ter se je vnel boj s streljanjem, ae je aovražnik v južni Hmeri amaknil. Znani ruaki publicist in arednik „Kuh. dela" S Sarapov je orgauizoval velik plebiscit o niira in vojaki. Izid je bil ta, da je bilo pol milijona glasov za vojsko, a uoben za mir. Glasovali so večinoma delavci in ljudstvo. Podadmiral Kokoka poroča, da je odposlal eno eskadro na Kamčatko, drugo pa v Ohotsk. Obe eakadri imata izvräiti razli^ne operacije. Domače in razne novice. Za „Sülskl Dom' je doälo uprav- niätvu „Gorice" : Ivan Brezaväcek, kaplau v St. Petru 10 K; Teodor Hribar v Go- rici 2 K. Srčna hvala ! Sinrtua kosn. — V Bovcu je mi- noli teden umrla g.čna. Terezina K a u a, go- jenka IV. tečaja goriäkega žeuakega ači- teljišča. V prezgodnji ^rob jo je polužila neizprosna sušica. t Auton Ažbe. — V Monakovero je v nedeljo nenadoma umrl Anton Ažbe, eden izmed največjih slovenskih slikarjev. Anton Ažbe je bil rojen leta 1862 v Poljanaki dolini na Gorenjakem. V9led prorane očetove smrti je priäel v neko produjalnico v Gelovcu. Po večletnera bivanju v Celovcu se je preaelil v Lju- bljano, kjer je postal uöeuec znanega slikarja Janeza Wolfa. Posrečilo se mu je priti na dunajako akademijo. Po do- vräenih älndijah se je podal v Monakovo. Tu je v äoli profeaorja Wagnerja pričel aamostojno umetniäko delovanje. S ča- aoma je ustanovil bvojo slikarsko šolo, ki je štela v zadnjih letih nad sto učen- cev in uöenk. V tej äoli je vzgajal prince, kneze in kneginje, grofe itd. In tadi vsi mlajži slovenski slikarji so se zbirali v njegovi äoli. ^ploh je bila njegova sola največja, najbolj znana in naJ8lavneja v Monakovem. Do svojega groba je tudi ostal zvest svojema slo- venskema rodu, Lahka mu zemlja! Uradne ure na tukajšnjih me- stüih uradih. — Novi župan g. dr. Ma- rani je odredil, da bodo odalej aradne ure vaeh mestnih uradov mesto od 9. predpoludne, kakor ao bile do sedaj, od 8. zjutraj pa do 12. in pol in popoludne od 3. do 6. are. Le ob sobotah popoladne nimajo mestni nradi uradnih ur in to zaradi čiačenja prostorov. Vojaška vest. — Lovski bataljon št. 7, ki je priäel v sredo iz Kanala v Gorico ia je bil tu nastanjen v poslopju dfkliäke mestne Sole, nahajajoče se v ulici Sv. Ivana, odäel je včeraj vDivačo, odkoder se vrne zopet v Gorico dne 21. t. m. Berite! — „Kmetijsko draätvo" v Št. Petru pri Gorici ima veliko zalogo vina na prodaj. To vino je popolnoma naravno, garantirano pristno, svetlo in Čisto. Kdor houe torej piti zanesljivo in zravon prijetno in okasno vino, naj se obrne do tega druätva. V prvi vrsti ho priporoča gg. duhovnikom, kateri ne mo- rejo rd drugod dobiti zanesljivega m a ä- n e g a vina, da se vsaj glede tega iz- ključno oglaaijo pri „K. D." v St. Petru. Glede maänega vina mora biti gotovost. „Kmetijsko draštvo" v Št. Petra garan- tira za tako gotovoat. Nadalje vse boljäe k r č rn e, goatilne, restavracije, hoteli, ki hočejo svoje obiskovalce postreči z izvrstno kapljico, naj ae obr- nojo do „K. D." v St. Petru. Gena vina je pri sedanjih razmerah, ko je vino aploäno drago, in pri taki iz- vrstni kakovosti prav nizka. Hektoliter atano 50 K. Velika narotlna veselica v So- vodiijall. — Danes smo v stanu priob- čili vspored veaelice, ki se bo vräila v Sovodnjah v nedeljo dne 20, t. in. na travräku gostilne g. Ignaca Hrovata tik Vipave. Vspored je na3lednji : 1. Sousa: „Stars and S t r i p e s", amerikanaka koračniCK ; 2. Jak. Aljaž: „0 b č u t k iu, poje moäki zbor; 8. Ziehrer: „Zamet in žida", valček iz operete „Der Frem- denführer"; 4. A. Nedved : „Nazaj v planinski raj", poje raeäani zbor; 6. Offenbach : Barkarola in finale iz opere „Hoffmanove pripoved- k eu ; 6. „Dijakova zarabitev", spovoigra s Bpremljevanjem na klavirju; 7. H Vogriö : „Bogomilovo slov o", odlomek iz operete ^Jamska Ivanka", udarjajo tamburaäi iz Dornberga; 8. Iv. pi. Zajc: „Crnogorac Grnogorki", poje« moäki zbor; 9. Smetana : Sekstet in finale iz opere „Prodana neve- ata"; 9. M. Hubad : Venček narod- nih pesmij", poje mešani zbor; It. Hasina tin : Fantazija o alovan- akih napevih; 12. „V Ljubljano jo dajmo, veseloigra v treh dejanjih, spiaal Jos. Ogrinec. — Zaöetek veselico t o č n o ob 4. uri pop. Po veselici prosta zabava z vojaäko godbo. Zvečer se bodo apuščali umetelni ognji. Vstopnina k veaelict 40 v, sedeži I. vrste t K, vsi drugi 60 v. Či.sti dobiček je uamenjen polovico „Podporneuiu druätvu za slo- venske visokošolce'1 na Dauajii, polovico „Šolskemu Doniu" v Gorici. V slučaju slabega vremena so veselicu odloži na prvo prihodnjo nedoljo. — Äaj bode §e omenjeno, da veselice ne priredi novo- ustanovljeno druätvo „Nadau, kakor ne- kateri raenijo, ampak aamoatojni sovo- denjski in rabinski pevci. Vabilo k zborovanja in veselici, katero priredi „Deiavsko izobraževalno in podporno druätvo v Kostanjevici" ob priliki blagoslovljenja in razvitja društ- vene zanlave dne t5. avgusta v proslo- rih g. Fr. Urdih-a St. 84. Dopoludne : Ob 9. uri sv. maSa ; ob 10. uri zboro- vanje 8 sledečim vsporedom : 1. Preda- vanjo o vladnem zakonskem načrlu glede delavske zakonodaje ; 2. Predavanje o slrokovni organizaciji dolavcev ; 3. Po- ročilo o delovanju dru&lva in raznote- rosti. Popoludne : Ob 2. in pol uri : Bla- go.slovljenje zastave v cerkvi; ob 4. nri zaeetek veactlice : 1. Pozdrav predsednika; 2. Daniio Fajgelj : „Pobratimija1, pojo moaki zbor; 3 Deklamaeija : „Delavska pesem ; 4. P. H. Sattner : „Prememba*, poje ineäaii zbor ; 5. Slavuosini govor ; 6. l. Žirovnik : „TiČek", poje ženski zbor; 7. Deklamaoija: „Na« colnisi olmimo", 2.1. S. Gregorciö; 8. Anton Forstor : „Po~ sena koroäkib Slovencev", poje moäki zbor ; 9. Šaljivi prizor : „Kovačev äta~ deut" ; 10. 1. Žirovnik : „Kukavica", poje ine&au zbor. Po veselici prosta zabava. Med prosto zabavo äaljiva loterija. Pri veselini svira veteranska godba iz Mav- binj. Vstopnina 60 vin. za neade, 30 vin. za ado. K obilni udeiežbi aljadno vabi o d b o r. „Spominčlce iia maj 1905" je naslov mali broSurici, ki se dobiva za 45 vin. pod naalovom Ivo Pregelj, stud, phil., Sv. Lucija ob Soči. Ker je dobiček namenjen pokritju Btroškov pri popravi domačih orgelj, pri- poročamo knjižico vsem. — Preplačila se blagovoljno sprejemajo. Izpred sodiŠča. — 18-letna Ivana Makovec iz Št. Ferjana postala je tatica iz navade. Na veati iraa že v«e pojno tatvin. V četrtek zagovarjati se je mo- rala pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiačem zopet zaradi tatvin, izvräenih na škodo Karoline Zacchiatti, Alojzije Kerpan in Jožefe Mazzulia. Makovec je priznala vse. Obsojena je bila vsled tega na 8 meaečno ječo, pooatreno z jednim postom vsaki mesec ter objednem se je izreklo sodidče za to, da se jo odpošlje po prestani jeöi v kako prisilno de- lavnico. Ponesrečena goljufija. — V torek aretirani so bili v Gorici Ivan Gabrovic, star 40 let, meäetar iz Št. Andreža; Arčon Ivan, 44 let star, cerkovnik iz Bakovice; 36 letni Gorjan Anton z Vo- gerskega in 50 letni aodar Jožef Martelane, atanujoc v Gorici v alici Vogel, a doma iz Bakovice. Vsi štirje zapleteni so v grdo goljulijo, pri kateri je igral glavno alogo mešetar Gabrovic, ki je botel s poraoöjo ostalib treh opebariti tak. de- narni zavod „Banca agricola" za 1000 K. Zgodilo ae je pa to, kakor se nam pri- povednje, tako-le: Gabrovic je na podlagi poseatnik pol poaestnika Franceta Stepanciöa iz Rene, do katerih je pridol, ne da bi o tem kaj vedel Stepančič, zaprosil, da bi oinenjeni denarni zavod posodil Stepan- čieu 1000 kron. Kot poroka navedel je nekega Josipa LaBiča iz Gor. Vrtojbe in je tadi tega posestne pole, ne da bi Lasič o tem ničeaar vedel, poalal omen- jenemu denarnemu zavodu Na podlagi omenjenih poaestnih pol je „Banca agri- cola" dovolila posojilo z opombo, da mora priti po denar France Ste- pančič osebno in da se ma ga bode iz- plačalo na menjico, ki bode morala biti izpolnjena in podpisana kakor se tiče. Ko je Gabrovic dobil od banke ta od- govor, premišljevati je začel, kaj bi ukre- nil in kako, in storil ne bi morebiti še niti danes ničesar, da ga ni prisilila k tema skrajna zadrega, v kateri se je nahajal. Nekega Gorjana Antona z Vogerskega jo namreč ogoljufal za 700 kron in ta bil mn je vedno za petami ter ma žagal, da ga ovadi sodni oblasti, ako ma ne vrne ogoljulanega denarja. Pa glej ! Spak sei je tadi takaj Ga- brovicu na roko, da bi ložje izvršil svoj namen. Nekega dne pride k njemu natn- reč Franc Mazek, doma iz Bilj, ter ga poprosi, da bi ma dobil kje na posodo 200 kron. Gabrovic reče Mazeka, da se bo to prav lahko.zgodilo ter določi dan, na kateri naj pride Mazek v Gorico, a pripomni še zraven, da mora Mazek a seboj pripeljati svojega sina Filipa. Če- rarno ni mogel Mazek raznmeti, zakaj bi s soboj jemal svojega uina, prižel jo ven- dar na določeni dan I njim v Gorico, kakor rau je Gabrovic naročil in tako znašli so sli v torek na doiočenem mesla: Gabrovic, Arson, Gorjan ter Mazek Fran- ce in Filip. Podali so se k notarju Balla- benu, in tu se je izpolnila in pod- pisala menjica, na kateri je bil pod- križan France Stepančič kot akceptant, Lasič Josip kot porok ter sla bila kot priča podpisana neki Gulin in neki Kaas, to raj sami taki, katerih ta dan niti v Gorici ni bilo in niso doma niti sanjali o kaki menjici. Mazek France in Filip prijela sta za pero ter sta nevede predstavljala jeden akceplaata Slepanciöa, drngi pa poroka Lasiča. Imeni priČ Galin in Kaus pa sta podpisala Gorjan in Arčon in na koncu vsega tega slalo jo notarsko po- trdilo, da sla menjico podkrižala Ste- pančič kol akceptant in Lasič kot porok, in sicer pred znariirna pričama Gulinom in Kaasom, kalerih, kakor rečeno, niti bliza ni bilo. In 9 to menjico trebaje bilo iti po denar, denar natnreč, kateri se iz- roci OBebno Francetu Stepančiču, katort'ga ni bilo v Gorici in ni o vsem leiu niceaar vedel. Kako uaj se to zgodi ? ! Gabrovic rie more iti po denar, ker bi ga pri banki gotovo spozuali in vedeli, da ni Stepančič. Treba je bilo torej poiskati koga drugega, ki bi pri banki naatopi! kot Stepančič. In naäel se je tudi ta. Bil je to namreč sodar Martelanc Jožef. Ta äel je z menjico po denar, katerega pa ni dobil, kajti blagajnik banke spoznal je v njem sodarja Martelanca, a nikakor posestnika Franceta Stepančiča. Poklicali so v banko ravno mi mo idoče redarjf», katere so zagledali na ulici, in li so najprej Martelanca prijeli, a potei» äe Gabrovica, Arsiona, Gorjana ter Mazeka sina in očeta. Ko so jih pri- peljali na policijo, in so bili lam izpra- žani, so odvedli redarji Gabrovica, Mar- lelanca, Gorjana in Arčona v tak. zapore, Mazeka očeta in sina pa so izpustili, ker sta nevede prisostovala pri ti grdi lam- pariji in sta mislila, da je älo to le za onih 200 kron, katere bi bil rad dobil Mazek na posodo. Železiiiškl most ppi Solkauu. — V pondeljek so spodžagali oder pod ve- likanskim kamenilim obokom železniškega mosta öez Sočo pri Solkanu in pri ti priliki so se prepričali, da se je adal obok pod svojo lastno težo le za 6 mi- limetrov, lzlet v Buhinj priredi „Soäka po- I druinica slov. planinskega drnätva" dne 17. t. m. iz Tolmina. lzlet je dvadneven in se vräi po naslednjem vsporedn. Od- hod iz Tolmina v četrtek, 17. t. m. ob 1. uri zjutraj čez Globoko k Bohinjskema jezera (6 ur). Po potrebnem odrnoro izlet k Slapa Savice in po jezeru povrat v Bohinj8ko Bistrico, kjer se prenoöi. Drugo jalro skozi predor ali pa čez Črno prst v Podbrdo in od tod z vozovi v Tolmin. Izlet je preračunjen tadi za damsko udeležbo. Izletniki naj se biagovolijo pravočosno prijaviti podružničnemu od- bora v Tolrninu. N«sreča. — VČeraj pripeljali so v tukajänjo bolnišnico iz Podgore, in sicer Luko Bizjaka in Antona SimČiča, oba iz Ločnika in ki sla delala v papirnici v Podgori. Neka cev, po kateri prehaja par k dotičnim strojem, razpočila se je namreč, in vroöi par poäkodoval je ime- novana deiavca tako hudo po obrazu, da morata vbolniänici iskati zdravaiäke pomoči. Jjii ill li inrk. — Dne 16. t. m. mrk- nila bode luna in sicer ob 3. uri 38 rninut 6 sek. zjutraj; viäek mrknenja bode ob 4. uri 40 min. 4 sek. in konec ob 6. uri 43 min. 2 sek. Vidljiv bode ta mrk tudi v južno zahodni polovici Evrope, torej tudi pri nss. Solčui mrk in sicer popolen bode dne 30. t. m., začetek ob 1. uri 53 min. 4 sek. popoldne, konec ob 3 uri 10 min. 9 sek. Vidljiv bode la solčni mrk v vzhodni polovici Severno Amerike, v so- verni polovici Atlantskega Oceana, v 86- verni polovici Afrike, v E?ropi in v za- hodni Aziji. XJboj. — Na Opčini pri Trstu je nastal v neki gostilni med delavci, ki gradijo ondi železnico, prepir. Pri tem je nekdo vrgel deiavca Jožefa Giachettija v glsvo težko steklenico in ga tako ranil, da je v tržaški bolnici kmalu izdihnil v strašnih boiečinah. Storilca äe niso dobili. Vojaške izpremcmbe. — Za po- veljnika kadetne Sole v Trstu je ime- novan major 87. peäpolka Karol vitez pi. Zimmermann; dosedanji poveljnik ka- detne sole v Mariboru Jožef Teisinger, ki je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, preneha biti poveljnik kadetne dole, kakor tudi poveljnik tržaSke kadetne dole major Gustav Globočnik, ki ki je odlikovan z vojaškim zasluzmm križcem. Žepui tat v vlaku. — S poštnim vlakom, ki odbaja iz Trata ob 11. uri in pol po noči, se je odpeljal v pondeljek, namenjen v Ljabljano, gospod Anton Žnideršio, posestnik in obrtnik na Kru- | ačem blizu Cerknice. Na postaji v Na- | brežini pa je prisedel k njemu neki mla- denič, s katerim sta kmalu začela po- govor in ki se ma je predstavil kot sin pivovarnarja v Reininghausu. Pogovarjala ata se med seboj do postaje St. Peter, potem pa je g. Znideräiö zaspal in se zbudil äe-le na postaji v Ljubljani. Ko se je zbudil, zdelo se ma je sicer nekako čudno, da ni bilo v voza njegovega so- potnika, s kalerim sta se do St. Petra pogovarjala, a zmenil se ni za to mnogo in podal se je v restavracijo, da bi se tain nekoliko okrepöal. Ko je tako sedel v restavraciji, zmislil se je na neke pa- pirje, katere je imei v listnici in si jih jo hotel ogledati. Ko je pa segel z roko v žep oprsnika, ki se je nahajal od znotraj in v katerem je branil na svojih potovaojih listnico, prestraäil se je ne- izreöeno, ko se je prepriöal, da listnice ni veO v žepa. In kaj bi se ne prestraäil, ko je bilo v listnici 2990 kron. Pri ti priliki padel je njeg'ov sum na njegovega aopotnika. Podal se je hitro na policijo tor ji povedal, kar ae mu je dogodilo. Sam podal se je pa zopet na poslajo ter ne je odpeljal s prvim vlakom, ki je odšel iz Ljubljane proti Trstu. Dospevši na postajo Breznica, pogledal je skozi okno in tu zagledal na peronu onega mlttdeniča, s katerim sejeseznanil v Na- brežini in o katerem je sumil, da mn je ukradel listnico. Že med potjo pa je g. Žnidersič povedal vse sprevodnika, iu na postaji Breznica pokazal je istemu sprevodnika mladeniča, na katerega je letel sum ter ga vpraäal, kaj ma je sto- riti, a sprevodnik mu je velel počakati, da vidita poprej, kaj bo mladenič počel. Mladenič vstopil je v neki voz, v katerem se je slučajno nahajal tržaSki redar Vo- dopivec, ki je prejänji dan spremil ne- kega zloöinca v priailno delavnico v Ljubljano. Sprevodnik pristopil je k re- darju ter mu na tiho povedal, kaj se je dogodilo. Na to se je podal redar v roz, v katerem Be je vozil g. Znideräiö ter si je dal tu od njega vse povedati. Ko je bil dobro poučen o vsej atvari, je äel redar se Žaideršičem v oni voz, ? ka- terem je Bedel mladeniö in je tega pro- glasil aretovanim. Ta je protestiral, a vzlic njegovim protestom se je redar vsedel poleg njega, a Žnideržič njemu nasproti. Vlak je drdral svojo pot naprej proti Trstu, a oni trije so molöali. Čez nekaj öasa je pa redar opazil, da se mladenič nekako sumljivo giblje Gledal je s paznim očesom, kaj da bo iz tega gibanja. Slednjič je čul, da je nekaj padlo pod klop, na kateri sta sedela z aretovancem. Pogledal je pod klop, segel z roko pod isto in pobral — Žnidežičevo listnico. Žnideršiču je pri pogledu nanjo poskočilo od veselja srce v prsih. Z re- darjem sta takoj pogledala v listnico, a v istej je bilo le še 620 kron denarja. Na vprašanje, kam da je djal ostali denar, ni hotel aretovanec nič vedeti. Trdil je dalje trdovratno, da on ni ukral Žnideršiča listnice. Če se je našla listnica pod klopjo — trdi on — je to znamenje, da je ŽnideraiČu padla iz žepa, ko je prejšnjo noč spal; kajti bil je morda ravno isti voz. Redar ni hotel dalje siliti vanj z vprašanji. Ko je priäel vlak v Trst, je redar izročil aretovanca in najdeno list- nico policijskemu oficijalu Schablu in mu povedal vao stvar. Schabel je skušal pri- praviti mladeniča z lepa do tega, da bi priznal svoj zločin. Videč pa, da mla- denič trdovratno taji, ga je dal natanöno preiskati. No, vspeh te preiskave je bil, da so naSli pri njem 1409 kron denarja. Seveda je moral mladenič na to priznati, da je res on ukradel Žnideraiču listnico iz žepa, mej tem ko je ŽniderŠio spal. Povedal je, da ni sin nikakega pi- vovarnarja, ampak da je 19 letni čevljar Ivan Kaimann, doma iz Budimpeäte. Ker je bilo najdenih pri njem in v listnici le 2029 kron denarja, so ga vprasali kam da je djal ostalih 96C kro Glede teh pa je dejal, da jih je najbr: 'gubil, ko je na postaji v Breznici izsiopil iz vlaka. Seveda so ga odvedli v zapor. Tatviiia v Trstu. — V Tretn bo v torek neznani tatovi a pomoöjo vetrihov priäli v vilo „Malvina", nahajajoöo se v ulici Rossetti, ki je posest nekega Backer, ki Be je nahajal s svojo soprogo na le- tovišču v Sesljanu ter] odnesli iz nje za kakih 1000 kron srebrnine. Trojčki. — V mali vasi Krajcar- breg pri Žminju v latri je rodila žena Lacija Pulič trojčke, ali prav za prav — trojke. Vsi trije novorojenöki so narareč ženskega spola. A nekaj izredaega je, da so vsi trijo otroci lepi in zdravi. To^a Iu uevlhta v Intri. — V pondeljek okoio 10. ure predpolndne nastala je v Kvurnera in na vzhodni istrski obali tiuda nevihta z močnim dežjem in ločo, kakoräne ljudje Se ne pomnijj. Toča bila je kot jajca debela ter jo napravila na polju premnogo äkode. Vojaätvo ua mej ah. — „HrvaSki Branik" piše, da bo nameäöeno vojaštvo po veöjih krajih v Srieinu, tako v Lh- Čarku, Martinci, Jarka, Hrtkovci itd. in sicer vojaki iz Gornje in Nižje Avstrije. Zakaj Be vojaätvo koncentrira v teh kra- jih, kjer vojakov le davno ni bilo, bo pokazala bližnja bodočnost. Koroäke novice. — Dne 3. t. m. uničil je na Koroškem požar skoro celo vas Lipaljavas. Vsled tega nastala je tarn velikanska reväcina. 2gorelo je namreö 42 his in vsa gospodaraka poslopja. Ne- poäkodovana oatala je le cerkev, žup- nišče in Sola. morilka Sykore pomlloSAena. — FranöiSka Klein, ki je bi'a radi amora na Staren Sykori obsojena na amrt na vešalah, je pomiloačena. Smrtna kazen jej je spremenjena v 20. letno jeöo. Važno dmštvo. — Češki listi po- ročajo, da je odobril minister za notranje stvari po posredovanja poslanca dr. He- roida pravila Zveze za probujo sloranake kulturne zavesti med vsemi slovanskimi narodi v Avstriji. Pijan častnlk ubil dve osebi. — .Zeitu poroča iz Krakova, da je v sredo na javni ulici neki pijani öastnik t re- volverjem ubil dve oaebi. Policija je pi- jancu iztrgala revolvei'. Konec dolgotrajne kazeuske obravnave. — Vöeraj se je v Törinn dovräila velikanska kazenska obravnava, ki je trajala več meaecev zaradi nekega araora. Italijanaki listi, ki bo dan za dnevom polnili svoje predale s poročili o ti obravnavi, imenovali so jo „II pro- C68SO Murri". Obaojeni bo bili vsi obto- toženci, in sicei: Tulij Mnrri in dr. Pij Naldi na 30-letno ječo, dr. Secchi in Linda Murri na 10 letno in Roza Bonetti na 7 letno jeöo. Nesreča na ieleziiici pri Sprem- bergu. — Uradno je konstatovano, da je bilo povodom neöreöe na železnici pri Sprembergu 14 oseb ubitih, ätiri io bile pa poäkodovare. Rumena mrzlica. — V sredo je zbolelo v New-Orleansu za rumeno mrz- lico 63 oseb, sedem jib je pa umrlo. Vae prodajalnice so zaprte, ker je župan od- redil sploäno desinlekcijo. Zvezni zdrav- niki nadzorujejo, da se zdravBtveni od- nošaji izvršijo. Rozpis zdravnišhc službe. Razpisuje se služba občinskega zdravnika za občine bovškega sodnega okraja sfe sedežem v Bovcu. Letna plača je 2000 K. Ogledi v zdravnikovem stanovanju 50 v., na bolnikovem domu loco po dnevu 80 v., po noči 1 K 60 v,, zu aj trga viziie in voznine po oddaljenosti. Zahteva se zmožnost slovenskega, ali vsaj kakega izmed slovanskih jezikov. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje vložiti je pri županstvu v Bovcu do 10. dne septembra 1905. Županstvo Bovec, 9. dne avgusta 1905. Sulin, župan. „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! ¦ Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za poletni #m§ Vzorci se pošiljajo na zahlevanje brezplačno. Cene so stalne. Rojahi! hupujte narodni holeh Jolskega Doma". Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294— do 300 — „ Portorico ; . „ 260— „ 280 — „ Santo«.....200— „ 280 - Slakdor.....„ 80— „ 86 — Otrobi debele . . „ 1260 „ 1460 drobne . . „ 12— „ 1360 Petrolij v aodu . . „ 42— „ 48 — „ zaboju . „ 18— „ 18 60 M o k a ogerska : St. 0 K 30 — št. 1 K 29 — št, 2 K 28 — „ 3 „ 27-, „ 4 „ 26 20, „ 6 „ 25 40 ät. 6 K 23 20. j flnton Ivanov PeEenho I Gorica i jj priporoča svojo veliko zalogo pristnih i belilt in črnih vin iz lastnih in drugiti | priznanih viuogradov; plzeojskega piva 1 »prazdrojc iz slovečo češke »Meäöanske pi- ( vovarne«, in domačega žganja 1. vrste v ! stükh'nieali, kojega pristnost st* jamči. | Zaloga ledu kalerega se oddaja le na » debelo po 50 kg naprej J Vino dostavlja na dorn in razpoäilja » po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske l države v aodih od 66 1 naprej. I Cene zmerne. Postrežba poš \ tena in točna. m m m m m m flnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoČaLaatiti dunovačini in slavrtemu ubčinslvu v mostu in na deželi bvojo trgovino jfdilnega blaga n. pr. kavo Santo», Sandomingo, Java, Gejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. AngelOj KursCi isterako in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko ät. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vtbI riža. MilJBveče prve in druge vrste, namrefi od '/, kila in ob enega funta. Testenine u trorhice Žnideršič A ValenčiČ y II. Biatrici. Žve plenke druibe bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina t Kranju in i Jucbniann-OTegn t Ajdovlčiai. V»e blago prve vrate. ^i^^ ^^ "^^ "^^ ^^ ^^ ¦^^ ^B^ ^^ '^^ ^"^ Št. 2216 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1904 začne v ponedeljek dne 4. septembra 1905, ter »e bo nadaljevala naalednje četrtke in ponedeljke. Od ravnat eljstva zastavljaliiiee iu ž lijo xdriizeue Iirauilnice. V Gorioi, 3. avgusta 1905. Don A. Nicolich, župnlk pri Sv. Lu- ciji pri Albani, je odstranil devetlet g-anadlegujoče bo- lečine v želodeu z uporabo želodčne tinkture (i. PICCOLl-ja, dvornepa zaloiul- ka Nje^a Svotowti , In lekarja v Ljub- I Ijaui. 1 stcklenicajvelja 20 viii. in se vnaiija na- ročila izvrše točno. ^ mizar in v lesni trgovec v Poipri, oa voeIb novep itimhii iosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) ter podružnica za Soskim mostom pri Pevmi Trguje tudi / opeko, ima ve- liko zalogo VKakovrntne^a trdf- «a iu mekhe^a lena domače^H in tujega, veliko zalo^o pohišt- j va, viutikih poHod, HtlHkaluio ltd. Naznanilo. Podpisani si usojam naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sern otvo- ril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko delavnico (tovanio) pohištva vseh slo^ov od najpriprostejšega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna ileia tudi po posebnih načrtib ter jamčim glede svoje tehnißne naobrazbe za precizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr- šilo. Cene bo take, da se ni bali nikake konkurence. Za obilna naročila se toplo priporočam z odlič- nim spoštovanjem Fp. SrebrniČ, mizarshi mojster u Solhanu. nUJdKI; priliki „Solskega donia'4. Učenka se sprejme na stanovanje in hrano blizo »Malega Doma«. — Več pove upravništvo. ^9V ^'^¦r ^^ ^W ^W W ^^ ^^r \^r \^ Ivan Bednafik priporosi» svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. „Gentralno posojilnica registroflana zadruga V Gorici, ulica Vetturinl hiš. šteu. 9. Posojuj«» svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2u|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z »iB°0 apravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. . FRANC PODBERŠIC itvtorizovaii kaninoseski mojster, Gorica. Tržaška cesta 17, priporoia slavnemn občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih dttš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče. ž'ebe, umivalnike za ku- hinie. itd. itd. prejema in izdelnje vsakovr.4na v kamnoseäko stroko spa- dajofa dela po prav zmeruili cenah. ^ Pozor! 1'rva kranjska z vodno stliio na tiirblu« delujoča tovarna stolov na paro W'MMWOm, ITIOILJ rca J3rcgu, p. J3orovrxica, jCranjsko, priporoča sl. občinstvu, preč. duhovlčini, imejiteljem in predstojnikom aavodov in šol, krčntarjent in kavar- narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcent itd. itd. natančno in trpe&no isvršene stole, fotelje, gugalnike, naslonjače itd. Po kar najholj ni&ki ceni. ltlago j«' iz trdef?a, izbrane^a lesa, poljulmo likano ali v na- ravni boji iinitiraiio. Na.jvečja izbira stolov, uaNlonjačev in ^u^vlui- kov iz trutenine. Na ž^ljo polj« tvrdku najnovejše in obširue cenike z nad 800 Hlikami, iz katerib «e ra/.vidi oblika blagaiu cene, franko. Imam tudi stole za krčmarje po 2 K vedno v zalogi.